PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Subscription 96.00 Yoarty STEV.-—NUMBER 272 DL, torek, 18. novembra (Nov. 18), 1980 Potrosil je rnlHjon dolarjev sa Is- volitev ovojih prletaiev v drla vi Washington Seattle, Waeh. — (FP) — E-Uktraraki trust je izgubil drugI vaften sektor v avojam boju aa vndriUtev monopola na javne naprave v državi Washington, ko eo ee vrfilct Isrdkll s ,15.000 glasovi večine sa dtetrlktno iniciativo glede dobavljenja električne sile. Po novem aakonu ae ljudstvo vsakega poeameanega dtatrikta lahko izreče sa zgraditev municlpalnih eMrtrsren, kar pomeni krapefc udarec truatu, ki je Imel v ,državi Washington nekak monopol nad dobavljanjem električne sile. Truetovi agonija ao potrošili več kot milijon dolarjev, da bi IsvollU svo^s prletaie, ki ao pobijali zadevno iniciativo. Časopisi v velikih in malih mestih eo prinsšeli oglase in uredniško tanke in razposlanih je bilo na Stotisoče letakov na voliloe, v katerih eo propagatorjl truSta dokazovali, ds morajo odjemalci elektrike v Ontario, Kanada, kjer ljudstvo laetuje javne naprave, plačevati višje oene ss elektriko nego odjemalci v drlavl Washington, Id eo neodvisni od privatnih elektranddh druftb. Slone 4 Webster Power Oo., podruftnlca truata, je najela najboljše govornike, večinoma odvetnike, da eo po rediu agitirali za njo. KomlteJ, Id je bil orgenlslran, da pobija truetovo propagando, je potrošil v Kampanji samo $4,000 in na avojl strani Je imel le par progresivnih Čenoplaov. Pred voltlee je prišel s argumentom. H ne mora biti v ko- •• ■ »»t »if ^ip spa •t»wf w wtvo » risi. ijuoe*.vu, ce^jogaie aorpo- racije trošljo mWJone dolarjev, da pobijejo njim neljubo predlogo. fa argument je d rial in volilni eo ae IsrekH proti truatu. Spopadi med delavei te vojaki. Američani In Aagleli belijo v glavno meato London, 17. noar. — Danes se vrli prva plenarna seja indijske konierenoa» ki pa najbrž mim brez kakih sskUtf&ov. kajti in dijaki delegate m še niso sadinl-li med seboj. Htnduji in musll mani ee na morejb aporssumet; glede svojih oaetteebojnih zs htev. MueHmanl sshtevajo veči no predetavnlMVa v pravtnčnifc nlh zbornicah onR) provinc, k imajo večino muslimanskega pre bivaktva; dalja zahtevajo en< tretjino predstavništva v cen tralni Indijski dbetmioi in pravi oo, da oni erganšUrajo milico \ muslimanskih provincah. Bombaj, Indija» 17. nov. -Včeraj ao bile velike nacionallatl čne demonstracije in lagredi v Bombaj u in drugih meatih Indi je. Nacionalisti «o organiziral "Javarhakdov dan" ali dan poča Menja zaprtega Pundita Javar halala Nehruja, predsednika na cionelistttnega kangrasa. Na ti eoče oaeb je d in n. Stotine je bik> asotirani*; earn-v Bohbaja eo aretirali 218 oeeb V Karanju so nacionalisti ne padli evrdpeke prebivalce in ve« Bvronoev Je bUo*|anjentti. Poli Drlavno vrhovno sodišče le ved« no sadriuje akcije glede opro* stltve / f Sen Francisco. CaL — (FP)— Človek bi mislil, da bo izvolitev J h mos Rokpha, lupana v San Kranolacu, za govemerja drla« ve Californije, pospellla akcijo glede oprostitve Mooneyja In Billingsa la zapora, v katerem ae nahajata le štlrlnajat let Rolph je porasli governerja Youngs v glavnem radi tega, ker Je slednji nssprrtovsl akcijam sa oprostitev Irtev ras red-ne justfce. Drlavno vrhovnp sotlišše zavlačuje akcijo glede Bltttegea, toda Mooney Je potom evojih odvetnikov Frank Waleha In Cy-rua Kinga apeliral, da ee ga sa-sliši pred drtavnim pomHoeti-tvenlm odborom. On pravi, da se ssslllanjs v avgustu to) eep-tembru ni tikalo aamo BHling-aa, pač pa )• bMa predlolena tudi ovidenca, ki ee je nanašala na njegov elučaj. Dejal Je, da bi bil moral biti zaslišan, ko ae je raspravljak» o njegovi zadevi, Walsh in King eta laraalla u« panje, da bo governor Young po« mllostll Mooneyja, prodno zapusti svoj urad, kar ss zgodi v me-aeeu januarju prihodnjega leta, toda tleti, ki posnajo Youngs, pravijo, da ne bo governor storil ničeear v tem oairu, dokler vrhovno sodišče ne poda ovoja- a odloka. To pa ee ne bo sgo-> tako kmalu, ker Je eodiAAe Washington, D. C. — (FP) — Razkritje, da je ameriški državni departrrtent, potom ameriškega poslanika v Peruju Fred Dee-ringa, dal millteristični junti, ki tedaj vlads deželo, listo "nevarnih delavskih agitatorjev" v di-striktu, kjer ima časopisni magnet Hearst svoje bakrene rudnike, je povzročilo veliko razburjenja med delavaktmi krogi. To je bil tudi posreden vzrok, «da Je Generalna delavska federacija napovedale generslni štrsjk v tej republiki.: t %' Dejstvo* da je ameriški diplomat igral vlogo odposlanca zS Hearstove interese pri militari-stični junti, je tevalo spopade med vojaki in delavci, v ksitefl^h je bilo ubitih in ranjenih več kot sto ljudi. Po tem incidentu je nastala velika panika, ki je povzročila, da je 850 Američanov in Angležev pobegnilo v glavno meri». Kakor hitro je bila napovedana generalna stavka, je utilitaristična junta prepovedala aktivi nosti Generalni delavski federaciji in zagrešila z deportacijo vsem inozemskim delavskim agitatorjem. Uradniki • državnega depart-menta so izjavili, da eo prejeli informacije, da Je prominenten delavski voditelj član nove vlede in da je radi tega poslanik Dee-ring zračil listo delavskih agitatorjev militarUtični Junti. fe njihove izjave je razvidno» da jih «jufee rzieriine. ki ao aestolu ra4 New York. — (FP) — A. J. Muele, načelnik Konference sa progresivno delavako akcijo, kri-tieira kom i tej sa od*pomoč brez poeelnim delavcem, v katerem ao bankirji in tovarnarji, ker priti-akajo na saposlene delavce, da prispevajo v sklad sa podporo brezposelnim. "Kako naj odpravimo depresijo,M vprašuje Mu-ete, "ko jemljemo denar is lopov zaposlenega delavca in ga da-Jemu drugemu, ki je brez deli, ko vsak otrok ve, da Je edin! Is-hod is sedenje aituacije v zvišanju nakupovalne moči delavskih slojev." Muete obdoMuje bankirje In tovarnarje, da skušajo nakdlti breme sa odpomoč brezposelnim na pleča ssfnalanBi delavcev, ki prejemajo le sedaj nlske monde :er jim tako znižujejo njihove dohodke. "Obdavčenje delavcev v svrho, da ee pomaga žrtvem kapitalističnega sistema, Je atare mstods, ki se je delodajalci prav radi poti ulujejo v svojih ksmpanjah. Mi smo sa to, da ss pomaga bree* poeelnim, toda ne tako kot ee dela aedaj. Odpomoč je mogoče v zavarovanju sopar breepoeel-noat in v starostni pokojnini. Pričakujemo, ds se bodo delavci uprli prisiljenemu obdavčevanju, ki ga uvajajo dotodnjclci, kateri si potem laoto sssluge, da eo pri-akočili na pomoč brospoeolnlm," ae glasi Muetejeva lajava. zadevo v roke Šele potem, ko bo Young sspustil svoj urad. Nsčelnlk državnega vrhovnega oodišče Waste Je nasnanil, da bo agitlral aa modifikacijo dr-lavnega zakona tako, da bo do-MJevel obeojenoem ponovno obrsvnsvo, v slučaju, da pridejo ne dan dolcasi, da Je bile ob-sodba krivična In isročens na podlagi krlvsga pričevanja. Vrhovno sodišče po obetoješom zakonu ne more ovreči razsodbe nižjega sodišča, resen v slučaju, da ee odkrije napak v sodnij-i skem procesu. Centralna delavska unija v Phl- ledelpiilji ee Je Israkis sa en-V bargo • Philedeiphia, Pa. — (FP) — Zahteva delegatov mornariške u-nlJe, da centralna delaveka unija v Phlladelphljl Me zahvalo ao-natorjeme Reedu in Oddieju, ker sta vodila boj preti uvcmi premoga is Sovjetske unije v Stružene ddave, Je povzročila vihar-no debato na aeji unije. Progresivni delegatke eo ee iarekll proti sahtevi, toda zadevna resolucija je bila vaeeno sprejeta a 27 proti 18 glasovom. Progreelvci eo dokeaovali neučinkovitost omberga, dokler bo-do produkti otroškega dete po-plavljell emeriiki trg. Federalna niti drlavne vlade ne atom ničesar proti zaposlovanju otrok v ameriških Industrijah, kar Ima za poaledlco, da Je na milijone odraallh delavcev brss dele. Posebno v tej lnduetrljeki depresiji aa je pokaaalo, da delodajalci raje upoalujejo otroke in lenake, ker delajo za nizke maede. DELAVCI NAJ PODPIRA JO BRRZPOBBLNK Tako ee odločili dekidajalcl v Blrmlngbam, Ala. — (FP) — The National Oeet Iran 4 Pipe Co. Je nasnanlla, da so se njeni delavci prostovoljno Izjavili, da bodo prispevali enodnevno plato poro braepeeetnim. Neka druga jeklarska drufea Je tudi odtrgala enodnevno plato svojim delavcem, čeprav eo protestirali. Delavci pri tej kompanljl delajo aamo tri dni v tednu. Neka delavska lene In mati šestih otrok Je IsJavila, da je postopanje kom penija krivično, k «t dohr<>d«lne organizacija plačuje šeetftleoč dolarjev letno sva-j emu nečehriku in to is denarnega sklada, v katersgs morajo prispsvatl deiavcl, Id prajemejo le deeet dolarjev na teden. Berlin, 17. nov; — Hltlerjmrl fešistl so včeraj Isvojevall novs zmage pri občinskih volitvah v Odanskem (Danslg) In drugih mestih Nemčije, V Odanskem so fašisti ddblli 84,000 glssov proti 21*0 v Istu 1027. Socialisti ao do-MU največ glasov, toda nJHiovl glasovi so padli od zadnjih volitev z 61,770 na 54,000. Komunisti ao tudi pomnožili avoje glaao* ve. V Karlsruhu so fašletl izvolili 2g občinskih odbornikov. Prej niso Imeli nobenega. V Kehlu so dobili 21, v Frelburgu 14 in Kon-stanci 12. Ns Westfalakem ao fclll izgradi med fššietl In komunisti. Mnogo osek Je bilo ranjenih In 80 aretiranih. Franciji Washington, D. C. — Vladne poer«tovalnke sa delo v Franciji eo v prošlem letu prealubele delo 1.540,000 prosilcem, kakor se glasi poročilo smeriškega tr-govskr-gs xaj»U>pnlka v Perkm, ki ga je poslal zvmnemu trgovinskemu department«. Povprečna menda izučenega dele ves v industrijskih mestih Ja Ha v prošlem letu $2, neiauče-nega pa $1 JO. Povprečne meada delavk v Franciji je 75 centov aa TOREK, 18. NOVEMBRA PROSVETA THE EN L IG II TKNMWT GLASILO IM UbOTMOM »U)V|KMB MB JEDIOTB NARODNI PODTOB- Oitu W NarotniMi m Záruát» érUv itmrn Chtmgt) te Kw 40 MM m WU. ».M » M W*. « - Otteee» in CtMM r.M MNbW*. H» M M »■*•» w umi»« Hü. • r.4 RaUrriMtl- »««1 Um tW VaHri SUU. audi m A* Mr T~r. Ckimm» M4 Otaw* 91M p*r »*», (««%• mumím M S«r ffc Cnt «ftaMf P* m M mfcK NmIm K t«, I« IM MB I PB08VKTA MST-M MI UrnSlb Ar»., M1CSBEB Of TUB FEDBBAlKD g Glasovi iz naselbin Zaalmive IMU» V i*t—l» M prtMT <0*. ^SLTSl-iMiro ^ — m* - — Posojila za delavce Zanimiva stran sedanje industrijske depresije v Ameriki jo, ko je vatalo toliko "dobrotnikov", ki hočejo pomagati brezposelnim delavcem. Tolikega zanimanja za delavčevo blagostanje res ni bilo najbrž is nikoli. Vzroke twa psihološkega pojava puatimo zdaj na strani in poba v i mo se z vsebino tega zanimanja. ..Načrti raznih pomoči kar dežujejo od vseh vetrov. Poleg radičnih oblik miloščine, ki datirajo daleč nazaj v stari vek, je tudi nekaj novih poskusov, ki nočejo imeti »tikov z do-brodelnostjo. Zdi se, da se nekateri ameriAki magnatje sami že srsmujejo dajsnjs miloščine. International Harvester Company v Chi-cagu poroča, da pripravlja načrt malih poeo-jil za svoje delavce, Jci jih je odslovila in ki so v stiski. Drušba pravi, da noče deliti nobene, miloščine, pač pa je pripravljena posoditi do neke meje in proti primernemu jamstvu denar delavcem na njihov bodoči zaslužek, ko se vrnejo na delo. Posojila bi potem odplačevali v manjših obrokih od vsake plače. Razume se, da bo to, če se ureanlči, veljalo le za delavce omenjene /lrušbe, razen če še drugi kapitalisti updjejo to poaojevanje. A tudi, če bi to postalo splošno, ne bi bili vsi reveži deležni te pomoči, kajti marsikateri siromak nima nikogar, da bi jamčil zanj. Od vseh mizemih pomoči, ki Jih nudijo prlvstnl magnatje in organtaacije, bi bila ta morda še najboljša. Ako mora delavec izbirati med drobtinaml, ki mu jih mečejo pod mizo, bi si najprej izbral posojilo, ki ga v tem slučaju lahko smatra predujem svoje bodoče plače. Zakaj pe mora poeojilna pomoč priti iz privatnih rok? Zakaj ne da te nujne pomoči zvezna vlada? Zakaj ame pomagati delodajalec, ne sme pa pomagati vlada, ki al lasti dolžnost, da skril sa blagostanje ljudstva? Zakaj ne bi predsednik priporočil kongresu, naj dovoli recimo sto milijonov dolarjev sa prvo silo v svrho brezobrestnih posojil onim siromakom, ki eo v stiski? Sedanja vlada je proti vsaki denarni podpori, češ, da bi se s tem podpirala in vzgajala lenoba med delavci, ki bi potem vzljubili brespoeelnost. Delavec, ki se navadi na zaatonjeki denar od vlade, bi potem nategnil svoje bresdelje kolikor bi sploh mogel, samo da mu ne bo treba delati! To modrovanje Je seveda bedasto. Izjeme se bi gotovo našle, toda večina delavcev ne pase lenobe prostovoljno; ln tudi, če bi hoteli, bi ai ne pomogli dosti, kajti podpora bi bila povprečno veliko nižja kot |>a znaša povprečni zaslužek ameriškega delavca. Kljub temu in drugim ničevim ugovorom proti podpori no bi mogla vlada reči, da je po-sojilo, iMNlpiranje lenobe. Posojilo ni zastunj-ska podpora. Posojilo na bodoči zaslužek delavca Vi bilo vsaj nekaj, kar bi vlada lahko storila. Ameriška vlada je med vojno posodila deželam v K v ropi deset milijard (dr*»t tisoč milijonov) dolsrjev, od ksterih ne dobi niti tretjine nazaj. Zakaj ne bi zsupala svojim državljanom, ki so v stiski, vsaj ene stotinke te vsote? Ce je kdo v Ameriki len in zanikrn do skrajnosti, je vlada. Prerokovanja vojne V*ak čas se oglasi kak prerok ln prerokuje strašno vojno. NajnovejAi prerok je nemški general l.udendorf, znani reakcionar In monarhi nt. l.udendorf piše, da nova evropaka vojna Izbruhne k*U 1932. V tej vojni bo Nemčija imela, na «voji atrani Italijo, Anglijo, RuSlJo In Avstrijo, na drugi strani bo pa Francija o avo-jimi zavezniki. Konec vojne bo i»opolna zmaga Francije In Nemčija ter Italija l m »ta popolno mu uničeni. 8 tem svojim "prerokovanjem" hoče Lu-dendorf oplašitl nemške fašiste Hitlerjevega kova, ki bi radi videli vojno a Francijo čim Prej. Ker so taka prerokovanja l»ocenl, naj gre še 1'rosveta med preroke ln pove tole: N«*kega dne v bližnji bodočnosti, ko bodo militaristl Evrope napolnili mvoJs dežele s orožjem In armadami do sadnjlh kotov In sko-ro bankrotirali svoja IJudstvs z vojnimi budge-tf. pride iznajdba, ki spremeni v«* strelno orožje v otroške igrače ln armad* milijonov mož bodo toliko vredne kot armad, toliko milijonov muh ... Takrat šele prtde pm\l, polom, kakri še nI videl svet. Protestni shod v Sheboygan u Sheboygan, Wia. — V nedeljo 9. novembra je bil v Sheboyga-nu, Wis., protestni shod, katerega so priredila skupna podporna In kulturna društva, aloven-ska In hrvatska, proti fašističnim brutalnostim. Svrha tega Javnega shods je bila, da se prikaže fašistične čine, ki Jih Je in jih še vrši italijanska fašistična vlada v krajih, kjer žive naši ožji bratje Sloyen-ci in Hrvatje, ter da se pokaže narodu fašizem kakršen je in da se protestira proti njegovem zločinskem delovsnju. Shod oe Je vršil v Narodnem hrvatskem domu. .Bilo Je večje število govornikov v angleškem, slovenskem in v hrvatskem jeziku. Vsi so Obsodili fašizem in izrazili simpatije do preganjanega naroda v Primorju pod fašistično vlado. Glavni govornik za Slovence je bil Filip Godina iz Chicaga, kateri js v svojem govoru najpreje pojasnil in potem oStrd bičal italijanski kakor tudi v*sk drugi fašizem, pod katerimkoli imenom ali vlado. Podval Je navzoče, naj ss strnejo skupno v izobraževalnem delu ln naj se skupno bore z ostalimi delavci brez razlike za osvoboditev ls pod kapitalizma in fašizma po vsem svetu. V angleškem jeziku je govoril dobro in jedernato in na kratko opisal zadevo mladi sod rug J. Oblak Iz Milwaukeeja, Wis. Pri-kazal je delo in organiziranje fašistov v Ameriki s številkami in imeni, ter dokazal, da ameriški kapitalisti pomagajo finančno in nudijo pomoč Mussoliniju v nje govern vladanju s pooojanjam stotine milijonov dolarjev. V hrvatakem jeziku je govoril Teodor Cvetkov, urednik "Novega Sveta", iz Chicaga V prvi vrati jo tudi on pojasnil kaj prav za prav je fašlaem. Pokaaal je, da to značl najožji nacijonaHaem a-11 takorekoč že več, pravi žingoi-zem v obliki, pod katerim so oe in se še družijo imperijalisti in kapitalisti ne samo v Italiji, temveč tudi v mnogih drugih deželah ln večišo povsod z namenom, da zrušijo dela veke, ooobito socialistične organizacije. Edini Izhod Izpod jarma fašizma, je rekel, je, da prevrže vsako bogataško vlado in da naj si delavci vsega ave-ta podajo roke in delajo skupno za osvoboditev izpad tlačltelj-stva, da bodo enkrat samosvoji svobodni ne samo produktivni delavci ln graditelji, temveč tudi voditelji in odločevale! usode v življenju. ♦ Med govori jo igral hrvataki tamburaški zbor In pel je slovenski pevski dbor par krasnih pesmi skwno, v kvartetu, duetu in solo. Govorili so tudi drugI domači govorniki. Rev. Cernc, mostni župan In mm. Prialan. Manifestacija je trajala nad tri uro. Bilo Je prisotnih nad 400 ljudi In vladal je ves čas red In mir. Ljudstvo je z zadovoljstvom a-plavdlralo govornikom, dokaz da je bil ta protestni ahod zalo pomemben in za njih naselbino kakor tudi vdbče koristen. V mestu Sheboygan, se računa, da Živi okrog 5000 Slovencev In 500 Hrvatov. Zaatopsnlh Je bilo menda vsoga skupaj Štirinajst raznih društev. Vso čast pripravljalnemu odboru, ki je tako vzorno uredil ta shod. Splošno zadovoljstvo so izražali po končanem shodu tudi domači med pogovori ln rekli, da je to prvi slučaj, ko ao nastopila v lepi oložnoHtl skupno vsa društva. Bila je sprejeta tudi resolucl j a, katero so poatall na rasne važnejše urado v državi Wisconsin in v Washington, D. C. Eden ns vročih. hinavsko izražati, češ, mi delamo in ae preživljamo o koreninica mi kakor puščavniki pred atolet jI. Vemo dobro, da je mnogo oo-drugov samo na jeziku, v srcu jim ps plaše največja osebnost do svojega bližnjega. Pregovor pravi, da se še ni rodil človek tako slabih lastnosti, da ns bi imel tudi dobrih in naobratno. $ Veliko je hvale v listih od oo-drugov. Znano W jam pa moralo biti, da sama hvala nič ne da in morali bi spoznati, da je uo«>oh odvisen tudi od tiatih — mogoče največ — katerim nI za hvalo. Vidi se ml ravno tako kot tista Vlahinja, ki Je {¿rijczdlla na ma-garcu na božjo pot na Vinjo goro v Beli krajini ga privezala k lipi in mu dejala: *CekaJ tu ma-garac, ja al oču kupiti za diset krajcar! kruha in deset krsjeari rak i je." Ko ona polije kruh z žganjem, reče: "Krušec ti oi po-jel rakijo a Ja ču tebe", kar tudi stori. Nato se p*da v cerkev mola k sv. Trojici. Ko pride pred oltar, pade na kolena, razprootre roke in pravi Mariji: "Tvojega sina so obesili na križ, a mojega na vislice. Sedaj sva obe enaki." Po tej molitvi se vrne k magarcu, ga zajezdi in se obrne proti,domu. Za njo pa je šla tudi sv. Trojica. Obmivši se nazaj, jo ona Zagleda in pravi: "Sv. Trojka, tebi ni treba Iti za menoj, ker vse sem plačala, kar sem pojela in popila." Tako slede tudi nekateri sodrug! nekaterim sodrugam kot jO šla sv. Trojica za Vlahinjo, ker,nI verjela, da Je vse pošteno plačala. Dasi ti vae pošteno plačajo, njim ne kaže drugo kot je rekel Bosanec: Plati ijjemoj ništa kazati Jos Pasarich. Ae nekaj komentar ja F.Msabeth. N. J. — tc je mini- lo doign časa, odkar Se nisem o» gtaail v Proavetl. Tudi «Mlaj sem bdj v »traku, da ne bi šel ta dopis v koš. Bil bi ae Ao ogl«iil, pa eem ae hal atreljanja ls velikih topov na tih "»drogov proti Klisa-betfcu. Kak« r r«nidlm, Imamo ve-llko sodrogov, ampak največ JMi Je samo na papirju. Ubogi papir A. Garden: OPAZOVANJA Premišljujem proti komu bi napravil zaroto, da ne zaoeta-nem za ostalimi na svetovnem Main Streetik Pa imam smolo, ker mi na misel, ne pride nobena skema, ki bi bila vredna imena zarote. Je že vrag. če je človek preveč "dum" ali pa če nima interesov, ki bi upravičevali oi zamisliti in izvesti kako prav sen-začno žaroto. Včasih se človeku vendar vrine ntisel v možgane, da bi pognsjl v vsem Lrje celo našo tako zvano civilizacijo, kar bi bila imenitna pdt<«a. i Taka misel so me je oprijela pred nekaj dnevi, ko oem Čl tal dnevne vesti o razkritju precej Čedne zarote proti eovjetaki Rusiji, o blufaraki konferenci v Ženevi, o mešetanikem zborovanja v Ix>ndonu med Anglijo ln indij* okiml maharadži ter o republikanski-demokratski pobratim iji. Naštel bi lahko še najmanj poj ducata stvari, II io ml namafa vsilile misel po Ouperzaroti, s katero bi prekosil vae "*tate«me-ne" štirih vetrov, male in velike In njihove služabnike. 0 Spomenica vodij demokratske stranke, da bodo demokratje ko* operirali v kongresu s Hooverje-vo administracijo, me seveda ni vrgla iz ravnotežja. Tudi ciničen nečem biti radi tega. Vodje demokratske stranke so s to Izjavo le oficielno potrdili siamnkb podobnost Obeh strsnk. Značilno je to bolj za tiste demokrate, kar pomeni lajlke, ki res mlalijo, da se njih stranka razlikuje od republikanske. Ta Izvaja se mora smatrati, da bo stara garda obeh strank še bolj skupno nastopala v kongresu kot je v pretek kwtL Naiven bi bil kdor bi mfclil, da bodo Raskdb, DiiPont in drugi kapitalisti prispevali stotiaočat* ln milijone v demokratsko utraa-k«. ako ne bi pričakovat! velik* obresti od vloge s glavnico v rad. He playa the flddle who psys the plper ni nikjer bolj resnično kot v politiki. Profeaionalnim vodjem demokratov ee obljuba kooperacija najbrž ne vidi preveč dobra poteza. Predsedniške volitve se bliža» Jo. In ako naj ai s republikanci jevno sedejo v roke. kako morejo pričakovati zmage leta 1932? In ako ni zmage tudi al vladnih demokrati ali ae, ne morejo biti brezbrižni pa t lati, ki imajo slu-ibe — od cestnega poaMtača do najvišjega naatavljenca v me-4 Htnl hiši ali lcapitolu — le tedaj, ako ao na krmilu demokratje. Ker je politična sreča kongreeni-tov odvisna tudi od sreče svojih Judi 'doma', znajo kljub Raskob-Smothovem ©t al ukazu več ali manj klubovati Hooverju. Drugo je tudi, dasi ni pričakovati posebno veliko od novega kongresa, znamenja vseeno kažejo, da bf> njegova kvaliteta nekoliko boljša kot je sedanjega. I e Največja farsa povojne dobe se gotovo odigrava v Ženevi, na predrazoražitveni konferenci Lige narodov. Prav za prav je to le nadaljevanje farse, s katero im-»'riullstične velesile bluffajo narode. Posebno se odlikujejo Anglija in Francija s svojimi zaveznicami — Cctooslovakijo, Jugoslavijo, Rumunsko in Poljsko. iSrsa se vidi pdsebno še v tem, kur so si imperialistični "državniki" vzeli za "skape-goat" Mak-sima Lfttvinova, ker jim je zaluča v obraz, da je njih igra golo varan je in blufanje ljudstva. A-ko bi bile prizadete države v res-nici miroljtibne, bi se Litvlnove zahteve za takojšnjo 50% razorožitev oprijele z obema rokoma. Bolj in bolj postaja jasno, da so v"razorožitvene" konference, vsi "mirovni" pakti in pogodke u uda men talno nič drugega kot golo zakrivanje oboroževanja, car pokazuje dejstvo, da je sleherna država razen Nemčije oborožena do zob kot še nfkdar prej. Radi teh intrig je vest o splošni kapitalistični zaroti proti Rusiji najbrž bolj resnična kot verjetna- Izjava britake laboristlčne vlade, da je odkritje zarote fantazij^ sovjetske Rusije, ne drži. Sedanja delavaka vlada v Angliji najbrž nič ne ve o celi aferi, kar pa ne pomeni, da o tem nič ne znajo Deterdingovi interesi in roakcionarji ChurOhillovega kalibra ter druge evropske vlade katerim je sovjetska Rusija trn v peti in nad katero bi rajši planili danes kott jutri in jo raztr gall na "sferične Interese" — sli tao kot se glaei razkritje. Da tega ¿e store, je edino ta razlog, ker se boje organiziranega delavstva v domačih deželsh in pa ker jim finančna sredstva ne dopuščajo. Gotovo pa je, da Sb pripravljeni to storiti ob prvi pri ložnostl, • . Da so zaroto kovali naivneži v Rusiji z belogardisti v tujini in hladnokrvnimi imperialistl ter predstavniki generalnih Štabov raznih Evropskih držav, je verjetno, ne glede kako fantastično cela stvar Izgleda na prvi pogled. Ni si mogoče predstavljati, da bi ruska vlada prfaUa na dan z a-fero, ako bi ne bilo precej resnice v zadevi. Ako bi bila cela zarota temiAljena, bi bila vsaka prizadetih vlad upravičena pretrgati diplomatske ln gospodarske stike z Rusijo, Česar pa gotovo ne želijo boljševikl, ker so se mnogo trudili zs priznanje. Fakt seveda je» da v Evropi obstoji najmanj pol ducata tličnih zarot, ako ne diej-etveno, so pa v načrtih. Tb je tudi vzrok za neuapeh rasnih "ra-zoraževaJnlh" konferenc in da je danes več vojsAtvs pod orožjem kot ga je bilo pred vojno. Proces proti zarotnikom v Moskvi bo gotovo med najzanimivejšimi no»vi ca mi. Tudi je že sedaj gotovo, da bo padla marsikatera nedolžna oseba v Rusiji. e Ali naj Anglija še nadalje pobija in zapira Indijce, ali ae naj koljejo Indijci sami? je nevidno vprašanje indijske konference v Londonu. Sramota angleške delavske vlade z oairom na vladanje Indije* železno psatjo Je že dovolj velika in upati je, da si bo umile roke in gledala, da Indijci dobe samovlado z dominijon-skim statusom. To js tudi «-«liiu« pot, ds poravna svojo zgrešeno taktiko, katere rezultat Je. da je nad 20,000 gandijevcev v zaporih. gospodarsko življenje para I Iz i rano ln "necivilizirana" Indija bolj ujecHnjena kot kdaj prej v zahtevi, da ae iznebi angleške premoči ns svojih tleh. Suženj ne more poatatl svoboden, dokler je v aužnoeti, ravno tako tudi ne ljudstvo sposobno sa vlado, dokler nima prilike ae vladati. In ker Indija gertovo ne bo več dolgo hotela ležati pod angMko pe- ■ i--------P—--«o. Je bolje tudi sa Anglijo, ako n# P" «kJ*11 priimkov In 00! eno. naj bo pri koritu prrvtor sa J ka da takoj priliko, da se vlada Jo, Izkoriščajo in pobijajo med aefcoj, brez česar ae Indija gotovo ao bo otresla ovojih tisočletja starih šeg in institucij, v l^aterih je ljudstvo uklenjeno. Brez večjega notranjega boja ai je nemogoče misliti vstajenja nove Indije, za kar pa je bolje, da ae Indijci bijejo m^dseboj kot pa bi Jih preganjala, zapirala ip morila angleška imperialistična vlada še nadalje. TritMiMba dalfaogMa Letošnjo jesen poteče 300 let, odkar je slavni zvezdoalovec Ga-lijeo Galilei svetu poklonil iznajdbo, ki je povzročila v znanstvenem svetu in v vsem našem mišljenju pravcat prevrat. To je bil daljnogled ali "teleskop", s katerim je Galilei prvi opazoval površino lune, solnčne pege In "rim Bko cesto". Svoj novi inštrument je Galilei najprej prinesel v Rim, kjer je inštrument tudi dobil svojo ime "teleskop". To ime je namreč predlagal Galilejev prijatelj knez Friderik Ceei, ustanovitelj naravoslovne aksdemije "A-caidemia dei Lincei" — Galilei je to ime tudi odobril. Do tedaj 00 namreč učenjaki mogli opazovati zvezdnato nebo samo s prostim očesom, v , '1 i (ff Za tedanjo starejšo generacijo ao bili namreč nesporni samo nauki starogrškega učenjaka A-ristotela o naravi in kdor se je drznil dvomiti o pravilnosti in resničnosti teh naukov, tega so proglasili enostavno za "krivo-verca". Ljudje so bili z nauki A-rtstotela popolnoma zadovoljni in nikomur ni niti v sanjah prišlo na misel, da bi se bil hotel prepričati s poskusi, če ti nauki tudi drže, kakor to delamo dandanes. Iz lastne izkušnje so ljudje pač vedeli, da pri nevihtah najprej vi dimo blisk, potem pa šele slišimo grom, toda te pojave so si tako razlagali, da je oko bolj Občutljiv organ, ki blisk takoj zapazi, uho pa je bolj nerodno, zato pa sliši grom pozneje. O tem, da ae svetlobni valovi mnogo hitrejše širijo kakor zvočni, niso še nič vedeli. S takimi in podobnimi vprašanji pa ao se pečali mladi knez Cesi in njegovi prijatelji. Ti mladi ljudje so ustanovili akademi jo, njen predsednik pa je bil komaj 18-letni Cesl. Ta akademija si je postavila nalogo, da hoče gojiti "prosveto in svobodno znanost" v zvezi z vsemi učenjak sveta, ki so imeli enaka stremljenja. Akademija naj bi se imenovala "llceum" — to ime imajo še danes neke višje šole. Akademija, ki jo je bil ustanovil Cos leta 1603., je ddbila ime "della Linze", ker je bil njen zunanji* vidni znak ris (lince). Ris so s izbrali zs svoj znak zato, ker je bilo v srednjem veku splošno razširjeno mnenje, da ris n|ma le najbolj ostrih oči, ampak, da ima tudi poseben dar, da vidi v notranjost vsakega predmeta Člani akademije so nosili torej na verižici sliko risa in pa prstan z risovo glavo, ki naj bi jih vedno ibodril na novo znanstveno delo V svojem govoru ob otvoritvi a-kademlje je pa Cesi naglašal, da se morajo vsi prizadevati prodreti v skrivnost narave. Pred svečano otvoritvijo aka demije so Mil vsi člani pri služb božji. Toda kljub temu so jih za čeli preganjati kot prijstelje čarovništva in tudi mladi Cesi je moral pobegniti. Najhujši njegov nasprotnik je bil njegov lastni o-Iče ... Ko pa se je prvi vihar razbur jenja polegel, so oe člani akademije začeli zopet shajati, Gallleo Galilei pa jih je poučeval v naravoslovju. Pri pouku pa sta bila merodajna dva inštrumenta: teleskop (daljnogled) ln mikroskop (drobnogled). Od te dobe dalje pa oe Je naravoslovje vedno bolj razvijalo dO današnje višine. ■ I... ,,, iHMfr um I ni •Mb r jedro ameriške politike. sah c« aodruga. U krltlslral Raakotw in drugim "demokrat-člana, ynpak kritizira naj pre-¡skim" kapitalistom je najbrž Za d roga r pod governor v Minne* aoti Minneapolis, Minn. — Poleg Floyd Olsons, farmar-laborita, ki je bil Izvoljen za gnvernerja države Mlnnesote. Je bil izvoljen tudi Henry Arena, tudi čtsn te stranke, za podgovernerja. A-nns je fsrmsrNn podpredsednic mlekarske zadruge Land o* Lakes. F. H. Shoemaker, urednik tednika "Organized Farmer", je bil poražen od svojega republikanskega nasprotnika s majhno večino glasov. Italijanski fašizem pred polomom (Za Prosveto prevel F. N.) Italija je sedaj najvišje obdavčena dežel» na svetu. V osmih letih fašizma so se davki zvi šali od 12,000,000,000 do 21,000,000,000 lir novih davkov, V zadnjih 30 meaecih: 5,000,000,000 lir novih davkov, 6,000,000,000 lir novih dolgov. V Italiji plačuje ljudstvo — 60 centesimov na vsako kilo kruha 1.20 Hre na vsako kilo soli, 6 lir na vsako kilo sladkorja, 17 Ur na vsako kUo kave. Druga proklamacija poživlja ljudstvo, naj preneha z rabljenjem tobaka. Ta poziv bodo smatrsli oni, ki ne poznajo razmer, kot smešen manever, v resnici pa ima isti pomen, kakor ga je imela v ameriški »godovini bostonska "tea party". Leta 1848, ko ae je pričelo gibanje za osvoboditev izpod Avstrije, je ljudstvo pred-vsem prenehalo rabiti tobak in s tem seveda tudi plačevati velike davke, kateri 00 pomenili za Avstrijo zelo važne dohodke. Kdor se hoče prepričati o učinkovitosti tega gibanja pod se-danjo italijansko vlado, naj proučava proračun finančnega minlsterstva, kateri kaže silne padanje tobačnega davka. Gibanje Guistizia e Liberia ima aedaj 34 podružnic v važnih mestih Italije, Njen program je: , __ 1. Povzročitev padca diktature in monarhije. 2. Vzpostavitev demokratične vlade brez , naeilja. ^ rx v 3. Odvrnitev vsake nevarnosti in Mussolini jevih načrtov za vojno s Francijo alt Jugoslavijo. Organizacija je tajna. Vsaka skupina ima evojega načelnika. Načelnik skupine A, pozna osebno samo načelnika oziroma voditelja skupine B, kateri pozna zopet samo voditelja skupine C i. t. d. Osrednji izvršni odbor oddaja svoja navodila ln povelja samo poedi-nim osebam skupin, katere jih potem razširjajo v organizaciji. Vodilne osebe v severni Italiji so iz krogov učenjakov, višjih uradnikov in industrijalcev ali pa deloma tudi trgovcev, članov srednjega stanu. Izključuje pa se komuniste in druge radlkalce. Poleg te revolucionarne organizacije pa še obstoji protifašistična organizacija v Franciji, kjer živi aedaj več ko en milijon Italijanov, beguncev, ki so v ogromni večini ljuti sovražniki režiiha. Toda mogočnejši kot vsi ti elementi, ki delujejo za uničenje fašizma je silna gospodarska moč vssgamogočnega dolarja. -- Nikakor nočem biti prenagel v svojih prerokovanjih. V 18. letih kot tujezemski časni-ški poročevalec sem neštetokrat slišal razne vpljivne može, k! so izjavljali na primer: "Dajte boljševikom Še 6 mesecev časa, pa »o uničeni," "Mussolini bo padel v treh mesecih," aH, "De Rivera bo končal v par tednih". Predvsem mora oni, ki proučava diktature, upoštevati to:,Kdor ima v rokah vojaško silo, se bo vzdržaval na površju dolgo časa. Končno zamorejo zmagati samo gospodarske sile, to-da te delujejo počasi. Španija nsm je dala v tem jako dober vzgled. In baš v Italiji delujejo gospodarske 'sile . . . • a e V naalednjem podajam podrobnosti kako delujejo gospodarske sile v tem oziru: na New York exchange je vknjiženih za 30 milijonov dolarjev, bondov, katere je prodalo ameriškim bankam mesto MIlan. Ako rečem, da »e je zapravilo vsaki cent tega denarja, vseh teh trideset milijonov dolarjev, ne pretiravam v nikakem oziru, temveč ponavljam samo to, kar je izjsvM fašistični poslanec Rlcci in kar je bilo črno na belem v uradnem fašističnem poročilu . . . Mesto Milan vladajo gospodje Giampsoli, ^ Bel Ion I in Arnakio Mussolini, mali brat širo-koustnega duceja. Giampaoli Je bil nadomeščen po Bettoniju, ko ie škandal postal pre»»-len tudi za slavni faacizmo. Belloni je izpoakv val ameriško posojilo. Farimacci, eden Izmed najradikalnejiih fašistov, Je odprto ožigosal milansko korupcijo — in on Je bil desna roka duceja. On, kskor tudi Riccl, oba ata izjavila, da je bile celotaa vaota, to Je, vseh 30 milijonov zapravljena po višjih uradnikih. Iz Rima 00 poelali posebno preiskovalno komisijo, toda ko ao pronsAli, « je glavni tat Mueoollnijev brat. Je bila komw-ja takoj razpuščena. Od vseh teh milijonov m dobilo mesto Milan niti centa ... Skoz pet let je fefističns vleds potro^k v Inozemstvu po 806 milijonov lir letno ts fašistično propagando In sa pedkupovsnje tur-nallstov in časopisov. U na U nsčin mogoče preprečiti, da svet ni svedel o itrsšs«" stanju lsških financ m o resničnem pok*^ Italiji. U na ta način Je «k n»0**; "Ji duce dosegel nova poeojlla. V teko teh P^" let se je uporabilo vsako mogočo, vssko vU£ dovini poznano/zvijačo za prikrivanje ress^ nega finančneffi položaja Italije, voe def*£ la strašne posledice nesmiselnega zsprsvljsnj» denarja Proračunsko leto 1928-29 kaže orsdne Podatke, kateri zaznamujejo 19,447.000^00 državnih dohodkov in nasproti temu. • 000.000 izdatkov, oziroma zekladnišk» prii^ kljaj v znesku S^»4.060,000 lir. Tods n^ ne kaže resnično sliko gospodarekegs v* » Italije. " (Dalit «a 1 SLnoL) ~ * i r TOREK, »8. NOVEMBRA. ÜKOBVBTX Problemi priseljenca prfceljen&ke kvote za 1930-31 Vprašanje: Kakšne so letoš- jje priseljeniške kvote za razne ^Odgovor: Za leto 1930-31 sme Ui kvečjemu 163,714 iz vseh Ce)i podvrženih kvoti. Kvota ■ Angleško znaSa 65,721, za Irko 17,854, za Nemčijo 25,937, |poljsko 6524, za Italijo 5802, \ Švedsko 3314, za Holandsko P53t za Francijo 3088, za Ce-hdovakijo 2874, za Norveško 077, za Avstrijo 1413, sh Dan-1181, za Madjarsko 869, za Loslavijo 845, za Finsko 569, I Litvo 386 itd. o rojstvu v Združ. driavah s Vprašanje: Rodil aem se v tj deželi, v mali rudardki na-ribini. Kakor se zdi, drugi papir zna angleški in odpisati 'svoje ime. V nekate-ih sodiščih zavračajo inozem-ki ne znajo čitati angleški. Kar se tiče dokaza o pismeno-K pri volitvah, več kot pciovi-1 držav zahteva strožjo ptemfe-»tno kvalifikacijo. Navadno » zahteva, da zna volilec čitati ■j® to z razumevanjem -r an-Nki in čitljivo podpisati svo-t ime. Nekatere države so u-•dle untmene in pismene izpila volilce. Podatki o novih iznajdbah Vprašanje: Ali je kak jSaao-•». ki navaja nove iznajdbe, za je bil izdan patent? Za «Mo časa velja patent? Ugovor: Zvezni patentni u- * .C.) izdaja tednik "The «kial (iazete of the U. S. Pa-®M)ffi<*'\ kateri vsebuje vse frlMrije i^Kiatke o novtti parnih iznajdbah, ob enem z Racijami in opiaom patenta, ,U('i seznam patentiranih ^ih znamk. Naročnina za znaša $10 na leto. ■¡»m iztis stane 25 centov. Jr,nt daje iznajditelju iz-*»>" pravico do rabe iznajd- * a dobo 17 let' I Viije 4dU t Kanadi »prsianje: Kake univerze ao Mtiadi? J** '"r: V Kanadi je 28 u-"collegea" s skup-■d0a*tvom kakih 80,000 o-*Najvež dijakov ima Uni-S> <* I-s val v Quebeou in ST^ka univerza, vsaka po 'lijakov. Za njima slfdi JT* v Torontu in McGHI u v Monttrealu je četr-»» sU-vilu dijakov. F*«- lekarnarja v federalni travniški sležbl T JWsnjej Ra^bi vložil pro-' * "lužlio v zvezni pomorski J*"'" Sinn Izšolan tskar r S. Public ffeaMi F zdravnike, so- barje, bolničarje, lekarnarje in druge. Kandidat mora najprej se podvreči izpitu pred posebno komisijo. Seveda mora vsak kandidat biti diplomitan v do-tični stroki. Prošnje treba vpo-slati na naslov: Surgeon General of the United States Public Health Service, Washington, D. C. Prošnja, lastnoročna pisana, je za pripust k izpitu pred izpitno komisijo. Treba dokazati ameriško državljanstvo, priložiti fotografije, spričevala in dr. U. S. Public Health Service rma mnogo nameščencev. V 25 pomorekih bolnišnicah, ki jih ta urad upravlja, je več kot 300 zdravnikov in zobozdravnikov, čez 400 bolničark in približno 1800 drugih nameščencev. Ta služba upravlja tudi veteranske bolnišnice, zdravniško službo v priseljeniških postajah in federalnih .kaznilnicah. Fila, PRIMORSKE NOVICE Nezaposlenih je bilo v Julijski Krajini in v Zadru dne 30. septembra t. 1. 12,347. Letina v Istri v nekaterih krajih ni baš ugodna, drugod pa pravijo seljaki, da je prilična in da imajo "svega pomalo". v Pridelali so zlasti mnogo koruze, obilo je tudi sena. Živina pa je po istrskih hlevih bolj redka. Dež je skvaril ponekod vinograde. Marsikateri gospodar je računal pridelek na 100 hi vina, pa ga ima komaj 5. Drugi pa imajo več vina kot so ga pričakovali. igovo vino z 9 do 10 stopinj alkohola se prodaja po 50 do 60 lir za hi. Pretekli mesec je bil "dan grozdja", pa se je v Istri slabo obnesel. V Baderni v Istri je1 bilo prodano na dražbi poslopje bivšega Gospodarskega društva za 16,-000 lir dr. Rismondu iz Pule. Sklenjena je bila v Trstu nova delovna pogodba, ki določa plače delavcem v kovinski stroki in yelja za tržaško pokrajino. V Trstu so plače nekoliko višje kakor na deželi, na primer v Tržiču. Specializirani delavci bodo dobivali na uro 3£5 L, na deželi 3.20 L, drugi delavci in pomočniki od 1.20 do 2.10 L, ročne delavke od 1 do 1.25 L. To so najnižje plače, ki jih sme dati go-gpodar delavcu. Pogodba stopi v veljavo koncem oktobra. V Tolminu, ki je središče goriškega planinskega sveta, sc uvedejo živinski sejmi. Prvi se-jem bo dne 16. novembra. Sej mi ep bodo vršili drugi ponedeljek vsakega meseca. Poleg ži vine se bodo razpečevali tudi poljski pridelki. S prvim sejmom bo združena velika razstava bikov in konjev. Pripravljene so nagrade In kolajne. ■Gimnazija in licej bosta v Tol. minu samo še letos. Drugo leto se otvori kmetijska in gozdarska šola. Vzdrževali jo bodo država, dežela, tolminska občina in deželni goapodarski svet. Gojenci bodo stanovali v posebnem zavodu. Kuracija v Modani v Brdih je bila z nadškofijskim odlokom od 14 t. m. povišana v župnijo. Me-danska cerkev obstoja že iz dobe oglejskih patrijarhov. Prvi medanski župnik je dosedanji tamošnji kurat g. Josip Milanič. bolhe. Ime pomeni "tiste s nevidnimi kriti". Njegovi družini pripada 2000 umetnic, več nego v katerem koli drugem podobnem svetu. Rad bi mi jih vse p odstavil, a žal ne more, ker sedi vse oeobje baš pri banketu: 40 polžev jim je za edino in glavno jed. Gospod Rochet pa jo bil tako prijazen, da je zbral uve mladi, še ne čisto izšolani bolhi in ml pokazal njiju umetnosti, ples na koncu "prstov", telovadbo, razne akrobacije in druge točke. Bolhe hrani v škatli, ki je t«>e-cirana z bato. Tu se lahko po dnevnih naporih, ko se je ob-čnistvo doslta nagledalo njihovih umetnosti, predalo spanju pravičnega. Ravnatelj boljšega oirkuaa ni nikakšen kolelctivist: "Vsako med njimi vzgojim po njenem osebnem • značaju in tempera- ment*!," me zagotavlja Rochet s, jiovih armadnih postojankah v ponosnim nasmehom. "Ko jih ujamemo, jim po povečevalni-kom položimo zlato nitko okrog trupa. Tako mi ne morejo u-skočiti. Sploh se n^ motejo oddaljiti več, nego jim dovoljuje teža zlate nitike. So polhe in bolje. Takoj opazim, katera se bo izkazala kot plesalka, kot Čarovnica ali kot atletinja. Potem jih vzgojim skrbno za njih posebne stroke. Polagoma mo «I>oznajo, postanejo do skrajnosti poslušne in se odzivajo celo točno na znamenje zvonca, ki jih vabi h kosilu. Samcem dajem prednost, ker so kot umetniki vestnejši od samic. Samice imajo preveč umetnjakarskih muh. Bolhe živijo običajno leto dni, seveda ob dobri negi; navzlic hajvečji pazljivosti nam kdaj kakšna uide, se intimno pritakne h kakšnemu naših gledalcev In dočaka amrt od roke, ki bi jo gotovo pardonirala, če bi ji bila znana nje umetniška stopnja. 2al pa ta nikjer ni zapisana na životu. Kaj hočemo, usoda 1" S temi besedami je bolšji ravnatelj zavihtel zvonec in takoj so njegove bolhe nastopile. Potem je potegnil hlačnico gor in to je bilo očitno tudi kakšno znamenje, kajti v istem hipu so skočile bolhe na njegovo nogo in so začele Obedovati. "Obedujejo vsak drugi dan," mi je pojasnil in gledal z zadovoljnim izrazom svoje osobje. Poltem je ta pelikan teatrskega direktorja zopet pozvonil, na kar ao o-čitno nasičene bolhe skočile ž njegove noge in se odpravile v gosjem redu v avoje posteljice. Italijanski falitem pred polomom (Nadaljevan]• a t. atraal ) Nobenemu, tudi ne nevtralnemu gospodarskemu veščaku ni motfoče p niti do dna tem zamotanim zadevam laških financ. V vseh poročilih je preveč potvar-janja, preveč zmede in neverjetnih podatkov, da bi bHo mogoče najti pravo sliko položaja. Toda že iz tega kar se vidi v teh poročilih ae da sklepati, da se sa fašizem bliža dan poloma. Najstrašnejše pa jo skrbno zakrito . ., Evropa je prepričana, da bo Muaeolini povzročil prihodnjo vojno. Francija nI v skrbeh sa sebe, — niti najmanje, toda kdor pozorno čfta razna časni-ška porodila, lahko opazi med vrstami razne novice glede silnih utrdb ob italijanski meji Pri vMirjsttM belk Jean Rochet, Ustnik največjega francoskega "bolšjega teatra," tudi "bolšjega cirkuKS" imenovanega, ki je predstavil avoje izučene bolhe še na vseh francoskih sejmih, se pripravlja, da odpotuje ž njimi v Združene države, to se pravi, če bodo njegovim črnim umetnicam dovolili skok čez "*Mko luto", oziroma čez otok priseljencev, Blis Ieiand. Mords se Izksže. ds so presegle boljšo kvoto in potem zbogom, Ameriks! Jean Rochet je posvet« delavno življenje proučevanju črno-rjav«» živalic. V nasprotju z večino ljudi je Jean ne- utolažljiv, če ga kakšna bolhs zapusti. Sicer pa Imenuje te pfjpMf svojega timetno*ne-ra osobje z latinskim imenom Aphanipters. To je njaiistve-3 naziv aa P*me h terim spadajo naše Slika Iz japoMhiga it* sbgi ihrfJtsJa Neka Angležinja poroča o Japonskih šegah, ki ao zelo zanimive. Angležinja piše: Kmalu po mojem prihodu na Japonsko, sem prebila par dni v družini neke mladenke, s katero sem se segna-nila v "Mednarodni z vasi krščanskih deklet" v Osaki. Moja znanka je uradnica stara okrog 20 let, je v neki banki in ao ml je zdelo, da ždvl precej skromno s svojo ne preveliko plačo. Predstavljala sem si, da je iz neimovite družine, toda na moje začudenje, aem prišla v lepo, elegantno vilo. Po-aedle sva ns svilene blazine na tla v enem tistih očarujočih prostorov, ki so skrivnost Japonake. Zastori so bili odgrnjeni, da as je videlo preko Imene verande na krasen vrt Poleg matere, sestre in svakinje moje znanke, je prišel njen mlajši brat, a katerim se je zdelo, da živita v prisrčnih odnošsjiH, vsekakor ni bilo opaziti. da bi smatral za "manj vredno". KmaJ je doapel še oče ? čl sto evropski obleki. Takoj ao m dvignile vse ženske In so mu hi tale naproti. Eni Je laročll zavoj ček, ki ga je Imel v rokah, drugi klobuk; nato ga Jo pa zafela sinaha s čisto japonsko neženira. nostjo pred «ml — slačiti! Ko je ostal v samem spodnjem parile, mu je sinaha podala blešieč svilen kimono ter s globokim po klonem odnesla evropsko obleko. Celo popoldne In cel večer nI h-bog» žena delala drugega nego stregla svojemu tastu in svojemu mošu, ki jo prišel kasneje; njen položaj — družini jo bil o» ¿¡vidno položaj služkinje. — ker nisem več vprašala sroje mlade prijateljice, zakaj rajU živi preprosto toda samostojno Mvljeorfe v Oseki, nago da M stanovala s svojimi v njihovi lukauriosnl H- n. Algiru in Tuniou, o ojačevanju mornarico v Tolunu in VHIe-franehe, o premeščen ju u k lednega admirala, o grajenju ar-madfcih postojank ob mejah in o velikih vojaških vajah v teh krajih, ki ao največjega strate-gičnega pomena. Hujskanje Mueoolinija proti Franciji ni ničesar drugega kakor nepomembno rdtljanje sablje, toda hujskanje proti Jugoslaviji pa ja globokega pomena in nevarno, toda tudi le sa slučaj, da se MussoHitlju posreči pridobiti Francijo, da bi v takem slučaju ostala nevtrolna ... To in samo to je povzročilo zadnja leta vse intrige, katerih ae je fašizem posluževal v poslanstvih Avstrije, Nemčije in Madžarske in vse delovanje za apre-me m bo raznih pogodb in mirovnih dolodb. Mussolini je popolnoma militerizlral Albanijo in skuša to doseči tudi z Bolgarijo. Vse armadne ceste, za katere je zapravila Italija nadaljne stotine milijonov, vodijo skoz balkanske deželo proti jugoslovanski meji. Vojna a Jugoslavijo bi zopet zanetila krvavi Balkan. Toda pred no stori fašisem kak odločilen korak v tej smeri, mora rešiti deželo pred finančnim polomom — In v tej smeri se deluje, dasl brez vsakfga uspeha, s vsemi silami. Sedaj ima Francija največjo rezervo zlata (per capita) na svetu ln Italija se baš sedaj trudi, da si zagotovi v Parizu veliko ikmo-jilo. Razume ae, da jo dovolitev takega poeojihi »vezana a stotinami problemov glede miru In vojne med obema državama. To-da, da išče Italija tako veliko posojilo baš v Parizu, je silno globokega pomena. Ameriški bankirji, kateri zahtevajo sedaj po 12 odstotkov za prihodnje pooojllo se mogoče še usmilijo fašizma. Toda samo ena stvar na svetu zamere začasno odvrniti padec fašizma In to je — denar. Angleži niso nikdar verovali v fašizem, zato je bilo vsako upanje za zagotovitev posojila v Londonu zaman, takoj od prvega dne. -Ako h< bo ameriški bojkot nadaljeval, ako ae lahkoverno ljudstvo no bo dalo zopet prevarati, da pogoltne ponovno posojilo, ako bo strah pred boljšaviško zmešnjavo, kot posledico terorističnega fašizma prevladal, tedaj J«4 p» dec fašizma toliko blltje. Edino le ameriška finančna modrost alf pa neprevidnost bo odločevala ksdaj se bo Izvršil padec fašizma — le v prihodnjem letu aH pa bo preložen še sa nekoliko čaaa. ■ril Moderna tehnika napreduje prav močno ravno glede rešitve vprašanja braega prometa v bodočnosti. O letu s raketnim letalom ao sedaj ponehale govorico, zato pa je presenetila svet z nepričakovano novico zelo resna tvrdka Junkera, da bo ogradila letalo, ki ss be dvignile do II kilometrov vktoko in v rsdkem zraku, ki vladi v taki višini, bo našlo tako malo odpora, da bo lahke letelo s hitrostjo M0 km as uro. Ker pa v toki višini id dovolj kisika za MMiAlteA U n n-i 1*1 as la las. popotno gorenje oencms, Jr ne. da bodo morali vneti čisti ki sik s seboj. VMskor pa bodo stroški toki visoki, ds tako letalo ne bo Še kmalu za prsktMno upo-rabe. Hol jAc ¿mu vos", ki ga j» zgradil l Krackenbach, hi kl ao ga padav no preekušall na progi Hannover-Celle. Na tej progi je votil oziroma "letel" voz s hitrostjo 160 km na uro. To hitrost so dosegli seveda, ker je poekušna proga Meto ravna, drugič pa, ker je vos podoben smodki. Misel is-najditelja pa ni Čisto iavirna, ker imajo enotraiČno železnico že v Etfjerfekiu. Tam ao namreč postavili nad reko Wupper podstavke poševno, kakor da bi ae žira-fa razkoračila nad reko, ti podstavki pa noaijo eno samo tračnico, po kateri ae premikajo vi* ki. Največjo težavo sa bril promOt pa povoročajo naše donodanjo naprave za tire. Naši tiri nam* reč ne vzdrže silnega pritiska, a kakonftnim bi voelli moderni brgl Vlaki; pa tudi ovinki so za bral promdt bodočnosti preveč ostri. Ovinki, kjer bi voaili a hitrostjo 200 km na uro, bi morali biti tako viseči kakor vidimo to na dirkališčih, tu pa bi ae vlak takoj ptevrnil, če bi se alučajno na takem ovinku moral ustaviti. Za* to bi morali za brst promet bo* dočnoOtl zgraditi povsod novo proge. Mogoče _pa bo izvedljiv načrt nženerja Scharia, Id je konŠtruU ral enotračno železnico, ki Jo drži v ravnotežju "volk" v notranjosti, ki oe neprestano suče. Tu-di od propelerjev, kakor jih vidimo pri letalih, pričakujejo mnogo. Je torej vao še pri samih poskusih ln vse kašo, da bomo morali na "brsi promet podoš-noatl" še precej dolgo čakati. , Talita! vaaniria Velika zveodarna na Mount-Wilaonu, kl ima največji daljnogled na evetu, je nedavno objavila v svojem letnem poročilu nekaj salo zanimivih podatkov o svojih opooovanjdh, ki dokazujejo, da krošijo okoli naa še vedno avetovl, ki imajo nam doslej šs Čisto nesnane laetnoeti. Mi vemo, da ae vsa teleaa v vsemlrju gibljejo z večjo ali manjšo brzino. Zemlja n. pr. ae au-če okoli aolnca s bralno 29.7 kilometrov na sekundo. S oellm aelnčnUn sistemom ln i "rimsko cesto" vred so pa premika proti osvesdju "Capello" a 760 km br srne na uro. To brzino si še teŠ ko prestavljamo. Zvezdama na Mount-Wllaonu pa Je odkrila v ooveodju "Velike ga medveda neko meglo, ki ae oddaljuje od zemljo z neverjetno brzino 11,600 km na sekundo! To hitrost so Izračunali o pomočjo špektralne amaliae, ■Zvesdarna je daVJe ugotovila, da oe nahaja v ooveodju "Pegat" mlada zveeda, ki Izžareva s ovoje povriHne vročino od 400,000 atopinj. To je najvefla vročina, kar so JHi dossdaj iaračunall pri zvezdah. Solnce ima na svoji površini le 6000 stopinj vročine. Tudi čvrstost sveod jo . jako različna. Solnčna masa n, pr. Je gosta" približno tako kot naša voda, svrada "Capelle" pa je gosta komaj tako, kakor noš srak. So pa še manj goste zveode. Tako r\. pr. Je sveada "Autoraa" komaj tako "goata" kakor Jo srak, ki še ostane v posodi, is katere smo z zračno sesalko srak tsae-sall. So pa tudi zelo goste ali "trde" zveode. Astronom von Nansen Je odkril zvezdo, 400,000kr«.i gosta kakor solne« In maaa te zvezde Je 14,000krat bolj gosta kakor maaa platina. liter vode, ki tehta pri nas 1 kilogram, bi tehtal na tej zveadl 40,000 kg. RAZNO Doba papirja Izdelovanje papirja narašča vedno bolj. OkoH I. 1800. so iz delsli na vsem svetu komaj 10,-000 ton papirja, U množina i» •e jc do lete 1860 podesetorils L. 1M0. so isdelsll papirja žs H milijonov ton, I. 1B14. ps žs 10 milijonov ton. Do leta 1987. js ta množica narastla na !• In pol milijona ton. Za prevoz to ogrom firpspirnste maae hI potrebo v* li 1460,000 vagonov, šs pa bi t" vagone postavili drugsga sa dru Sm v vrsto, bi bili dolgi lSJOo lomstrov. Tretjino vsegs papir Js porabijo ss časopise, drugo tretjino ps ss zsvljsnje. Najvsč papirja ponvijo v Zadlnjenlh driavah, kjer snaša poraba na vaškega pnMvalca po M kil na Me. Na Angleškem pride na le le na vaakega prsbivalca po ti kg, na Nemškam 2$ In pol kg, v ftvirl n kg, v ftolljlJ k«, v ftu siji t kg, v Indiji pa lo I kg. GROŽNJA i Dekle, ki je bilo leglo v gosdu poleg velike caate k opoldanskemu počitku, je uzrlo v trenutku, ko je zbežali spanec s njenih trepalnic, moža pred gostim grmom. Prešinil jo je ailen strah —kajti kolikor jo mogla preao-dM, je bil moški—zamorec. A še preden Je to misel ismlslila do kraja, se je moški odkril—in tedaj ae je namestu Črnega obraza pokazalo belo lice. Spretno je snel masko In potegnil is notranjega lepa v telovniku mastno rejeno denarnico, Začel je šteti bankovce. Z vidnim zadovoljstvom Jih je zločil v snopič in zakopal vso skupaj, masko ln denarnico» v semljo. Tisti čas jo dekle le sposnslo na prvi pogled tujega črnca: bil je neki delavec Is vaal. Doma ao ai Še val pripovedovali o drznem napadu, ki ao ga bHI Izvršili neznanci na gospoda v avtomobilu. In bal ko Jo dekle atalo na pragu hiše, js prišel tloU "črnec" mimo. Pokanala je nanj in kriknfla. Pristopili ao ljudje ln prijeli zločinca. Kmalu so našli krinko In denar. ?o zaslišanju ao ga hoteli oroštdkl le odvooti, tedaj pa so' je napadalec urno obrnil in zabrusit dekletu, ki je pričalo zoper njega, v obraz: "Tli Prvi dan potom, ko me Izpustijo |s luknje, ti posvetim, da boš videla' iti na oni svet t" Te besede niso hotelo glavni priči vaš Is apomlna. Kakor Izgubljene Je tovala okoli In pri vsakem moškem koraku, ki g» je slišala za aoboj, se jo sdranilo, češ! oda j pa jo ušel in' ml Jo sa petami I — Življenje Ji jo poatalo v doma. čl vaal nemoano In tako al Ja poiskala službo v bMlind Joče, kjer Js čakal na raopravo njen oevet-nik. A dnevi so mineva« silno počasi. Vaak dan sjtrtraj, ko io vstala, so jO dvigidla la temin podsaveatl tudi mrka grotnja, ki Js ni šapustlla vss dan. tn tudi ponoči Jo bita grotnja s njo, ob nji Ur Js prašala nanjo z odprtim žrelom. Caalh Jo videla prod aoboj volka, ki pa Jo hipoma na-vssl tloveške potez« .,, lili jo ob. ras moškega o plavim! očmi Jn s močnimi usti, ki niso obstale nič dobrava •«« ~ Takrat so Jo dekle udinjalo v službo v neki majhni gostilni. O-previjala Jo najnižja dela, stopala preprogo, ribala tla, šivala cunjs in vodila v vozičku na sprehod starega gospoda, ki Je bil hrom ln al ni mogel sam pomagati, It časopisov Jo slednjič izvedela, da Jo obsojen "njen" zločinec na dve leti Joče. Potom so ga prepdjall v kaznilnico. Ni dolgo trajalo, pa je tudi ona odpotoval sa nJim. Dobila Jo delo v nokl tvornid. Bivanje v bližini sločlnca, ki delo! pokoro, tvori>ica ter misli na io, kar prid«, so JI docela Itplle prej lepi) in oblo telo, Ponušlla so Je ln postala n* las podobna bole-havsmu mestnemu dekletu. Cesto Je v mraku pohitela proti si-dovju z bodečo žico In grildlla košček bornega kruha na klopi-el v bližini oken zamreženih celic, Ln vsako pot J« vzela na muho drugo okno—tako, da ga ača-soma le ni mogla »grešiti v ml slih. Njena bolečina ss Je vss to čas stopnjsvala. Nekaj Jo Jo silno tiščalo In jI ni dalo čakati. Mlalila Je večkrat tudi na aatno-mor In več nago enkrat ss js splazila h kaši rešiteljici, kakor so njeno tovariške imenovale plinsko cev Is gume, Teti in ne brigsj ss zsms; jss jo bom Ss kako izvozil. Beti!" Ampak, jaz nisem hotel zapustiti ranjenega tovarila. Videč, da ss drugsče ne «no-reva rešiti, sem Izvlekel iz šepa samokres ter oddsl dvs strsls ns bllšajočsgn aa stražnika; to je zadostovalo: mož ss Je zvrnil na tla — mrtev, jaz pa sem pograbil ranjenega tovariša ter ga spravil v zavetje. To Je bil začetek moja zločinske karijere, v katero so me pognale nevzdržne razmere. V tujino nisem odšel, prvič, ker nfeem hotel zapustiti rsnjenega Janeza, ki se je sdravil v moji oskrbi, drugič pa zato, ker bi ne bilo varno zame iakatl potni list, ker kot osumljenca bi me lahko zsdržsll — v Ječi. 5. V poznejših letih, ko sem živel življenje vedno pregsnjsne zveri, sem ss večkrat po-vprašal, zakaj nisem takoj po odhodu U kaznilnice odšel nasaj v domači kraj. Odgovor mi ni bil teftak: vedel sem, da ja našim kmetom znano, da sem bil v Ječi aaradl tatvine in da se me bodo vsled tega izogibali ter me zaničevali ; vedel sem, da me ne bodo vprsšsli kaj me je napotilo k tatvini, zakaj sem krsdsl, oni so vedeli, ds sem krsdsl ln to Jim zadostuje; vzroki jih ne brigajo. DrugI vzrok je bila Ančka, katero sem še vedno ljubil, dasiravno nI blls vredna ljubezni ln domači kraj bi me preveč spominjal na njo. Da bi šel kam drugam na kmete, ni bilo misliti, ker povsod bi hoteli vedeti odkod sem doms in če bi jim povedsl, potem bi kmalu izvedeli ss mojo sramoto ln jss bi bil morsl oditi dalje, v kraje, kjer bi bil nepoznan. Tega pa nieem maral. Zato eem ostal v Aestu In v mestu sem nsšel Janeza, kar je Imelo sa poelsdioo rojstvo novega zločinca. 1 ^ % MoJ novi posel sam opravljal zekTspretno in uspešno. Vlom Je sledil vlomu in polici j s si Js ssman prizadevala, da bi dobila v svoje krsmptjs mena in flaaja tovsrišs. Jas eem bil psrkrst v teenih škripcih, obkoljen od policistov, s ssm ss vselej srečno rešil, kar je pa bilo usodno sa tista preganjalce, ki eo bili slučajno meni na poti: dvema eo krogle is mojega samokresa upihnile luč šMjenJa, trojica pa bolj aH manj onesposobile sa njihovo službo. Nisem rad moril — orožja sem se poslužll Is v najskrajnejših slučajih, ko res ni bilo zame nobenega drugega Izhoda — s ni šlo drugače: bil sem boj na življenjs In smrt in v marsl-k a ter I od mojih pregsnjslcev je isgubil življenje v tem boju, drugI, erečnejžl, pa so odnesli le kskšno luknjo v telesu, ki se je dsls ssžlti dsal so včasih brenčale krogle pregsnjslcev o-krog mene liki roji sitnih brendjev. Ce me ni nič veet pekls zaradi ubojev, ki sem jih zagrešil? Ni malo. Cemu tudi? Saj jaz eem ss ssmo branil — šlo Je za toojo glavo, ker, če bi me preganjalci dobili v svoje kremplje, bi to pomenilo gotovo smrt na veša-lih; — in priznati mi morate, da sem imel .pravico braniti svoje življenje. Vseko živo bitje, bilo še tako slabotno, brani svoje življenje, nsjdrsžje ksr Ima, ps bi se človek ne branil! V očeh zakona sicer nisem bil upravičen do samoobrambe, kar v njegovih očeh eem bil tat, vlomilec, katerega je treba napraviti neškodljivim, zato ja W1 vsak uboj, zsgrešen v samoobrambi, smatran zločinom. Jaz nisem imel przvice ubit! svojega preganjalca, ker pa sem vseeno ubijal — v to so me sami prisilili 1 — so me smatrali za zločinca, katerega je treba obesiti. In vendar sem imel jsz bzž tako pravico ubijati kot oni, ki pod krinko zakona dnevno izvršujejo umore: strsljsjo, obešajo In drugače ubijajo ljudi, ki so jih rszmere pognale na opolzko pot zločina! Vssko živo bitje ima pravico, da brani svoje življenje — tudi tat ali ropar —- in jaz sem se poolužil ta pravice, to je, ubijsl sem, empsk le tedej, kadar sem bil v to prisiljen, medtem ko oni uMJsJo zsto, da ubijajo, ker je ubijanje njihova obrt in ker ee poleg toga hočejo neala-jati ob pogledu na naarečneže, ki trepečejo v poslednjih vzdihih. In v tem je vas razliks med njimi in menoj . . . Zdaj pa že besedo o argumentih zsstop-nikov in zsgovorntioov raznih zskonov, katerih namen je, oziroma bi moral biti, omejevanje zločinov: Pravijo, ako bi ne bilo zakonov, J4 in vežal, tedaj bi ljudstvo podivjsšo in na svetu bi zsvlsdala splošna anarhija. To ni raa. Strogost zakona zločinov ne omeji niti naj manj i raje jih poepešuje. Zlo se ne da pobiti z slom. In kaanilnice ln vešala zločinov ne bodo odpravilz, ker ne morejo. Dajte ljudem dovolj kruha in izobreebe, pa botfte videli, ako to dvoje ne bo storilo več v tem pogledu kot ječe ln morlšča. Dokler ps bo ns svetu teko kakor je danes: na sni strani mase takorekoč brezpravnih trpinov, ki morajo garati za peščico gospodarjev ter pri tem živeti v večnem strahu sa tisto borno sloorjico kruha, tr?«ti telesno in duševno pomanjkanje, vedno zreti gladu v obraz in prenašati zaničevanje in zapostavljanje, medtem ko se peščica gospodsr-jev vsljs v brezdelju, tone v Izobilju in z prezirom giedz na tizte, ki jim garajo, jim omogočajo brezskrbno življenje, tako dolgo ee armada zločincev ne bo manjšala, temveč dnevno večala, pa če si irtnislijo šs strožje zskone. Tistega dne, ko se bodo odpravile krivice, ki jih danes nanašajo delovnemu ljudstvu, ko bo današnji splošni družabni sistem, ki je gnil do dna, nadomeščen z novim, zdravim sistemom, tistega dne se bo armada zločincev začela krhati ln zmanjševati, preje ne. Toda pustimo ta MoJ čas prihaja, namreč čas ločitve od tega nevrednega življenja ln požuriti se moram, ds skončsm svojo povest Konec Ja bil hiter in čisto nsvsden. Pravil sem vsm žs o Ančki, zaradi katera sem bil odšel v mesto, kjer me Je čakala po-Kuba. Ona Je tudi poepešlla konec moje zločinske karijere. Znana stvar je, da so posebno kmetje zelo lakomni na densr ln Ančks ni blls niksks izjema: tudi ona ee ni obotavljala prodati za Judešove groše tistega, ki jo je ljubil, kateri je šel zaradi nje v .propast,' to je: mene: Zgodilo ss je takole: (Oslje prlhodajlt.) ae hotel posloviti zadržal: "Veste, nekaj bi vam rad po-i vedal, pa ne vem, dali ne boste stvari smatrali za izrodek okolice. Dogodbo, ki ea mi je pripetila natanko pred petnaj*imi leM in ki ee tiče mojega pokojnega brata. Ne, počakajte, da vam pove«*" je živahno posnel: morda mi je čital z obraza začudenje, kako more koga izmed o sprehajališče še spraviti na posmrtne misli. "Nisem se aptmnil etvari tu in bi vsm jo lapko ensko povedal kavarni ali kjerkoli drugje." Iskal aam pripravnih besed, Id naj jihizustimnats uvod,ps jih nisem nsšeL Tudi nI bilo treba, ker mi Je moj sobeeednih takoj zastavil vprašanje: "Ali varujete v pojave grobnega življenja?" Ne, gospod, vsaj mislim, da ns. Včsaih ima človek ura, ko se mu taapne slutnje zgoste celo do nekske vere, sM v ns vernjaan in sa s takimi vami silno redko bavim, rad priznam, da me izredno zanimajo." 'Torej pravita: Temne slutnje ee vam včssih sgoste celo do kake vare. Lepo ste rekli." "Z drugimi besedami sam pač dejal: Ip»ramus et ignorabl-mus."' ■ ¿¿X v Tudi to ni slabo. Preko siu-tenj tedaj ne greste, kakor vidim. Kaj bi pa dajati, ako bi kaj videli?" "Halucinacija." "AU mislite, da lahko halud-nacija traja celo uro in da se povedovsl, da je pri obedu dvignil čašo on zdravje Milanu, ki je v italijanskem ujetništvu, n ds se mu je čašs v roki razletele na dvoje." "Slučaj, dragi gospod, slučsj, ki mu pripisujemo pomen šele, kadar nas res zadene kaka smrt iz bližnjega kroga. Caša, ki se razkotje, je znan prilastek veeh enakih dogodb." Res, češa že/kar nekako da v stvar. AH moj fantom? Doma me je namreč že čakalo pismo Milanovega šefa, ki riii sporoča o bratovi smrti z vsemi podrobnostmi O poldeuefttti dopoldne, isti dan, na zastrupljen Ju z mrliškim strupom. Pomoči ni bilo niti več z amputacijo, je pissl Italijan. Prej sem vsm bil pozabil povedati, da mi je čudni' sopotnik v vlaku povedal tudi te podrobnosti. Povedati vam moram; da amo imeli kljub zaprekam zelo dobro ki zvezo z bratom preko ftvi-Kaj pravite na1 vse to?" "Pismo seveda ni haluoinaci Ostalo pa ras ne vem, kako bi pojasfoU." "Povem vam z vašimi laetni-mi besedami: Temne slutnje nam včasih zgoste celo do nekske vere. Temna slutnje so. Slutimo ps lahko vedno le kaj takega, kar je mopoče. Sedaj pa moram iti." Pogladil se je in ko sem se po par trenutkih globoke zami-žljenosti apomnll nanj in mi je V ušesih še odmeval šum n jegovih korakov, ga že ni bilo nikjer več. Par dni eem premišljeval gove pojave ne spomniti. Kadar detajli, se mi razblini podoba v nič. Halucinacija? ¡.k. 18. nqvembha. I ■ ■■....... —^ naznanilo prav za njegova PREKLIC Jaz nižje podpisani izjavljam, da ne vem nič slabega o Rose Wächter in s tem preklisujem vse, kar sem govoril proti nji. John Pssht, Chicago, III (Adv.) NaroČite M^imrld Ust, [najboljši vensko mladino t Ceajeal Wal (sestra) B. M. P. PesUese S. aH tri čkae la ena lih aprevalfttv« norih ¿I*** pešlljaajo Msta Preevtu. i« —1 -e, katere »oiljh. gUft »J* ta» v arhiva ae am. Tortj da vselej pošljete „ pripravljenih liptUuh „ vniStvn Preavete Pri vaald spreaMatbi naslov« u< , vselej aaseaá stari i. *>tí J Upravni«tve ajjudno apelira, da Štvsal tajniki ia tajale« U, upoitm) PMUp Godim, upravitelj lašč sata H^^IK^^tUTlE ^NDNEVNIK Ker pa