JOŽE KARLO V JEK SLOVENSKA HIŠA I* D E L STAVBNI MOTIVI A JOŽE KARLOVSEK z SLOVENSKA HIŠA L DEL STAVBNI MOTIVI LJUBLJANA IZDALA IN ZALOŽILA O. S. G. T. TISK JUGOSLOVANSKE TISKARNK V LJUBLJANI Po Sloveniji najdemo prav lepe, pristne domače motive, ki se uporabljajo pri kmečkih hišah kot okraski. Ako zberemo vse narodne motive, dobimo toliko elementov, da lahko okrasimo skoro vse stavbne dele pri vsaki hiši. Te okraske dobimo na deželi večinoma pri starejših hišah, medtem ko so novejše čisto prazne ali pa neokusno posnete po mestnih hišah. Smoter te zbirke je, da bi se na podlagi domačih oblik gojila naša slovenska arhitektura. V vsakem posameznem kraju Slovenije so prišle gotove oblike do svojega lepo razvitega sloga, na katerega je vplivala pokrajina, industrija in narodov značaj. Poslopja na Dolenjskem se odlikujejo po arhitektonični členovitosti vsled svoje lege po slikovitih gričih. Hišice so zidane, lesene ali pa je združeno oboje. Na sprednji hišni strani so večinoma zidani ali leseni balkoni, na katere vodijo stopnjice z ene ali dveh strani. Dimniki so pri marsikateri stavbi lepo arhitektonično oblikovani. Tako imajo na Gorenjskem, kjer je razvita posebno lesna obrt, hišice, ki se odlikujejo v lesenih delih. Bogato profilirane stebre in deščice dobimo pri hodnikih ter različno izrezljane line pri opažih na čelni hišni strani. Tudi ključavničarska umetna dela dobimo na Gorenjskem prav umetniško izdelana, kakor je n. pr. okovje in omrežje pri oknih. Okoli Celja so podeželske hiše, posebno pa gospodarska poslopja vsled dobro razvite industrije in rodovitne zemlje večinoma velika in zidana. Tu najdemo jako impozantne stranske fasade pri hlevih in skednjih. Zelo raznovrstne so pri teh zvezde, to so okrogle odprtine, umetno izpolnjene z navadno zidno ali strešno opeko. Line ali mreže pri skednjih so v dekorativni obliki istotako izpolnjene z opeko. Fabjoni, to so strešni napušči v zaokroženi obliki, se različno zaključujejo na čelni strani. Hišice na ptujskem polju so zgrajene večinoma iz ilovice, ometane in pobeljene. Pri teh stavbah so glavni okraski v ometu, zato najdemo tu najlepše rože nad okni in v parapetih. Bogato so profilirane lizene in pasovi, ki so često tudi lično pobarvani. Na Štajerskem pridejo posebno umetna tesarska dela v poštev. Bogate oblike imajo opore ali roke pri kozelcih in drugih lesenih stavbah. Na koncu ležečih tramov so nabite lično izrezane deščice, da obvarujejo proti dežju glave tramov. Stebri poljskih križev imajo v sredini profilirane pasove ali vence z napisom »IHS« v sredini. Vhod v zgornji kozelčev del ima lepo zaokrožen lok, ki služi obenem kot opora. Na listu štev. 6 nam predočuje vsaka prva slika dolenjsko, druga gorenjsko in tretja štajersko obliko. Kakor se v teh krajih razlikuje medseboj narečje, noša in pokrajina, tako imajo tudi stavbne oblike različne poteze. Na Dolenjskem so oblike mehke, valovite, v slogu glede zmernosti bolj renesančne. Na te oblike nas spominjajo valoviti griči in blagoglasno, čeprav malo zategnjeno lepo donečo dolenjsko narečje, kakor n. pr. besedi: mejstu in rejku. Na Gorenjskem je umetna obrt na jako visoki stopnji. Zato najdemo tu bogate, baročne in izrezljane oblike, ki se zrcalijo tudi v lepem zaokroženem gorenjskem narečju, kakor n. pr. besedi: šva in rekva. Nazobčani pasovi nas spominjajo na planine. Na Štajerskem nahajamo ostre, ravne in močne oblike, ki imajo bolj izraz dotičnega sloga. Te oblike nas opozorijo na jasno in odločno štajersko narečje, kakor n. pr. dober den in rek. Velike ravnine po nekaterih štajerskih krajih so gotovo dale povod ravnim in primitivnim oblikam. Splošno je na Štajerskem priljubljen motiv zvezda, ki se uporablja pri vseh dekorativnih elementih. Ljubljana, dne 31. marca 1927. 2211—27 Uporaba motiva ttp.oraba 3. n/Ion/fanba/tnu, —v/v* 1 : / V V V V 9? 'v? 9 C9 ^ <$ /č&Jo/erf"*/!?£&. e '/£26 Uporaba motiva r>/Lor>fta&barfiru. letenj/1 id gorenjski in jtajevfid motivi v> j^iov e nf k e-m jtavbur/ipu. Umetna tefarfka deta na rJiovenfkem. 7 / S 6 TT rti A, TTtlLJLILIUUUUUUUUU yx7 3 s z?i C3 T3 T y \d n X 6—6 U S o AAMA SMS wwv -w^"V-----4 aSOi j L v~V~V~ * y !VW V J i, _i ■) T3 ) ) ) =4 ; P c ) x >< X x: e%e //926. Umetna ^Idav/ka dela na zflopenfkem. 9. m 0 s o j v. X v 5ZSZ □ k tji 0 LA ZA /TA Y mrtrn iwvw UWld sz=5 lO B v=v x/ zv □ C j Hz x ^ L A u Umetna mktavfka deta na c/iopenfkem. io. Umetna tctjucamičanAa deta m (iflovenslcem. <2Xzz°zil 5X5xx°xii ^/oze $etr/opse& *9£7- Umetna tcljučamtearAa deta m Jloi?en«rWm. V V V V 0 0 0 0 A A A A fJotce^Lattopsek 192?. Umetni ledeni križi na n/loveivkem. J. Jfotrlovsek 79s. j. Domžale dmz 72(497,4) KARLOVŠEK J. Slovenska/1 728.6:39(497.12) 0020216592 COBISS e