LXXVn It. 14S UBBDNlfTVO MM OFR4?At UUBUAHA, EEKUT7CNO ZASTOPSTVO m OgteM IB HIM UNION« rUBBUCITA 1TAUANA S. Ju MILANO S — AKTA ESCLĐSEVA por hi pubblicita cH : UNIONE PUBBLICITA ITALIANA SL A-, MILANO Novi uspehi letalstva I5«ooo tonski parnik in Bombardiranje letališč in Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 23. junija naslednje 1124. vojno porodilo: Naša torpedna letala so napadla sovražni konvoj vzdolž obale severne Afrike in potopilo 12 000 tonski parni k in poškodovala nekega drugega 7000 tonskega, tretji trgovski parni k je bil torpediran v Tuni-škero zaTvu. Vnš«' letalske skupine so bombardirale pristanišče Bizcrta ter cestne in železniške cilje južno od Jafe v Palestini Sovražna letala so bombardirala in obstreljevala s strojnicami mesta Salerno, Častclvet rano, Milazzo in Olbijo. V Salernu beležijo škodo m izgube. Protiletalske baterije v Olbiji so zrušite v plamenih eno letalo vzhodno od Castell Sarda. Med Irtttifckjmi napadi na Regglo Cala-bria šn Mcssino. o čemer je poročalo vojno poročilo št. 1123, so naši lovci sestrelili dve štirimotorni letali. Pripomba: V torpednih akcijah, ki jih omenja današnje poročilo, sta se posebno odlikovala letalca: poročnik Veroni Orlando iz Milana in narednik vodnik Cozzi iz Ol-g-iate Olone (Varcse), ki sta potopila 12.000 ton ladjevja. poročnik Malgol-i Ruggerro iz Milana in narednik Spina Vincenzo iz Milana pa sta zadela 70G0 tonski trgovski parnik. Zaradi letalskih napadov na Salerno, o čemer poroča današnje vojno poročUo, je obžalovati med prebivalstvom 41 smrtnih žrtev Ln 57 ranjenih. Izgube prebivalstva zaradi sovražnega napada na področje Messinske ožine, o če- ladja potopljena — zvez v Egiptu in Siriji mer je poročalo včerajšnje vojno poročilo, je bilo skupno ugotovljenih 5 mrtvih in 55 ranjenih v Villi San GWfanni in Bagnari Calabri. * Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 24. junija naslednje 1125. vojno poročilo: Naša torpedna letala so med ofenzivnim izvidništvom nad alžirskim] obalami potopila 15.000 tonski parnik in torpedirala petre le jsko ladjo s 7000 tonami. Nad Sicilijo je naš izvidnik zrušil nasprotno torpedno letalo, drugo pa hudo zadel. Italijnnski bombniki so z dobrim uspehom bombardirali letališča Latackijo, Sirijo in prometne zveze v Fnki (Egipt). Sovražnik je izvršil napade na La Spe-zio, Porto Empedogle in Catanijo. V zadnjem mestu je bilo porušenih mnogo civilnih poslopij in bilo je nekaj žrtev med prebivalstvom. ProtUetasko topništvo v Speziji je sestrelilo 2 letali. Tretje letalo je strmoglavilo v morje zapadno od Ca lam brona, zadeto s streli obrambnih baterij v Lrvornu. • Med prebivalstvom Catanije se po napadih, ki jih omenja današnje vojno poročilo, obžaluje 19 mrtvih in 106 ranjenih. Torpedno letalo, ki je potopilo 15.000-tonslvi parnik, sta pilotirala maresehiala Mammola Angelo iz Trasaghisa (Udine) in Cineprari Radames iz Perugije. Petrolej-sko ladjo je zadelo letalo, ki ga je pilotiral poročnik Bonaiuto Iiuigi iz Sama Saler-03O) in narednik Zger Bruno iz Triesteja. Princesa Pietnontska v Palermu in Cataniji Palermo, 23. jun. s. Nj. Vis. princesa Pijemontaka je zopet obiskala naše mesto in se prepričala o ranah, ki so bile veliki pohabljenki zadane ob sovražnih slepih napadi in da tolaži prebivalstvo s svojo vzvišeno navzočnostjo. Ob spremstvu prefekta, zveznega tajnika in župana je princesa obiskala neko bolnišnico italijanskega Rdcčegakri ža, v kateri leže civilni ranjenci, ter neko vojaško bolnišnico. Zanimala se je za bolmiško oskrbo in ravnanje ter se je ljubeznjivo razgovarjala z bolniki. Nato si je ogledala najbolj hudo prizadete okraje mesta ter si je hotela ogledati tudi šksdo na Liktorski hiši. Po svojem obisku se. je Vzvišena gospa podala k neki bateriji protiletalskega topništva Mir'ce, ki se je posebno izkazala ob nekem dolgem neprekinjenem bombardiranju. Oficirji in legionar ji so izrazili Nj. Vis. neizčrpno vero v usodo domovine. Ob svojem ob*sficu je vzvišena princesa lahko ugotovila, da si je Palermo v hudih izkušnjah skoval vojaško dušo, v kateri sovražni napadi o jaču jejo voljo do vztrajanja in zmage. Catanija, 23. jun. s. Pretekle dni je Nj. Vis. Marija Pijemontska kot generalna inspektorica italijanskega. Rdečega križa prispela v Catanijo privatno in obiskala ranjence, ki sa bili poškodovani ob sovražnih napadih in ležijo v bolnici italijanskega Rdečega križa »Vittorio Emanuelec in v bolnici »Santa Marta«. Zanimala se je za stanje vseh in je vse tolažila. Bolnici in oseo-je teh bolnic so sprejeli Vzvišeno princeso z mogočnimi manifestacijami za Savojsko hišo. Nj. Vis. so spremljali med bivanjem ▼ Cataniji prefekt, zvezni tajnik in župan. Pred odhodom je princesa obiskala najbolj prizadete kraje. Najvišje priznanje železničarjem Rim, 24. jim, s. Na zadnjem sestanku ministrskega sveta so bili privrženost dolžnosti, hrabrost in požrtvovalni duh železničarjev deležni visoke pohvale Duceja. Naslednja slika prikazuje zasluge teh tovarišev, ki so se na lokomotivah, na trgih in na postajah zadržali kakor pristni bojevniki: mrtvih 182, ranjenih 341. pogrešanih 9, odlikovanih z bronastimi kolajnami za vojaško hrabrost 3, z vojnimi krizi za vojaško hrabrost 8, omenjenih v častnih zapovedih poveljništev 4. svečano pohvaljeni po vojaških oblasteh 126, pohvaljenih po vojaških oblasteh 36, omenjenih v dnevnem povelju vojaških poveljništev 6, pohvaljenih po prometnem ministru in generalnem direktorju 284, odlikovanih s srebrno kolajno za civilno hrabrost 9, z bronasto kolajno za civilno hrabrost 1. pohvaljenih po političnih oblasteh 13. Ti podatki niso popolni, ker je za mnoga junaška dejanja še v teku potrebno zbiranje podatkov za podelitev posebnega priznanja. Rim, 24. jim, s. Eksc. Poverelli, državni tajnik za železnice* se je ob spremstvu generalov Rafraelija in Betocchija podal pretekle dni v nekatere kraje v Kalabriji in na Siciliji ter si ogledal železniške in pristaniške naprave, ki so bile poškodovane ob letalskih napadih, Ob tej priliki je pohvalil m vzpodbudil železničarje. skega maršala Itala Bolte Rte, 24. jun. s. Za bližnjo obletnico smrti Itala Balba je Duce odredil, naj se nat prihodnjem rninistrskem svetu predloži osnutek zakona za postavitev narodnega spomenika kvadrumviru in letalskemu maršalu Itam Balbu v njegovem rojstnem mestu. Krajevni boji na vzhodu Živahno letalsko udejstvovanje — 16 sovražnih čolnov in ena večja ladja potopljena — Bombardiranje HtsOa Le Hitlerjevega glavnega stana, 23 jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo d?.nes naslednje poroč'lo: Z vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanja. Letalstvo je napadalo letalska oporišča in oborožitvene tovarne v sovražnikovem zaledju ter zažgalo v Finskem morskem zalivu tri obalne prevozne parnike. An plosko in ameriško letalske sile so izvedle včeraj in preteklo noč več težkih napadov na mesta v zapadni Nemčiji in v zasedenih zapadnih predelih. Posebno v stanovanjskih okrajih mest Oberhausna In Muhlheima (Poru rje) so nastala znatna razdejanja. Prebivalstvo je imelo večje «z-gube. V popoldanskih urah dne 22. junija je na morju pri Shewen|ngenu močan oddelek angleških bombnikov in torpednih letal brezuspešno napadel nemški konvoj. Zaščitne enote ter protiletalsko topništvo na trgovskih ladjah so sestrelile 7 napadajoči h letal. Konvoj je prispel polnoštevilen ▼ namembno Inko. Vseh je bilo med napadi včerajšnjega dneva m zadnje noči po doslej prispelih ve-zopet sestreljenih 92 sovražnih letafi, njimi najmanj 75 štiri motornih bomb-v- Izgubljena so bila S lastna letala. Nemška bojna letala so bombardirala v noč* na 23. junija posamezne cilje na področja Londona ★ 1m Hitlerjevega glavnega stana, 24. ju-Bga s. Vrhovmo i>oyeljniStvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročalo: Na vzhodn fronti so potekale včeraj samo posamezne borbe krajevnega značaja. Letalstvo je napadlo sovražne ladje, zbrane v lagunskem področju Kuhana in La-doškega jezera, En obalni čoln in 15 izkr-cevalnih čolnov je bilo potopljenih. Na oboroženem izvidniskem poleta nad Atlantikom je bila z bombami potopljena 2000 tonska trgovinska ladja. Nadaljnja trgovinska ladja srednje tonaže je bila tako hudo zadeta, da se jo lahko smatra za potopljeno. Tri sovražna letala so preteklo noč Izvršila, nadlegovalne poWe nad nemškim ozemljem. Nemški bomnikl so bombardirali pristaniško mesto Huli v vzhodni Angliji. Vsa tri letala so se vrnila na oporišča. Finsko vojna poročilo Helsinki, 24. jun. s. Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah so Sovjeti po siloviti topniški pripravi napadli na fronti Vzhodne Karelije in ožine Maasel-kaje na treh točkah. Napadi so bili gladko odbiti in Sovjeti so imeti 130 mrtvih. Na neki drugi točki te fronte je bil majhen oddelek sovjetskih izvidnikov popolnoma uničen pred prvimi finskimi črtami. Na ostalih frontah medsebojno nadlegovalno delovanje topov. V ožini Maaseikaje so finske letalske sile bombardirale in zažgale nekaj rdečih oskrbovalnih središč. Duce na seji direktorija Stranke Raport tajnika Stranke Eksc. Scorze — Nad 4.7 milijona vpisanih članov borbenih fašijev — Porast članstva v vseh kategorijah Rim, 24. jun! s. Pod Ducejevim predsedstvom se je v Beneški palači sestal direktorij PNF. Tajnik Sranke je predložil Du-ceju številčne podatke o silah Stranke v vseh njenih organizacijah ter je prečita! naslednji raport: Poročilo tajnika Stranke ifuce! Na tem prvem direktoriju-, ki mu Vi nam v čast predsedujete, je treba predložiti Vam, preden podam poiatke o silah Stranke in njenih organizcij, stalež tistih, ki so padli v imenu fašizma v sedanji vojni za veličino domovine: padlih 41.352 vpisanih, porazdeljenih takole: hijerarhov 1.427, akvadri-stov 650, fašistov 39.275. Stranka daje v tem prenutku vojski 1,606.140 vpisanih, takole porasel jenih: fašistov 1,548.015, vseučiliščnikov 58.125. Celotna sila vpisanih v borbene fašije dne 10. junija leta XXI. je 4,770.770. Za vpoklicane obstoja oprostitev od vpisanja, kateri so se mnogi odrekli in dvignili izkaznico po zborih, v katerih sHuzijo in po tistih, ki niso vpoklicani pod orožje. Do 10. junija, je dvignilo izkaznice 2,273.483, ki dado skupno z 1,298.115 vpoklicanimi, ne da bi dvignili izkaznico, skupno 4,061.498 vpisanih fašistov. Podobno je za GUF položaj naslednji: Izkaznico imai 164.667 članov z vštetimi 58.125 vpokHcanimi pod orožjem, to je porast za 5.370 članov glede na stanje ob koncu leta XXI, Duce, kakor vidite je Število vpisanih še nadalje zelo veliko navzlic strogi disciplini in izvedeni selekciji ter pozivu za vrnitev izkaznic tistim, ki ne čutijo, da bi mogli služiti Vam in vladi po navodilih religiozne strogrosti, ki ste jih Vi izdali. To je povedano v sramoto in svarilo tistim, Id mislijo, da se fašistične legije ne znajo in ne morejo upirati v trlem ozračju, ki ga ura domovine zahteva. In to ne velja samo za/ moške, temveč tudi za ženske, katerih je 1,217.036 vpisanih v primeri s 1,027.409 ob koncu leta XX., s porastom torej za 189.637 članic. Poročilo o stevilMcni sili GIL«aj Vam bo sporočeno, ko bo vpisovanje končano. Skoraj nespremenjen položajj z majhnim porastom nudijo pripradajoča združenja, šole, nameščenci državnih podjetij, nameščenci javnih podjetij, železničarji, poštno-telegrafski nameščenci, z 903.389 vpisanimi v primeri s koncem leta XX, ko je bilo 892.518 vpisanih. Z vojnim časom upravič-ljivi upad nudi Dopolavoro s 4,500.000 vpisanimi v primeri s prejšnjim letom, ko jih je bilo 4,612.294. Duce, to so številke, toda številke imajo absolutno* vrednost samo tedaj, če predstavljajo duha in voljo. Volja in duh, ki preveva ta» pod znamenji Ldttori ja uvrščene sile, se imenujeta: Zvestoba, disciplina, vztrajanje, zmaga! Govor Duceja Po poročilu Scorze je govoril Duce. Njegov govor so nazoči dolgo odobravali. Duce je določil, naj se straža ob praporih po- veri mladcem GELa ob starih Tako bo straža ob zastavah tistih mlade- ničev, ki so se borili pri Bir BI Gofobiju, pri El Alaaneiniu in Marethn, predstavljala rje samo simbolično nadaljevanje vere v načela fašizma in postulate revolucije. Prihod Visokega komisarja Ekscelence dr. Gittseppa Lombrasse v Ljubljano I Eksc. dr. Giuseppu Lombrassi, novemu Visokemu komisarju Ljubljanske pokrajine, ki je te dni prispel v nase mesto— vdani pozdrav % najlepšimi željami prebivalstva pokrajine Anglosaško barbarstvo bo maščevano Berlin, 24. jun. s. Nova letalska zmaga nemške obrambe nad angloameriškimi bombniki, je stala sovražnika, kakor je bilo včeraj objavljeno. 136 letal vseh tipov. Ti uspehi se obširno komentirajo v tisku, ki piše, da se obrambna sredstva proti angloameriškemu letalskemu terorju vedno bolj izpopolnjujejo ter zadajajo nasprotniku težke nenadomestljive izgube. »Volkischer Beobachter« izjavlja, da bo kmalu prišel dan, ko bosta nemška znanost in tehnika lahko dokazali svojo sposobnost in pokazali sovražniku, da se Nemčija lahko posluži doslej nepoznano učinkovitih obrambnih sredstev. Tedaj bo prišel trenutek za represalije in Anglo-američani so lahko prepričani, da bo nas udarec nazaj bil v razmerju 1:10. Tudi »Lokal Anzeiger« zatrjuje, da se mora proti letalskim piratom, ki se ne menijo za življenja žensk in otok, sleherno pravilo viteštva in človečanstva nujno opustiti. Nemško prebivalstvo ve, da mora vztrajali tudi za ceno najhujših žrtev in s tem omogočiti vojakom, ki se bore na fronti, dosego zmage ter pomagati, da bodo nekega dne letalske barbarske akcije proti civilnemu prebivalstvu pravično maščevane. _ General Mihajlovič pobegnil Berlin, 24. jun. s. Kakor priznava londonski radio, piše nemška poluradna agencija, se je general Mihajtović potem, ko so bile njegove čete od oddelkov Osi v gorah Crne gore obkoljene, rešil z begom proti obali, kjer ga je vzela na krov neka angleška podmornica. Beg generala Mihajloviča je povzročil naglo zrah-ljanje odporne fronte oboroženih tolp, ki so odvrgle orožje ne se dale ujeti. Poveljnik neke velike skupine kapitan Koprivnik je izjavil, ko se je predal, da jih je Mihajlovič izdal in jih prepustil usodi v trenutku, ko bi bila bolj ko kdaj potrebna njegova navzočnost za organi« zacijo odpora. Partizani, je zaključil kapitan. so bili v splošnem siti borbe, borbe brez upanja v korist tujih wl Edini cilj je borba Berlin. 24. jun. s. »LokalaAnzeiger« objavlja pod naslovom„»Edini, cijj je borba« na prvi strani članek svojega rimskega dopisnika, v katerem prikazuje ponosno zadržanje italijanske-da ljudstva v sedanji fazi vojne in njegovo trdno voljo do vztrajanja in zmage. Pod poživljajočo izpodbudo fašizma je italijanski narod danes bolj ko kdaj en sam. najtrdnejši blok, ob katerem se mora sleherni poizkus po osvojitvi s strani sovražnika nedvomno bedno razbiti. Hud potres v Turčiji Ankara, 22. junija, s. Po nadalnjih vesteh glede potresa v nekaterih turških področjih se doznava, da znaša število ranjenih 7000. Mrtvih še ni bilo mogoče prešteti. Iz področja Adapazarija so ranjence prepeljali v Izmit in jih spravili v bolnice in šole. Kakor vedno po velikih potresnih sunkih, so tudi to noč divjale nevihte, ki so še poslabšale položaj prizadetih. Doznava se nadalje, da so občutili lahke potresne sunke skoraj v vsej Ana toli ji. Zelo hudo škodo so utrpeli tudi kraji Keyde Hendek in Arifije. Koliko žrtev je bilo v teh krajih, se še ne ve. Tudi v Ankari, Smirni in Boru so čutili mečne potresne sunke. Telefonske zveze med Carigradom in prizadetimi kraji so še vedno prekinje-nje. Opozovalnica v Carigradu je objavila, da je bil potres mnogo jačji, kakor potres, ki je pred tremi leti porušil mesto Elsindžan. Carigrad, 22. junija, s. Po zadnjih vesteh, ki so prišle iz krajev kjer je bil potres, naj bi doslej našteli 1304 mrtve. Mnoga trupla so se pod ruševinami. Ankara, 22. junija, s. Ob potresu, ki je opustošil nekatera ozemlja Turčije, poroča posebni dopisnik anatolske agencije iz Adapazarja naslednje: ze po prvih vesteh se zdi, da je nesreča mnogo hujša in obsežnejša, kakor so mislili prvi trenutek. V Adapazarju so le redka poslopja ostala neprizadeta. Guvernerjeva palača ter mnogo javnih in zasebnih poslopij je le še kup razvalin. Mnogo je mrtvih. Doslej došle vesti pravijo, da je samo v omenjenem mestu nad 200 mrtvih, ranjenih pa nad 245. Tudi okoliške vasi imajo mnogo žrtev. Potres so zabeležili tudi v pokrajini Hendek, V oamem mestu istega imena je naj- Novinarji Duce ju in Hitlerju Dunaj, 24. jun. s. Kongres novinarjev troj* nega pakta in pripadajočih držav je poslal Duceju naslednjo brzojavko: Dtugi kongres novinarstva v Evropi, boreč se za pravično stvar, dviga k Vam, Duce, prvemu novinarju Italije, ki ste najvišji izraz naše vere in našega prepričanja v zmago, najvišji pozdrav. Novinarji, ki so znaH združiti besedo z zgledom, ki izkazujejo v svojih vrstah slavne odrede padlih, ki so v črti, kakor Je nikoli, pripravljeni, da se borijo in umrejo za triumf ideje, ki je nastala iz skupne revolucionarne resnice. Podpisani: direktor Zveze narodnih združenj novinarjev Sudermann (Nemčija), Guglielmotrj (Italija), Santcmarina (Španija), Koloswary Borksa (Madžarska), Gre^gorian (Rumunija), Nikolov (Bolgarija). Adamy (Slovaška), Bogdan (Hrvatska), Risvedt (Norveška), Du Prel, generalni tajnik. Hitlerju je bila poslana naslednja brzojavka: V trenutku hude preizkušnje za evropsko celino zborujejo na Dunaju novinarji m Udih narodov, pripadajoči Zvezi narodnih združenj novinarjev. Oni Vas, Fuhrer, spoštljivo pozdravljajo in izražajo svojo odločitev, da bodo posvetili silo besede z odločnostjo in strastjo za obrambo Evrope v borbi za njeno veliko bodočnost. Podpisani: direktor Zveze narodnih združenj novinarjev Sudermann (Nemčija), Guglielmotti (Italija), Santamarina (Španija), Ko!oswary Borksa (Madžarska), Gregorian (Rumunija), Nikolov (Bolgarija), Adamy (Slovaška), Bogdan (Hrvatska), Risvedt (Norveška), Du Prel, generalni tajnik. Ekscelenca Polverelli je poslal kongresu naslednjo brzojavko: Zastopnikom tiska trojnega pakta in pripj* dajočih držav, zbranim na Dunaju, pošiljam tovanški pozdrav, svoj in fašističnega novinarstva. — Minister ze ljudsko kulturo Gaetano Polverelli. manj 100 mrtvih in kakih 30 ranjenih. Vlada je v prizadete pokrajine poslala mnogo pomožnih vlakov, ki so ranjence prepeljali v Carigrad in v Tsmid. Inseriraj v »Slov. Narodu" t t Stran »SLOVENSKI NAROD«. P«*«*. JuniJ* iMSOoer. Stev. 142 Ekscelenca dr, fiiaiseppg Lombrassa novi zvezni tajnik Ljubljanske pokrajine Ljubljana. 25. junija. Kakor poročamo na drugem mestu lista, je Duce na predlog tajnika Stranke imenoval za zveznega tajnika v Ljubljanski pokrajini Visokega komisarja dr. Giuseppa Lombrasso na mesto dosedanjega zveznega tajnika ■ dr. Orlanda Orlandinija. Novi zvezni fajnik dr. Giuseppe Lombrassa je ena izmed najznačilnejših osebnosti fašistične hierarhije. Imenovan je na svoje mesto v Ljubljani po skrbni pripravi kot visok upravni uradnik v rr.zličnih važnih panogah. Odločilna za njegovo imenovanje je bila njegova trdna vera v poslanstvo fašizma in ni dvoma, da bo ne samo kot visoki komisar, marveč tudi kot zvezni tajnik pokazal svoje spor.cbnosti političnega vodje ter krepkega organizatorja. V nršem listu smo že obja\'ili posebne podatke o karteri novega zveznega tajnika, ki se je vedno odlikoval po svoji borbenosti ter po svoji žilm'osti v borbi proti prevratnim stremljenjem. Kot nai'duien fašist je deloval v vseh fašističnih organizacijah, kjer je dokazal svojo neumorno delavnost, s katero je svojim sovrstnikom in sodobnikom vlival duha in graditeljsko voljo fašizma. O njegovem junaStvti in veliki borbenosti priča dejstvo, da m je prostovoljno udeležil vseh vojn, ki jih je fašizem vodil proti sovražnikom Italije, in da se je povsod obnesel izredno možato. Mnoga odliko-I vanja, ki si jih je stekel kot bojevnik, ki je tudi s krvjo potrdil svoje bojevniitvo, so jasen dokaz, da je novi zvezni tajnik mož, ki mu je Duce z vso pravico zaupal vodstvo Ljubljanske pokrajine. Kot upravno odlično izvežban mož z globo* kim strokovnim znanjem, je imel tudi veliko vlogo v italijanskem novinarstvu, saj je bil ustanovitelj, sotrudnik in glavni urednik izredno važnih fašističnih glasil. Njegova delavnost kot komisarja za naseljevanje ga je usposobila tudi za reševanje velikih narodnih in držaimih problemov, tako da smo prepričani, da je Duce jev izbor padel na pravo osebnost. Naša pokrajina sprejema novega zveznega tajnika z utemeljenimi veselimi nadami ter se poslavlja cd dosedanjega zveznega tajnika dr. Orlanda Orlandinija. ki si je v razmeroma kratkem času svojega delovanja v naši pokrajini stekel vsesplošni ugled in priznanje. Ljubljanski fLš:sti izražajo odhajajočemu zveznemu tajnku toplo hvaležnost ter mu pošiljajo tova* riške pozdrave, spominiajoč se njegove delavnosti, ko je z vedrim duhom in živo vero vodil fašizem v Ljubljanski pokrajini. Zmsmv&nje pokrajinskih zveznih tajnikov Kim, 24. jun. s. Duce je poklical naslednje tovariše na položaj zveznih tajnikov v pokrajine, ki so ob vsakomur označene; Ljubljana: Giuseppe Lombrasa, rojen v Pcsaru. letnik 1906, skvadrist, dobrovoljce, bojevnik v Italijanski vzhodni Afriki, v Španiji in v sedanji vojni, kapitan vojnih arditev, odlikovan z dvema srebrnima svetinjama, napredoval za vojne zasluge, dva vojna križca za vojaško hrabrost, vojni pohabljence, diplomirani pra\'-nik, novinar in pisatelj, bivši komisar za naseljevanje in kolonizacijo, bivši državni podtajnik korporacij. Bciogna,: Angelo Lodini, rojen v San Giovanniju v Persicetu, vpisan v PNF od leta 1921, skvadrist, borec v vojni 1915/18, pohabljenec, odlikovanec z vojnim križem, bivši tajnik fašijev in bivši zvezni inspektor, doktor prava, podpolkovnik-pilot, Aosta: Ettore Echaniz, rojen v Casala Monferrato, letnik 1908, vpisan v PNF leta 1928.. prihajajoč iz mladinskih organizacij, bojevnik v vzhodni Afriki in v Španiji ter v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost na bojišču in z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivši tajnik, dodeljen političnemu tajništvu narodnega direktorija PNF, doktor prava in politično upravnih ved, poročnik-pilot. hm*i'.a- Mario Montanari, rojen v Bo-logni leta 1913, vpisan v PNF od lela 1935. prihajajoč iz mladinskih organizacij, prostovoljni borec v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost in z zaslužnim vojnim križem za vojaško hrabrost ter z redom nemškega orla z meči. bivši tajnik GUF-a, zvezni podtajnik v Avellinu, doktor prava in socialnih ter političnih ved, pehotni poročnik. Rdggio Emilija: Franco Mariani, rojen v Novell a h' leta 1907. vpisan v Stranko od leta 1921, borec v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za voiaško hrabrost, bivši politični tajnik fašija in član nvezne^a direktorija v Heggio Emiliji, doktor prava, pehotni poročnik. Parma: Antonio Vallinato iz Predappi-ja. rojen leta 1898., vpisan v PNF od leta 1921, skvadrist, borec v vojni 1915/18, v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan z vejnim križem za vojaško hrabrost, bivši zvezni tajnik v Bergamu, v Aascoli Pičeno, v Gimmi in v Bresciji, bivši zvezni poveljnik na razpoloženju generalnega povejjnišlva GlL,-a, senior Milice. Grossc-to: Amerigo P'spoli, rejen v Arez-zu leta 1901, vpsan v PNF od leta 1920. skvadrist, prostovoljce, bojevnik v vzhodni Afriki in v sedanji vojni. biv3i zvea-j tajnik v Arezzu, bivši zvezni tajn'k v Siracu-si, doktor živinezdravništvaj veterinarski po(Jpoiv>tnik. Terni: Bussa Enzo, rojen v Vercelliju leta 1915, vpisan v Stranko leta 1936, pri-hajacč s fašističnega nabora, bojevnik v 'dveh vojnah, ranjenec, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost in z vojnim križem za vojaško hrabrost, bivšj politični tajnik fašijev, bivši član zveznega direktorija in tajnik GUFa v Vercelliju, doktor prava, poročnik polka Saii Marco. CaHanisSetta: Anton'no Di Fortl, rojen v San Cataldu (Caltanissetta) leta 1905, vpisan v PNF od leta 1921, skvadrist, bojevnik v vzhodni Afriki in v sedanji vojni bivši pokrajinski podtajnik mladinskih avantgard v MessLnI. bivšj tajnik fašija in zvezni inspektor, podtajnik fašlst'čne zveze industrijskih delavcev v Messin1-, doktor gospodarskih in trgovinskih ved, publicist, topniški kapitan. CatanJja: Francesco Sava, rojen v Geli, skvadrist, bojevnik akc'jskega eskadrona., fiumanski legionar, borec v vojni 1915/18, v vzhodni Afrik in v sedanji vojni, odlikovan za vojsko hrabrost, doktor medicine, major-zdravn i k • Slracusa: Stefano Rizzone Viola, skvadrist, bojevnik akcijske eskadre, dičano-vist, bojevnik, ustanovitelj in sodirektor lista »La fiamma rcazionale« (1919) od dneva pred pohodom je pripadal fašističnemu pokrajinskemu direktoriju najprvo v Siracusi, potem pa v Ragusi. odvetnik, topniški kapitan, kot namestnik konzula Fogaccie, ki zapušča položaj zaradj nenadnega resnega družinskega razloga. .TTapani; Giuseppe Girgenti, rojen v Pa-lermu leta 1901, vpisan v PNF od leta Nove izkopanine na Kongresnem trgu Po dveh okostnjakih mlajšega datuma sn v torek iskopali žaro s človeškimi ostanki, starimi blizu zcoa let Ljubljana, 25. junija. Poročali smo že, da so pri delih na Kongres-trgu nedavno izkopali izpod korenin veli* kostanja močan okostnjak. Postavili smo it domnevo, da izvira okostje bržkone iz časov, ko je bilo v severnem kotu Kongresnega trga pokopališče kapucinskega samostana. To je bilo v časih, ko ta prostrani trg še ni bil posajen s kostanji, v 17. ali 18. stoletju. To mnenje je pravilno in ga potrjujejo tudi strokovnjaki in poznavalci ljubljanske zgodovine. Najdba okostnjaka je zbudda med Ljubljančani živo zanimanje za delo kopačev. Domnevali so, da bodo delavci naleteli pri svojem delu na nove, morda še zanimivejše najdbe. Dasi je bilo pri raznih gradbenih ic regulacij« skih delih ter pri polaganju podzemskih napeljav in naprav izkopanih v prejšnjih letih 1919, skvadrist, ranjen za revolucijo, bojevnik v vojni za zopetno osvojitev Libije, v vzhodni Afriki in v sedanji vojni, bivši tajnik fašija, bivši tajnik GUF-a v Pa-lermu. bivši inspektor PNF v Albaniji, doktor prava, centurion Milice. Cagliari: Guido Otelli, rojen v Igleslasu, vpisan v PNF cd leta 1920, poveljnik akcijske eskadre na Sarnmiji, bojevnik v vojni 1915/18, na ruski fronti, sedaj poveljujoči konzul topniške pomorske Milice v Cagiiaiiju. Sassari: Antonio Maccari, rojen v Cu-trofianu (Lecco) leta 1904, vpisan v PNF cd leta 1921, skvadrist, prostovoljni bojevnik v Vzhodni Afriki, odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost in s križem za vojne zasluge, bivši tajnik GUP-a v Sassariju, bivši član zveznega direktorija in zvezni podtajnik v Sassarlu. Udine: Bortolazzi Edimino, rojen v Pcr-denonu leta 1914, vpisan v PNF cd leta 1936, prihajajoč i zmladinsk"h organizacij, prostovoljni borec v Španiji in v Rusiji, dvakrat ranjen vojni invalid, odlikovan s srebrno kolajno in s križem za vojne zasluge, napredoval po vojni zaslugi, zvezni podtajnik v Udinah, doktor prava, poročnik planinskega topništva. Ravenna: Rizzoli Luigi, roien v San Giovanniju v Persicetu, vpisan v PNF od 20. novembra 1920, skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, bojevnik v vojni 1915/18 in v sedanji vojni, vojni pohabljenec, odlikovan s srebrno kolajno in z vojnim križem za vojaško hrabrost, doktor prava. V federacijah »p premefičajo: Macola Mario iz Parme v Trieste, Bonino Antonio iz Verone v Torino, Savorgnano di Mcnia-spro Enzo iz Trapanija v Verono, Bc3co Giovanni iz MessLne v Varese, Mcssina Gaetano iz Caltanis3ettc v Messino. Tajnik Stranke je potrdil naslednja Imenovanja v predstojništvih združenj PNF: Za predsednika fašističnih združenj družin padlih, ranjenih in pohabljencev za reve luci jo, je potrjen fašist Alessandro Pal-ladini. Za zaupnika fašističnih združenj javnih nameščencev Ferruccio Cappi, rojen v Rimu leta 1993, vpisan v PNF od 22. avgusta 1919, skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, ranjen za revolucijo, prostovoljni bojevnik v sedanji vojni, bivši podtajnik v Rimu, bivši zvezni tajnik v Spalatu, sedaj zvezni tajnik v Terni ju, doktor prava, ki pride na mesto fašista Alda Dedina, ki je bil imenovan za državnega svetnika in zapušča položaj, da prevzame drug urao prometnega ministrstva. Za zaupnika fašističnega šolskega združenja fašist Renato Balzarini, rojen v Rimu 1904, vpisan v PNF, od 15. junija 1920, skvadrist, bojevnik v sedanji vojni, doktor prava, decent korporativnega urada, bivši inspektor PNF, ki prihaja na mesto fašista Felicea Decarlija. -Za zaupnika fašist enega združenja državnih železničarjev je potrjen fašist Mo-rello Morelli. Za zaupnika fašističnega združenja po-štno-telegrafsklh nameščencev je potrjen fašist Giuseppe La Monaca. Za zaupnika fašstičnega udruženja nameščencev državnih podjetij fašist Agide Gennari, rojen v Lugu, leta 1901, vpisan v PNF 22. marca 1921, skvadrist, bojevnik v vzhodni Afriki, odlikovan z zaslužnem križem, bivši tajnik sindikatov, leta 1923 tajnik industrijskih delavcev v Ravenni, Tripoliju, Rovigu, Triesteju, Bolzanu in Veneziji, ki pride na mesto fašista Celsa Marie Garattija. Za predsednika fašističnega narodnega podpornega in skrbstvenega zavoda za državne nameščence Pasquale Luigini, rojen v Santa Lucija di Fiamfgnamo leta 1896, vpisan v PNF cd 12. septembra 1919, skvadrist, bojevn'k v vojni 1915/18 in v sedanji vojni, bivši zvezni tajnik od leta 1934. do 1938, inspektor PNF od leta 1939, ki pride na mesto fašista Giovan-nlja Belellija. Duce je naložil tajniku Stranke, naj Izrazi tovarišem zveznim tajnikom in narodnim zaupnikom, ki odhajajo, njegovo zahvalo za opravljeno delo. sa rojstvo dvojčkov Visoki komisar je ls Ducejevega sklada podelil zakoncema Hočevar Baltazarju In Ivani v Višnji in zakoncema Gole Karlu in Ani v Gorenji vasi o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 11 Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 26. junija t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »L« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 g govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. uri. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornikov Koširja Stanka pok. Josipa m pok. Medic Frančiške roj. v Novem mestu dne 23. junija 1909. Koširja Božidarja pok. Jcsipa te pok. Medic Frančiške roj. v Novem mestu dna 9. novembra 1913. in Koširja Ljubomira pok. Josipa in živ. Kopač Martine roj. v Novem mestu dne 30. januarja 1925. bivališče vsi v Novem mestu, kakor tudi ena četrtina vse premične in nepremične imovine brez izjeme, lastnine Kcpač Martine pok. Leopolda, vdove Koširja Josipa, ro-'ene v Novem mestu 10. novembra 1899. in tam bivajoče ter vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Kosa Vinka pok. Josipa in živ. Marije Kramastetter roj. v Novem mestu 19. aprila 1912. kakor tudi ena četrtma vse premične in nepremične imovine brez izjeme lastnine njegove matere Kos Marije roj. Kramastetter pok. Andreja in Jatoar Antonije roj. v Bujah, Istra dne 21. junija 1885. biv. v Novem mestu, trgovke, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjen: e upornikov v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po čl. 7. in v izogib kazenskih odredb po čl. 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI. št. 101. morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu, lastnine imenovan'h in njihovi dolžniki, naj. prijavijo v 30 dneh od dne objave te' odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II. stvari, ki jih imajo in dolgove, katere jim dolgujejo s prepovedjo vrniti njim ali drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Sp&istfa š&mssska — 30 Celjanov na obisku v Graszu. Urad za ljudsko presveto v štajerskem Heimat-bipidu, kl mu ja poverjena organizacija tečajev nemščiric na Spod. štajerskem, ;e izbral 30 najmarljivejš^i udeležencev tečajev in jih nagradil c tem, da jhn jo omogočil tridnevno bivanje v Grazu. kjer so s1-ogledali zanimivosti mesta in okolice. — Zborovanje km-etc-v'cev. V št. Pavlu pri Preboldu je bilo v soboto 19. t. m. veliko zborovanje kmetovalcev, med kater m je bil svečano otvor jen kmečki dvor. Zborovanju jo prisostvoval tudj zvezn« vodja Franc Stercll, ki ga je pozdravil in že mnogo rrheoleško zanimivega materiala, ki pr*ča o nekdanjem življenju na naših tleh, eo* nekateri predeli ostati Še vedno neprekopani. Z;Uo jc pri kopanju na teh zgodovinskih tleh. kjer jc nekoč stala Emona in kjer e>o iz nje vodile ceste, umestna vedno pazljivost. Ljubljana krije v svojih tleh le vedno piecej dokazov o kulturni stopnji, gospodarstvu in družbeni ureditvi nekdanjega prebivalstva na tem važnem oporišču za razne vojaške pohode, predvsem dokazov" za najin in višino življenja Rimljanov, ki so preko Emone razpredali svgjo trgovsko, vojaške in politično org~n^atciično mrežo v notranjost Evrope prcli Donavi in na Balkan. Delavci so kmalu za prvim našli še drugi ckestnjak, ki jc bil približno enake starosti kakor prvi. Zato ni več zbudil tolikšne pokornosti. Snrehaialci in ljubitelji sončenja na k\o-peh v Zvezdi pa so se še naprej zanimali za izkopavanja. Pogosto so se ustavljali ob robu velike, skoraj poldrugi meter v zemljo izkopane jame in opazovali delavce pri delu. V torek zjutraj je bilo njihovo pričakovanje poplačano z izredno zanimivo in važno najdbo. V bližini vremenske hišice se je kmalu zbralo polno opazovalcev, ki so pozorno sledili vsa* kemu zamohu krampa in lopate, saj so žc vedeli, kar je šlo od ust do ust. da so našli nov grob, mnogo starejši, kakor sta bila okostnjaka. Dva mlada delavca sta med kopanjem opazila-da se njihova krampa zadevata na nekaj kamenito trdega, na nekaj, kar je podobno veliki kamnitni kadi. Preko kadi je bil poveznjen kamniten pekr v. v njej sami pa so našli popolnoma nepoškodovano stekleno žaro z ostanki človeškega okostja in raznimi okraski. O najdbi obveščeno vodstvo Narodnega mu* zuja je poslalo na Kongresni trg svojega uslužbenca. Dva dni je marljivo zbiral vse ostanke ki so jih nato prepeljali v muzej. Prevoz najdenih reči ni bi) posebno iahek, saj je sama žara tehtala nad štiri stote. Sedaj so vsi predmeti že v muzeju in bodo v kratkem dostopni tudi vsem obiskovalcem. Žara je velika steklena posoda, ki drži priblžno do štiri litre tekočine. Med okostjem. k; je na njem opaziti, da ga je uničeval plamen, so opazni ostanki lobanje. V žari so našli okrašeno bronasto zrcalo, več bronastih našivov in školjčnih lupin. Kad, ki bi jo lahko primerjali z današnjimi krstami, je ščitila žaro. Lepo izklesana je svojo nalogo opravila izvrstno. Kas* neje so delavci našli v bližini, kjer je bila iz kopana kad še več raznih drobnarij in pa dele odtočne vodne napeljave, ki pa je novejšega dr tuma. Žara- z okostjem jc po mnenju naših strokovnjakov stara skoraj 2000 let. Gre za gTob ugledne j Se Rimljanke, ki je v prvem stoletju po Kr. delila dobro in slabo s svojim možem v naselbini nekdanje Emone. Pokopali so jo ob cesti, kj je vodila iz Emone preti severu in kakor današnja Bleiweisova cesta vezala Emono s Trojanami, Celjem in Ptujem, kjer so bile druge važne naselbine in utrdbe v no-tranost srednje Evrope razširjajočega se rimskega imperija. Grob ob cesti ni bil za takrat* ne čase nič posebnega, saj so imeli Rimljani navados da so pokopavali svoje mrliče zunaj obzidja ob cestah To so dokazale že druge najdbe v bližini kraja, kjer je bila sedaj izkopana žara. Tako so pred dobrimi 100 leti ko so kopali temelje za kazinsko poslopje, našli več grobov s steklenimi žarami. Verjetno je, da bi nadaljnje kopanje odkrilo na Kongresnem trgu še več takih dokazov in zanimivosti iz življenja prastarih. časov. predstav-i zborovulcem vodja krajevne skupine v št. Pavlu pri Preboldu Pinter. V avojem govoru je zvezni vodja omenjal veliko kmečko zborovanje lani v maju, ko je razglasil temelje polttčnega dela na Spod. Štajerskem. Da so ostali ti temelji isti, kor so bili takrat, dokazuje doslej opravljeno delo. Govoru zveznega vodje je sledil ogled kmečkega d vera M Je v njem 10 tonska mesti-na tehtnica, velika prevzemna dvorana, pod, kjer mlatijo s najmodernej- šimi stroji £ito, oddelek za poljedelske stroje, delavnica in skladišče. Namen kmečkega dvora je olajšati kmetom vnovčevanje poljskih pridelkov in kmečkega dela vobec. — Pet etoeikih vrtoev v esJ krajevni skupini. V nedeljo 20. t m. je bil etvorjen v Svibnem peti otroški vrtec V krajevni skupini Radeče. Okrožni vodja Bberharth je naglaial važnost otroških vrtcev na Spod. Štajerskem zlasti v jezikovnem pogledu. SPORT Ljubljana * Hermes — Kombinirano moštvo 6:2 (1:2) Ljubljana, 25. junija. Zamisel tekme med gornjima enajatori- cama se je izkazala za zelo dobro. 2al, prireditelji niso dosegli tolikšnega finančnega efekta, kakor je bilo zaželjeno glede na dobrodelni namen, zadovoljni pa so lahko s propagandnim in športnim uspehom. Treba je poudariti, da je bila včerajšnja tekma ena najlepših, kar smo jih zadnje čase videli v Ljubljani. K slabi udeležbi občinstva je pripomoglo nekoliko tudi vreme, saj se je prav v času začetka glavne teme premikala okoli Ljubljane močna nevihta, ki so se je mnogi zbali In ostali doma. Na igrišču Ljubljane se je zbralo do začetka glavne tekme okoli 600 gledalcev, ki so bili zelo zadovoljni z užitkom, ki jim ga je tekma nudila. V prvenstveni uvodni tekmi je rezerva Hermesa visoko porazila rezervo Marsa. Prvo tekmo med obema enajstorlcama je zveza razveljavila, včerajšnja pa se je končala 6:0. Takoj nato so pritekli na igrišče igralci obeh kombiniranih enajsto-ric, in sicer v naslednjih postavah: Ljubljana - Herme8: Rožič—Hassl, Goro e zel j—Perharčič, šercer, Volavšek—Kro-upa, Lah, Hacler, Aljančič, Eržen. Kombinirano moštvo: Rogelj—AntonlČ, Obersnel—Accetto, Vari, Pelicon—Bačnik, Vcdeb, Vesnaver, Bertoncelj, Obersnel. Tekma je pokazala dve glavni odliki: kombinacija Ljubljane in Hermesa je odlično gradila, kombinirano moštvo pa je izvrstno razdiralo. Do svojih zgoditkov Je prišlo bolj po slučaju. Oba sta padla kot plod individualne akcije, iz prodorov. — ■koda je, da je moral Bertoncelj tik pred odmorom zapustiti zaradi rahle blesure igrišče. Nedvomno bi bil sicer izid mnogo nižji. Moštvo Ljubljane - Hermesa je zek> lepo gradilo. Napad je kombiniral, da jo bilo veselje pogledati. Vsi zgoditki so padli kot zrelo klasje. Bili so izdelani do zadnje poteze — strela v mrežo. Tekma Je bila vseskozi fair. Videli nismo niti enega incidenta, kar je dokaz, da znajo naši nogometaši zaigrati torezprt-korno, če le hočejo. V vodstvo je prišlo ^jprsj moštvo kombiniranih, ki Je igralo v belih dresih. Iz nenadnega prodora je Bertoncelj že v 2. minuti pot rese 1 mre to modrih. Rožifi je bil brez moči. Devet minut zatem so bili beli zopet uspešni. Tokrat je poslal žogo v mrežo Vodeb. Modri so sicer mnogo napadali, teda obramba belih jim ni pustila streljati, šele v 37. minuti se jim je posrečilo znižati po solo-akciji Eržena. Drugi polčas je v celoti pripadal ms> drim, ki so kmalu izenačili in nato kopičili zgoditek za zgoditkom. V 30. sekundi po otvoritvi je Hacler postavil na 2:2, nato v 3. minuti Aljančič na 3:2, v 21. minuti Kroupa na Lahov predložek na 4:2, v 41. minuti ponovno Kroupa na 5:2 in 43. minuti Hacler na 6:2. Sredi polčasa je sodnik prisodil v korist modrim še kazenski strel, ki ga pa Lah ni realiziral. Sodil je Pušenjak ob podpori Kosa in Makovca dobro. tekmr Kcfs - Tcbačna tovarna v nedeljo na igrišču Ljubljane — V !*?K3em razredu bitka med Zabjakam in Korotanom dopoldne na igrišču Korotan^ Ljubljana. 25. junija. V nedeljo se bo nadaljevalo prvenstvo ljubljanske nogometne zveze z X. kolom, ki cbzega prvorazredno tekmo Mars—Tobačna tovarna in drugorazredno tekmo 2sbjak—Korotan. V prvi polovici tekmovanja je Mars premagal Tobačno tovarno, Korotan pa Zabjak. Obe tekmi sta nam še debro v spominu. Prva zaradi razburljivega poteka, druga pa, ker je bila kasneje razveljavljena in si je točki po sklepu zveze pripisal Zabjak, ki je tako naenkrat postal kandidat za drugo mesto. Po nedeljskih tekmah sta zmagovalca v obeh razredih že določena. Ni pa še popolnoma gotovo, kako se bodo razvrstili drugi klubi. V prvem razredu je najmočnejši kandidat za drugo mesto Hermes, ki potrebuje vsaj še eno točko in bo izven dosega zasledujočega ga Marsa. Prav za to točko Da se bo moral trdo boriti. Mars ima še izglede, da ga dohiti in prehiti. Zmagati mora v nedeljo proti Tobačni tovarni, nato pa odpraviti v direktnem spopadu Siškar-je. Glede na nedavni poraz 7:0 to ni nemogoče, pač pa zelo verjetno. Tako bi imeli cbe moštvi po 6 točk in bi odločal količnik. Sedaj ima Hermes Količnik 9:12, Mars pa 7:16. Marsov količnik je torej zaenkrat še izdatno slabši. V dveh tekmah in z dvema zmagama si ga Marsovci lahko izdatno popravijo. Hermežani pa poslabšajo. Dejstvo je, da je Marsovcem pot do drugega mesta že vedno odprta. Prvi pogoj pa je, da v nedeljo proti Tobačni tovarni zmagajo, in to čim izdatneje. Tobačna tovarna nima več posebnih izgledov. Da bi se rešila zadnjega mesta, skero ni verjetno. Do konca sta njena nasprotnika še Mars in Ljubljana. Edini, ki bi ji lahko dobavil vsaj častno točko, je njen nedeljski nasprotnik Mars. MoStvo bo zato v nedeljo nedvomno poskušalo najti v svojem tekmecu izza Kolinske tovarne ranljivo točko >*n mu odvzeti vsaj pol iz- kupička. Da to ni tako nemogoče, je pokazala že prva tekma med obema moštvoma. Takrat je Tobačna tovarna podlegla bolj po svoji krivdi, kakor pa po dejanski premoči Marsa. Nedeljska tekma med Marsom in Tobačno tovarno bo torej zanimiva. Začela se bo ob 18. na igrišču Ljubljane ob Blei-vveisovi cesti. V uvodni tekmi se bosta pomerili v prvenstveni tekmi mladini Marsa in Ljubljane. Se važnejša za svoje področje bo drugorazredna tekma med Zabjekom in Korotanom. Njen izid bo neposredno odločilen za zasedbo drugega mesta. Zabjak je v razpredelnici trenutno v prednosti z eno točko. Ni pa verjetno, da bi mu v nedeljo uspelo poraziti Koro tance. Upoštevati moramo, da jim je v prvi tekmi podlegel zelo visoko in da bo moral nastopiti brez dveh kaznovanih igralcev. Korotan je favorit. Tekma bo ob 10. dopoldne na igrišču Korotana. Mladinski turnir SK Marsa V nedeljo dopoldne bo odigran na igrišču SK Marsa zanimiv nogometni turnir mladinskih moštev v organizaciji SK Marsa. Kakor smo že opozorili, je za to tekmovanje darovala tvrdka »Spektrum« lep pokal' za zmagovalce, drug pokal pa je daroval prireditelj. Če bodo nastopila več kakor štiri moštva, bo tretje piasirano moštvo dobilo še lepo plaketo. Tekme se bodo začele ob 9. uri. Koliko moštev in katera bodo nastopila, bo končno ugotovil današnji sestanek delegatov nastopajočih klubov v prostorih nogometne zveze ob 17. Neglede na imena in število sodelujočih pa je pohvalna pobuda vodstva SK Marsa vredna vsega zanimanja športnega občinstva. Mladinske tekme so mnogokrat zelo privlačne, saj je med mladimi igralci nekaj tehnično že izvrstno izdelanih talentov. Iz Novega mesta Kapet&n Zdrsvko tnidSr umrl. V Novem mestu je na praznik Rešnjega telesa po daljftem trpljenju umrl bivši kapetan g. Zdravko Znidar. Pokojni si je ob raz-sulu nakopal neozdravljivo bolezen, ki ji Je zdaj po dolgem trpljenju podlegel. Kapetana so poznali skoro po vsej naši ožji domovini, še posebno veliko pa je imel znancev in prijateljev v Ljubljani, kjer je preživel prva leta svoje častnifike kariere. Služba ga je potem klicala v Crno goro, Beograd, in še več drugih krajev. Povsod je žuidar postavil celega moža. Zadnja teta, ki jih je moral preživljati v brezdelju, so skupaj z zavratno boleznijo prehitro končala življenjsko pot navdušenega rodoljuba in dobrega tovariša. — Pokojnemu Zdravku žnidarju naj bo lahka domača zemljica. Njegovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v soboto pcpoldne iz hiše žalosti na novomeško pokopališče. Maksimalni cenik Maksimalni cenik stev. 9 kj velja po naredbi Visokega komisarja'sa Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (s všteto trošarino): 1. Rrub ls enotne moke v Rostti do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.S0 Ure, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine is enotne moke 8 90 ure as kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 tire; rit navadni 2.70 Ure; fižol 6 lir sa kg. 2. Jedilno olje I olivno) 14.70 Bre srn liter; surovo maslo 28.40 Ure ca kg; alansjia eo-ijena 19 Ur za kg; mast 17 Ur aa kg. . i* fpSj «lh preučtvalcev m učenjakov: prot. Fr Ramovš. .1. A Glonar. dr. Janko Kotnik, prof Fr Kidrič m prof. J. Koštial. Nekateri med temi so oprli svoja z* vajanja na novo najdene izvode Zato so se zamajale vse dotedanje domneve o času :n kraju nastanka obeh knjižic To je izpodbudilo prof. Ivana Graftnauerja da se je lotil preučevanja, katera izmed doslej znanih izdaj »Duhovne hrambe« in »Kolomo-novega žegha« je najstarejša Želel je obenem I ugotoviti kraj in čas izida pcssmfcznih izdaj in kje in kd-rj so si p?:a-nczni cd tavki in cd-' delki obeh knjiže prevedli na rlove isko. Svo-: jc zan'mive ugotovitve jc sc.'ni objavil v prvi knMci »Razprav«, ki y- it: n ;davnq izdal rilo* zivfr* - 'oko - hi'!o:'r",: I Akademije znanosti in umii____»Li v P^-ncv-vjc sHro kikor človečki roi Grafcnauerjcva razpras3 jc zc'o rhrraa n» temeljita. S pcdrr-bncstmi f.c v tern okvrru ne moremo bavili. Povzeli l-rmo !c nekatere za ^•"^ krog brr.!ecv zj:i':-t:vc ug -tovitvc. Prazroverje. ki jc pri-Io do izraza v «Ko!o < menovem žc7nu« in »Duhovn* hrambi«, ima zelo stsre koren ne Lahko bi rekli da jc j pranoverje sploh staro toliko kakor elovcki rod Mag;čnc črke in >>c^hnc« j-o poznali po rasi vednosti že nai /na'a kasneje vsa krščanska Evropa, ki jc zajemala št iz drugega vira. iz srednje ve kc judovske Kabbalc. Pod vplivom teh so nastajali j praznoverski zagovori tudi v »Kolumonovem žegnu« m »Duhovni hrambi« ki sta bili v izvirniku natisnjeni najprej v nemškem jeziku. Nekateri obrazci zagovorov so nastal; tudi pod vplivom starega ljudskega praznoverja, ki ie bilo v svojih osnovah se pagansko, v oblikah pa pekr stj3ojeno. Prazne versko se zlorabljajo evangeliji, verzi 'z psa'mov in včasih tudi prave molitve. Pomoč proti sovražnikom in na potovanjih -bKolomanov žegen« je knjižica dobila ime po »visokem svetem žegnu«, ki je natisnjen v 23. poglavju, in je bil baje »od Colemone papasha ven k a dan«. V izvirniku se je naslov glasil: »Colemone-Shegren«. S Kolomonovim žegnom naj bi si človek pomagal v vojski proti sovražnikovemu orožju ta z božjo pomočjo in pomočjo svetnikov prisilil duhove, da mu prinesejo de- Konjeniški oddelki Italijanske armade v Rusiji jahajo preko step vzhodnega bojtoča narja afli pokažejo zaklade. sKolomonov žegen« je bil nz imen jen v prvi vrsti vojakom. 2-Duhovna hramba« sicer tudi prosi Boga. varnosti pred sovražnekovim orožjem, obljublja pa človeku tudi, da, kd<>r katero izmed njenih molitev pri sebi nosi in jo pobožno zebra«, »kna bo skus shout kenzhan bel ubit gratou«. V splošnem prosi varstva pre 1 vsemi življenskimi in duhovnimi sovražniki. Namenjena je predvsem popotnikom. Prav tako je tudi drugi del :>Duhovne brambe« nrimenjen ljudem zoper njihove sovražnike. Ce je bila popotniku vendarle usojena smrt sredi potovanja, mu je Duhovna bramba« prip-ororela zavetnike za smrtno uro. Kupovali so ju najbolj romarji in vozniki Do'gi pctcvfinja s» naši predniki pod-vzcm^li. ko so romati na cerkvena božja pota v Koln, Aachen in Trier. Kraji, ki so navedeni v prazneverskih knjižicah kot tiskarskih krajih, pričajo, da so izd9jste;ji in tiskarji spekulirali prav na te romarje kot kupce. V nekem nemškem izvirniku z naslovom »CeirtJicher Šcniklc je zj.pisaino celo, Ha je izžel z dovoljenjem škofijske cenzure, kar pa je bilo seveda izmišljeno. PravT tako so v zvezi z romarji tudi letnice prssTmezruh izdnj. Ujemearjo se z letnicami ro^nni v Koln. Izs7e običajno ali v samem letu romanja aH pa leto prej~ Pt-sec raasprave označuje to vzporednost takole: • »Stari pregovor »Kjer Bog svojo cerkev postavi, tam tudi hudič svojo kapelico pritisne« je veljal pač tudi tu: zakotni založniki in kramarji so nedvomno z usspehom računali s piaznoverjem in lahkov'ernostjo marsikaterega kelmoranjakega romarja.« Razen lomarjev so bili dobri odjematei za »Duhovno brambo« tudi vozniki tovorniki, si so prišli do veljave zlasti v času Napoleonove Ilirije. Prevažali so blago z Ilirskih provinc v Italijo in narobe. Kolo-monov žegen pa se je naboljše prodajal, ko je bilo veliko vojn. Vse to voli v zvezi z drugimi podatki pisca razprave do sklepa da je bil >:Kolomonov žegenc prvič tiskan med Karlovo turško vojno <1736—1739), morda ps tudi še'e za prve aH druge vojske za Šlezijo (1740—1742, 1744—1745). -Duhovna bn.mba je bila prvič tiskana po vsej verjetnosti 1. 1747 (ali 1754). Obe je natisnila ista tiskarna. N^to je 1. 1810 ljubljanski tiskar Eger ponatisnil prvič -Duhovno brcni bo - . Posnetek iste je bil izdan 1. 1820 v Gradcu. Deset let kasneje pa prav tako v Gradcu posnetek prvega >Ko lomonovega Segna«. Obe je natisnilai ti-skarna Kienreich v Gradcu, štijerska izdaja Duhovne hrambo : jo bila tiskana okoli 1. 1835. i'iiil ženske so iskal** laktade gg^iga trt V vseh ca o h in vseli delih sveta so moški z inciljajcon se .^reeo iskali zaklade, ki naj bi bili po večkrat zelo dvomljivih uetnih izioč lih zakopan: v zemlji. Pa nc raroo m'ški, temveč tudi pogumne in za pustolovščin? Jiovdušcne ženske, so iskale zali.;a "'.c, senao da sc o nj:h malo piše in govcii. Naj cio.en.iuo tamo nekaj takih žen&k. Leta 10^0 le dobila iika Dor thy Warns oi\ kriiuvib jsko vlade dovoljenje izsušiti maio sveto jezerce Guatavrita,* kjer r.aj bi Iciii'o ra dnu več zabo.ev zlatnine in dru-Cih kainnoV; torij zaklad nepieeenljive viednccti. W^insova je ustanov la v ta namen delnifk? družba in prevzela vodstvo ekspedicije, ki je jezerce i es izsušila. Na dnu so res na Hi drage kamne vdelane v zlato. Toda vrednost zlata še daleč ni bila tako velika, kakor so upali. Dobiček gelniške družbe je bil neznaten, ker so bili stroški za izsuševanje jezera precej •viseki. Istega leta se je napotila neka francoska ekspedicija na Kc kosov otok,da bi poiskala sloveči zaklad, ki naj bi ga bili tam zakopali morski roparji. Ekspedicija pa ni našla nobenih sledov na zakladu, pač pa je naletela na žalostno odkritje. V nekem zalivčku so namreč našli napol potopljen parnik Vigiland, ki je bil odplul dve leti prej z csmimi ženskami na krovu iz Mehike in brez sledu izginil. Osem pogumnih in pustolovščin željnih Mehikank je bilo krenilo na Kokosov otok, kjer so hotele poiskati pravljični zaklad. Sreča jim pa ni bila mila. Doživele so brodolom in vseh osem je izgubilo življenje. Pred 25 leti je trdil romanopisec Le Queux. da je našel kraj, kjer naj bi bil Philipp Ash Masters skril bogate zaklade, ukradene iz cerkev. Ženska Alice Doufour je bila tako navdušena za pustolovščine, da je sklenila prepričati se na kraju samem koliko je na tem resnice. Uspeh je prekosil vsako pričakovanje. Doufourjeva je našla več milijonov vredne dragocenosti. Vse je pa vrnila cerkvam, iz katerih so bile ukradene, ne da bi sama zahtevala le najmanjšo odškodnino ali nagrado. Tudi Holandki Merji Holden se je posrečilo najti več milijonov vreden zaklad, ki je bil zakopan nad 3 40 let na otoku Ameland. Tragična usoda je doletela drugo iskalko zakladov Eleonoro Sedy. Nad tri leta je iskala zakopane zaklade, o katerih je zatrjevala neka vedeževalka, da so skriti na nekem otočku v Bengalskem zalivu. Namesto zakladov je pa našla končno tragično smr' Pegasti leg ar v Turčiji Pegasti legar se je razširil iz Istanbula na neko vas pri Brusi na južni marmar-ski obali. Vas so izolirali in temeljito razkužili. V Istanbulu oblasti strogo nadzorujejo trgovino s starimi oblekami, ki je praktično sploh prepovedana. Zdravstveni ukrepi zahtevajo viseke stroške in zato bo morala mestna občina najti nove vire dohodkov. V južni Anatoliji epidemija pegastega legarja pojema. V Adani zadnje dni ni bilo nobenega novega primera. Inseriraj v SLOV. NARODU! Humorističen roman »Ali smem biti z vami povsem odkrita?« je vprašala gospa" Sheridanova. »Seveda, Kar govorite.« »Nu, torej vam povem, da je po mojem mnenju vpliv gospe Fordove na Ogdena najslabši, ki si ga je moči misliti. Zelo se mi smili, a mojega prepričanja to ne more izpremeniti. če je Ogden tak, kakršen je, je to samo materina zasluga. Ona je tista, ki ga je razvadila, s tem. da mu je v vsem ustrezala jn mu vnomer prizanašala, ne da bi se le enkrat uprla njegovim muham, tako da je nazadnje postal... Skratka, da je postal oduren, kakor sami pravite.« Cintija se je zasmejala. >Oh, bežite,« je rekla, »materinsko ljubezen sem omenila samo zato, ker ste se mi zdeli ženska, pri kateri to kaj zaleže. Pustiva to zdaj ob strani in govoriva kratko in malo o poslih.« »Ne razumem vas.« »Takoj me boste razumeli. Ne vem, ali mislite, da sem odpeljala Ogdena iz gole ljubezni do gospe Fordove. Ne: res je, Nesto imam rada. a tolikanj je nimam. Hotela sem le zaslužiti denarja, mnogo in hitro, tem bolj, ker nimam nikogar, da bi ga služil namesto mene. Na 3vojce se ne morem opirati. Oče mi je zdavnaj umrl, mati pa je ... zmaj. Po tem takem ...« »Nehajte,« ji je segla gospa Sheridanova v besedo. »Ne vem. čemu mi pripovedujete vse to.« »Pač. veste. Ne vem, koliko plače vam daje gospod Ford, mislim si pa, da ne more biti kdo ve kako knežja. Zakaj ne bi torej prestopili na najino stran ? Gospa Fordova bi vam dala ves svet, če bi ji omogočili, da dobi svojega Ogdena nazaj.« »Človek bi mislil, da me skušate podkupiti,« je menila gospa Sheridanova. »Če je tako, tedaj videz ne vara,« je Cintija odvrnila. »Vaš vtis je pravilen.« »Z Bogom torej.« »Nikar ne bodite neumni !< Vrata so se zaloputnila. »Pridite vendar nazaj!« je zaklicala Cintija in stopila proti vratom, kakor bi hotela planiti za tajnico ; nato pa se je premislila, se zasmejala in znova sedla ter jela citati svoj ilustrirani list. čez nekaj časa so se vrata spalnice odprla in pokazala se je gospa Fordova, ki si je z žepno rutico brisala oči. Cintija jo je pogledala. »Silno se mi smiliš. Nesta,« je dejala. Gospa Fordova je stopila k oknu in pogledala venkaj. Nazadnje je odgovorila: »Ne boj se zame,« zrušila se ne bom, če ti je to na misli. Prav nič mi ni mar. A vsa reč dokazuje, da je načrt izvršljiv.« Cintija je obrnila stran v svojem listu. »Pravkar sem skušala nekoga podkupiti.v »To se pravi? Kaj misliš reči?? »Oh, samo to, da sem v tvojem imenu obljubila in prisegla tisti tajnici, gospe Sheridanovi, sam Bog si ga vedi, če bi nama hotela pomagati. Pa je bilo bob ob steno. Rekla sem ji, naj nama prej ko mogoče vrne Ogdena iz rok v roke, razumeš? Ona pa me je prebodla z očmi in odšla.« Gospa Fordova je nestrpno skomignila z rameni. »Oh, pusti jo, naj gre kamor hoče! Diletantje se mi gabijo.« »Hvala, dragica,« je dejala Cintija. »Dobro vem, da si storila, kar si le mogla; za diletantko si se kar sijajno odrezala. Ali, vidiš, dile-lant nikoli ne doseže pravega uspeha. Tako na primer je bilo nekaj samoumevnih ^zahtev previdnosti, ki sva jih pustili v nemar. Treba nama je torej strokovnjaka, ki se poklicno ukvarja z ugrabljanjem otrok. Recimo, moža, kakršen je Smooth Sam Fi-scher.« »Kdo? Ne zameri, draga Nesta, a zdi se mi, da tega gospoda ne poznam.« »On je bil tisti, ki je skušal ugrabiti Ogdena že pred nekaj leti, ko smo bili v New Yorku; vsaj policija ga je obdolžila, čeprav mu ni mogla dokazati. Naslednje leto, v Chicagu, je izvršil enak poskus nekdo drug, strašen človek, o katerem je policija trdila, da se piše Buck Mac Ginns.« »Sveta nebesa! Kakor vidim, je postalo ugrabi je- | nje Ogdena priljubljen sport. In jaz sem se imela * za pionirko!« Nekakšen ponos je zazvenel v glasu gospe Fordove, ko je odgovorila: »Mislim, da ga v Ameriki zlepa ni dečka, ki bi bilo treba tako skrbno paziti nanj kakor na Ogdena. Zamisli si, da so mu ugrabilci vzdeli celo poseben priimek. ,Malo Pepito' ga imenujejo. In res je bil vreden zlata. Več let ga nismo smeli pustiti izpred oči, ne da bi ga opazoval detektiv.« »A gospod Ford ne dela zdaj, kakor je videti, nič takega več. Nikjer nisem opazila kakega detektiva. Morda misli, da jih v Angliji ni treba, ali pa se je zanašal na gospoda Brosterja. Ubogi Reggie!« »To je bilo od gospoda Forda zločinska nemar-neost,« je odgovorila gospa; »a zdaj si bo vsaj zapomnil. V bodoče bo previdnejši in ne bo več puščal Ogdena na ponudbo vsakomur, kdor ga hoče vzeti.«. »Kar pa, mimogrede bodi rečeno, ne olajšuje najine namere!« »Oh, zdaj nimam nobenega upanja več!« jc ma-lodušno vzdihnila gospa Fordova. »Jaz pa še vedno upam,« je odvrnila Cintija. V glasu ji je zazvenelo nekaj takega, da se je gospa Fordova mahoma obrnila in jo pogledala. Naj se je še tako domišljala ali vsaj kazala, kakor da se je vdala v usodo, je bil* vendar odločna žena; pravkaršnji poraz jo je bil sicer potrl, toda volje ji ni bil uničil. »Cintija! Kaj hočeš reči? Na kaj namiga vaš?« Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni dal lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubi jam