Poštnina plačana v gotovini	Cena posamezne St. 1-50 Din
V Ljubljani, dne 20. maja 1928.	X leto.
„MAS GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina.....................Din 40"—
Polletna naročnina........................... 20’—
Četrtletna naročnina......................... 10" —
Za inozemstvo je dodati poštnino.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.	= Oglasi po ceniku. - ——
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/L — Poštni ček. rač. štev. 11.461.
Vsem včlanjenim strokovnim (stanovskim) organizacijam drž. nameščencev in njih okrožnim skupinam.
Od Glav. Saveza smo 5. t. m. prejeli sledeče pismo z dne 1. t. m.:
»(Prema odluci šireg Upravnog Odbora na sednici od 29. januara tek. god. godišnja skupština Glavnog Saveza održače se u Sarajevu 3., 4. i 5. juna ove godine.
1.	Na osnovi člena 15. saveznog statuta čast nam je ovim uputiti Vam poziv da za Skupštinu izvolite odrediti Vaše delegate u broju, na koji imate prava prema članu 17. statuta. Broj delegata i njihova imena izvolite dostaviti Glavnom Savezu po mogućnosti najdalje do 25. ov. m.
U narednom 'broju »Činovničkog Glasnika«, Ikoji će izići najdalje do 25. ov. m., biće saopšteno, u kome lokalu će se držati 'skupština i u koji sat će početi. Naknadno ćete, pak, (biti dbavcšteni o povlasticama za vožnju za Vaše delegate, koje budu izdejstvovane u Ministarstvu Saobraćaja.
Dnevni red Skupštine je u'tvrdjen kako slednje:
1.	Otvaranje skupštine i pozdravi.
2.	Izveštaj Upravnog Odbora o radu od posjeduje Skupštine.
3.	Izveštaj Nadzornog Odbora o godišnjem računu 19217 godine.
4.	Predlog bužeta za 1928-29 godinu.
5.	'Referat o sistemu organizacije Glavnog Saveza.
6.	Referat o medjunarodnim vezama Glavnog Salveza — predlog za učlanjenje u Med-junarodni Činovnički Savez.
7.	Predloži učlanjenih Saveza i organizacija.
8.	Zaključenje Skupštine.
II. Predloži, koje bi neki od učlanjenih Saveza ili stručnih organizacija imali da iznesu pred Skupštinu treba da budu dostavljeni Glavnom Sekretarijatu u konačnoj redakciji i s motivacijom, najdalje do 20. ov. m.
Izvcštaii i referati, koji Su stavljeni na dnevni red Skupštine, biće u celoti štampani u narednom broju »Glasnika«. Preporučuje se s toga učlanjenim Savezima i stručnim organizacijama, da blagovremeno odrede govornike po pojedinim pitanjima, kako bi rasprava na Skupštini tekla dovoljno skladno i ekspeditivno.«
Program Zveze za občni zbor Glavnega Saveza v Sarajevu.
Občnega zbora Glavnega Saveza v Sarajevu, v dueli 3. do 5. junija se udeleže fi-le zastopniki maše Zveze: 1. načelnik Milan Paternoster, 2. 11. namestnik načelnika Ivan Ilovar, 3. častni član odbora Maks Lilleg, 4. tajnik .loža Bekš, 5. blagajnik Ignatje Rus in člani odbora dr. Jos. Ferjančič, Lovro Kalašić, dr. Fran Stegenšek, Andrej Škulj, Ivan Dimnik in Fran Mahkovec (Mairibpr).
Pb členu 17 pravil ima pravico do glasovanja 19 naših delegatov, ker šteje Zveza 9340 članov.
Teh enajst delegatov bo s pismenimi, posebnimi pooblastili zastopalo še ostalih 8 delegatov, ki se ne udeleže zbora osebno.
-K točki 2. dnevnega reda bo govoril načelnik, g. Paternoster o splošnem položaju aktivnih drž. uslužbencev v Sloveniji in tajnik g. Bekš o odnošajih med Zvezo v Sloveniji in ostalimi pokrajinskimi Zvezami ter Glavnim Saveizom.
:K točki 5. in 6. bo g. dr. Ferjančič pojasnil naše stališče do sistema organizacije Gl. Saveza in ostalih pokrajinskih Zvez do učlanjenja Gl. Saveza v mednarodno uradniško Zvezo.
Pri točki 7. bo iznesel g. načelnik nekatere predloge, ki se nanašajo na represalije voditeljev nekih organizacij; o podrobnostih v tem vprašanju se bo oglasil g). Lilleg.
Nadalje 'bo govoril tudi g. Lilleg v imenu »Društva upokojenih državnih nameščencev za Slovenijo«, »Društva orožniških upoko-jencev«i,n »Društva upokojencev in upokojenk drž. monopolov«; g. Kalašić za »Sekcijo Saveza finančne kontrole«, a iza »Društvo je-tniškega nadzorovalnega osebja« in »Društva cestnih in rečnih nadzornikov« g. Ilovar.
Poleg tega bo govoril g. načelnik Zveze Paternoster tudi o najnovejši uredbi finanč. ministrstva o »spremembah in dopolnitvah zakona o nabavlja,Inih zadrugah drž. nameščencev itd.«, ki je bila Objavljena po pooblastilu čl. 374 finančnega zakona za 1. 1928-29 (Služb. Novine št. 107, XXXV. od 12. t. m.)
Naši delegati se bodo oglašali tudi pri ostalih točkah dnevnega reda, nadalje tudi o vseh vprašanjih, ki jih je Zveza sprožila že s pismom z dne 25. januarja 1928 in ki so se Obravnavali na plenarni seji 28. in 29. januarja, pa še vednoi niso povoljno rešena.
O poteku občnega zbora bomo podrobno poročali v našem glasilu.
Košačau.
Binkoštna poslanica.
Najlepši pomladanski prazniki, binkošti, odeti v živo zelenje in pisano dehteče cvetje, spremljani z milim petjem naših krilatcev, plovejo med nami. Kdo se ne bi zamislil v svojega življenja teki in minevanje, kdo ne bi razglabljal na široko o naši državni za-jiecMci!
A. Zunanja politika. V odločilnih momentih sta vodila našo zunanjo1 politiko dr. Nin-čič in rajni Pašič, zlasti pa prvi. Težišče te politike sta postavila na prijateljstvo in zvezo z Italijo, ki je naš naravni, nepomirljivi neprijatelj. Prišlo je do prijateljskega pakta, ki sta ga gornja državnika il. 1924. osebno podpisali a v Rimu. Kako je moglo priti do tega vizlic že takrat znanim laškim aspiracijam na vzhodno Adrijo; zakaj je naša zunanja politika, rectius dr. Ninčič, vztrajal na lojalnem, slepem izvajanju te pogodbe, četudi je Italija navzlic isti rovarila na vseh straneh proti nam in pripravljala našo popolno izolacijo z namenom, da razbije Jugoslavijo; zakla j smo prav pri vseh pogajanjih z Lahi — rapalllska pogodba, sanmar-geritske konvencije, rimski pakt — sramotno podlegli, vse to bo čisto jasno pojasnila nekoč nepristranska zgodovinska preiskava. Med drugiin se namigujejo tudi prav čudne stvari.
Tega dr. Nimčiča, ki je drvel čez dni in strn za prefriganimi Talijani, 'je zagnal s stolčka zunanjega ministra šele prvi.tiranski pakt koncem leta 1926. Bil je skirajni čas, kajti sicer bi nam bil ta mož vsilil tudi še
Petero znakov izobrazbe.
(Predsednik Columbia - univerze v iNew-Yonku, dr. Nicholas Murray Butler, je v nekem predavanju postavil sledečih petero znakov izobrazbe:
1.	Prvi znak izobrazbe je pravilnost in točnost v rabi materinščine. Zato ie potrebno, d'a se vsa vzgoja oslanja na mate-rinščino in da čitamo one knjige, ki imajo •najlepši in najboljši jezik. Glavno marilo za stopnjo izobrazbe je lahkota, pravilnost in natančnost v rabi materinščine.
2.	Drugi znak izobrazbe je vljudno im plemenito vedenje, s katerim se v obliki navade izraža naše mišljenje in dejanje.
V tem oziru ni odločilno vedenje proti enakim ali višjim, ki nam ga narekujejo razni obziri, temveč zanesljivo merilo izobrazbe je vedenje proti nižjim in onim, ki so odvisni od nas.
3.	Tretji znak izobrazbe je preudarnost, to je sposobnost in navada razmišljanja o vzrokih dogodkov in o namenih dejanj. Začetek razmišljanja je v vprašanjih kako? in zakaj?, na katera nam odgovarja filozofija in druge znanosti.
4.	Četrti znak izobrazbe je zmožnost razvoja in napredka. Človek mora vedno širiti svoje obzorje, zanimati se za nove, 'še neznane pojave in svojemu duhu neprestano dajati impuls za napred'ek.
5.	Peti znak izobrazbe je krepko st in delavnost. — Že Prešeren se je rogal človeku, ki samo za sebe zbira učenost, »od sebe pa ne da najmanjše fige«. Pravi izobraženec mora svoje znanje pretvoriti v delovno sito, znanje bodi produktivno in tudi podajanje znanja, poučevanje bodi takšno, da v učencu zbuja produktivnost.
ratifikacijo nettunskih konvencij. Pri vsem tem si upa oni še govoriti o zunanji politiki!
Precejšen preokret v zrni. politiki je nastali pod naslednikom dr. Ninčiča, podi dr. Marinkovičem. Ta je slovesno v skupščini p roki am i ral geslo: «Balkan balkanskim narodom» in izposloval podpis prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Francijb. Naš zu-nanje-politični položaj se je izdatno izboljšal, vendar 'še ni ustaljeni. Med tem je po-'tekila veljavnost prijateljske pogodbe z Italijo — provizorično podaljšanje velja le do srede tega leta — na drugi strani pa pritiska Italija z vsemi mogočimi sredstvi na. nas, da pristanemo ma ratifikacijo nettunskih konvercij še prej, p red no se hoče milostno pogajati z nami za novo prijateljs^ko pogodbo.
Dobri, zvesti državljani se zopet bojimo, da bo šla naša država brez potrebe ponovno v Canosso. Merodajni možje naj bi pri bližajočih se pogajanjih preudarjali tudi tole:
Italija nas bolj potrebuje kakor mi njo. Vojne se ni bati, pa če Italijani še tako groze in proti nam intrigiralo. To je samo južnjaška poza, da bi iztisnili iz nas, jugoslovanskih dobričin, čim več koristi. Ratifikacija nettunskih konvencij v neizpremenjeni obliki pomeni popoln desinteresement na Jadranu, ki je za našo državo pljuča in vrata v širni svet. S sprejemom take pogodbe bi že v naprej prodali Slovenijo, Dalmacijo in Črno goro laškemu imperializmu. Država bi bila ob morje, po katerem je nekdanja Srbija tako hrepenela in za katero so padli sto-tisoči junakov. Kdor tega ne verjame, naj prebere v teh konvencijah tiste famozne določbe o svobodnem ustanavljanju laških podjetij na našem ozemlju in o svobodnem
naseljevanju lašk'ega delavstva pri nas. Kdor pa'se sklicuje na recipročne pravice naših dinŽavljaniov v Italiji, je ali slepec ali pa v -tuji službi. Kajti lašlki fašizem Ibi spremenil vsako mašio 'tvornico v Italiji vnaprej v prali in pepeli, nalše delavce bi pa zapodil s krvavimi glavami čez adrijansko lužo. Vsaka nadaljnja okrnitev slovanske vzhodne Adrije bi netila samo nerazpoloženje hrvaškega in slovenskega življa napram vladajočemu plemenu. Italija je moralno osamljena in v vojski, ki bi jo ona izzvala, bomo imeli važne zaveznike. Seveda pa si moramo te (Nemce, Ruse) tudi pravočasno zagotoviti, Francozi pa so že sedaj na naši strani.
In potem še nekaj! Ne bodimo hrabri samo v vojni, ampak bodimo srčni in ponosni tudi v miru. Ves svet že govori in piše, ce-ilo vedno zapeti tuji diplorna'tje si upajo trditi, da nas Italija sistematski ogroža, le naš zunanji minister, oz. njegov zastopnik, trdita masprotnio. Tako je ta v proračunski debati v marcu na javni skupščinski seji izustil besede: «Ni res, da nas skuša Italija izolirati in da nas ogroža.» Take neresnične besede so velika žaliltev naših državljanskih čustev in ogrožanje našega prestiža. Ali so mar pakti z Madjarsko, podpiranje makedonskega in črnogorskega komiteta, paktiranje s Turčijo, Grčijo, osvajanje Albanije, zahteva po reviziji trianonske pogodbe in neštete druge laške mahinacije proti nam, prijateljski, sladki cukerčki za nas? Enakih izjav naj ne zagreši nikdar več naš zunanji minister, kajti naloga diplomatov 'tudi ni, da trdijo vedoma neresnične stvari. Ne bo ne talko j konec naše države, ako bo pokazal naš zu-n. minSslter tudi napram Italiji malo več, četudi umerlj-enega •ponosa.
B. Notranja politika. Na tem polju se je splošno premaknilo nekaj na bolje, vsaj sedanji niötr. minister kaže veliko dobre volje. ‘Sicer pa vladajo še stare napake, grehi in zmote. Naj jih nekaj naVedemo:
Pred vsem je kvarno za napredek in razvoj naše bogate, a .mlade, 'še neutrjene države večni kreg in prepir ter rivaliziranje med strankami za moč in oblast. Potrebno bi bilo v prvem razvojnem stadiju in spričo številnih 'zunanjih naših nasprotnikov, ki slkušajo preprečiti izigradnjo naše države, iskup n o solid a reto delo visieh poikticainili političnih strank in slojev, spiloih celega naroda. Žalibože je Spričo naše mentalitete do 'tje še daleč, daleč.
O potrebi, odlprav-e zarade in korupcije smo govorili že na drugem mestu. Dalje je želeti, da bi bito v našem političnem in gospodarskem življenju manj pristranosti in več .smisla za skupne koristi. Tako spada k političnem jugoslovenskem ABC, da je zvezati Beograd z železnico preko bogatih bosanskih pokrajin s središčem naše Adrije, s Splitom, ki je že zdaj naše največje in najvažnejše trgovsko pristanišče. Ne, plemenska ozkosrčnost hoče zgraditi to progo preko črnogorskega Krasa na — Kotor, ki je vendar samo vojna luka. Izgovori na pogodbo z Blairovo skupino, da mora proga iti na Kotor, ,so piškavi, že zato, ker se je pogodba namenoma tako 'Sklenila. Sicer se pa da izpremeniti, Ikter Amerikanci niso tako trapasti, da bi 'zamotavali večjo rentabilnost proge.
iVelika zaslepljenost in nazadnjaštvo vlada tudi v obravnavanju uradniškega vprašanja. Staro narodno-gospodarsko pravilo je, da vlada v deželi tem večje blagostanje, čim hitrejše denar cirkulira. Hitro cirkulacijo pa preprečuje naša finančna politika med drugim s tem, da plačuje uprav mizerno svoje uslužbence, aktivne In upokojene. Zato ostajajo tl dolžni obrtnikom in trgovcem - detajlistom, ti zopet grosistom, sled-
nji pa producentom in uvoznikom. In vam nočejo pa nočejo razumeti, da uradništvo res ne jć denarja in natura, zlasti kovanega ne, ampak ga da takoj v promet. Drugi
pojav slabih plač je — zaroda, ki se zahteva in daje v južnih pokrajinah. Pri tem pa še misli pri nas ta ali oni državni 'modrijan, da država s slabimi plačami drž. uslužbencem kaj prištedi. Nikakor! Vse provizije in zarade se vkalkulirajo v cene državi diobav-Ijenega blaga, enako v narodnem gospodarstvu sploh. Zato pa še ne more biti draginje konec.
Sklepam:	Naj bi Sv. Duh o Binkoštih
trosil obilo blagoslova, jasnosti in razodetja nad našimi merodajnimi činitelji, da se začno vsa vprašanja naše drž. in gospodarske politike obravnavati čim prej s stališča bratskega zaupanja, pametnega razumevanja in vzajemne koristi ter slednjič tako, kakor zahteva io naš jugoslovenski ponos.
Kaj se godi!
Pričelo se je. Že v štev. 6 »N. Glasa« iz februarja letos "in v štev. 1? prejšnjega meseca smo opozarjali na nevarnost; »Na stražo!« smo klicali, a sedaj je povelje:	»Na
obrambo!« V štev. 12 smo razložili principijelno stališče glede stališča stanovskih organizacij do oblasti, sedaj naj sporočimo našim 'članom samo članek v »Učiteljskem Tovarišu«, kjer se oglaša že prizadeta organizacija. »Učiteljslki tovariš« piše:
»Jz Beograda je došla v politični list vest, da sta urednik »Učiteljskega Tovariša« in predsednik stanovske organizacije pov. U.IU Ljubljana v disciplinarni preiskavi kot državna uradnika — zaradi tiskovnih zadev.
Neobičajno je že to, da se disciplinske preiskave državnega uradništva napovedujejo v poliitično strankarskih Ibiti-h; neobirčajmo je to, da se v naprej izreka zaključek o sporni zadevi ter se vsiljuje neko mišljenje pred izrekom senata : 'neobičajno je to, da se za: tiskovne zadeve kliče še pred kako oporno točko po 'tiskovnem procesu državnega uradnika k — disciplinarni obtožbi; neobičajno je to, da se zaradi tiskovnih zadev kliče na odgovor poleg odgovornega urednika tudi - predsednika organizacije!!!
Odgovornost za vse to naj nosijo na svoji vesti oni, ki so tak predlog predložili in utemeljevali! Veliko odgovornost pa so prevzeli tudi oni, ki so dali zadevi še ostrejše lice ter iznesli zadevo v politično strankarske liste.
Lunkeijonarji organizacije niso govorili v svojem imenu, ampak v imenu članstva, t. j. v imenu vsega učiteljstva in za dobrobit vsesa učiteljstva. Zato to ni' !e zadeva organizacije, temveč je zadeva vsega učiteljstva. Ni niti več samo zadeva učiteljstva, temveč je zadeva Vsega državnega uradništva, ker je ogrožena svoboda kritike, svoboda stanovskega tiska in svoboda stanovskih društev, organizacij.
Olovek hodi od napora s sklonjeno glavo za svojim težkim in nehvaležnim delom naprej. Kot državni uradnik bi ob skromnih državnih dohodkih že zdavnaj omagal, ako bi se ne zavedal svojih državljanskih dolžnosti, katera zavest ga vzdržuje v idealizmu in ljubezni do stroke, stanu, do naroda, države in poklica.
In ko se hoče iKislužiti državljanskih svoboščin, da bi izžgal kar je gnilega, kar je nezdravega iv stamu, stroki, narodu in državi, ga udarijo :iz hrbta najnižji, ki so često gnilobe sokrivi...
Jn prav je včasih tako! Tedaj si človek du šelle časa, 'tedaj se šele izravna pokoneu, dvigne glavo kvišku in pogleda okrog sebe: Ali je res tak zločinec, kakor so ga naslikali?
V človeku se vzbudi zavest in ponos, ker iz Obilice dela, kateremu služi, vidi, da je tičiščen očitkov — pred svojo vestjo...
Kaj so naši grehi?
Ali so naši grehi to1, ker smo hoteli tudi po svoji inicijativi izvesti, da bi se spoštovale odredbe gospoda ministra prosvete ter čl. 93. uradniškega zakona in bi učiteljstvo hodilo zaradi reda, ki si ga želimo v upravi vsi, vedno korektno po službeni poti?
'Ali so naši grehi to, ker srno hoteli izvajati dogovor predstavnikov naše organizacije z gospodom ministrom dr. Korošcem, da se bodo vse zadeve urejale s prosvetnimi oddelki, do katerih edino naj se obrača učiteljstvo; on pa bode svoje gospode poslance napotil, da ne bodo v personalno-beheficijalnih. vprašanjih za nikogar intervenirali v Beogradu in s teim 'odpirali strankarskih vrat ima škodo vsega. učiteljstva ?
Ati 'so- naši igirehl to, 'ker smo 'obsoditi iizra-bo' zaupanega mesta v minisfarstvm priilatstnelrn tovarišu v prilog svojemu bratu proti stvarnim potrebam in proti utemeljitvam in predlogom prosvetnega oddelka ?
Ali so naši grehi to, ker se trudimo za dvig službene in stanovske morale državnega uradništva in moramo, če hočemo biti objektivni in pošteni, nastopati celo proti lastnim članom? Koliko bolj smo potem upravičeni 'nastopati, če 'treba, proti 'postopanju tovarišev in odtočilijoč'ih faktorjev -nai vodiilnejših mestih, če gre za obče interese stroke in stanu!
Ali so to naši grehi, če delujemo za ublažitev strankarskih strasti, za stanovsko strp-ilivost, izb depolitizacijo državnega uradni-štva lin zahtevamo, da maj se tudi! političnemu nasprotniku! dokaže službenu potreba ali ne-koirektmoist, če se igai odlsrtramija s kakega mesta proti njegovi vicilji?
Ali so to maši grehi, da smo postavili organizacijo v službo šoTsko-upravnih zadev; da tudi s privatno inicijativo podpiramo ;,ro-speh im dvig svoje stroke; da publiciramo v svojem privatnem tisku odloke v korist šole, da se celo šolska oblast sklicuje na članke našega tiska, s katerimi podpiramo njena stremljenja?
Ali so to naši grehi, da smo se postavili tudi s svdjo privatno inicijativo v službo šolsko 'reformnega dela pri nas; v službo organizacije nadaljevalnega šolstva; v službo gospodinjskega šolstva; v službo, naiduilljnjega izobraževalnega deta učiteljstva samega; v 'Službo mladinske litelrature, »Mladinske Mar itioe« in v službo drugih /velikih idej' — v edino korist svoje strdke, naroda in države?
Ali so to naši grehi, da nismo zgolj kruhoborci, ampak še vedno idealisti in še veliki idealisti, ki nas ni še klonil najtrši gospodarski 'boj za obstanek, ki se mu s svojimi zad-jrmi silami še vedno upiramo — ter se posvečamo tudi izvenslužbehim idealom, v prid narodu 'in državi?«
O korakih, ki jih je sklenila Zveza drž. nameščencev ža obrambo predstavnikov učiteljske oirganlizaUje, prihodnjič.
Za Izplačilo razlik.
Naša »Zveza« je poslala 3. maja 1928. Glavnemu Savezu v Beograd nastopno pismo :
Kao u prošloj budgetskoj 1927-28 godini pod partijom 56 glava X, onako isto i pod partijom 62 tekujčih drž. budgetskih rashoda predvidjen je za isplatu razlike prinadležnosti svili državnih činovnika i službenika gradjan-skog reda za vreme od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. god. varredni kredit od Din 10 milijuna.
Poznato nam je iz pouzdanih zvaničnih krugova, da je država do sada izmirila ovu obavezu samo prema državnim služiteljima i onim državnim činovnicima, koji su bili u 1915. godini sa službom u Južnoj Srbiji.
iPa čak i svi služitelji (n. ipr. u struci ministarstva pošte i telegirafa) — kao što se nas izveštava — nisu primili ove razlike, dok medjutim prema vestima u novinama nije se ovako postupilo sa činovnicima najviših zvanja, kojim su se razlike 'tobože već odavno isplatile. — •
13ez sumnje, dosta će proći još godina, pre no što će obezbedjen biti poslednji činovnik prve kategoirije, ako bi se dosadašnji način isplaćivanja tih obaveza produžio u granicama svakogodišnjcg kredita od Din 10,000.000.
Držimo, da bi se uzbudjenje u redovima državnih činovnika u izdašnoj meri uklonilo i izvesno osećanje prema državi Ublažilo, ako bi država već jednom pristupila potpunoj i konačnoj likvidaciji pomenutog duga.
Mišljenja smo, da bi država ne mogla bolje da proslavi jubilej desetgodlšnjice našeg Ujedinjenja, nego da već u tekućoj godini državnim činovnicima isplati svoj časni dug.
Na kakav način |će joj to zbog nedovoljnog budgetskog pokrića uspeti, zaista ne znamo, ali svakako jedan 'bi bio izlaz taj, da hi se u tu svrhu upOtrebio izvesan deo novog investicionog spoljnjeg zajma, što ga vlada baš sada uzamljuje. Presedan za ovakvo rešenje toga značajnog pitanja učinjen je već analognom pustupkom pri drugoj tranši dolarskog investicionog zajma, koji je donekle poslužio za povećanje nedovoljnog kredita za izmirenje državnih obaveza iz ranijih godina u budgetskoj 1927.-28. godini.'
S toga nam je čast umoliti Upravu toga j Saveza, da preduzme na nadležnim mestima u cilju isplate razlike svim državnim službenicima već u tekućoj godini na način, koji drži najzgodnijim, celishodne mere te nas, da bismo mogli imiormisati naše članove, o pred-uzetim koracima izvesti.
Za upokojence.
(Nadaljevanje in konec.)
Stoječ na istom stajalištu, koje je gore ovo đruš-Ivo izložilo, uputio je Glavni Savez Državnih Činovnika i Službenika gopodinu Ministru Pravde slijedeće predloge, sa molbom da se kod revizije Zakona o Činovnicima uvaže:
I.	Pre svega, projektom nisu obuhvaćeni ni u koliko dosadanji penzioneri, medu kojima ih ima dosta, kojima bi bilo potrebno omogućiti vraćanje u službu. To iziskuju i finanšij.ski interesi države, jer će se na taj način državna kasa osloboditi izdatka na penzije za ove penzionere, koji se u većini mogu još vrlo korisno upotrebiti u službi, u kojpj su i ranije bili. Oni bi došli ia mesto onih službenika i naročito dnevničara, koji nemaju propisanih kvalifikacija i ostalih zakonskih uslova za službu. Stoga Glavni Savez predlaže i zahtijeva, da se putem iste Uredbe ozakoni sledeča odredba :
«Sa licima, koja su penzionisana pre obnaro-dcvanjo ovog zakona postupiće se ovako:
Oni, koji su penzionisani pre 1. avgusta 1914. godine, ili koji su penzionisani po navršenju 20. godine efektivne službe ili koji su u čašu obnaro-dovanja ovog zakona već navršili 60 godina života, prevešće se na penzijske prinadležnosti po ovom zakonu bez revizije, prema godinama službe i prema položajima, sa kojih su penzionisami.
II.	Oni, koji su penzionisani posle 1. avgusta 1914. ili koji su u času penzionisanja imali manje od ‘20 godina efektivne službe, ili koji su u času obnarodovanjh ovog zakona imali manje od 60 -godina života, imaju se podvreči reviziji u pogledu njihove sposobnosti za službu.
Reviziju će vršiti državna lekarska komisija onog nadleštva, čijem resoru pripadaju. Onaj, za koga komisija nađe, da je duševno ili telesno nesposoban za službu, prevešće se na penzijske prinadležnosti po ovom zakonu, prema godinama službe i prema položaju, sa koga je penzionisan.
Oni, koji se nađu sposobni, pozvaće se u roku od šest meseci od komisijskog pregleda na službu, koja odgovara njihovom položaju, u koliko bude praznih mesta. Ko se ne bi odazvao pozivu na slližbu ne prevodi se na penziju po ovom zakonu. Oni, koji se odazovu, pa u nedostatku praznih mjesta ne dobiju službu, a tako i oni, kojima iz istog rattbga nije ni upućen poziv u zakonskom roku, prevode se po ovom zakonu, prema godinama službe i prema položaju, sa koga su penzionisani. U daljem roku od pel godina, kako se budu
mesta upražnjavala, pozivaće se i oni, kojima nije poziv upućen, pa ako se ne odazovu, vratiče se od dana, kad im je stigao poziv, na staru penziju osim, ako ne budu već navršili 60 godina života, odnosno ne budu opel postali nesposobni za službu, što se ima dokazati na način propisan ovim zakonom. Posle roka od pet godina nema više revizije.
U išlo vreme predlaže se ozakonjenje odredbe koja glasi: «Porodicama državnih službenika građanskog i vojnog reda i kojima je penzija prorn-čunata pre obiiarodovanja zakona od 31. jula 1923. godine, povećavaju se penzije za 200% sa pravom dodataka na skupoću po zakonu o tim dodacima, koji će se regulisati prema dodacima aktivnih činovnika, a važiće i za nove porodične penzije.»
IH. Povodom ovc dve odredbe napominje se, da su one bile unele u projekt sa danjeg zakona kao članovi 239. i 240. i kao takve bile su primljene i u Zakonodavnom Odboru Narodne Skupštine, pa su iz projekta eliminisane u poslednjem momentu, pred samo izglasavanje zakona u plenumu. One međutim odgovaraju jednoj neospornoj potrebi, jer se kroz njih izražava delomično olakšanje finansijskog tereta državnog lime, što će se zmanjili izdaci na penzije, a delomično socijalna prrfvda, koja iziskuje, da se starim penzionerima, medu kojima ih ima, koji su se za slobodu i veličinu otadžbine borili još 1876. godine, a takode i penzionerskim porodicama za koliko toliko poboljša današnji neizdržljivi materijalni položaj.
Potpisano Društvo b. h. Umirovljenika soliđa-riše se potpuno sa gornjim predložimo Glavnog Saveza, no smatrajuć da je potrebno, da se radi otvorenja formalne mogućnosti za ozakonjenje tih predloga, stavi izvan krijeposti na početku ove predstavke spomenuto ograničenje zadnjeg stava tačke 2„ člana 326., Finansijskog Zakona za 1927/28. godinu, moli i prelaže, da se u Finansij-skom Zakonu za iduću budžetsku perijodu 1928/29. ozakoni i slijedeća odredba:
«Zadnji stav tačke 2„ člana 236., Finansijskog Zakona za 1927/1928 godinu stavlja se izvan krijeposti.»
Potpuno uvjereni, da će ova naša predstavka kod svih faktora nači onu susretljivost, koju ona obzirom na njenu svestranu opravdanost u punoj mjeri zaslužuje, nadamo' se i pouzdanjem očekujemo, da će naši zahtjevi biti uvaženi.
Občni zbor
Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani.
Letošnji redni letni občni zbor tega, za vse državne nameščence važnega konzorcija, se ju vršil 25. aprila 1928 v Ljubljanskem dvoru. Posut je biil zadovoljiv. Iz poteka občnega zbora sporočamo najvažnejše 'točke.
Gosp. konzocijalni ravnatelj Ivan Posta n poda na podlagi Letnega zaključka izčrpno in stvarno poročilo o poslovanju zadruge v pretečenem upravnem letu, ki izkazuje zopet znaten napredek. Med drugim poroča, da je število članov narastlo od 632 na 812. iRczervnv zaklad se je zvišal od 65.000 Din na 100.000 Din. torej kar za 35.000 Din več, od katerega delni znesek per Din 7500 se je investiral v 6% stanovanjsko obligacijsko posojilo mestne Občine ljubljanske. Znatno se je ojačil Ivana postana dobrotvorni' sklad, iz katerega je upravni odbor razpisal za tekoče leto 20 ustanov po 300 Din za naibedneiše vdove in sirote po državnih nameščencih. Od teh ustanov se podeli- tudi nekaj preostalim po vojnih borcih, ki so padli v boju za naše osvobojenjc.
Čistega dobička izkazuje bilanca Din -5961.50.
Predlaga, da sc celi znesek pripiše propa-gaindncmu skladu.
H koncu poročila se podrobneje dotakne bilančne postavke pretečenega poslovnega leta v tekočem računu Din 22.483, v kateri je zapopa-dena kupnOna zemljišča St. 261 k. o. Kapucinsko predmestje v Ljubljani (Gajeva ulica), parcela št. 136-15, v izmeri 568 mf. To Zemljišče je zadruga kupila od mestne občine ljubljanske s pogojem, da do leta 1930. zgradi na njem »Uradniški dom«, troiiad str opno palačo. ,Po preteku te dobe, ako se dom me postavi, ima pravico mestna občina zahtevati, da se ji ta svet povrne proti vračilu toupnSnie po današnji valuti. Tudi konzorcij se zaveže. da bo odstopil, v slučaju, da ne bo sam zidal, brez škode In koristi pravočasno to zvt-Ijišče ali »Zvezi državnih nameščencev« v Ljubljani ali kaki drugi Zvezi, organizaciji' ali zadrugi 'javniMt nameščencev, ki že obstoji, ali pa, ki se z namenom zgraditve doma šele itštamrvi. Poreča nadalje o že storjenem delu v 'tej smeri in obljublja, da se .k temu v zadnji točki dnevnega reda'še povrne.
Poročilo, kakor tudi predtog o porabi čistega dobička sc soglasno odobri.
Poročevalec g. Magdič Srečko poroča, da je upravni odbor v skupni seji soglasno z nadzorstvom vsestransko in vestno premotrii gospodarski položaj konzorcija v tekočem poslovnem -letu in ugotovit potrebščine za poslovno leto 1928 v iznosu Din 161.350, ki se bodo krile s predvidenimi dohodki Din 169.300. — Čisti dobiček 7950 dinarjev.
Eventualni presežek čistega dobička se ob koncu leta pripiše rezervnemu zakladu in skladu za zgradbo Uradniškega doma, to pa pod pogojem, alko bo konzorcij v upravi »Uradniškega doma« primerno zastopan.
V smislu čl. 31 zadružnih pravil se na predlog Frana Širca določi najvišje število deležev, ki jih po členu 10. pravil sme ali mora vplačati zadružnik — kakor doslej, t. j. eno desetino na-prošenega kredita. Deleži naj se obrestujejo tudi kot v prejšnjem letu, t. j. po 3 od sto — ea vse polno vplačane deleže in do dne, ko zapadejo v izplačilo.
Za sprejemanje posojil in hranilnih vlog, za pomnožit e v prometa se ne stavijo meje; glede najvišjega zneska, do katerega se sme.k> dovoljevati posojila posameznim zadružnikom, se dotoči znesek netto 10.000 Din. V posebnih ozira vrednih slučajih in pod posebno dobrim jamstvom-sme upravni odbor s pristankom nadzorstva dovoljevati tudi večje kredite do 15.00!) Din netto.
Obrestna mera je pretečeno leto znašala za posojila članom polletno 9 od sto. Predlaga, da ostani obrestna mera tudi1 še za letos po 9%. Manipulacijske pristojbine (upravni stroški) pri vplačilu posojil 1 in pol od sto pri odplačilu P/c.
(Dalje prih.)
Vestnik.
Popravi! V oglasu '«Zveze» za občni zbor «Gl. Saveza» v Sarajevu je tiskovna pomota glede števila delegatov, ki imajo pravico do glasovanja : Zveza ima namreč pravico do 19 in ne samo do deset delegatov, kar odgovarja raz-inenju članstva. (Od 9340 članov za vsakih 500 elanov d delegat.)
Na občnem zboru Društva zemljoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani
je bil izvoljen sledeči odbor: predsednikom g. Fran Petrovčič; 'podpredsednikom g. Fran Podboj; tajnikom g. Fran Kuštrin; blagajnikom g. Jože Miklič; odbornikom gg.: Rajko Stoječ, Drago Grabnar, Janko Gostič, Mijo Tavzes, Jože Rainer: tiamcstnikom odbornikov gg.:	Anton
Spende, Viktorin Stegnar, Ivan Vakselj, gdčna. Angela Lapajnerjeva; revizorjem- gg.:	Joško
Čampa' in Josip škertavaj namestnikom revizorjev gg.: Joško Ziherl in Stanko Rozman, vsi v Ljubljani. V strokovnem svetu Zveze pa ostaneta še nadalje tov. gg. Janko Gostič in- Joško Ziherl, oba v Ljubljani, in sicer prvi kot član. drugi' pa kot njegov namestnik.
Za »Dom državnih nameščencev« je občni zbor za tekoče leto votiral 1009 Din.
Glavni Savez «abavMalnih zadrug ima svoj redni letni cbčni zbor dne 3. junija v Sarajevu, kjer se bo vnšil, kakor smo javili že v prejšnji štev. «N. Glasa», (tudi občni zbor našega «Savcza».
Znanci, črtice so izšle. Naroča se pri uredništvu lista. Cena s poštnino '212 iDin, sicer 20 Din. Knjiga ima na 110 straneh 17 daljših in krajših novel e t. Dotični gospodje, ki so bili vprašani :za naročito, naj izvolijo v kratkem odgovoriti, če že niso.
Domači prijatelj, družinska revija za mesec april 1938 jc izšla. Cena mesečnika je letno 30 Din. Mesečnik ima zelo pesltro vsebino. Naroča se v 'Ljubljani, Aleksandrova c. št. 7.
Pod lipo, poljudha znanstvena in politična revija je izšla kolt št. 4 za -mesec april 1938. Naroča se v -Ljubljani, Aleksandrova c. 5. Cona reviji jc 46 Din za celo leto.
Zdravje, zdravstveno-poučni list št. 4 je izšel. Naročnina za leto 30 Din. Naročite ta list, ki je potreben prav v vsaki družini. Uprava pri Higi-jenskem zavodu, Zaloška cesta.
Cenejše kot pri razprodaiah
■e debi vsakovrstno manufakturno blago pri
I.TRPIN, Maribor
Glavni trg ilev. 17.
C I	Vam nudi najsolidneiši vir nakupa perila, opreme nevest
V« Sm ri€8IBlCillfl9	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Ljubljana	Predtiskarija modernih ročnih del.
Sb&AM BinlSJ» krojaški atelje ¥ rael @gil€ LJUBLJANA, Kolodvorska ul.28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Ivan Jelačin. l|

Uvoz kolonijalne in špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888. Solidna in točna postrežba. 1
^ fV <▲>	#
leeeeeeee©
PARNA P E KAR NA
JEAN SCHRBY NASL.
$ JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA PAN SVEŽE PRIZNANO
iiiiimiMiimMmiiiMmiiiimiiiiimimiiiimimmmmMmmiiiimiiiiiiiinmiMmiiiiimiiiiiiim
NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO. imimiimimiiiimiimmiMmiiiimimiimnimiiimmiiiuiiiiimiimiiuiiimiiiiiiimmiimiim
0
0
O
0©0©©©0©©©©000©©0 ©©©©©0©
Tvrdka Andrei Marčan
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiini «r vi ■	e
Rimska cesta 21
priporoča svoji mesnici:
Prešerna ul. 16. Ljubljana
prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje ereves, napihovanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učinkuje pri arterioskle* rozi. — «PLANINKA» ČAJ je pristen v plombiranih paketih po Din 20.— z napi« som proizvajalca
LERKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG.
(Dobi se v vseh lekarnah.)
Priporoča se cenj. občinstvu špecerijska trgovina
Priporočamo tvrdko
It
LJOBLJEMtotllšU
Razšiiiaite JIM GE
NABAVE za POMLAD
BREZ DENARJA!
NA MESEČNE OBROKE!
Ako nimate trenotno denarja, želite si pa le kaj nabaviti, obrnite se na podpisano organizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bode omogočila, da ku* pite to, kar želite
poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah
Na ta način si lahko izberete prvovrstno blago in sicer: obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, perilo, pohištvo, ku> hinjsko opremo in železnino, steklo in porcelan, volno, nogavice, kolesa, papir in pisar, potrebščine, pisalne in Šivalne stroje, radio, fotografske aparate Ud. in kar je glavno, brez vsakega poviSka pri cenah.
Plačate pa pri zadrugi s položnicami v mesečnih obrokih, ki ste jih sami z zadrugo dogovorili.
Izrecno povdarjamo, da zadruga ne prodaja ničesar, ona Vam le hitro in diskretno dovoli potrebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete pri tr* govcih. ki so člani zadruge.
Ako se hočete poslužiti tega novega sistema, zahtevajte takoj od zadruge potrebna pojasnila in prospekte.
Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani
Šelcnbiirgova ulica 7, I. nadstropje.
KUPI TAKOJ! PLAČAJ POZNEJE!
N. Tičar,
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
A. Volk
Tvrdk • H. VUII\ Ljubljana
Resljeva cesta štev. 24.
veletrgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi izdelki
priporoča zlasti prvovrstno
banaško pšenično moko.
Dežniki
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Ilajnižje tene! Solidna in točna postrežba
Poprauila, preobleke.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec m\. K. Soss
Liubjana, Mestni trg 18, 19.
Ustanovljena 1.1889
Telefon štev. 2.016
MESTKU HRANILNICA LJUBLJANSKA
--------------------—n
Stanje vloženega denarja j
nad 300 milijonov dinarjev.
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
Prešernova ulica
Ustanovljena 1.1889
Poštni ček 10.533
1
Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron.
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovan]'u Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg • •
lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav
radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. ^	*
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ke*r je denar tu popolnoma varen.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič Za Narodno tiskamo Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.