— 122  -Njegove sanje.
MiroslavČek, niašni strežnik,           Dečku Peter zdaj našteva,
Čudne sanje je imel,                      Koliko zagrešil je,
Da pred vrata je nebeška               Koliko da je izgubil,
V noči trudoma prispel.                 Ko le druge smešil je.
Srečno za motvoz potegne             ^Si pri maši bil hinavski,
Tam nad vratmi iz zlata —           DeČek, osemkratdeset;
Kmalu s kijuči sveti Petei              MislH le: naj reCe ljudstvo,
Odpiraje zarožlja.                            Da pobožen sem in svet.
Ko odpre, pa dečka vpraša,           Stokrat pa si se prepiral
Kdo da je in kaj želi.                     Brez Ijubezni, brez Casti,
Brez strahu, samozavestno             Dnige sramoteč si nienil,
DeCek mu odgovori:                      Da 5i pni strežnik ti.
-Sem pri tisoč mašali stregel,         In razmigljeno si molil,
Bil pobožen, tih vsckdar,               Vedj: sedemdesetkrat:
Resno, vzgjedno sem se vedel,         Pri darovih si pozabil,
Vedi, rajski ti vratar!"                    Daje slrežnik vsak —tvojbrat-
Ali Peter niaje z glavo,                  Mnogokrat kolen upognil
Kakor da bi ne verjel:                   Pred oltarjem nisi ti,
^Ti si toraj deček-strežnik?           Pa si vedel, da neskončni
Tacih niseiti prav vesel 1                 V tabernaklju Bog živi.
Pa odpriva večno knjigo,               Štirikrat pa nisi molil
Kaj zapisano je tam,                       Vpričo Živega Boga,
Morebiti pa ne kaže                       Ko je pod podobo kruha
Tam najboljše vsak zaznani."         Prišel na oltar z neba.
In prebira list za listorn^ —           Britke muke v teninih vicah
DeČek v strahu trepeta —              Čakajo te, deček moj,
Vendar pa naposled najde,            Da Čez leta te popelje
Kar je storil strežnik ta.                  K večni Luf i angel tvoj."
Od vseh svetih maš jc bilo           To mu Peter je govorii,
Vpisauih le trideset,                        Pa je šel — zaklenil raj,
Druge vse so izgubljene.                 On pa vdrl se je in zgrodil —
jih ne najdeš za ves svet.              Ne! P r e b u d i 1 se je zdaj . .
A poslej je  MiroslavCek Res pobožen strežnik bil, Saj ]e bal se, da bi v vicah
Res se kdaj  ne pokoril.
Prevel Radoslav,