bevčin m vatoma	© BK^roi
MOSKVA. Na sobotni seji zasedanja sveta zunanjih ministrov je bilo na dnevnem redu vprašanje begumcev in razšeljencev v Nemčiji.
Britanski zunanji minister Bevin je izjavil, da Velika Britanija ne bo izvršila prisilne repatriacije 8.000 bivših jugoslovanskih in 26.000 poljskih vojakom, ki žive sedaj.kot razseljenci v Nemčiji.
Vsi oni, ki nočejo biti repatriirani, imajo pravico na zaščito in pravico do dela. Bevin jo dejal, da lahko razdeli veliko število beguncev in razšeljencev na '4 skupine in sicer* 1») bivši nemški vojni ujetniki, 2.) razseljenci Iz zavezniških držav, 3.) razseljenci iz bivših sovražnih držav*in 4.) begunci in izgnanci iz nemških pokrajin. Za Bevinom je govoril te,a vprašanju namestnik sovjetskega zunanjega ministra Višinski,ki je dejal, da so razseljenci po večjem delu državljani Sovjetske zveze. Poljske in Jugoslavije.Vsem tem se mora dati prilika, da se vrnejo v svoje domovine.V taboriščih v zahodnih zasedbenih conah pa se repatriacija ovira. Prepovedati je treba vsako propagando proti zavezniškim državam. Razpustiti vse organizacije beguncev in razšeljencev, ker so te velika ovira za repatriacijo. V taborišča naj se dovoli svoboden vstop komisijam iz onih držav, Ki jim begunci in razseljenci pripadajo, tem naj se dovoli tudi vpogled v vse taboriščne listine in v listine taboriščnikov samih. Na čelu taborišč naj stoje zastopniki iz onih držav, katerim pripada večina taboriščnikov. Vse vojne zločince jc treba izročiti njihovim vladan.
MOSKVA. Ameriški zunanji minister general Marshall je včeraj odgovoril Molotovu,da ni voljan udeležiti se konference o notranjem kitajskem vprašanju,tudi ne informacijskega sestanka o tem vpra-šanju.Mesto razgovorov je predlagal,da Združene države,Velika Britanija in Sovjetska zveza izmenjajo pismena poročila o kitajskem vprašanju. Prepis poročila naj se pošlje tudi kitajski vladi.
MOSKVA« Lanes bodo moskovski razgovori prešli v odločilno fazo. Na dnevnem.redu jo vprašanje gospodarske bodočnosti Nemčije.
V tem vprašanju si velesile najbolj nasprotujejo. Timesov dopisnik v Moskvi je mnenja, da je od toga vprašanja odvisen uspeh ali neuspeh moskovske konference n
P2M0C qil}\ IN
WASHINGTON. Ameriška veleposlanika v Grčiji in Turčiji sta pozvana v Washington„ da predsedniku Trumanu poročata in data potrebne podatke v zvezi z načrtom za gospodarsko in finančno pomoč Grčiji in Turčiji« Z njima potuje v W?s n ing to:.: tudi predsednik ameriške gospodarske komisije Porto c, Kakor znano je bila komisija pred zaključkom svojega dela odpoklicana- V Washinguonu računajo, da bodo ameriškemu kongresu dan^s prec.-Voženi zakonski predlogi za pomoč Grčiji in Turčiji.
MOSKVA. Za "Izvestji” se je oglasila tudi "Pravda1*, ki označuje Trumanov načrt kot poskus, da se v Grčiji na račun demokratskih sil vpostavi oblast reakcije. Podobne komentarje £ Trumanovih predlogih objavlja tudi moskovski radio» Splošno prevladuje mnenje, da bi se sovjetska vlada utegnila o;:tro upreti ameriški intervenciji na jugovzhodu Evrope.
PO TRUMANOVEM ZGODOVINSKE M GOVORU
' Po poročilu agencije SN iz Washingtona posnemamo to le razlago Trumanovega zgodovinskega govora pred ameriškim kongresom:
"Učinek Trumanovega govora pred ameriškim kongresom je v svoji zgodovinski učinkovitosti še prekosil učinkovitost zgodovinskega Rooseveltovega tovora ista 1937 v'isti meri, kolikor-, so Trumanove besede zoper levičarski totalitarizem bile ge jasnejše kakor pa svo-ječasni Rooseveltov govor zoper desničarski totalitarizem. Ves svet. celih 24 ur stoji v znamenju te "bojne napovedi, komunizmu.”
Trumanov govor je globoko presunil vse člane ameriškega kon-gtesa. Vsi kažejo voljo, da se pečajo s predsednikovimi predlogi. Ko je bila seja končana, so na hodnikih mnogo govorili o strahu zaradi morebitne vojske z Rusijo. Republikanski‘vodja je takoj podprl Trumanove predloge. Tudi voditelji obeh strank v ameriškem senatu in po -slanski zbornici so podprli predsednikov govor. Ugovori so prišli zgolj od izolacijonistične" manjšine, ki jo vodi senator Taft, in pa od strani majhne "Rusom prijaane" strančice, ki jo vodi senator Pepper. Taft je dejal, da bo ameriški poseg na Grško in Turčijo moral -brezpogojno pripeljati do enakega posega na Poljskem, v Jugoslaviji, Rumuniji in na Bolgarske^, kar pa bi utegnilo sprožiti vojsko z Rusijo,- Zunanji	|
ameriški urad ne naznanil, da zdaj pretresajo tudi možnost, kako bi svojo gospodarsko pomoč Raztegnili tudi na Ogrsko*
Vse večje ar -iško Časopisje se postavlja na Trumanovo stran. Vsi pa izrekajo svojo askrbljenost, kako se bo mednarodni položaj v prihodnja razvijal. Tako rise list "San Frančiško Chronicle": "Trumanov govor je napoved neizprosnega sovraštva med Ameriko in Rusijo, ki se ne da več niti omiliti niti preklicati," - "Nev/ Terk Times" prinaša članek pod naslovom "Svarilo Rusiji1’, v katerem primerja Trumanov govor z glasovitim Rooseveltovim in pravi, da je ta toliko ostrejši,ker pozivi je k takojšnjemu dejanju. Zdrug ene drga ve bodo v boju zoper na-padalca prevzele vodstvo vsega sveta. - List "Daily Mirror" se brezpogojno izreka za Trumanov govor in nadaljuje: "Truman je Rusiji od -ločno povedal, da ta vojska' ni bila zato vojskovana, da bi po njej Sovjetska zveza postala gospodar Evrope, da Sredozemsko morje ne sme postati rusko jezero in da bodo zasužnjeni narodi na Balkanu in na Podonavju floMli dovoljenje in podporo, da se svojega jarms otresejo." -"Chicago Tribune" v. članku piše: "Trumanova poslanica je bil vojni govor ....njegova posledica je neizogibna vojska. Morebiti je ne bo Se letos ali drugo leto,
- Marshallu je Truman nar
litiko". Sna stran je pripravljenost za mirno sodelovanje na podlagi pravičnosti, druga stran pa,hOče Amerika pobijati komunistično delovanje in poskuse s komunizmom podjarmiti druge narode. Taka ameriška politika bo odgovor na rusko "dvojno politiko", ki je na eni strani za sodelovanje, č"e Rusiji to ugaja, na drugi strani pa podjarmi ja in iz-
XV a J c;	Uxj.fi	iv-v-*.	v u_l uo.	w
•toda podlaga za spopad je že neizogibno položena.| naročil, naj Stalinu razloži "dvojno ameriško po-
podkopuje ter agencije S$.
hkrati po »listih napada. - Taki so smeriski komentarji
■ TABORIŠČNA UPRA.VA 0BVE3CA, da bo v oddaji belgrajskega radia za jugoslovanske begunce in razšeljence govoril bivši špitalski taboriščnik Dušan Piroški. Ker bo^Piroški govoril o razmerah v domovini,op r jamo vse taboriščnike na to oddaj o.Mo8no, da bo PiroSki govo*. .1 že drevi ob 9 • - Ker taboriščna zvočna naprava zaradi preselitve študija še ni urejena, te oddaje ne bo mogoče puronS.S&ti po taboriščnih zvočnikih-
OBISKOVALCI ANGLEŠKEGA TEČAJA,ki ga vodi g. Adler, naj pridej c jutri v torek 18.2. ob 18.30 v bar,0.soba 17 a na a#?tanek.
SL0VM8KO-NS SKI SLOVAR z nad 15.000 slovanskimi in 17.000 nemškimi. besedami je izšel kot drugi del.
Dobite ga za 15',-Šilingov'v xabor. trgovini in knjigoveznici.Tam dobite tudi prvi del (nemekd-slo-venski slovar) za 11.- oz. 13.-šilingov.
IZGUBIL sem nog v ambul.kopalnici. Vrne naj se v bar. 2/13.