URADNI VESTNIK
CELJE
Lelo XII	27. februar 1967	5T. 4
VSEBINA
Skupščina občine Slovenske Konjice
39.	Odlok o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo)
40.	Odlok o občinskem prometnem idavku (prečiščeno besedilo)
41.	Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (prečiščeno besedilo)
42.	Odlok o pavšalnem plačevanju oeškodnine za umetno in naravno oplojevanje goved
43.	Odlok o letnih kosmatih osebnih dohodkih delavcev za leto 1967
44.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor Skupščine občine Slovenske Konjice
45.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o privezovanju psov
46.	Odlok o mejah hidrosistema Zg. Hudinja
47.	Odlok o mejah hidrosistema Dravinja
48.	Odlok o določitvi manjših potokov in jarkov v občini Slovenske Konjice
49.	Odlok o načinu in pristojnosti določanja cen obrtnih storitev in izdelkov
50.	Odlok o spremembah odloka o okvirnem delovnem času trgovskih prodajaln in gostišč na območju občine Slovenske Konjice
51.	Odločba o reorganizaciji Vzgojno varstvene ustanove v Slovenskih Konjicah
39.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 7. členu nega zakona o prispevkih in davkih občanov, po (Uradni lisi SFRJ, št. 32-462/64 in 52-613/66), 8. in 15. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Ur. list SFRJ, št. 52-729/64),
1.	členu zakona o najvišji meji, do katere smejo republike in občine določati stopnje prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 52-614/66) ter 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o Spremembah In dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov.
V odloku o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 2-9/66 in 20-296/66) se izvršijo spremembe in dopolnitve, tako da se prečiščeno besedilo odloka glasi:
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov.
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
Prispevki in davki na območju občine Slovenske Konjice se določajo in predpisujejo po določbah temelj-meljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah temeljnega zakona o davku na dobitek od iger na srečo, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po predpisih tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi drugih zakonskih določil.
2.	člen
Občani prispevajo iz osebnega dohodka in premoženja za materialne potrebe družbene skupnosti s tem, da plačujejo prispevke in davke.
Iz dohodka, ki ga dosegajo z osebnim delom, plačujejo prispevek, iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodka od premoženja in premoženjskih pravic ter od premoženja, ki ga imajo ali pridobijo, pa plačujejo davek.
II.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
3.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 5,2 %.
4.	člen
Na podlagi pavšalne osnove plačujejo prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja naslednje kategorije zavezancev:
Pavšalna
.	..	osnova
Kategorija zavezanca	novih
dinarjev
—	odvetniški pripravniki	1000
—	gospodinjske pomočnice, zaposlene pri
zasebnih gospodinjstvih	200
—	osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih	600
—	osebe, zaposlene v domovih planinskih
društev	500
Osnove iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Katastrske občine na območju občine Slovenske Konjice se razvrstijo v tri skupine:
I.	V prvo skupino spadajo:
Slovenske Konjice, Konjiška vas, Škalce, Radana vas, in Zg. Zreče; vas in Zg. Zreče;
Bezina, Perovec, Tepanje, Jernej, Loče, Žiče, Koble, Zbelovska gora, Preloge in Stranice;
III. V tretjo skupino spadajo:
Vitanje, Križevec, Tolsti vrh, Lipoglav, Ostrožno — del, Zg. Laže, Sp. Grušovlje, Ličenca, Padeški vrh, Resnik, Skomarje, Hudinja, Paka — del, Sp. Dolič — del, Brezen, Stenica, Ljubnica, Loška gora, Kunigunda in Slemene.
6.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: »prispevek od kmetijske
dejavnosti«) plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka, razen od katastrskega dohodka od gozdov po proporcionalni stopnji, in to:
—	vi. skupino razvrščene katastrske občine
po stopnji	30%
—	v II. skupino razvrščene katastrske občine
po stopnji	24 %
—	v III. skupino razvrščene katastrske občine
po stopnji	18%
Osnovo za odmero prispevka od gozdov določi finančni organ glede na količine lesa in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki je gospodarila z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredih.
Stopnja prispevka od osebnega dohodka od gozdov znaša	15 %
7.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijske dejavnosti dohodki od zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna
2.	na katerih nasadi ali obnovi zavezanec vinograde
3 na katerih nasadi ali obnovi zavezanec sadovnjake:
—	visokodebelne
—	srednjedebelne
—	nizkodebelne
za 10 let za 5 let
za 8 let za 6 let za 4 leta
4. ki se pogozdijo:
—	z visokim gozdnim drevjem	za 20 let
—	z akacijo in drugim nizkim gozdnim
drevjem	za 10 let
Oprostitev po prejšnjem odstavku se prizna, če so izpolnjeni posebni pogoji:
a)	če obsegajo površine, navedene v tem členu: pod 1.	točko	več	kot	50	arov	zemljišča;
pod 2.	točko	več	kot	10	arov	zemljišča;
pod 3.	točko	več	kot	20	arov	zemljišča;
pod 4.	točko	več	kot	50	arov	zemljišča.
b)	če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa.
8.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo prizna posebna olajšava. Če znaša celotno zmanjšanje katastrskega dohodka po prvem stavku tega člena v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom davčnega zavezanca več kot 20 % od kmetijskih površin (brez gozdov), se zmanjša celotni katastrski dohodek za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Znesek zmanjšanega prispevka od katastrskega dohodka se odpiše.
9.	člen
Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka:
1.	Zavezancem, katerih dohodek ne presega 900 N-din letno na družinskega člana in, ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot 2 mladoletna otroka ali odrasle, za delo nezmožne člane, po 10 % za vsakega odraslega za delo nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mla-
doletne otroke, za katere upravičenec prejema otroški dodatek.
2.	Zavezancem prispevka, katerih dohodek ne presega 1500 N-din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov, ali če zaradi ostarelosti ali hujše trajne bolezni ne morejo svojih zemljišč primerno obdelovati in tudi ne morejo oddati zemljišča v zakup, po 20 % za vsakega nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne more presegati 60%.
3.	Zavezancem, ki so med letom imeli več kot 100 N-din izdatkov zaradi zdravljenja obolelih članov in neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih članov, do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste.
Za mladoletne otroke se štejejo otroci do 16. leta, za odrasle, dela nezmožne osebe pa se štejejo vojaški in delovni invalidi z nad 50% invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delazmožnost je zmanjšana za več kot 50 %, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
4.	Poleg olajšav iz 1. in 3. točke tega člena se priznajo kmetom-borcem še naslednje olajšave:
—	tistim, ki so se vključili v NOV do konca
leta 1943, se prizna olajšava v višini	30%
—	tistim, ki so vključili v NOV do konca
leta 1944, se prizna olajšava v višini	20%
—	tistim, ki so se vključili v NOV po 1. januarju 1945, se prizna olajšava v višini 10%
10.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek presega 200 N-din.
Oprostijo se prispevka od kmetijstva zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 2000 N-din v naseljih Mala gora in Zg. Brezen.
Prav tako se oprostijo prispevka od kmetijstva zavezanci, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 1000 N-din, v naseljih St. Slemene, Brezen, Hudinja, Skomarje, Paka, Stenica, Ljubnica, Loška gora, Padeški vrh, Resnik, Kamna gora, Sojek, Zbelovska gora, Zaburk, Boharina, Ličenca in Kunigunda.
Oprostitve prispevka iz tega člena se ne nana|ajo na osebni dohodek iz gozda.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti plačujejo zavezanci, katerim se odmerja prispevek po dejanskem dohodku in zavezanci, katerim se odmerja prispevek po pavšalni letni osnovi po naslednjih stopnjah:
Po dejanskem letnem dohodku oziroma sklenjeni pogodbi:
do 15.000 N-din	12,9 %	
od 15.000 do 20.000 N-din	15	%
od 20.000 do 25.000 N-din	18	%
nad 30.000 N-din	21	%
Pavšalisti	12,9%	
Prispevek od obrtnih dejavnosti plačujejo tudi osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganja opeke, apna, oglja in podobno) več kot 2000 N-din letno čistega dohodka.
12.	člen
V pavšalnem letnem znesku vnaprej plačujejo prispevek zavezanci, katerih letni dohodek ne presega 2000 N-din, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu priložnostno ali brez stalnega
poslovnega mesta (storitve kot postranski poklic) naslednjih strok in v naslednjem letnem pavšalnem znesku:
Stroka
Letni pavšalni znesek do N-din
1.	elektroinštalaterji	800
2.	kleparji	700
3.	vodovodni inštalaterji, inštalaterji centralne
kurjave, ključavničarji, parketarji, zidarji in pleskarji ter soboslikarji	600
4.	mizarji, tesarji in	kamnoseki	400
5.	kovači	300
6.	žagarji drv, fotografi, kolarji, prodajalci raz-
nih proizvodov, obrtnihi brez stalnega poslovnega mesta in druge osebe, ki se ukvarjajo s podobnim delom ob pretežni uporabi lastne telesne moči, če ne opravljajo tega dela v začasnem ali priložnostnem delovnem razmerju 200
13. člen
usluge, izvršene za državne organizacije, delovne in druge organizacije ter občane, ki so dolžni voditi poslovne knjige, če z njimi niso v delovnem razmerju
—	od dohodkov transportnih delavcev in dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo stvari ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačajo prispevka v pavšalnem znesku
—	od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino
—	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije, če z njimi niso v delovnem razmerju
—	od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev
—	zbiralci odpadkov, kadar odpadke prodajajo delovnim organizacijam, s katerimi niso v delovnem razmerju
—- občani, ki si ustvarjajo dohodke z začasnim opravljanjem različnih storitev državnim organom, delovnim in drugim organizacijam ter občanom, ki morajo voditi poslovne knjige, če z njimi niso v delovnem razmerju
20%
15%
15%
20 %
20%
15 %
15%
Občinska skupščina določi s posebnim odlokom koliko znaša letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katere se določa dejanska in pavšalna osnova za odmero prispevkov od obrtne dejavnosti.
S posebnim odlokom se predpiše način, pogoji in merila za sklenitev pismenega sporazuma med občino in zavezancem za prispevek od obrtne dejavnosti za eno ali več let.
14.	člen
Zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se analogno priznajo olajšave iz 9. člena tega odloka z razliko, da se v takih primerih obračunava znižanje prispevka od osnove, ki je podlaga za odmero prispevka.
Razen olajšav iz predhodnega odstavka tega člena, se zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti prizna olajšava za vsakega vajenca, ki je pri njih v uku po 10% z omejitvijo, da skupni znesek olajšav ne more presegati 30 %.
15.	člen
Za priznanje stroškov iz naslova ekonomske amortizacije se določijo naslednje najvišje stopnje amortizacije:
—	stroji	8 %
—	orodje in inventar	10%
—	avtomobili (tovorni in osebni)	15 %
16.	člen
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem dohodku, morajo voditi poslovne knjige, če so v preteklem letu dosegli kosmati dohodek nad 200.000 N-din.
17.	člen
18.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 12,9%.
19.	člen
Prispevek od intelektualnih storitev v odbitku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku), plačujejo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam take storitve, po stopnji 12,9%.
20.	člen
S posebnim odlokom se predpišejo način, pogoji in merila za določitev prispevka od intelektualnih storitev, ki se lahko določi v pismenem sporazumu med občino in zavezancem za prispevek.
21.	člen
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev morajo voditi poslovne knjige po predpisanem sistemu, če so v preteklem letu presegli 25.000 N-din dohodka.
VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
22.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3,9 %.
Osnova za prispevek od avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni. Za stroške, ki so bili potrebni, da se je dosegel osebni dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, se odšteje od prispevne osnove 30%, če se ne dokažejo višji stroški.
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posamezno doseženega bruto dohodka plačajo:
—	zastopniki jugoslovanske loterije za prodajo
srečk in osebe, ki niso zastopniki jugoslovanske loterije za prodajo drugih srečk	10 %
—	zastopniki zavodov za zaščito avtorskih ma-
lih pravic, ki s tem zavodom niso v delovnem razmerju	15 %
—	zastopniki zavarovalnic, poslovni agenti in Zastopniki izdajateljskih podjetij, če niso z
njimi v delovnem razmerju	20 %
—	daktilografi, stenografi, stenodaktilografi, za
23.	člen
Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem svet za družbeni plan in finance. Svet lahko v ta namen imenuje posebno komisijo.
VIL DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
24.	člen
Davku na dohodke od stavb so podvržene vse stavbe v naseljih Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče in Loče.
25.	člen
Stroški za vzdrževanje in uporabljanje ter amortizacijo stavb se priznajo v odstotku od bruto stanarine ali najemnine oziroma stanarinske ali najemninske vrednosti, in sicer:
1.	za zgradbe, zgrajene do leta 1945	70 %
2.	za zgradbe, zgrajene po letu 1945	50 %
26.	člen
Davek na dohodke od stavb se plača po stopnji 50 %,
VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN OD PREMOŽENJSKIH PRAVIC
27.	člen
Davka na dohodek od oddajanja opremljenih sob sg oproste zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom in prehodnim gostom.
28.	člen
Zavezanci, ki imajo dohodek od nepremičnin, oddanih v zakup, ali od drugih premoženjskih pravic, plačajo davek na tak dohodek po naslednjih stopnjah:
od N-din	do N-din	Stopnja v %
	1.000	20
1.000	2.000	25
	nad 2.000	30
Zavezanci, ki dosežejo dohodek s prodajo stvari več-		
je ali trajnejše uporabne vrednosti, ki je		bila kupljena
z namenom prodaje,	plačajo davek po naslednjih stop-	
njah:		
Nad N-din	Do N-din	Stopnja v %
	1.000	25
1.000	2.000	30
2.000	4.000	35
4.000	6.000	40
nad 6.000		45
Zavezanci, ki dosegajo dohodek z oddajanjem opremljenih sob podnajemnikom, plačajo davek od teh dohodkov po naslednjih stopnjah:
Letni dohodek bruto
nad N-din do N-din	Stopnja v /0
X.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
30.	člen
Kot dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se šteje odstotek od osebnega dohodka, ki se izplačuje drugim osebam za uporabo njihovega dela, in sicer:
a)	v proizvodni obrti	20 %
b)	v vseh drugih dejavnostih	10 %
31.	člen
Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb se plača od bruto izplačanega osebnega
dohodka:
—	v proizvodni obrti	20 %
—	vseh drugih dejavnostih	10 %
Letni pavšalni znesek davka za uporabo dopolnilnega dela drugih oseb znaša, kakor sledi:
N-din
—	za	visokokvalificiranega delavca	480
—	za	kvalificiranega delavca	360
—	za	polkvalificiranega delavca	240
—	za	nekvalificiranega delavca	120
32.	člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih. V celoti pa so oproščeni plačila tega davka zavezanci prispevka iz kmetijstva, ki so stari nad 60 let (moški) ali 55 let (ženske), ki nimajo drugih, za delo sposobnih družinskih članov.
XI.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
33.	člen
Občani in zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobitek, ki presega vrednost 100 N-din, plačajo davek na dobitek.
Stopnja davka po prejšnjem odstavku znaša 10% vrednosti dobitka.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Svet za družbeni plan in finance se pooblasti, da v skladu s tem odlokom določi odstotek letnega prispevka od kmetijstva, ki se pobere v posameznem tromesečju na območju občine.
1000	10%
1000	15 %
IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
29.	člen
35.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1967.
St. 422-6/66-2
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na sa-morodno trto se plača v letnem pavšalnem znesku, in sicer:
N-din
a)	za traktorje nad 35 KS	450
b)	za traktorske prikolice nad 1 t nosilnosti od vsake tone	40
c)	za velike mlatilnice s kapaciteto
nad 1500 kg/h	200
č) za strojne žage s kapaciteto v 8 urah
—	do 0,5 m3	100
—	nad 0,5 m3	200
—	nad 1,0 m3	400
d)	za samorodno trto po trsu	0,10
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
40.
Po 3. členu zakona o financiranju družbeno-politič-nih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64), 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-280/65, 29-493/65, 33-561/65, 57-941/65 in 52-610/66) in 173. členu statuta občine Slo-
venske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku
V odloku o občinskem prometnem davku (Uradni vestnik Celje, št. 46-835/65, 10-131/66, 14-210/66 in 25-352/66) se izvršijo spremembe in dopolnitve tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi:
ODLOK
o občinskem prometnem davku
I.	SPLOŠNI DEL
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se plačuje občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve.
2.	člen
Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve (razen za obrtne storitve, opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam) se plačuje samo od proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo ter od plačil za storitve, če je v tarifi občinskega prometnega davka predpisano, da se od njih plačuje davek.
Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje:
1.	vsaka prodaja proizvodov po trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah proizvodnih in drugih delovnih organizacij;
2.	vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani, neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti;
3.	prodaja blaga neposredno občanom, ki ga prodajajo proizvajalne ali trgovske gospodarske organizacije na tak način kot velja za promet na debelo in
4.	potrošnja oziroma uporaba davku zavezanih proizvodov, če se jemljejo za lastne potrebe.
4.	člen
Davčni zavezanec je delovna organizacija, druga pravna oseba, organ ali občan, ki je proizvode prodal končnemu potrošniku ali proizvode kako drugače dal v promet ali za plačilo opravil storitev.
Prometni davek bremeni kupca oziroma potrošnika.
5.	člen
Davčna osnova za občinski prometni davek od prometa blaga na drobno je:
1.	prodajna cena za blago brez prometnega davka;
2.	prodajna cena za blago brez prometnega davka, ki bi bila dosežena, če bi se na drobno prodali proizvodi, dani brez povračila (podarjeni proizvodi), proizvodi vzeti za lastno potrošnjo oziroma uporabo ali proizvodi prodani v komisiji;
3.	merska enota proizvoda, če je ta predpisana v tarifi.
Prodajna cena za blago vsebuje tudi vse postranske stroške, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu, razen transportnih in drugih stroškov, ki jih je prodajalec plačal za kupca po njegovem nalogu, če ima za to ustrezno dokumentacijo.
6.	člen
Davčna osnova za občinski prometni davek od pla-
čil za storitve je znesek plačila prejetega za opravljene storitve.
Kot plačilo za opravljene storitve je treba šteti plačilo v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotnih storitev.
7.	člen
Davčne stopnje so proporcionalne in se določajo v odstotkih od davčne osnove. Od plačil za storitve so lahko tudi davčne stopnje v določenem znesku.
8.	člen
Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in plačil za storitve se obračuna po davčni stopnji, ki je veljala ob izdaji fakture oziroma ob odpremi blaga, če je bilo blago odpremljeno pred izdajo fakture.
9.	člen
Glede nastanka davčne obveznosti, oprostitve, obračunavanja in plačevanja davka, kontrole, poroštva, zastaranja in pravnih sredstev se uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o tarifi zveznega prometnega davka in predpisi izdani na njuni podlagi.
10.	člen
Davčni zavezanci, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti odmerja po pavšalnih letnih osnovah, plačujejo občinski prometni davek od plačil po pavšalnih letnih osnovah, ki jih v naprej ugotovi upravni organ občine pristojen za finance, skupno z osnovami za prispevek iz osebnega dohodka.
11.	člen
Za izvajanje in tolmačenje tega odloka skrbi za finance pristojen občinski upravni organ.
12.	člen
Z dnem, ko se pričnejo uporabljati določbe tega odloka, prenehajo veljati vsi predpisi o občinskem prometnem davku, ki so veljali na dan uveljavitve tega odloka na območju občine.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. marca 1967.
II. POSEBNI DEL
TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
A. proizvodi Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so za končno potrošnjo, razen od prometa z alkoholnimi pijačami, od prometa proizvodov, ki so posebej določeni v tej tarifni št. in od prometa proizvodov, za katere je predpisana davčna oprostitev, znaša davek 4 %.
Opomba:
a)	od motornih prevoznih sredstev (razen oseb-
nih avtomobilov, motorjev in dvokoles), pralnih strojev, sesalnikov za prah, hladilnikov, radioaparatov, televizorjev, po stopnji	3 %
b)	motorji, mopedi in dvokolesa	2%
c)	osebnih avtomobilov	1 %
č) od motornih vozil, ki jih uvažajo občani in
civilno pravne osebe	4 %
d)	od prometa prodaje osnovnih sredstev	4 %
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od kmetijskih strojev in cevi za drenažo.
Prometni davek od prodaje osnovnih sredstev se plača, kolikor se ugotovi, da ni bil plačan ob nabavi.
Tar. št. 2
Od prometa z alkoholnimi pijačami, doseženim s prodajo na drobno, razen prodaje v gostinstvu, se plačuje:
a)	od	piva	15 %
b)	od	naravnega vina	20 %
c)	od	drugih alkoholnih	pijač	25%
Od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu pa:
a)	od	piva	10 %
b)	od	naravnega vina	15%
c)	od	drugih alkoholnih	pijač	20%
Opomba:
Pod točko L, 2. tar. št. se plačuje prometni davek tudi od penečih vin.
Planinska koča na Rogli, Lovski dom nad Konjiško vasjo in bife Društva upokojencev v Slov. Konjicah so oproščeni plačila občinskega davka od prometa z alkoholnimi pijačami.
B. storitve
Tar. št. 4
1.	brušenje in graviranje stekla	10%
2.	rezanje stekla	5%
3.	žganje apna in izdelava opeke	10 %
4.	popravljanje strojev in naprav	15%
5.	popravljanje izdelkov precizne mehanike,
popravljanje motornih vozil in popravljanje drugih kovinskih izdelkov in storitev obrtne predelave kovin	10%
6.	popravljanje kovinskih izdelkov za široko
potrošnjo (peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva	itd.)	5	%
7.	popravljanje električnih strojev in električ-
nih ter drugih telekomunikacijskih naprav in delov, aparatov ter ostalih storitev te stroke	5	%
8.	popravljanje električnih gospodinjskih aparatov	5	%
9.	gradbene in montažne	storitve	15%
10.	osebne in druge obrtne ter komunalne storitve	10 %
Opomba:
Za razvrstitev posameznih storitev iz tarifne številke 4 pod točko 1 do 10 veljajo določbe odredbe o gospodarskih dejavnostih, ki se štejejo za obrti (Uradni list SFRJ, št. 49-674/63) in odredbe o gospodarskih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 10-62/64).
Od plačil za obrtne storitve opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam se ne plačuje prometni davek.
Občinski davek od storitev se ne plača od krojaških, šiviljskih, urarskih, pletiljskih, čevljarskih, brivsko-fri-zerskih, kolarskih, sodarskih, dimnikarskih, mlinskih in kovaških storitev, ki se nanašajo na panogo iz področja kmetijstva in gozdarstva, popravljanja nogavic, žaganja drv in krpanja ter pranja perila.
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
Tar. št. 5
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10%.
Od vrednosti prodanih vstopnic za vrtiljake, cirkuške in artistične predstave, modne revije in podobne predstave 10%.
Od plačil za reklame, razen za reklame v dnevnem ali periodičnem tisku in reklame po radiu in televiziji se plača 20 %.
Opomba:
Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno-umelniške in telesno-vzgojne športne ter telovadne (nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo
alkoholne pijače.
V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške ali telesno-vzgojne prireditve odloča za ustrezno področje pristojni svet.
Tar. št. 6
1.	Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali civilno pravne osebe se plača davek:
a)	za prevoz potnikov	10 %
b)	za prevoz blaga s konjsko vprego	15%
c)	za prevoz blaga z motornimi vozili	20 %
2.	Od sprejetih plačil za zakup in podzakup premičnih ali nepremičnih stvari zasebnega sektorja, izvzemši plačila za najem in podnajem stavb,
se plača od letnega zneska	10%
Glede davčnega zavezanca in davčne osnove občinskega davka od plačil za storitve se neposredno uporabljajo določbe 36. in 37. člena temeljnega zakona o prometnem davku.
Št. 421-1/67-3/1
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
41.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. in
5.	členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10-151/65), 1. in
6.	členu zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-217/66) v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65) in 173. členom statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice
V odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 50-225/65 in 2-13/66) se izvršijo spremembe in dopolnitve zaradi vskladitve odloka z republiškim zakonom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi:
ODLOK
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
Za uporabo mestnega zemljišča v ožjem gradbenem okolišu mesta Slovenskih Konjic in naselja Zreče se plačuje prispevek.
Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče znotraj ožjih gradbenih okolišev mesta Slov. Konjic in naselja po odloku Okrajnega ljudskega odbora Celje in Skupščine okraja Celje o določitvi ožjih gradbenih rajonov v občinah Celje, Laško, Mozirje, Slov. Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Žalec (Uradni vestnik okraja Celje št. 5-35/59, 14-103/59, 55-494/64 in 11-149/65) ter zemljišče, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojen urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje.
2.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča plačujejo:
1.	nosilci stanovanjske pravice ali lastniki stanovanjskih prostorov, če jih sami uporabljajo;
2.	lastniki ali najemniki poslovnih prostorov in drugih zazidalnih površin,-če jih sami uporabljajo;
3.	uporabniki, zakupniki ali uživalci nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo in ki služi za poslovne namene.
3.	člen
Prispevek se plačuje od površine zgrajenega koristnega stanovanjskega in poslovnega prostora ali drugih koristnih zazidanih površin ter od površine zemljišča, ki se uporablja za poslovne namene.
4.	člen
Uporabniki plačujejo prispevek od zazidane koristne površine.
Če koristijo uporabniki poslovnih prostorov ali drugi tudi nezazidano zemljišče za poslovno dejavnost, plačujejo prispevek od koristne zgrajene površine in od zemljišča, ki ga uporabljajo za poslovne namene.
Uporabniki, zakupniki ali uživalci nezazidanih zemljišč plačujejo prispevek od zemljišča, ki ga uporabljajo za poslovne namene.
5.	člen
Prispevek se plačuje v letnem znesku 1,50 N-din za m2.
Nosilci stanovanjske pravice in lastniki stanovanjskih prostorov plačujejo prispevek glede na površino in kvaliteto stanovanja, ki se izračuna tako, da se koristna stanovanjska površina pomnoži s številom točk s količnikom 1,5 nato pa deli s 100 (m2XTXl,5)
ioo
Dobljeni znesek je letni prispevek v N-din.
6.	člen
Poleg primerov, določenih v 3. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, se prispevek plačuje;
—	za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za telesno-kulturne, socialne, zdravstvene, kulturno-prosvetne namene in na katerih so PTT objekti in naprave;
—	za zemljišča, na katerih so komunalni objekli in naprave, javne ceste in železniške tirne naprave;
—	za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti oziroma ne oddaja v najem;
—	za stanovanjske površine, katerih nosilci stanovanjske pravice so uživalci stalne družbene denarne pomoči.
7.	člen
Prispevek se plačuje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec na poseben zbirni račun.
8.	člen
Prispevek se sme uporabljati samo za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer:
1.	za mestne ceste, trge, hodnike, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore in podobno;
2.	za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 11-105/65);
3.	za kanalizacijsko omrežje za odplako atmosferskih in odpadnih voda ter za omrežje javne razsvetljave.
9.	člen
Prispevek predpiše za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ z odločbo.
Upravni organ lahko predpiše za. celotno stanovanjsko hišo v družbeni lastnini skupni prispevek. Tako do-
ločen. skupni prispevek obračunata posameznim zavezancem in pobirata stanovanjsko komunalno podjetje v Slov. Konjicah in Zrečah.
Če prispevni zavezanec v primem iz dragega odstavka tega člena odkloni plačilo tega prispevka, mu mora upravni organ izdati odločbo o višini prispevka, zoper katero ima pravico do pritožbe.
10.	člen
Zoper odločbo o odmeri prispevka, ki jo izda za komunalne zadeve pristojen občinski upravni organ, je dovoljena pritožba v 15 dneh na Republiški sekretariat za urbanizem v Ljubljani.
11.	člen
Lastniki ali najemniki poslovnih prostorov in drugih zazidanih površin ter uporabniki, zakupniki ali uživalci nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo in ki služi za poslovne namene, so dolžni te površine prijaviti za komunalne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu do 20. marca 1967. Po tem roku bo za komunalne zadeve pristojen upravni organ odmeril prispevek na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga.
12.	člen
Pooblasti se svet za komunalne zadeve in urbanizem, da po potrebi izda navodila za izvrševanje tega odloka.
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 420-1/67-2
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
42.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 12. členu zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) ter
3.	in 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26-469/65) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o pavšalnem plačevanju odškodnine za umetno in naravno oplojevanje goved
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se uvaja plačevanje odškodnine za umetno in naravno oplojevanje.
2.	člen
Pavšalni znesek odškodnine za osemenjevanje goved so dolžni plačevati lastniki oziroma rejci vseh sektorjev lastništva za vse krave in telice, ki so 1. januarja nastopajočega leta stare nad deset mesecev.
3.	člen
Zaradi odmere pavšalnega zneska odškodnine organizira in opravi veterinarska postaja vsako leto do 15. januarja popis vseh krav in nad 10 mesecev starih telic po hlevih. Pri popisu sodelujejo pristojne krajevne skupnosti in pooblaščeni popisovalci.
Veterinarska postaja izroči popisno gradivo za finance pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki
odmeri pavšalni znesek odškodnine zavezancem prispevka skupno z odmero prve akontacije prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
Zbrana sredstva pavšalnega zneska odškodnine nakaže za finance pristojni upravni organ na poseben zbirni račun veterinarske postaje.
Neplačani prispevek pavšalne odškodnine se izterja prisilno po predpisih o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov.
4.	člen
Za organizacijo umetnega in prirodnega osemenjevanja goved skrbi veterinarska postaja s pomočjo svoje mreže postaj za umetno osemenjevanje in plemenilnih okolišev s priznanimi plemenskimi biki za prirodni pripust. V ta namen določi ustrezne osemenjevalne okoliše v soglasju z upravnim organom, pristojnim za kmetijstvo.
Za osemenjevanje se sme uporabljati samo seme priznanih pasemskih plemenjakov, kateri morajo biti proge-notestirani.
5.	člen
Veterinarska postaja vodi ustrezno evidenco osemenjevanja goved.
6.	člen
O pobrani pavšalni odškodnini za osemenjevanje goved mora veterinarska postaja voditi evidenco ločeno od ostalih dohodkov in izdatkov veterinarske postaje. Veterinarska postaja koristi zbrana sredstva iz plačane pavšalne odškodnine od osemenjevanja goved za naslednje namene:
—	za osemenjevanje goved na podlagi kalkulacije, ki jo za vsako leto potrdi za kmetijstvo pristojni svet občinske skupščine;
—	za plačevanje prirodne oplemenitve krav in telic;
—	za organizacijo popisa živine in vodenje evidence za osemenjevanje plemenic;
—	za stroške odmere in pobiranja odškodnine.
Okvirno letno vzdrževalnino za bike v prirodnem
pripustu določi vsako leto veterinarska postaja po predhodnem soglasju za kmetijstvo pristojnega sveta občinske skupščine. Preostali višek pavšala se sme uporabiti za živinorejske namene v soglasju s svetom za kmetijstvo.
7.	člen
Lastniki krav in nad deset mesecev starih telic morajo pri osemenitvi (umetni ali prirodni) priložiti potrdilo o plačani pavšalni odškodnini za tekoče leto.
8.	člen
Plačana pavšalna odškodnina za osemenitev plemenic se vrne plačniku:
—	če je žival prodana v zakol ali če je poginila;
—	če se plemenica kljub zdravljenju ni gonila;
—	za plemenice, ki so telile v mesecu oktobru.
Zahtevku za vrnitev pavšalne odškodnine mora rejec priložiti:
—	potrdilo o plačilu;
—	potrdilo o zakolu, poginu, zdravljenju ali o pripustu.
Pavšalna odškodnina se ne vrne, če lastnik proda plemenico drugemu rejcu. Pavšal mora plačati rejec, pri katerem je bila žival pri popisu živine.
9.	člen
Občinski živinorejski in veterinarski inšpektor sta dolžna najmanj polletno kontrolirati priznane plemenjake na vzrejno in zdravstveno stanje in pri tem voditi zapisnik. Prav tako morata polletno pregledati izvajanje celotne osemenjevalne službe na veterinarski postaji in sicer najpozneje do 31. marca za preteklo leto ter o svojih ugotovitvah poročati za kmetijstvo pristojnemu svetu občinske skupščine.
10.	člen
Ne glede na določilo 3. člena tega odloka se bo za leto 1967 odmeril in pobral znesek pavšalne odškodnine skupno z odmero druge akontacije prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
11.	člen
Z denarno kaznijo do 300 N-din se kaznuje za prekršek občan, ki pooblaščenemu popisovalcu živine ne dopusti vstopa v hlev ali ga ovira pri popisu živine (3. člen).
12.	člen
Za kmetijstvo pristojni svet občinske skupščine se pooblasti, da izda po potrebi navodila za izvajanje tega odloka.
13.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o pavšalnem plačevanju in izvajanju službe osemenjevanja goved na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 9-68/63).
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 322-4/67-2
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
43.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 81. in 87. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o letnih kosmatih osebnih dohodkih delavcev za leto 1967
1. člen
Ugotavlja se letni kosmati osebni dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe v delovnih organizacijah, na podlagi katerega se bo določila pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti in sicer:
Letni kosmati
Gospodarska dejavnost	osebni dohodek
N-din
Predelava nekovin
Lončarji	8.000
Ostalo iz te panoge	10.000
Predelava nekovin
Kovinostrugarstvo in avtomehanikarstvo 20.000 Strojno ključavničarstvo, ključavničarstvo 25.000
Precizna mehanika in mehanika	25.000
Kleparstvo	20.000
Vodno inštalaterstvo	20.000
Urarstvo	18.000
Kovaštvo	25.000
Vse ostalo iz te panoge	20.000
Letni kosmati
Gospodarska dejavnost	osebni dohodek
N-din
Proizvodnja električnih aparatov in priprav
Elektroinštalaterstvo	25.000
Elektromehaničarstvo in podobno	25.000
Vse ostalo iz te panoge	20.000
Proizvodnja kemičnih izdelkov
Fotografi	10.000
Vse ostalo iz te panoge	15.000
Predelava lesa
Strugarstvo in mizarstvo	15.000
Kolarstvo in sodarstvo	7.000
Vse ostalo iz te panoge	15.000
Proizvodnja tekstilnih izdelkov
Klobučarstvo, krojaštvo	8.000
Pletiljstvo, izdelovanje trikotaže	10.000
Šiviljstvo in izdelovanje perila	10.000
Vse ostalo iz te panoge	10.000
Predelava usnja
Izdelava usnjene galanterije	18.000
Tapetništvo, sedlarstvo	15.000
Čevljarstvo	6.000
Vse ostalo iz te panoge	15.000
Proizvodnja živilskih izdelkov
Mesarstvo in izdelovanje klobas	30.000
Slaščičarstvo, pekarstvo in metje žit	10.000
Vse ostalo iz te panoge	15.000
Gradbene obrti
Vodovodno inštalaterstvo, inštalaterstvo za centralno ogrevanje	20.000
Kamnoseštvo, izdelava umetnega kamna in predmetov iz prirodnega in umetnega kamna, teracerstvo in izdelovanje cementnih izdelkov	25.000
Zidarstvo, izdelovanje fasad, slikarstvo in pleskarstvo, avtoličarstvo, pečarstvo in oblaganje ploščic	20.000
Tesarstvo	10.000
Vse ostalo iz te panoge	15.000
Obrtne, osebne in druge usluge
Frizerstvo za ženske	12.000
Frizerstvo za moške	10.000
Dimnikarstvo	15.000
Cvetličarstvo	15.000
Gostilničarstvo	25.000
Vse ostalo iz te panoge	15.000
Prevozne usluge
Avtoprevozniške usluge s tovornimi avtomobili	25.000
Avtoprevozniške usluge z osebnimi avtomobili	15.000
Traktoristi	20.000
Vozniki s konjsko vprego	15.000
2.	člen
Ugotavlja se letni kosmati osebni dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe v delovnih organizacijah, na podlagi katerega se bo določila osnova za prispevek od intelektualnih storitev:
1.	za odvetnike, zdravnike, dentiste	30.000
2.	za druge poklice	20.000
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se za leto 1967.
Št. 420-2/67-2
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
44.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 22. in 120. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63 in 4-11/65} ter 178. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor Skupščine občine Slovenske Konjice
1.	člen
Ker je prenehal mandat odbornikoma Francu Lovcu, ki je umrl in Karlu Oprešniku, ki se je zaradi bolezni odpovedal mandatu, se razpišejo nadomestne volitve v občinski zbor Skupščine občine Slovenske Konjice in sicer:
1.	v volivni enoti št. 16, ki obsega naselja Loče, Mali breg, Koble, Podob, Mlače in Penoje;
2.	v volivni enoti št. 22, ki obsega naselji Sp. Dolič in Brezen.
2.	člen
Nadomestne volitve v občinski zbor Skupščine občine Slovenske Konjice v 16. in 22. volivni enoti bodo istega dne kot splošne volitve v občinski zbor občinske skupščine v letu 1967.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 013-1/67-2
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
45.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 173. členu statuta občine Slovenske Konice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o privezovanju psov 1. člen
Odlok o privezovanju psov (Uradni vestnik Celje, št. 31-439/66) preneha veljati.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 322-9/66-1
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
46.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 12. členu temeljnega zakona o vodah (Ur. list SFRJ, št. 13-262/65), 39. členu zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 22-121/66) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o mejah hidrosistema Zg. Hudinja
1.	člen
Meja hidrosistema Zg. Hudinja poteka od Hudinje pod Fužinami na Zavrh 907—Močenik—Basališče—Sv. Marjeta—Brložnik—Volovica—Kragulj išče—Luže — Sko-čaj—St. Vid—Lemeš—Arcet—Stenica—Kozjek—Fludinja pod Fužinami.
2.	člen
Melioracijski objekti, vodni tokovi in drugi vodni objekti na območju iz 1. člena tega odloka se kot osnovna sredstva prenesejo v upravljanje Splošni vodni skupnosti »Savinja« Celje s posebno pogodbo.
3.	člen
Splošna vodna skupnost »Savinja« Celje lahko predpiše koristnikom hidrosistema plačilo odškodnine.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 320-6/67-2
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
47.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 12. členu temeljnega zakona o vodah (Uradni list SFRJ, št. 13-262/65), 39. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o mejah hidrosistema Dravinja
1. člen
Hidrosistem Dravinja na območju občine Slov. Konjice obsega zemljišča naslednjih katastrskih občin: Resnik, Skomarje, Padeški vrh, Ljubnica, Loška gora, Kuni-
gunda, Zreče, Radana vas, Stranice, Križevec, Preloge, Škalce, Bezina, Konjce, Tepanje, Sp. Grušovlje, Slemene, Konjiška vas, Tolsti vrh, Žice, Loče, Koble, Jernej, Li-čenca, Zg. Laže, Zbelovska gora, Vel. Lipoglav in Ostrožno.
2.	člen
Melioracijski objekti, vodni tokovi in drugi vodni objekti na območju iz 1. člena tega odloka se kot osnovna sredstva prenesejo v upravljanje Splošni vodni skupnosti Drava—Mura, Maribor s posebno pogodbo.
3.	člen
Splošna vodna skupnost Drava—Mura, Maribor lahko predpiše koristnikom hidrosistema plačilo odškodnine.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 320-6/67-2
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar L r.
48.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 13. in 14. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66) in 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o določitvi manjših potokov in jarkov v občini Slovenske Konjice
1.	člen
Za manjše potoke in jarke v občini Slov. Konjice se štejejo vsi naravni vodotoki in naprave za odvod površinskih, talnih in meteornih voda (v nadaljnjem besedilu »manjši vodotoki«).
2.	člen
Zasebni lastniki zemljišč in koristniki zemljišč splošnega ljudskega premoženja, na katerih ali ob katerih so manjši vodotoki, morajo obvezno čistiti struge teh vodo i tokov in gojiti ob njihovem obrežju primerno zarast. Dolžni so redno odstranjevati iz strug in obrežij vse grmičevje in drevesa, korenine in trnje, pesek in drug material, ki ga je voda nanesla in ki ovira normalen odtok vode. Prvo čiščenje se mora opraviti vsako leto v dobi zimskega mirovanja rastlin od oktobra do najpozneje 31. decembra vsakega leta.
3.	člen
Pri sečnji dreves je paziti, da so panji čim nižji in rezi na njih gladki. Drevesa, ki jim voda izpodjeda korenine, je treba odstraniti s panjem vred in morebitne zaradi takega izpodkopavanja nastale zajede zasuti in zasaditi z vrbovimi potaknjenci.
Posekano drevje in grmovje se mora odstraniti iz struge, da ga voda ne odnese.
Manjše zajede v strugi ob svojem zemljišču je dolžan lastnik odnosno koristnik zemljišča primerno zavarovati s travno rušo, vrbovimi ali jelševimi potaknjenci, popleti ali z nametom kamna v zajedo.
Prepovedana je sečnja elastičnega grmovja in drevja v starosti do treb let.
'Če zavezanec v 2. ih 3. členu tega odloka navedenega dela v danem roku ne opravi, se opravi to delo z najeto delovno silo na račun zavezanca dela.
5.	člen
Izvrševanje tega odloka nadzoruje občinski vodnogospodarski inšpektor.
6.	člen
Delovna ali druga organizacija in druga pravna oseba ter odgovorna oseba delovne ali druge organizacije ali druge pravne osebe in občan se kaznuje, če ne opravi dela po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa iz 2. člena tega odloka za prekršek po drugi točki 55. člena in 56. členu zakona o varstvu voda.
7.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi svet za kmetijstvo in gozdarstvo.
8.	člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o določitvi manjših potokov in jarkov v občini Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 15-164/62 in 54-482/62). S 15/7-1966 je prenehal veljati odlok o prenosu pravice upravljanja voda na vodno skupnost za porečje Drave v Mariboru in Vodno skupnost za porečje Savinje v Celju ter o določitvi teh skupnosti za opravljanje tehnične službe za urejanje, vzdrževanje in var-) stvo voda (Uradni vestnik okraja Celje, št. 17-130/61).
i
9.	člen	/
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 324-3/66-2
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
49.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 26. in 27. členu zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ, št. 30-402/62, 15-309/65 in 57-933/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o načinu in pristojnosti določanja cen obrtnih storitev in izdelkov
1.	člen
Cena in tarife (v nadaljnem besedilu »cene«) obrtnih storitev in izdelkov se oblikujejo tako, da jih delovne organizacije, obrtne delavnice, lastniki zasebnih obrtnih delavnic in druge pravne osebe določijo po načelu prostega oblikovanja cen.
2.	člen
Cene za dimnikarske storitve se ne glede na določilo 1. člena tega odloka oblikujejo tako, da jih delovne organizacije določajo v soglasju z občinsko skupščino na podlagi kalkulacije dejanskih stroškov, ki so povezani z opravljanjem te obrtne dejavnosti.
3.	člen
Pristojni občinski upravni organ za cene pregleduje pravilnost oblikovanih cen, predlaganih za dimnikarske storitve iz 2. člena tega odloka ter daje svoje mnenje o upravičenosti spremembe cen občinski skupščini.
4.	člen
Vse spremembe cen obrtnih storitev in izdelkov v smislu 1. člena tega odloka se morajo predhodno prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu za cene. 15 dni pred uveljavitvijo, kateri lahko poda svoje mnenje o predlaganih cenah.
5.	člen
Veljavne cene obrtnih storitev in izdelkov morajo imeti delovne organizacije, obrtne delavnice ter lastniki samostojnih obrtnih delavnic izobešene na vidnem mestu v prostorih, kjer sprejemajo naročila strank.
Za storitve, ki jih ni mogoče oceniti po merskih enotah, morajo te organizacije na vsakokratno željo stranke predložiti splošne pogoje, na osnovi katerih opravljajo svoje storitve.
6.	člen
Neposredno kontrolo nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi tržne inšpekcije občine Slovenske Ko-1 njice.
7.	člen
Kršilci določil tega odloka se kaznujejo po določilih zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ, št. 30-402/62, 15-309/65 in 57-933/65).
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o kontroli cen obrtnih storitev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 39-318/64).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 38-30/66-4
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
50.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 173. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-229/64 in 10-130/66) v zvezi s 50. členom temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43-516/66) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o okvirnem delovnem času trgovskih prodajaln in gostišč na območju občine Slovenske Konjice
i. člen
V odloku o okvirnem delovnem času trgovskih prodajaln in gostišč na območju občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 23-414/65 in 34-473/66) se prvi odstavek 8. člena spremeni in glasi:
Izjemoma se v mednarodnem turističnem letu od i. marca do 31. decembra 1967 podaljša obratovalni čas za enp uro tako, da smejo biti gostinska podjetja in gostišča v tem času odprta:
a)	v času turistične sezone od 5.—24. ure;
b)	v času izven turistične sezone od 6.—23.. ure;
c)	ob sobotah, nedeljah, dnevih pred državnim praznikom in ob državnih praznikih:
— v času turistične sezone od 5. do 2. ure naslednjega dne;
—- v času izven turistične sezone od 6. do 1. ure naslednjega dne.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 332-9/67-3
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
51.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. in 2. členu splošnega zakona o šolstvu (Uradni list SFRJ, št. 4-48/64), 1. členu zakona o organih upravljanja v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list SRS, št. 7-40/64) ter 118. členu temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1967 izdala
ODLOČBO
o reorganizaciji vzgojno varstvene ustanove v Slovenskih Konjicah
1.
Vzgojno varstvena ustanova v Slov. Konjicah se v skladu z določili 118. člena temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65) reorganizira ter od 1. januarja 1967 dalje posluje kot zavod.
2.
Ime zavoda je: Vzgojno varstveni zavod Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: zavod).
3.
Sedež zavoda je v Slovenskih Konjicah, Grajska c. 4.
4.
Zavod je pravna oseba.
5.
Zavod je samostojna in samoupravna delovna organizacija, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena.
6.
Naloge zavoda so:
—	da sprejema v redno in občasno vzgojo ter varstvo predšolske in šolske otroke;
—	da pomaga staršem pri vzgoji in varstvu otrok z razvijanjem interesnih dejavnosti;
—	da nudi hrano stalnim in občasnim varovancem.
7.
Zavodu se dajo na razpolaganje finančna in materialna sredstva, s katerimi je razpolagal že doslej pri izvajanju svoje dejavnosti ter sredstva, ki si jih zavod pridobi s svojim delom in poslovanjem.
8.
Zavod upravljajo člani-delovne skupnosti zavoda neposredno in" po organih, ki jih sami volijo in odpokličejo.
Pri upravljanju določenih zadev, ki jih določa zakon m statut zavoda, sodelujejo pri upravljanju tudi zainteresirani občani, predstavniki zainteresiranih organizacij ter družbeno-politične skupnosti.
9.
Zavod ima statut, ki ga sprejme svet zavoda.
S statutom zavoda se določijo organi zavoda, sestava teh organov in njihovo delovno področje ter samoupravne pravice zaposlenih delavcev.
10.
Organi upravljanja zavoda so: delovna skupnost kot svet zavoda, upravni odbor in ravnatelj.
11.
Zavod si ustvarja svoje dohodke s povračilom za svojo dejavnost ter s povračili, ki jih daje zavodu druž-beno-politična oziroma pristojna izobraževalna skupnost. Povračilo za dejavnost se določi v tarifi, ki jo predpiše zavod, lahko pa tudi po sklenjenem sporazumu z uporabnikom.
S povračilom za svojo dejavnost si zavod ustvarja sredstva za obnovitev vrednosti sredstev, ki jih je porabil pri dejavnosti, za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima po zakonu do družbene skupnosti,- za osebne dohodke in zadovoljevanje skupnih potreb delavcev, kot tudi za razširitev materialne osnove za svoje delo skladno s svojimi nalogami in družbenimi potrebami.
12.
Zavod ima poslovno enoto v Novi ulici v Slov. Konjicah. Zavod lahko ustanavlja tudi druge poslovne enote.
13.
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen za šolstvo pristojen svet Skupščine občine Slov. Konjice.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela zavoda opravlja za zadeve šolstva, prosvete in kulture pristojen občinski upravni organ.
14.
Odločba o prenosu otroških vrtcev v upravljanje stanovanjski skupnosti in krajevnih odborov (Uradni vestnik okraja Celje, št. 52-503/61) neha veljati.
15.
Ravnatelj zavoda je dolžan v 15 dneh od izdaje te odločbe priglasiti zavod za vpis v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju.
16.
Ta odločba velja od dneva sprejetja. Objavi se v Uradnem vestniku Celje.
St. 021-1/67-2
Slovenske Konjice, dne 24. februarja 1967
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ing. Adolf Tavčar 1. r.
»Uradni vestnik Celje« izhaja po potrebi. Izdaja ga Zavod za informativno službo v Celju. Odgovorni urednik dr. Joško Pezdirc List tiska Grafično podjetje Celjski tisk Celje. Uredništvo in uprava sta v Celju, Gregorčičeva ulica 3, telefon 21-27, interno 05. Naročnina znaša letno 25.— N-dim. Tekoči račn št. 507-3-223, pri Službi družbenega knjigovodstva Celje.