Prvi shahogcc s p@aagom im mri oHsofcng inorll€c. Padalo je starejše, nego bi mislili in znatno presega glede starosti letalo. Od njegove rojstne ure je minulo 150 let in že tedaj je rešilo onemu, iki se ga je poslužil, v dvojnem oziru življenje. Bilo je leta 1777, ko je znašel pariški profesor Defontage »letalni plašč«, katerega je smatral za povsem varnega. Vendar se nikakor ni mogel odločiti, da bi bil sam preizkusil iznajdbo. Obrnil se je na pravno oblast in prosil, naj mu da na razpolago kakega na smrt obsojenega. Če bi ostal ta pri poskusu z letalnim plaščem živ, naj bi to veljalo, kot da je prestal kazen. Poiskali so roparskega morilca Jeana Dumierja in so mu stavili omenjeni predlog. Na smrt obsojeni zločinec je izjavil, da je pripravljen za poskus. Lepega dne so se sešli Dumier, spremljan od stražnikov, profesor Defontage in precejšnje število radovednežev pred pariško orožarno. Dumier se je podal na visoko streho orožarne in profesor mu je ogrnil letalni plašč, ki je bil sestavljen iz neštetih majhnih peres. Poučil je letalca z besedami: »Držite roke vodoravno in jih pregibljite kaJkor ptice. Sicer vam ni treba storiti ničesar drugega.« In Dumier je skočil s strehe. Nekaj Łasa ga je nesel veter in množica ga je videla, lcako je plaval v zraku. Naenkrat pa je padel liki kamen v globočino. Gledalci so zakričali... Malo poprej, preden je priletel na zemljo, se je Dumier zopet vlovil, je zaplaval v ravnotežje in pristal smrtnobled grcčno. Na smrt preplašeni prVi skakalec s pomočjo padala ni spregovoril po pristan-: iku niti besedice. Molčal je tudi potem,; iko je pristopil k njemu profe&or, mu čestital in predal polno mošnjo zlatnikov. Na opisani način je otelo padalo leta 1777 človeku, iki je bil obsojen na smrt, življenje. Ni pa znano, kako in ikaj je bilo pozneje z Dumierjem. Bilo je najbrž prvič in zadnjič, da je poskusil za ceno svojega lastnega življcnja osvojiti zračne višine.