ANNALES 7/'95 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITA DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 263-273 Andrej Kranjc KRAS DRUŽI SLOVENSKE IN ITALIJANSKE RAZISKOVALCE (ob "Riunione scientifica Monitoraggio del le Acque in Ambiente Carsico", Trento 25. septemberl 995) Italijanska Zveza za preučevanje kvartarja (Asso- ciazione italiana per lo Studio del Quaternario) je svoje vsakoletno srečanje tokrat organizirala v Trentu v pro­ storih Tridentinskega naravoslovnega muzeja. Po tra­ diciji pripravijo poleg organizacijskega dela srečanja tu­ di "znanstveni del", ki je bil tokrat posvečen opazovanju (monitoringu) voda na krasu. Kraška hidrologija s preučevanjem kvartarja sicer ni neposredno povezana, zato pa izbira te snovi toliko bolj kaže na aktualnost in pomen tega vprašanja, ki se ga zavedajo tudi druge znanstvene panoge, ne le hidrologi in krasoslovci. Pač pa na prvi pogled preseneča, da so za uvodnega predavatelja povabili slovenskega raziskovalca - kraso- slovca, ne kvartarologa, avtorja tega prispevka, ki je predstavil raziskovanje kraških voda v Sloveniji (Water monitoring in karstic environments - Case of Slovenia). Drugo vodilno predavanje, avtor je bil znani tržaški raziskovalec A. Longinelli, je govorilo o enem najbolj znanih kraških pojavov, o Tržaškem Krasu (Monito­ raggio isotopico delle acque del Carso Triestino. Pro- venienza e problematiche ambientali), o poreklu kraških voda, ki izvirajo na Tržaškem, o njihovem onesnaženju in njihovih povezavah z vodami s slovenske strani Kra­ sa, predvsem z notranjsko Reko. Od petih "drugih" pre­ davanj jih je troje obravnavalo alpski oziroma pred­ alpski kras (Monitoring in kemijske značilnosti kraških alpskih izvirov; Monitoring in fizikalno-kemijske analize prenikajoče vode; Mineralizacija voda v predalpskem kraškem vodonosniku), dvoje pa spet Kras: Monitoraggio delle risorgive del F. Livenza e delle acque di Timavo (avtorji F. Cucchi, M. Giaconi, F. Giorgetti, E. Marinetti, C. Zupin) in II chimismo delle acque di percolazione del la Grotta Gigante (S. Covelli, F. Cucchi, R. Mosca). Zadnji dve predavanji sta pravzaprav predstavitev projekta "Timavo" oziroma njegovih predhodnih rezul­ tatov, ki ga s pomočjo študentov izvajajo predavatelji tržaške univerze. Zopet se je pokazalo, da na Krasu delujejo po eni strani italijanski in slovenski raziskovalci vsak zase, da drug za drugega skoraj ne vedo, po drugi strani pa prav pri projektu Timavo že dlje časa dobro sodelujejo. Tako je tudi predavatelj E. Marinetti v uvodu pojasnil, da pri pridobivanju podatkov in terenskem delu tesno sode­ lujejo z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne. Za pretekla desetletja je bilo značilno, vsaj pri raz­ iskovanju Krasa, da smo italijanski in slovenski raz­ iskovalci delali vsak na svoji strani meje, in sicer tako, kot da je Kras zaključena celota, bodisi na italijanski, bodisi na slovenski strani meje. V zadnjih letih smo to "enostransko gledanje" presegli in kaže, da je prevladalo strokovno mnenje nad "političnim" - Kras, predvsem pa voda v njegovi notranjosti, vodonosnik na Krasu, je na­ ravna enota, ki je ne morejo deliti in ga je treba preučevati in obravnavati kot celoto. Za strokovne re­ zultate ni pomembno, ali na Krasu delajo samo ita­ lijanski ali samo slovenski raziskovalci, ali pa vsak na svojem delu Krasa, pomembno je, da so rezultati vsa­ komur dosegljivi in za kogarkoli uporabni, da upo­ števajo Kras kot naravno enoto. In kot je pokazal izbor tematike tokratnega srečanja italijanskih kvartarologov, za kar ima največ zaslug prizadevna mlada raziskovalka dr. S. Frisia iz Tridentinskega muzeja, prav Kras lahko in v resnici že združuje prizadevanja italijanskih in slovenskih krasoslovcev, kar je nedvomno tudi velik prispevek ne samo k poznavanju značilnosti Krasa, ampak tudi k varovanju njegovih voda in Krasa v celoti. Alenka Malej PODPIS SPORAZUMA O SODELOVANJU MED PARIŠKO UNIVERZO PIERRE ET MARIE CURIE IN INŠTITUTOM ZA BIOLOGIJO V navzočnosti francoskega veleposlanika v Sloveniji, njegove ekselence g. Bernarda Ponceta, ter gospodov Jeana Baudryja in Oliviera Ferranda, predstavnikov Sveta za kulturno in znanstveno sodelovanje pri fran­ coski ambasadi v Sloveniji, prorektorja ljubljanske uni­ verze prof. dr. Antona Wrabra, visokih predstavnikov Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor ter raziskovalcev iz pomembnih slo­ venskih raziskovalnih inštitucij je bil v Biološkem središču v Ljubljani 5. decembra 1995 podpisan spo­ razum o sodelovanju med francosko Univerzo Pierre et Marie Curie in Inštitutom za biologijo. Podpis sporazuma o sodelovanju nadgrajuje nekaj­ letno sodelovanje med Morsko postajo Inštituta za bio­ logijo in Observatoire Océanologique, Laboratoire Ara- go, Banyuls sur Mer na področju raziskav morja. Observatoire Océanologique, Laboratoire Arago deluje v okviru asocijacije morskih raziskovalnih laboratorijev (poleg laboratorija Arago še laboratorija Roscoff in Villefranche sur Mer; asocijacija pa ima skupno okoli 400 zaposlenih), ki je povezana z Univerzo Pierre et Marie Curie v Parizu. Sodelovanje med Morsko postajo Inštituta za biologijo in Observatoire Océanologique, Laboratoire Arago, Banyuls sur Mer je bilo vzpo­ stavljeno v okviru znanstveno-tehničnega sodelovanja med Francijo in Slovenijo že I. 1992 in sicer z delom na projektu Eutrophisation en mer Adriatique Nord (nosilec s francoske strani dr. Gustave Cauwet ima največje za­ sluge za poglabljanje raziskovalnih vezi med slovenski- 272