© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Allan Rosas (ur.), Sodišče EU – 60 let kasneje (The Court of Justice and the Construction of Europe: Analyses and Perspectives on Sixty Years of Case-law), Asser Press, Springer 2013 Matej Avbelj Article information: To cite this document: Avbelj, M. (2013). Allan Rosas (ur.), Sodišče EU – 60 let kasneje (The Court of Justice and the Construction of Europe: Analyses and Perspectives on Sixty Years of Case-law), Asser Press, Springer 2013, Dignitas, št. 57/58, str. 287-289. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/57/58-17 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 287 DIGNITAS n Matej Avbelj: Sodišče EU – 60 let kasneje Zgodba o Sodišču Evropske unije je največkrat pripovedovana kot herojska zgodba. Vsaj tako je bilo v preteklosti. Razen redkih izjem, ki so za svoj kritični akademski glas utrpele najmanj nefor- malne sankcije evropske akademske skupnosti, je bil pravni razvoj Evropske unije, kot ga je poganjalo Sodišče EU, skorajda povsem nekritično obravnavan. Še več, pojmovan je bil kot nekaj samou- mevnega, celo ob navzočnosti kančka grenkega priokusa, da so- dišče ni tu in tam storilo še kakšnega integracijskega koraka več. Obdobje medenih tednov, pravzaprav let, kot se je izrazil J. H. H. Weiler, pa se je za Sodišče EU vendarle že zdavnaj končalo. Nastopil je povsem nov čas, lahko bi rekli celo diametralno na- sproten prejšnjemu. Sodišče EU je dandanes predmet temeljitih in največkrat precej kritičnih analiz, ki mu očitajo tako preveč kot premalo temeljit integracijski pristop. Katerih odzivov je več, bi težko ugotavljali kar tako povprek, a ne glede na to ostaja dejstvo: Sodišče EU tudi šest desetletij po svojem nastanku tako v očeh svojih kritikov kot podpornikov uživa ugled zelo pomembne in dejavne evropske institucije. In prav temu, obeležitvi in premisleku ob šestdesetletnici delo- vanja Sodišča EU, je namenjena pričujoča knjiga. Njeno izdajo je pripravilo kar samo Sodišče EU pod uredniško taktirko sodnika Rosasa, sodnika Levitsa in generalnega pravobranilca Bota. Sesta- vljena je iz štirih poglavij, ki skupaj združujejo prispevke skoraj 40 avtorjev. Ti avtorji niso kdorkoli, temveč gre za evropsko, večino- ma pravniško elito, sestavljeno tako iz samih (aktualnih in bivših) institucionalnih akterjev kot zunanjih akademskih opazovalcev. Takšna avtorska sestava bralcu omogoča svojevrsten sociološki eksperiment, saj lahko opazuje, kako prav tisti, ki so na sodišču ali tesno ob njem gradili evropsko integracijo v pravnem smislu, sedaj ocenjujejo sad svojega dela. Recenzija Matej Avbelj, Sodišče EU – 60 let kasneje Allan Rosas (ur.), The Court of Justice and the Construc- tion of Europe: Analyses and Perspectives on Sixty Years of Case-law, Asser Press, Springer 2013. 288 DIGNITAS n Predstavitve knjig in recenzije Knjiga pokriva vsa najpomembnejša področja prava EU. Prvi del obravnava vlogo Sodišča EU v kontekstu širše evropske sodne arhitekture. Tu se postavljajo ključna vprašanja o odnosu med na- cionalnim pravom in pravom EU, o vlogi nacionalnih sodišč ter o njihovem odnosu s Sodiščem EU. Prevladujoči toni in poudarki so na konstruktivnem, sodelovalnem odnosu med nacionalnim in supranacionalnim sodstvom. Nekateri prispevki pa se osredotoči- jo tudi na vse bolj aktualen odnos Sodišča EU s sodnimi instanca- mi drugih regionalnih organizacij. Drugi del knjige je posvečen evropskemu ustavnemu redu. Če je bil pojem ustavnosti v kontekstu EU v preteklosti uporabljan še nekoliko sramežljivo, sedaj temu ni več tako. Priznani akadem- ski strokovnjaki iz starih in novih držav članic v tem delu knjige analizirajo temeljne prvine evropske in nacionalne ustavnosti: su- verenost, varstvo človekovih pravic, med njimi še posebej učin- kovito sodno varstvo in podobno. Knjiga se seveda ne more izo- gniti obravnavi temeljnih načel prava EU: primarnost, neposredni učinek, subsidiarnost idr., ki pa v zadnjih letih vendarle doživljajo nekoliko bolj zadržano in manj državno-ustavno obravnavo. Tretji del knjige se dotika vprašanja državljanstva EU. To je vse od svoje uveljavitve v Pogodbi iz Maastrichta eno najbolj razvija- jočih se pravnih področij pred Sodiščem EU. Kot je dobro znano, je prav to državljanstvo EU iz zgolj simbolične določbe pretvorilo v neposredno uporabno pravno podlago, ki državljanom držav članic EU daje tako izrecno naštete pravice kot vsebinsko odprto pravico do nediskriminacije na vseh področjih vsebinske veljav- nosti prava EU. Prispevki v tem delu knjige lepo prikažejo dina- miko odnosa med nacionalnim in evropskim državljanstvom, pri- spevek Sodišča EU k njej ter priložnosti in omejitve državljanstva EU v nadaljnjem razvoju integracije. Četrti del knjige sklene z razmišljanjem o Evropski uniji v šir- šem svetovnem okviru. Tu se postavljajo načelna in pravna vpraša- nja odnosa EU z mednarodnim pravom, politična vprašanja vloge EU v mednarodni skupnosti ter prispevka Sodišča EU pri vsem tem. Uredniki knjige so poskrbeli, da pogled na ta vprašanja ni povsem evrocentričen, saj ta del sklene prispevek, ki na obravna- vano tematiko pogleda tudi z ameriške perspektive. Kot priča že zgornji opis, knjiga prinaša prvovrstno analizo trenutnega stanja prava EU, in to s strani eminentnih evropskih strokovnjakov. Ti so bili očitno skrbno izbrani, tako da odslikava- 289 DIGNITAS n Matej Avbelj: Sodišče EU – 60 let kasneje jo različnost EU, njenih držav članic ter njihovih pravnih tradicij. Zelo povedno je, da med njimi ni nobenega slovenskega avtor- ja, kar namiguje na vrednost in uveljavljenost slovenske stroke s področja prava EU v evropskem okviru. Knjiga, ki vendarle izvira iz institucije EU, ima tudi nekaj tipičnega institucionalno evrop- skega značaja, saj je nadvse korektno pisana tako v angleščini kot francoščini. Institucionalni značaj knjige morda prispeva tudi k nekoliko manj kritični naravi njenih prispevkov. Sodišče EU je predstavlje- no predvsem v pozitivni luči, s poudarkom na njegovem nadalj- njem aktivnem udejstvovanju. Zlasti pri tistih prispevkih, ki odkri- to priznavajo, da je sodišče v integracijskem smislu doslej marsikaj storilo na prikrit način (integration by stealth), tudi zoper izrecno besedilo pogodb prava EU in v nasprotju z nameni držav članic, bi pričakovali tudi nekaj kritičnih besed o tem. Zakaj tudi integracija na prikrit način je prispevala k pregovornemu demokratičnemu primanjkljaju in vse večji odtujenosti EU od njenih državljanov. Kljub temu je knjiga, ki je neke vrste Festschrift za Sodišče EU, pomemben vir razprav o pravnem razvoju EU, ki jih zlasti tisti, ki se poglobljeno ukvarjajo s pravom EU, ne bi smeli spregledati. Zaradi svojega bolj razpravljalnega, mestoma esejističnega zna- čaja pa je lahko tudi dobrodošel pedagoški instrument pri vseh predmetih, tako dodiplomskega kot podiplomskega študija, ki se dotikajo prava EU.