f

WVBUfBMD AITP DHTMBPTKD PUME PERMIT flfo: M«) AtJTHOlBlP BY THEAPT Of OCTTOBEE I, 1117, OH *ILE AT THE POiT OFFICE OF HEW YORK. H. T. By Org* m tB» Fwrt, A. B. Burleson, P. ML
H »J▼tč j i tlovenikl dnentOč t Združenih driavah.
Velja xa m leto.........$0.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki-
JThe largest Slovenian Daily fn the Unit id Statei.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 19" 75,000 Readers. "WM
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office, at New York, N. Y.,	under the Act of Congress of March 3, 1870.	TELEFON:	4687 CORTLANDT.
NO. 231. — ŠTEV. 231.	NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 3, 1921. — PONDELJEK,	3. OKTOBRA, 1921.	VOLUME XXIX. —	LETNIK XXTX.
ANGLIJA IN FRANCIJA ZA RAZOROŽENJE
FRANCIJA IN ANGLIJA STA SPOROČILI LIGI NARODOV, DA STA ZA SKRČENJE VELI KANSKEGA OBOROŽEVANJA, KI PREVLADUJE SEDAJ. — GOVOR FRANC. POLKOVNIKA.
Ženeva, Švica, 2. i.ktolira. — I*re<Kt;ivitt-lji dveh n si rodov, ko-jih prvi ima največjo mornarico
nimiti zastarelo orožje, «V juisti-t«> priliko, da se izgotovi in izde l;i bolj moderno ofožje? Mi hoče
ta svetu. »Iru^ri pa največjo arma- . nio moralno raroro/enje in svet s
do, ko izjavili včeraj pred zborni-eo Liiz** narodov, da imata obe deželi najvef»ji> vero v možn*»st splošne-ja razoroŽHnja. Govore delegatov Francije in Anglije se je pozdravilo r. največjim navdušenjem.
Sprejem razoro/.evalne^a programa Li£»» narodov za bodoče le-
/♦*li moralnega razoroženja. Brez t*'ira je materijaln'i razoroženje nirpvo tej- velika iluzija.
Francija n^ pravi, da so vsi Nemci nelojalni z osirom na svoje obveznosti. T«*ga nismo rekli nik-dar. Najti pa je v Nemčiji močno stranko — preveč močno, — ki pridigu je os ve t o ter preprečuje.
to so spremljali nadaljni govo- da b ipostala nemška dežela v res-li. med katerimi jih je bilo do-(niči moralno razor>žejia. Človek, sti, v katerih ko govorniki pov- j ki sanja o osvcti. ne more bit i nik darjali važnost konference, ki se i dar moralno razorožen. bo v kratkem vršila v Washing-j — lilerl.- Francija pa lahko re-tonu. Vsi zavezniški narodi so se «"em. <la je moralno razoroženje vdeležili dehale gle«?» razoroženja dejstvo. Celi francoski narod hoče z izjemo zastopnikov Japonske, odložili orožje sedaj, ko mu ne Najbolj značilen in najbolj po-' preti nobene nevarnosti več. Duh. memben je bil govor francoskega j prevladuje, ni isti kot je pre-polkovnika Noblemaire. ki je slu- ] vladoval pred vojno. Francija je žil v vojni, ki je diplomat po-j1 skrčena v krvi svojih zako-klieu ter razventega tudi pred-j I,ov »» solzah svojih domaČih sednik Paris-Lvons železnice, ene j ''irnjišč in njena želost daje jasn-na j boljši h železniških črt v Fran-:stvo Zfl m°ie besede. I iji. Pozneje se je izkazalo, da je I — V Nemčiji je opaziti dvoboj frane..ska vlada v polni meri odo- j »>«*<! duhom vojne in osvete W
brila njegov govor.
Stavil je n i laž vse one, ki pravijo. da je Francija militaristiena ter rekel nadalje, da ^a ni naro-
razpoloženjem za mir. Mi pa moramo biti mirni šele tedaj, ko bo nemška republika ustanovljena na \arni in trdni podlagi. T»":a pa
- . sr ni še storilo dosed a j in med da na svetu, ki bi sovražil vojno ;
. , , ,	,,	• 'tem easom moramo imeti svoje
I ml j kot jo sovražijo rrancozi.,	.	.
• -,1.	..	j- orožje pripravljeno. Kaditejra ime
, s t »'j* ii je hnin.-ij.t pripravlje- ,	. .
, , i.i. it i * , nu je jo gotovi ljudje Francijo mili na iti dalje k<«t katerikoli drugi J . .. _	_
narod ter se zaobljubiti, da bo na-i lačno obrazložila svoj položaj gle-1 de oboroževanja. ('•■ bi dnigi narodi obljubili kaj sličnejra. bi tu- | di Franeija omejila svoj vojni stroj.
— Kaj zahteva Franeija? — je nadaljeval govornik. — <>na ne zahteva ničesar drugega kot popolno razoroženje držav.
NOVE VRSTE ZRAKOPLOV. /r -
Na sliki vidite Španca markija Pascaro, ki je izumil nove vrste zrakoplov, kateri se od drugih v tem razlikuje, da ima propelerje zgoraj ne pa spredaj. Z zrako plovom se je mogočo z mesta dvigniti v zrak ter mirno ostati v vsaki poljubni višini. Prvi poskusi so se izborno obnesli.
J taristieno. Jaz pa pravim, dn ■itna in nesramna laž.
PET PAROV DVOJČKOV V OSMIH LETIH.
Weston, fa., *J0. septembra. —
Mrs. Rosa MeComb, žena nekega
. - i tarmerja v bližini tukajšnjega ki so lu-	.	...
,	. i 1"raja je post ila že petič v osmih
le prisiljene razoroziti se na teme-'-	J	' .	.
'letih mati dvojčkov. Vsi otroci, številu deset, so zdravi in
lju mirovnih pogodb. V drugi vrsti pa zahteva Francija oriranizi-janje pravice preiskave in kakor-hitro bo izpolnjen ta pogoj, bo Francija pripravljena razorožiti
Tekom svojega govora je rekel:
—	Gospodje, jaz sem se vdele-žil vojne. Jaz sem \ idel ljudi ubite. Pošiljal sem ljudi v smrt. kajti to je bila moja dolžnost. Je pa najti nekaj lepih stvari, celo v vojni. Hočem vam povedati o mladem vojaku, skoro še otroku, ki ,ic umiral na r.osiln:ci. Ko sem ga vprašal, kaj želi, im je odvrnil: Dolgo naj živi Francija! — nakar je umrl.
—	Taki dogodki so se «:avr$li vsaki dan na obeh straneh. Koliko nemških junakov j« reklo: Naj živi Nemčija? — in vprašam vas. zakaj naj bi m» upanja teh ljudi ue izpolnila? Bili so v resnici junaki z obeh strani in to je treba priznati. Zakaj ne moreta Franeija in Nem«*ija živeti drutra poleg druge v božjem miru in prospe-riteti? To je, kar si želi celi miroljubni in pridni francoski narod.
—	Čeprav smo miroljubni, nismo vendar slepi pacifisti. Nismo slepi vspričo svarilnih znamenj krog nas. Oni pacifisti, ki hočejo popolnoma razorožiti svoje narode, jih ne vodijo k mileniju, temveč v klavnico. Francija hoče dobiti odškodnino in vse. kar ji je bilo bljubljeno v mirovnih pogodbah. Kljub temu pa ne more videti v izpolnenju mirovnih pogodb nikakega resničnega jamstva miru. Razmere, kot obstajajo sedaj, so boljše kot so bile včeraj, a bi bile lahko še boljše.
—	Materijalno razoroženje Nemčije je skoro dovršeno in ne-možnost zopetnega oboroženja Nemčije je manj bistvena kot
levajo številni. Kaj kpristi
P
močni.
Neka njena sestra je imela že druirie trojčke in nadaljna sestra, ki živi v Sacramento, Cal., je imeli: že dvakrat dvojčke.
VLRTEMBERSKI KRALJ UMRL
Berlin, Nemčija. 'J. oktobra. — Prejsni virtemberški kralj Viljem, ki se je odpovedal prestolu leta 191». je umrl na uradu Eeben-liausen, v Crneni lesu v Južni Nemčiji.
Virtemberški kralj je bil eden najbolj demokratičnih nemSkih vladarjev pred vojno.
SEDEM INDIJCEV BO PP.OCE SIRANIH.
NEMCI ODOBRILI MIROVNO POGODBO
S izjemo komunistov so vse stranke v nemškem državnem zboru za odobrenje mirovne pogodbe.
PRETEP V CERKVI. j BORBA MED K. K, K. ŽUPNIK NA VARNEM IN KRAJEVNO OBLASTJO
Občani so bili. že d.ilj časa nezadovoljni s svojim župnikom. — Petnajst oseb aretiranih.
Na ulicah Lorena, Texas, je prišlo do boja med krajevnimi oblastmi ter člani K. K. K. organizacije.
Berlin, Nenn'ija, 1. oktobra. — Nemški državni zbor je danes sprejel predlogo, s katero se odobrava mirovno pojrodbo z Združenimi državami. Ediiu le komunisti so glasovali proti predlogi.
Sprejem mirovne pogodbe je zaključil zakonito postopanje ki je potrebno za uveljavi jen je. Rajh-stair. to je takozvana visoka zbornica. je odobril pogodbo že ]7. septembra.
..Washington, D. <\, 1. oktobra. Danes bodo vprizorili v senatu definitive napore, da dosežejo dogovor irlede ratifikaeijskega glasovanja o mirovnih pogodbah z Nemčijo. Avstrijo in Madžarsko.
Senator Lodge, republikanski voditelj, se je izrazil proti nočnim sejam senata ter pravijo, da ga
tem podpirajo vse stranke. Vsled t-'ga je tudi pričakovati .da bo v kratkem dosežen dogovor in da ho mogoče kon<*no glasovati o predlogi v približno 14 dneh.
V grški eerkvi n.i Cedar Street v New Yorku je prišlo včeraj (lo i< snega pretepa. K tavala se je vdeležilo nad .'i(W) ijudi.
Waco, Texas. 2. oktobra. — Pet mož je bilo ranjenih v boju, ki se je unel med poso šerifa ter člani neke Ku Klux Klan parade, ki se
Trgovec Nikolaj Varvakakos je j j< vršila štirinajst lUjlj južno od bil ubit. župnika Kerila fiasrada- | tukaj.
kisa so j>a aretirali.	i Uo boja je prišlo na glavnih* ce-
Varvakajcos je bil do smrti po-j stah Lorena. kjer se je združilo bit s težkim medenim svečnikom, več tisoč ljudi, da prisostvujejo Zatem so <ra razgrajači pohodili. I paradi. Šerif liuehanan i r. McLen-Tekom boja je bilo poškodovanih *več oseb. Povod prepiru je dal župnik v svoji pridigi. Ka.j je rekel svojim poslušalcem, se do.se-daj še ni moglo natančno dogna-
OSEMSTO MILJ PEŠ.
Karashi, Angleška Indija, 2. oktobra. — V tem mestu se b^-sta morala zagovarjati pred sodiščem brata Shaukat in pet drugih oseb. ker so dokazovali Indijcem, da je za Mohamedance nepostav-r.o služiti v angleški armadi. Obtoženci bodo poskušali pred sodiščem razpravljati o splošnem političnem položaju, česar jim pa sodnik najbrže ne bo dovolil.
VELIKA ZMAGA ŠVEDSKIH SOCIJALISTOV.
Stockholm, Švedska. 2. okt. — Pri volitvah v poslansko zbornico no. dobili soeijalisti glasov, radikalni socijalisti in komunisti 12, liberalci 41, agrarci in konterva-tivci pa 62 glasov.
e^* ROJAKL NAROČAJTE NA "GLAS NARODA" KAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV.
raiott.
V bližini akcijske borze v New Yorku so dobili včeraj petnajstletnega Charlesa Bluma, ki je bil tako utrujen in sestradan, da ni mogel več hoditi. Navzočim je povedal, da je prišel iz C ene ve. Ind. kjer se je nahajal pri svojih sorodnikih. Naenkrat se jra je lotilo domotožje in podal se je na milj doliro pot. Ponoči je spal po raznih skednjih, preživljal se .k pa z milo lari.
Potni listi.
Fe najnovejši odredbi belgra> ske vlade dobe Jugoslovani potnt liste same tedaj, ako prinesejo a seboj kako listino iz starega kraja, da je rasvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list. delavska ali Tojaika knjiži« krstni list in Aomornica. Navadne p Lamo ne zadostuj«
Kdor tod a j nima nobene tak*
listine, pa želi potovati t star kraj, naj pSe županstvu ono ob čine, v katero je pristojen, po do movnico, potem bo |ele mogel de biti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride ▼ Ne* Tork ▼ namenu, da bi potoval i stan krsj, ako nima kako fori omonjene livžsne.
ti. Znano je p:i. da je bil pri njih že več mesecev jako nepriljubljen.
Kazen župnika so aretirali še petnajst drugih os«b, ki so se tudi vdeležilc pretepa.
i;an okraja, ki je poveljeval posi, ustavil prvega človeka v sprevodu. ki je bil oblečen v belo cunjo ter nosil veliko ameriško za-sta vo.
Vnel se je boj. tekom katereira .je bil šerif resno ranjen polejf drugih, ki so predstavljali poso.
SOVJETNI DELEGAT BO PRIŠEL V ITALIJO.
Rim. Italija. 2. oktobra. — Tajnik socijalistične stranke, poslanec Bacci. je izdal danes naslednje ugotovilo:
— Ministrski predsednik Bono-mi je dovolil sovjetnemu delegatu Banaeiarskemu priti v Italijo. Vdeležil se bo velikega soeijali-stičnega zborovanja.
RDEČI KRIŽ ZA RUSIJO.
Ameriški Rdeči križ bo pomagal olajšati strašne razmere, ki vladajo na Ruskem vsled irladu. s tem. da stavi nn razpolago take zdravniške in bolničarske r>preine katere bodo od njega zahtevali in ki jih ima na razpolago. Ameriški Rdeči križ bo sam i/.bral potrebno blago in bo odgovoren za do-strivo; vsaka pošiljatev bo nosila sledeči naslov: From the American Ked Cross for the American Relief Administration for Kussian Relief. Od easa do easa bo zdravniški upravitelj v Rusiji poročal centrali Ameriškega Rdečega križa o dostavi in razdelitvi te pripomoči.
PREJŠNI KAJZER KOT BOTER
Haag, Holandska. 2. oktobra. — 1'rejšni kajzer je odšel danes v spremsvtu svojega sina Adalberta ter njegove žene v Omarongen, da prisostvuje krseenju sina svojega pribočnika, kapitana Ilsemanna, ki se je v oktobru preteklega leta poročil z eno izmed hčera grofa Benticka.
Prejšni kajzer je nosil uniformo nemškega generrla ter držal otroka v svojih rokah, doeim je neki nizozemski duhovnik opravil [potrebne obrede.
Tekom obeda, ki je sledil tej cerimoniji. je prejšni kajzer nagovoril stariše tei» podaril materi srebrno žlico. Po obedu so kazali I sliko krsta.
UŠEL IZ MAROŠKEGA JET-NIŠTVA
Melilla, Maroko, 2. oktobra. — I)r. Antonio Bernaseo, ki je priplaval z morskega brega v bližini Alhumecas do neke španske bojne ladje, je izjavil, da je bil vojni jetnik v hiši Abdel Krina. lrarokanskega voditelja in da je tako da bodo vsi elani Rdečega posloval kot zdravnik v številnih
DENAR ŠE VEDNO GOVORI V RUSIJI
ZA ONE, KI LAHKO PLAČAJO CENO, JE ŠE VEDNO NA RAZ POLAGO VSE P0£N0 DELIKATES IN NAJFINEJŠEGA VINA. POHIŠTVO JE ZELO POCENI. POROČA WALTER DURANTY.
Moskva, Rusija, 2- oktobra. — Denar imp še vedno svojo besedo v Rusiji. Ne govori sicer tako naglas kot naprimer \ Ameriki ali v zapadni Evropi, a prav tako razločno in jasno. Pod novim ekonomskim režimom, ki je bil uveljavljen pred kratkim, se njegov glas priznava tudi od strani postave, a celo preje, ko je govoril ie šepetaje, je bilo dosti ljudi, ki so bili pripravljeni poslušati ga.
To pa nikakor ne pomenja o.fi-cijelne . korupcije, — ravno nasprotno. Tukajšni Amerikam*i in Angleži, ki so poznali Rusijo pod carskim režimom, in celo nebolj-ševiški Rusi sami, priznavajo rade volje, da je neizmerno manj oficijelnega grafta kot ga pa je bilo pod carjem. Vsako stvar, katero potrebuje, pa človek lahko kupi za denar ter bi jo bil lahko kupil celo tedaj, ko je bila privatna trgovina prepovedana in ko je prodajalec riskiral ječo.
V	tej deželi, v kateri vlada akutno pomanjkanja živil, je mogoče dobiti naslednji obed: Sveži astrahanski kavi jar z vodko kot je bila znana pred vojno ; bel kruh s surovim maslom, izvrstno zeljno juho s starim šerijem; na raž-nju pečeno ribo in peščene jerebice z burgundeem ali šampanjcem; pogačo vsake vrste, smetano. siladkor. izvrsten ruski sir, grozdje, staro Port vino in star ko njak. Žgane pijače in močnejša vina so še vedno prepovedana, a lahko jih dobite proti plačanju gotove s vote prav kot ste jih lahko dobili z ostalim izbranim obedom vred pred enim letom, ko so bile blokadne meje še splošne.
Isto velja gledo opreme hiš. čevljev, obleke, kožuhovine, dragocenih kovin in nakita. Gotove stvari so naravnost ne vr jet no poceni, kot naprimer fino rusko platno in fini platneni namizni prti. Le malo je danes Rusov. k: rabijo posteljne rjuhe vsled pomanjkanja mila, a številne bur-zuazijske družine imojo še sedaj velike zaloge platna. To platno pa je preveč obsežno, da bi se izplačalo izvažati ga na skrivna iz Rusije.
V	Rusiji se ne meri vrednosti po starosti, lepoti, umetniški vrednosti ali vrednosti materija-la. temveč po neposredni koristnosti. Tako je naprimer pohištvo
izvanredno poceni. y nekem nanovo o t vo i* jen eni restavrantu sem i.aprimer sedel n.i izrezljanem i stolu iz hrastovega lesa. To je bil | eden izmed stolov, katere se je rabilo in i banketu, prirejenem od
i
Napoleona na čast njegovim maršalom v Mossvi. Lastnik teh sto-[ lov in miz jih je prodal pred enim mesecem za štiri miljone rubljev ali približno sto dolarjev.
Nato pa eu je človek, da bo Moskva v naslc-dnji zimi strašno trpela vsled pomanjkanja kuriva. To je res. a ob istem času kupi lahko človek cele vozove lesa in j tudi dosti petroleja, čeprav je /.i enkrat še nemogoče dobiti premog. ZaIo«re čevljev, spodnjega ]*rila in obleke v splošnem so izvanredno majhne. Naprodaj p;t je dnsti nemških čevljev, svilenih sra je in izvrstnega blaira one. k: imajo denar ter lahko plavajo. Na razpolago je do>ti čaja. kave, mleka, medu sladkorja in kokoa. Skoro nikjer pa ni najti koščka papirja, v katerega bi se zavilo te stvari.'ka jt i papir ni neobhodno potrebna stvar in denar ne more vsled tega premagati pomanjkanja tega predmeta.
Isto velja glede kovinske posode. Veliko lažje pa je kupili tukaj posodo iz čistega srebra in pogosto cenejše, — kot pa posodo iz železa ali pa lonec za kuhanje čaja.
Zdravil v resnici primanjkuje v Rusiji. Prodaja pa se heroin, morfin. kokain in drutra omamlji-va sredstva, a za visoke cene, k« r je povpraševanje p-> teh stvareh veliko. V tem oz.iru kot z ozironi na alkohol pa je uporaba teh sred stev v resnici skrčena na minimum vsled velike čuječnosti oblasti ter strogosti kazni, katere se nalaga kršiteljem. Pred kratkim yo bili prodajalci omamljivih sr>- 1-stev utre!jeni v Moskvi in kazen za ponovno kršitev prepovedi tajnega prodajanja opojnih pijač, »o je r»redvsem žganja, je večletna ječa.
190 MILJ NA URO.
Etampes, Franciji. 2. oktobra. Francoski letalee	Kirche je
dosegel novi svetovni rekord s tem. da je preletel v eni uri iii štirih minutah 190 mifj-
križa obveščani o delovanju tega društva v skupni pomožni akciji. Za sedaj Ameriški Rdeči križ ne
sosednjih vaseh".
Rekel je. da je bil v stalnem stiku z Abdel Krinom, ki mu je
bo poslal-svojega osohja v Rusijo, ponujal dobro službo v marokan-razen morda enega ali dveh zdrav- ski armadi, a on je vse te ponudbe
nikov. ki bodo*služili kot člani A-meriške pomožne administracije. Amerika ho predstavila skupno jednoto. ki priskoči na pomoč proti lakoti na Ruskem, in vsaka organizacija. ki prispeva, bo delovala potom organizacije g. Hoover-
York, N.	se<*aJ se ®e ne apeliralo
1 na občinstvo za poiioč.
zavrnil.
Soglasno z zdravnikom živi Abdel Krin civilizirano življenje v svoji hiši. brez vsake iztočne ra-znzdanosti in radi tega je prišlo že do več sporov med njim in njemu podrejenimi manjšimi poveljniki.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom nate banke izvršujejo po m/ki ceni, zar.rsljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: Jugoslavija:
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Kr. po>tni čekovni urad" in "Jadracska banka** v Ljubljani.
300 kron ____ $1.65	1,000 kron ____$ 5.10
400 kron ____ $2.20	5,000 kron . $2o.00
500 kron ____ $2.75	10,000 kron . 540.0C
Italija ln zasedeno ozemlje: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" t
Trstu.
50 lir____$ 2.60	500 lir____$22.00
100 lir____$ 4 70	1000 lir____$44 00 - '
300 lir____$13.50	* r
Nemška Avstrija: Razpošilja na zadnjo pošte in izplačuje "Adriatisrhe Bank" na Dunaja.	___
1,000 nem.-&vstr. kron $ 1.30 10,000 nem.-avstr. kron $11.00 5,000 n«m.-avtr. kron $ 6.00 50,000 nent.-avstr. kron $50.00
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne kot nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke** in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi za «ne, ki se ie ali se bodo posluževali naše banke.
Denar nam Je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali na po New Tork Bank Draft.
FRANK SAK8ER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York
__.	'Advertisement)
GLAS NARODA. 3. OKT. 1921
"GLAS NARODA"
t -SLOVENIAN DAILY
—_____fwiwd and Published by
ILOUN1Q PUBLISHING COMPANY i« corporation^
»RANK tAKSER, PrMltfcnt	LOUI« BENEDIK, Tnuunr
Place of BuiIiwm of tho Corporation and AddrntM if Abovo Offlctara: 12 Cortlandt Stratt, Borough of Manhattan, Naw York City, N. Y.
MGlaa Naroda1* Izhaja vsaki dan Izvzemil nadelj In ptaxnlkov.
2m celo leta velja	list za Ameriko Za	New York za celo leta	97.00
In Canade	$«.00 za pol lita	13.50
Za pol leta	t3.00Za	I nožem at v o za celo lete	VTJ0Q
Za det rt leta	»1.50 za PCI leta	I3.V
OLA« NARODA
(Voice cf the People) levu 3d Every Day Except Si adaya and Holiday*.
SuoecriptloR. yearly 96.0C
Advertisements on Agreement.
Dorlef bres podpisa In owbsoatl ae ne priobfiujejo. Denar naj aa bla*trroll po-ftU&tl po Money Order. Prt cjTemembl kraja narotelkoT yroslmo, da ae aa» tudl prejlnjo blvailifra naznani, da hitreje najdemo naatornlia.
GLAS NARODA* Cortlandt Mr eat. Borough of Manhattan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
ZNIZANJE PLAC
Promogarski baroni so že -/ac-cli pripravljati javnost na spor, ki bo nastal med njimi in premogai^ji.
Kapitalistično časopisje je vsepolno oglasov, ki stanejo na stotisoče in stotisocse dolarjev.
Baroni trosijo radevolje ta denar, da pokažejo, da so le delavci krivi sedanjih visokih cen premoga, do-čiin se i>remogarski baronom tako slabo godi, da imajo komaj za vsakdanji kruh.
V	oglasih je rečeno, da požie delavska mezda 65 odstotokov, da je treba dati petnajst odstotokov za material, ostanek pa za davke in za zavarovalnino. Ostane komaj en procent dobička. To dokazujejo s številkami, in številke ne lažejo, dasiravno jih znajo lažnjiv-ei <l<»bro postavljati.
A «lik del splošne javnosti bodo te številke prepričale.
Začenjajo s tem, da prodajno ceno premoga, ki znaša skoraj povsod štirinajst dolarjev za tono, znižajo "v splošnem" na $0.15. To opravijo na ta način, da računajo za premog pri izhodu iz majne od $1.50 do kakoršne je pač dobrote in kakovosti.
V	oglasih pa ni niti besedice črhnjene o tem, da imajo prvmogarske družbe svoje lastne železnice, svoje lastne kompanije z drugimi imeni, ki donašajo velik dobiček premogarskem baronom.
Oglasi molče, v kakšnem razmerju so s premogar-skinii baroni one industrijske in železniške družbe, katerim z "izgubo" prodajajo premog, -namreč po $1.50 tono.
Naravnost predrzni so, ko pravijo, da znaša delavska plača $3.92 za rono t^r <la stanejo potrebščine $1.05 pri toni.
Natančnih poročil o prevoznih stroških žal ni na razpolago. Pred vojno so znašali stroški za prevoz ene tone tnlega premoga od 65 do 85 centov. Radi verjamemo, <la so ti stroški nekoliko narasli, nikakor se pa niso pot rojili oziroma popeterili, kot nam skušajo pre-mogarski baroni dokazati.
Pa tudi če bi smatrali dokaze premogarskih bar i onov za resnične, je še vedno velikanski razloček med produkcijskimi stroški in ceno, katero mora plačati družinski oče.
Pri vsaki poedini tone ostane še vedno $5.45, katere spravijo baroni v svoj žep.
Kdo spravi največ — ali lastnik premogorova, ali prodajalec na drobno ali razne prevozne družbe, katerih predsedniki so povečini lastniki premogorov — to ne briga premogarja.
Z delom tega dobička podkupujejo kapitalisti časopisje, da vara javnost z raznimi reklamami, katerih namen je znižati premogarjem plače ter povišati dobičke kapitalistov.
Horty je kriv vseh zmed na Ogrskem.
Poroča dr. Samuel Buchler.
Najti jo vr.rok za splošno ^cmoralizirano stanje na Ogrskem. Najti jr vznik za organizirane izraze nemira in pritožbe od strani ogrskih trgovcev, vseh ljudi, moških in žensk, ki delajo za plače, Židov. kojih podjetja na Y>Lrr>kem so bila zaprta ter farmerjev, ki ne wore jo ve»" produeirati.
Pritožbe prihajajo od domoljubnih Oprrov v Zdmženih državah, ki so varčevali ter kupovali Liberty bonde, ki pa vidijo sedaj Ogrsko zaposleno z orprijo poprromov. katere se vprizarja pod avtokrati-<no politiko regenta Ilorthvja in njegove administracije.
•ht/. trdim da je Horthy direktno odpovoren za vsa ta zla. — Ljudje na Oj»Tskem, oproščeni njegovega jarma, bodo zavrnili nje-jra in njegovo avtokraeijo, njegove lažnjive obljube ter nezdrave teorije sovraštva do Židov in navadnih delavcev.
Skoro štiri leta je tega, ko je bil uveljavljen na Ogrskem najbolj temni režim in na stotisoče Zidov in navadnih delavcev se je, ,. novelo za grehe boljševiškepa režima pod Bela Kunom, ki je slučajno Žid. ki pa se je odpovedal \sem stikom z židovskin^narodom.
Na tisoče Židov in delavcev, ki so šli, da se bore za svojo deželo, f>e je vrnilo v domačo deželo in videti so morali, kako grdo se postopa z njih očeti in materami od stiani "probujenih Madžarov", ko-jih dejanja ae more primerjati le z dejanji "črnih stotnij" v Rusiji v dnevih carja.	- - '
— Prebujeni Maižari. sestavljeni večinoma iz prejšnjih aktivnih častnikov ogrske armade, so vejevali neusmiljeno vojno proti Židom in delavcem, ker so dali slednji izraza svojim mislim. Ogrska vlada pa je pomagala tem divjakom pri ubijanju Židov in delavcev, pri požiganju domov clednjih.
Sistematično in samovoljno so Žide in delavce zasledovali do skrajnosti. »Se vedno so izpostavljeni zapostavljanju v trgovini, omejitvam v vzgoji ter politični brezpravnosti.
Na tisoče" delavcev je v ječah Ogrske, ne da bi vedeli, zakaj so prišli v ječo. Na tisoče židovskih družin je brez hrane radi napadov in ropo.v od strani "prebujenih Madžarov". Trgovske licence, ki so jih imeli Žid#e, je vlada Teiekvja preklicala in to je bilo njeno prvo uradno dejanje.	,
Oton Haller, vzgojni minister, je pred kratkim predložil ogrskemu parlamentu predlogo, ki je bila tudi sprejeta in s katero se je omejilo na tri odstotke število židovskih otrok, katere se prepusti v srednje šole.
Skoro slehrni židovski uradnik v službi vlade je bil odpuščen, brez obvestila ali navedbe vzroka. Židje in delavci so izginili in njih trupla so našli naslednjega dne plavajoča po Donavi.
Danes je na Ogrskem 22 mest. ki so zaprta za Žide. One, ki so živeli v teh mestih za »"asa. ko je bil uveljavljen dekret, so uradniki spodili iz mesta. One, ki niso hoteli oditi iz tega ali *nega vzroka, pa so obesili na prvo drevo.
Horthv in njegovi agenti pa skušajo pojasniti ameriškemu občinstvu položaj ter opravičiti svoje postopanje. Težko jim bo ugla-diti pot za bodoče posojilo v Združenih državah. Ameriški narod ne bo nikdar trpel, da ni se financijelno podpiralo vlado, ki je. uveljavila tak teror.
Dopis
Sacramento, Cal.
Kadarkoli potujete v San Francisco, bodisi jeseni, pozimi, spomladi ali poleti, vzemite vrhnjo suknjo^seboj. Celo meseca julija, ko se zdi, da se pogreza solnee kot velika žareča krogla v ocean, mora imeti človek v tem mestu ponoči vrhnjo suknjo. V iSan Franciscu je včasih mraz, toda sneg le redkokdaj zapade. Zdi sk> mi. da Slovenci ljubijo sneg. Naj-brže jrh je zato tako malo a- Cali-forniji. Kar jih pa je, žive v severnem delu Sail Fraucisca.
Sacramento se glasi skoraj tako kot slovenska kletvica, pa ni kletvica, pač pa glavno mesto Cn-lifornije. Mesto je oddaljeno kakih sto milj od Snn Francisea. V razdalj: teh stotih milj je pa opaziti veliko razliko v podnebju. V Sacrament ii je skoraj tropično podnebje. Krasen park krosr državnega kapitola je najboljši dokaz za to. Tam raste drevje iz vseh delov sveta. Egiptovske in arabske palme rastejo poleg severnega borovca. T<> pišem pod starini divjim kostanjem ter mislim na ljubljanski Tivoli, kjer je toliko tega krasnoga drevja. Ves park sem prehodil, toda naše slovanske l>pe sem zastonj iskal. Zanimalo me je oranžno drevo iz Španske, drevje iz C'i'i ter ciprese, ki so ravno take kot one. kistra-žijo Prešernov groib v "Kranju.
Najbolj severno californijsko mesto je Saint. George, najbolj južno pa San Diego. Med tema dvema točkama eo pa cele litanije svetnikov: San Pedro. Santa Rosa, Santa Barbara, Santa Rita, Santa Monica, Santa Ysabel?, itd., 'to je samo par imen. Država je 780 milj dolga ter £30 milj široka. Vanjo bi lahko spravil ".irez posebnega tlaČenja državi New York, poleg tega pa še šestero no-voangleekih držav. To jf> druga največja država v Uniji ter obsega 150,000 -kvadratnih milj.
Po tem delu zemlje, katerega na eni strani obliva Pacifični ocean. tečejo Čudovite californijske ceste. Državne ceste so največji ponos Californije. Glede čistoče se dajo primerjati s 5 Avenue v New Yorku Po cestah vozi na tisoče in tisoče avtomobilov najrazličnejših vr»5t od prlprostega Forda pa do Pierce Arrow.
Stvarnik je Californijo jako bogato obdaril, f'ud ovito podnebje, zemlja, gozdovi, ocean ter nešteto gričev in hribov.
oeologi pravijo, da so te gore posledice vulkanskih izbruhov. Pred miljoni let je bila naša zemlja bolj vroča kot peklo. (Natančno. kako vroča * je bila. vam ne morem povedati, ker nimam knjig in dokazov na razpolago.) Naenkrat se je pa skorja nagnbančila in. počila, kot poči jabolko na vroči peči. Tz notranjosti je privrela lava na dan, se shladila ter stvorila griče. Dandanašnji ve vsak učeoček, da se je tako zgodilo; če se kaj uči, seveda.
Toda, kaj bi se brigali, kaj je bilo in kaj bo. Nihče ni mogel razrešiti te skrivnosti in je tudi nihče ne bo. Pred 800 leti je perzijski pesnik Omar Khavam • napisal par sto kitic dolgo pesem, katero je neki Anglež prevedel. V.tej pesmi
se bavi s tem vprašanjem ter pravi:
THE RUBIAYAT:
All, fill the cup: — what boots it
to repeat How time is slipping underneath
our feet : Unborn to-morrow and dead
yesterday, Why fret about tlieni if to-day be sweet!
One moment in annihilations waste,
One moment of- the well of life
to taste — The stars are setting and the caravan
Starts for the dawn of nothing — Oh, make haste!
Hotel sem vam povedati nekaj več o califomijskeni gozdu, pa sem že porabil precej prostora. Letošnji črni zinfand«'l je že šel. in ko bo to objavljeno v "Glasu Naroda", tudi muškata več n<* bo. Dveh vrst grozdja bo pa še d" konca oktobra. Prvo je črno tor s«1 imenuje "missions", drugo je rdečkasto, po inienu "t okay". Obe A-rsti sta znani Slovencem i/.za zadnjega leta. posebno tokaj. do-čim je prva vrsta bolj priljubljena Hrvatom.
Walter Predovich.
Jugoslovanski lečaji na Columbia univerzi.
Veliko newyorsko vseučilišče, Columbia University, je ravnokar izdalo učni program svijega slovanskega oddelka za, šolsko leto 1921 — 1922.
Slovanski oddelek (Slavonic Department) je bil dosedaj pod vodstvom znanega slavista prof. John D. Prince, ki je bil nedavno imenovan za amer'skega poslanika na Danskem O jugoslovanskih predmetih pa predava profesor dr. Mi-livoj S. Stanojevič, Dva tečaja sta za pouk srbo - hrvaščine, prvi začetni in drugi nadaljevalni, vsak po dve uri na teden.- nadalje predavanja o "moderni jugoslovanski "kulturi" vsak petek od 7. do S.-10 zvečer.
Vsakdo smo obiskovati te tečaje proti plačilu predpisane vpisnine
Na Sveti Gori pri Gorici
smo imeli dne 30. avgusta prav žalosten slučaj. Pri vhodu v kaverno na Rutarjevi cesti kjer se zavije pot do studenca, je postal neki človek žrtev granate, ki mu jc popolnoma odtrcrala eno nogo pod kolenom in mu jo vrpla nekaj metrov proč od trupla : drugo nogo mu je zlomila in vrgla na hrbet, ker je padel na trebušno lego. Glavo pa mu je popolnoma razdrobila. NiČ se pa ne ve. kdo da je bil. Še vedno se dogajajo take nesreče. Pred nekaj dnevi je tudi v Grgarju nekega mladeniča granata precej osmodila. Tudi je pri podjetju, katero razstreluje municijo, nekeira delavca tako ranilo, da je vsled poškodb moral umreti.
COLUMBIA
GRAMOFONE
OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOGA —
plošč V vseh jezikih. Brezplačni cenik dobite pri
VICTOR NAVIN$EK, 331 Greete SI., Conemaugh, Pa.
Peter Zgaga
Iz Maine ali odkod poročajo naslednji značilni dogodek:
V	mestu so bili postavili spomenik nekemu slavnemu možu. I metnik je bil spomenik umetniško zasnoval. Tik slavljenea sta stali Slava in Lepota, kateri je iz-ra m v dveh ženskih telesih. V dotičnem mestu je bil pa tudi odbor. ki ima skrbeti za moralnost meščanov. Odbor sestoječ iz nemoralnih pastorjev in terejalk, je presodil, da je spomenik nemoralen ter v pohujšanje vsakemu človeku. Konec konca: zabili so ga z debelimi plankami. »Skozi špranje pa hodi gledat šolska
mladina in se res pohujšuje. * * #
Nekaj podobnega je bilo pro<l leti v Ljubljani. Kipar Zaje je napravil Prešernu spomenik ter nad Prešerna postavil muzo, ki ni ugajala ljubljanskemu škofu Jegliču. Vsakdo se spominja, kako ust rajno je branil Jeglič moralo in kako nesrečno obenem. Malo je manjkalo, da niso začeli v Šent-klavžu zbirati prostovoljnih prispevkov, da se kupi muzi krilce in ošpetelj.
* *
X
V	Vatikanu in v cerkvi svete-<ra Petra je na tisoče slik in kipov golih žensk. Več jih- je kot devic v Ljubljani in več. kot je devic v dotičnem novo-angleškem mestu.
w	■*
JK
Kdor vidi v kipu ali sliki gole ženske nagoto, ne pa lepote, nima lepe duše.
V	Ameriki ni dosti zmisla za pravo lepoto. Hinavščina jo je vsepovsod tako obila s plankami ;n skrila za španske stene, da pri-'e človek nehote, že ob pogledu na
špansko steno, na nečedno misel. * *
Niti prave lepote, niti pravega r t na ni v Ameriki. Lascivnih brošur. pohujšljivih namigavanj v kinematografu in strupene brozge
po oštarijah — pa kolikor hočeš. * * *
■ Slovanom pravijo Italjani ščavi — to je sužnji.
Nekaj že mora biti res na tem. če človek čita, kar se godi po Primorskem.
% * •
C'e bi dandanašnji živel Kristus ter sebe znova enkrat prispodobil s kruhom in. vinom, bi stopil pre-denj prohibicijski komisar Ilav-nes ter ga dal aretirati zastran kršenja osemnajstega amendmen-
ta ustave Združenih držav. * *
*
Socialističnega voditelja Debsa še sedaj niso izpustili.
Čudna država! Šestdeset miljon skega nemškega naroda, ki je ti-j čal od glave do pela v orožju se j ni bala. Boji se pa nadložnega starca, ki se strese ob pogledu na kri:
Tudi to je znamenje časa.
Ladja "Bayern" je dospela v Ameriko. To je razen submarina "Deutchland" prva nemška ladja, ki je dospela v ameriško pristanišče izza izbruha vojne.
Kmalo bosta prišli sem tudi ladji "Hun" in "Boehe". (Bcche pravi »vinja po francoski.) Francoska buržuazija je nalivate tekom francoske revolucije navaden narod z brezhlačniki ali sanskiloti.
Kmalo se je pa stvar tako zaobrnila. da je bil ponosen vsak. kdor se je smel imenovati sanski-lota.
Od imena ni namreč nič odvisno. —
Marsikateri "prečastitiT' je toliko nesramen, da noče vzdrževati svojih otrok.
V	našem kraju je bil naprimer Zajec, ki je vse omlatil. in pri Spakovih so imeli najlepšega de-1 leta.
Nemško lad j® "Bavern" je pozdravil tudi iLfrjrvorški župan Hvlan.
Ne zato, ker je to obnovljenje trgovine z najbolj temeljito indu-strijalno državo na svetu (Amerika je splošno industrijalna) pač pa zato, ker je v New Yorku skoraj miljon Nemcev in ker bodo meseca novembra volitve za new-} orškega župana.	,j
SfugriBlntmuska
Ustanovljena I. 1898
2Catul. Srimnta
Inkorporirar-Ji 1. 1900
•GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Prwlsc lnik: RUDOLF PEKI>AN, 033 E. 185th St., Cleveland, O. Pt<Ut.»o<lse<lnik: LOUIS bALANT,	lOS, Pearl A/e., Lorain, O.
Tajnik: JO&LPIi PISP.LER,	Mliin.
Bla^a.inik: GEO. L. BROZiC-rt, Ely, ilJnn.
Blagajnik neizplačanih smrlniii: JOIl> MOVEHX, 524 E. l!nd Avfc, \V. Dulutli, M'utt.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JCS. V. GRAI1EK, S43 E. Ohio ft, N.S., Pittsburgh, Pa. «	Nathool odbor:
MAX KERŽ1ŠK1K, Box	lu-k i>prlu««. Wyo.
MOHOR mladič, 2603 So. La*nrfale At.. Ctb»«o, HL FAANK SKRABEC, 4822 Washington St., lVnver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODNJK, Bok 480, Ely,
GRE<;OR J. PORENTA, Bux 170, Bla<* Diamond Wash.
FRANK ZURICH, 0217 St. Clair Ave., Cleveland, O
Združeval->1 odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Ro<-k(»tt'e. Juliet, 111. PAULINE ERMENC, 5^9 — :inl Street, I.a Salle, TIL JOSIP STERLE, 404 E. Mes* Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 71KJ ilarket Street, Waukegan, 111.
—- Jednotino Uradno glasilo: "tllas Nannla". -----
Vse stvari, tikajoče se ura<lnih zadev kakor tudi dename poSilja-tvo Jiaj se iK>Silji.jo na glavnega tajnika. V>e i>rltc»/.l»e n»J se tiošilja na predsednika iK>rt>tneg& odbora. 1'rošnje ra sprejem n«>*lh flanov lu bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška JeduOta se priporm'a vb<>iji Jugus^ovr.nom za obilen pristop. Kdor želi postr*i Olar. tc organizacije, naj se »glasi tajniku bljižnegn društva J. S. K. J, Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. >'ao društvo se labko v^tanovl z 8 član* ali Člank-aini.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP. MANAGEMENT CIRCULATION. ETC..
REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 2-4, 1912.
or Glas Xuroda. published daily except Sundays and Holidays at New York N. Y. for October 1, 1921. State of New York County of New York.
Before me a Votary 1 ublic in and for the State and County aforesaid, personally appeared l.uihvi< lU-nedik. \vl;o having bfdi duly sworn according to law dej>oses and says that he is the Business? Manager of the Gl-is Naroda, and that the following is,to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management (and if a daily paper, the circulation) etc. of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required l>\ the Act r.f August 24. 1!»12. embodied in section 413. Portal Laws and Regulations, printed on thr reverse side of this form, to wit:
1.	That the names and addresses of the publisher.editor. managing editor, arid business managers are:
Publisher, Slovtnie Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Editor, Janez Terček,	S2 Cortlandt Street. New York, N. Y.
Managing Kditor. Janez Terček,	f>2 Cortlandt Street, New York, X Y.
Business Manager, Ludwig Benedik,	«2 Cortlandt Street, New York. N. Y
2.	That the owners are: (Give nnme? and addresses of individual owners, or, if corporation, give its name and names and addresses of stockholder« owning or folding 1 prr cent or more of the total amount of stock;
jlovenic Publishing Company. 62 Cortlandt Street. New York, N. Y. •tockholder: Frank Rakser. 82 Cortlandt Street. New York, N Y.
3.	That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, n-ort^uges, or other ■securities are: (i: there are none, so state )
NONE
4 That the two paragraph? next above, giving the names of the owners, stockholders. and other security holders. It any contain not only the hat of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company, but afso, iT cases where the stockholder or security holder appears upon th^ brwtks of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name o. the person or corporation for whom such truate« is acting, is given; altj th»t the said two paragraphs contain state.nenrs .embracing.affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which the stockholders anu security holders who do not appear upon the books <if tiin company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant l"an no reason to believe that any other person association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds or other securities than as so stated by him.
That the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed through the mails or otherwise, to paid subscribers during the six
months preceding the date shown obove 1«	........................ f.650
• This information is required from daily publications only.)
Ludwig Benedik. Business Manager.
Sworn to ar.d subscribed before jr.e this Tst day of October. 1321. <Seal>	•	Joseph Rem.«. Notary Public
(My commission expires March 30. 1!»23.»
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Dubrovnik. Kotor, Kranj, l_ji bljana. Maribor, Metkovlč.
Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trst, Opatija, Zadar.	Dunaj.

IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, Italiji. In »mški Avstriji.
IZDAJAMO čeke v kronah, lirah in dolarjih, plačljive ua vpogled pri Jadranski banki in vseh njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne in železniške ioz«ie liste na vse kraje in za vse črte.	,
IZSTAVLJAMO tudi čeke, plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu.
SPREJEMAMO DENARNE VLOGE ter plačamo začasno obresti. Oddelek vlog smo vstanovili nanovo na željo mnogih rojakov sirom Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vložno knjižico in jo pošljemo vlagatelj*]. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da se nam pošlje v registriranem pismu vedno tudi vložno knjižiro.
KADAR STE NA POTI' v staro domovina in se nahajate v New Vorku, se Vam b*> izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga mogoče že kupili drugje.
I>enar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa po New York Bank Draft.
Zajameneeni so nam pri Jadranski banki tzvanredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za vse one, ki se je ali se bodo posluževali
naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znanee iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovino --in Črnegore.	--
Frank Sakser State Bank
-—J
er ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NA&ODA". NAJVEČJI SLOVraSKI DNEVNI* V ZDS. DEtATAH.
L&DA".
GLAS NARODA, 3. OKT. 1921
V njegovi oblasti.
Laško Tcpisal Alfonso di Palma.
(Koacc).	[ Karol se je prijel za lase in se
.... ..	. . j zprudil na stol. Gledal je sprva
Karol fv j«* mi 1 mesec »Lin po-	- «	, ^	r ,
J	1 nekaj easa jwetke s topim ipogle-
/IHJ''	.	... j t{oin- Nato se je začel tresti na
-N.-strpno«t njegove zelje, da	— . „	- . . » - ,
. . .	. '	vsem životu m jecati, jecati. da so
objel .Marijo, je bila neopisma. Bi ,.„,	..	• oi j --- -
\ . .-»>,- j mu bfrtele počiti prsi. Slednjič je lo j«* prvikrat, <la je bil daleč od i l. _	. .. ,	.
.	, . ' .	, . ^acel obupno majati z glavo, a iz
Jije za dobo. ki mu je zdela ,,„- ^ u . . - ... ?	...
, , . ..i ,	..»J^grovih trepetajočih m penečih
>iezkonma. In kako težko , sii * - u • i i j- -•	.	f ' se ust je prihajalo neko divje in
je 1111> I; 1, kako težko me nnca-	i -
r ...	"	1 nerazločno mrmranje,
kuje tudi «»na, ona, ki me je znala
ta ;o ljubiti t"»kom ne|>ozabnih, !;omaj pnwlili meseeev. Oh, kako te/ko me pričakujeta moji dragi ženski!"
Ali iznenadilo ga je, ko ob prihodu v (b'novo ni videl Marije na pomolu; ona bi bila morala priti. Začudil se je, da j*- ni videl na balkonu hiše, kjer bi ga bila lahko pričakovala; «e bolj se je začudil, da je ni bilo ne na stopnji-eah, ne na vratih stanovanja, kjer
Njegova uboga mati ga je gledala v groznem strahu.
III.
preti, a moški glas je od znotraj jezno za vpil:
"Odprite!"
Karlova uata so se razširila v satanski posmeh.
Glasu moškega, ki je zaman rotil in stresal vrata, se je pridruilo žensko ječanje: Marija je jokala.
Karol je skomizgnil z rameni in odšel.
Eden pasažirjev, napol nag, z obleko na rokah, je šel mimo kabine: čuvši vpitje in jok, se je vstavil za hip. a zdirjal je takoj dalje.
Eden častnikov in en mornar sta iskala Karola. Slednjič sta ga bila našla.
"Kapitan, čolni so se oddaljili, le naš čoln čaka še vas!"
"Jaz ostanem", je odvrnil* Ka-
Pravosodje v Združenih državah. -
Federalna sodišča.	konov, sme Circuit Court izreči
„ končno razsodbo; ravnotako v Le eno »med federalnih sodisc. pravdah med in0zemci in državljana mra Supreme Court of the U- ni ali med državljani raznih dr_ nited States (Najvišje sodisce
Združenih držav) je bilo ustanov-! "	:
ljeno naravnost po konstituciji.	District Courts.
TTstava Združenih držav določa
tudi, v katerin pravdah ima Naj-; To so federalna sodišča prve in-višje sodišče in druga federalna stance, ustanovljena po kongresu sodišča pravico pravosodja, nada-1 v svrho ožjega stika med federal-
ism ik "Gange" je bil dan prej dvignil sidro v Bombavu v Indiji ro1 hladno.
in odplul proti Evropi. Xebo je "Zakaj?!" je vprašal mornar v b>lo čisto, morje mimo in tako je jzačudenju.
imelo tudi ostali, kajti doba taj- "To je nepotrebno in brezko-funov ie bila še daleč.	ristno junaštvo", je opazil eden
Karol Doria, kapitan poštnegaitV'astllikov pamika. je moral na večer, o soln-| "Ne dovoljujem mpazek! Vi ste je mr>to h je stala samo njegova čaem zab odu, iti preko šetališča m°j podložnik!" je zavpil Karol. mafci. Karola je zaskrbelo in po- prvega razreda. Ko se je bil po-. ker nista hotela onadva od-st;«l j.- nemiren, vjlie temu, da mu vspel do vrh stopnjic, ki so vodile'jenjati, jima je on grozil z orož-
je mati / inkreno ljubeznijo ovila oa to šot al išče. je zapazil od da
leč neko žensko, ki se mu je zdela znana. Sree mu je poskočilo v pr-"ih. Vendar je šel dalje. Bila je ona, Marija, v jako elegantni obleki, lepa, krasna, ob laktu mo-škesa. katerega ni on niti pogledal. Karol si je dal toliko moči, da je šel mLmo nje. dasi so se mu šibila kolena. A Marija ga je opazila £ele, ko je bil že čisto blizu nje Obledela je kakor mrlič in le
oroko okolu vratu.
"A Marija?"
Mati ga je pogledala.
"Je ni..."
Karol je v .strahu pogledal mater.
"Kje je?..."
In vendar je šel gledat okrog, da-1 i jo morda vendar uzro njegove oči.
Mati je pristopila tesneje k nje-
mu ni vprla vanj p >gled ijubeče s težavo je prestopila še par ko-matere.	j rakov. Moči mimo nje, jo je bil
"Karol, ona ženska ni vredna Karol pogledal v oči, ne da bi tre-t«-be. ... "	' 11 i T z očmi.
"Mati?!... "	J Mes*to da bi šel na svoje povelj-
Karol. se-li čutiš jakega! Mo- niško mesto, se je nesrečnež zaprl
v svojo kabino in se tam vrgel na
irrožno in obenem rakov, se ie bila morala vstaviti,
jo moči zapu-
raš biti!"
"Mati. kaj lio.ete reči?..."
Začel se je tresti na vsem živo tu, obledel je zaječal obupn« stresla za sina.
"Kaj je z Marijo?!... Kje je Marija?!" je kriknil Karol, drhteč od strahu.
"Karol, Karol!... Radi tvoje matere!.,.. Sčasoma... "
obraz na svojo posteljo.
Marija, p rest op i vša še par ko-
Tudi mati se je ker je čutila, tla ščajo.
Njen spremljevalec jo je pogledal : bledos njenega obraza ga je osupnila
"Kaj ti je?"
"Nič... malo omotica... Spro-
Pogledal je mater z izbuljenimi vedi me v kabino očmi, z odprtimi ustmi, kakor Ko je bila sama v kabini, bilo brez uma.	j*\i je, da zblazni, kakor se jej je
"Sčasoma?... Kaj sčasoma?..." bilo zdelo prej. da umrje. Str«*sla ga je ueopisna jeza.	Ali si je mogla domnevati, ko se.
"Sčasoma?.. . Kaj bo sčaso- je vkrcala na parniik. da je Karol " je zavpil, a očesi sta ii*u poveljnik parniku?!
luai.,
postali skoro krvavi. "Kaj je?... Kaj bo sčasoma?!... O, moj Bog!... "
Prijel je mater za lakt. "Povejte! Govorite! Kaj bo sčasoma ■
Ona se ga je vstrašila; bala se je, da bi počel kaj blaznega.
"Sčasoma pozabil, pravim..." "Me je pre varila V je zavpil. "Ubijem jo!" je dostavil. Lotevala se ga je blaznost. "Kje je? Hočem vedeti, kje je! Hočem !" ".Te. . . " 1' Naprejf,. . "
" Pobegnila. . . " je nadaljevala mati, vsa prestrašena. . '•Kani?" Bil je grozen. "Kako naj vem jaz?..."
"S koinf"
In ker je mati, trepetajoča, mol
čala, zopet velel osorno:
"S kom?"
Lotil se je je grozen strah; čutila se je izgubljeno in udarila je v jok.
Kaj se zgodi?
* * *
Prešlo je nekaj dni. Bili so dnevi trepeta za nezvesto žensko... "Gange" je mirno plul po mirnem morju in nič se ni pripetilo. Marija je začela upati. Slednjič se je je lotila nekaka gotovost. A mučila jo je radovednost, kaj da
jem v roki. češ. da ju ustreli.
Tedaj sta onadva odšla: mislila sta, da je zblaznel.
Ko je Karol videl, da je slednjič sam. se je oddaflinil jji pogledal na morje. Čolni so se oddaljevali naglim vesljanjem. Parnik. zapuščen, se je potapljal, močno zibaje se v smeri od krmila proti rilcu in nasprotno.
Karol ni smel izgubljati časa. Ve<* prevzet satanske rado«rti. je Karol šel k Marijini kabini. Le s težavo je odprl vrata in se u-maknil na stran, kakor krotilec, ki čaka, da divje zveri preidejo iz ene kletke v drugo.
Marija in njen spremljevalec sta planila ven in ne <!a bi opazila Karola, sta zdirjala na krov. Karol jima je siedil.
Vspričo morja, ki se je pamik potapljal vanje, sita ljubimca krik-liila groze in obupa.
Karol se je smejal: na obrazu mu je bilo citati neizmerno veselje.
Marijin spremljevalec je to o-pazi!: najprej ga je pogledal, a zatem se je sklonil in se pripravljal, da plane nanj.
Strel iz revolverja mu je stri čelo. Padel je ves sključen v lužo svoje krvi.
Marija je padla na kolena.
Karol je pristopil k njej. Privzdignil jej je glavo in jej pogledal v oči.
"Si-li sedaj zadovoljna?"
In s kretnjo roke je pokazal na [parnik, ki je lezel vedno nižje, in na morje, ki se je vedno dvigalo, in rekel:
"In ovd mojega dela!"
V Marijinih o<čeh je zablisknil plamen divjega črta.
"Jaz sem te rešil", je dostavil on mrzlo, "in jaz te tudi umorim.
lje določa, da eodnike Najvišjega sodišča imenuje predsednik Združenih držav v sporazumu s senatom. Konstitucija je prepustila kongresu, da ukrene o vseh drugih podrobnostih; tako je število sodnikov. njihov delokrog in plača določena po kongresu.
Vrhutega je konstitueija pooblastila kongres, naj ustanovi taka nižja federalna sodišča, kakor se bedo zdela potrebna. Na podlagi tega je kongres ustanovil vsa druga nižja federalna sodišča in večkrat uvedel spremembe glede sistema nižjih federalnih sodišč. — Kongres tudi določa, koliko federalnih sodišč naj bo v vsaki državi kje naj bo sedež tega sodišča; koliko sodnikov naj ima vsako sodišče in kake federalne zadeve naj sodi vsako sodišče. '
Supreme Court of the United States.
Na vrhu federalnega pravosodnega sistema stoji Najvišje sodišče v Wasliingtonu. Isto izreka tudi končno sodbo v pravdah, radi katerih je bil vložen puiziv proti razsodbi nižjega federalnega sodišča ali — ob gotovih prilikah — kakega državnega sodišča. Supreme Court razpravlja tudi slučaje. ako kdo trdi, da je ta ali oni zakon, sklenjen po kongresu, protiustaven. Najvišje sodišče sestoji iz devetih sodnikov, namreč enega glavnega sodnika (thief justice) in osmih prisednikov (associate justices). Zasedanj? Najvišjega sodišča začenja drugega pondelj-ka oktobra in razprave se vrše-vsak dan. Za pravomočen sklep je treba prisotnosti najmanj šestih sodnikov. Sodišče razpravlja o vsakem slučaju dvakrat. Ko je u-gotovljeno mnenje večine, eden izmed sodnikov spiše razsodbo in sodišče jo pregleda, predno jo iz4 da kot razsodbo Najvišjega sodišča. V slučaju, da ni sporazuma med vsemi sodniki, sme manjšina sodnikov tudi spisati in obelodaniti svoje mnenje.
Circuit Courts of Appeals.
>
se skriva v Karolovi duši. Nekega J?ani tl S3nrt' kakor	dal živ-
dne je v srvoji skrajni predrznosti Ala uprav tik mimo njega. On se je delal, kakor da je niti ne pozna. "On me zaničuje", je menila
ljenje. Izvršujem svojo pravico., ti si dvakrat moja!"
In 4to jo je gledal, se mu je zdelo ve? nego naravno, da jej pove
j Marija sama pri sebi. "No, to ni mojo misel. I nič hudega."
In ker je biLa strahopetna, j čutila v tem veliko tolažbo, veliko'*'--- vse ono, kar si."
Lepa si, krasna : to treba pri-jeU:nati. A. žalibog, sedaj nehaš bi-
srečo. In vsled tega se je je lotila uprav vražja veselost, ki je ni niti okušala prikrivati. Bila je nato jako Ijubezujiva * svojim boga-"Z nekim moškim... jako... "j tbn prijateljem, ki r.i ni znal tol-"Kaj jako?"	mačiti te spremembe.
"Jako bogatim.
Dr. Koler
SLOV ENSKI ZXHKAVNIK
€38 Pen Are. Pittsbwfk, P«.
Katar ta nj-
JB rmita.1! akAvtu,
mv+£ prMlu <■ tal vi
M*mQ F/ro«w (»S vodne kita K. Mrmfc ta rinr ta*« o»trtdj4,
■.abrrta. ki	|».
trltai im krfr** te rM*
A nekega jutra ob zori je sluŽ-»mj«*"; častnik opazil, da se je parnik zače! nagibati na eno stran.
Takoj pod Najvišjim sodiščem stoji takozvano Circuit Courts of Appeals (Okrožna prizivna sodišča). Ista so — da ra rabimo sta-rokrajsko terminologijo — federalna sodišča druge instance. — Kongres jih je ustanovil da nekoliko razbremeni Najvišje sodišče njegovega ogromnega dela. Kongres je razdelil vse Združene države v devetero okrožij (circuits) in ustanovil v vsakem okrožju po eno federalno prizivno sodišče — (Circuit Court of Appeals). Isto pregleda slučaje, o katerih je že razsodilo nižje federalno sodišče (prve instance) namreč District Court. V mnogih slučajih, ki izvirajo iz davčnih in kazenskih za-
je poskočil iu se po vspel do drugega naslonjala. A voda ga je zopet dohitela. Ves obupan je sko-
Mariji. ki jej je plalo v duši -tisoč različnih čustev, se je zdelo, da umrje, še predno se morje zgrne nad njo.
Naenkrat je začela počasi vstajati in skoro pleza je. kakor kača.
se je bližala Karohi. In ko je bila^il tretjega naslonjala... voda že tik njega, oko v oko, mu je o-|^a dohitela zopet, neizprosno, vila roki okoli vratu. On je <-tltiLTako na četrtem... tako na pe-Zbudil j*- vso posadko. Mornarji j toplot o njenega telesa in zdelo se|teni - - ?n dalje, do konca. Ko m častniki so letali po krovu. Šli'mu ie. da je srečen, kakor je bW dospel v višino do dveh tretjin >o v spodnje prosi ore: bili so pol- j nekdaj: usta ob ustih je dihal jambora, ni mogel dalje. Pogle-ni vmle. skozi ogromno odprtino!njeno sapo. gledal v njene kras-'dal prestrašen okrog sebe. — je voda kakor hudournik drla v ne. male. črne in tako sladko- Pamika ni bilo več. izginil je bil
»tožne zepiee ter se izgubil v njih.'njegovimi nogami, in on. z "Reši me... kakor onikrat...", Marijo privito na prsih, se je naje prosila ona z nežnim, otožnim hajal sredi groznega vrtinca, ka-g I asom. "Ti moreš..."	|k°r »redi jame. izkopane v vodo.
Karolu. ki je tiščal Mali jo k	vrteča se krog njega z ve-
bi. se je zdelo, da se vse vrti krog	naglico, mu je povzročil
Vta kx*t______
h al roc^tao taftrtl
parnik.
"Človeška sila bi ne bila mogla napraviti te poškodbe, ki se pa tudi sama od sebe ne daja raztol-aiačiti". je dejal drugi kapitan ves prestrašen.
Tudi kapitan, bled kakor oprana krpa, je bil prihitel.
"Pamik je izgubljen", je dejal potem, ko je površna pregledal vso stvar. "Vse je izgubljeno. Recimo vsaj ljudi. Rešilne čolne v morje!**
Mornarji so drvili na krov ter planili k žerjalom. ob katerih so viseli rešilni čolni. Na krovu in <podaj je navala neopisna zmešnjava. kričanje, ropotanje. Potni ki. vzbujeni nenadoma, so napol nagi dirjali k rešilnim čolnom.
njega.
Nato jo je pogledal. Bil je ves spremen jen: zdelo se mu je, da zblazni. "Kako, kako je neki mo-
grozno omotico.
A dno tega vrtinca se je dvigalo in dviglao. Voda je prišla do njiju, zmočila jima je noge, kole
na, stegna, život.
Karol je pogledal Marijo v obraz. Bila je bleda nn kakor brez zavesti ter ni umela ničesar več.
gel želeti smrt src-oji Mariji*"
Zdrznila sta se oba: voda jima je močila noge.
Karola je tedaj prevzela velika želja, da bi še živel, da bi »e lju-!ln tedaj ga je prevzete neskonč-biL ljufcil brez konca, in, dvigniv-Jna ljubav, neskončno usmiljenje.
si z eno roko %r—* 1 " ...... -
proti vrvni bora. Z roko
.	bodna, je zagrabil za vrv, ki je"rokama, kakor hi jo ne hotel spu
Karol je pa zdirjal k Marijini visela od jambora, in z dragim stiti nikdar več, se je Karol spu kabini. Najprej se je ogledal o- bremenom se je povspel do prvega'stil v morje.
naslonjala.
A morje, ki ju je hotelo imeti, ga je dohitelo ter mu zopet zrno- Karolovi oblasti do njune skupne
krog. a zatem si je ogledal vrata kabine: bila so še vedno dobro zaprta. -V istem hipu je nekdo v ka
j Morje se je pa zgrnilo nad nji-ti, ima. In tako je ostala Marija v
bini stresel kljuko in skušal od- eilo noge. Kakor bi ga bilo speklo, smrti
nim pravosodjem in širšim prebivalstvom. Kongres je v ta namen razdelil vse Združene države v devetdeset okrajev (districts) in v vsakem se nahaja po eno federalno sodišče (District Court), ki stoji takoj pod Circuit Court of Appeals. Vsak District Court sesto ji iz enega do štirih sodnikov, po večjem ali manjšem poslu dotič-nega sodišča. Ta sodišča razpravljajo in sodijo o kazenskih pravdah, ki nastanejo vsled kršenja poštnih zakonov, zakonov o narodnih bankah, o federalnih davkih, založništvu, snažnosti živil, zakonov glede pogodbenih delavcev in priseljeniških zakonov, kakor tudi o vseh pravdah, ki nastanejo iz kateregasibodi zakona, nanašajočega se na meddržavno in mednarodno trgovino, takozvano Sherman Anti - Trust Law itd.
Court of Claims in Court of JDu-stom Apeala.
Court of Claims je specijalno federalno sodišče, ki ima enkratno letno zasedanje v Washinjfto-nu. To sodišče se peča s tirjatvami zasebnikov proti federalni vladi. Proti razsodbi tega sodišča je odprta prizivna pot na Najvišje sodišč.
Court of Customs Appeals (Carinsko prizivno sodišče) je drugo specijalno federalno sodišče. To
sodišče razpravlja o prizivih proti odločbam carinskih cenilnih u-radov (Board of General Appraisers) glede uvozov in carin.
- 1
Federalni sodniki.
L'stanovitelji konstitucije so posebno pazili na to. dar bi zagotovili neodvisnost sodnikov kot. najbolj sigurno sredstvo, da se obvarujejo svoboščine ljudstva pred vmešavanjem eksekutive v pravosodje. Radi tega konstitiK-ija določa, da Icderalni sodniki, bodisi oni Najvišjega sodišča ali nižjih sodišč, so neodstranljivi. to je, njihova služba je dosmrtna, izvzemši ako so postavljeni pod obtožbo.
Vse federalne sodnike, višje in nižje, imenuje predsednik sporazumno s senatom.
Marshall in District Attorney.
rVelja-wljenje federalnih zakonov je v prvi vrsti naloga generalnega pravdnika (Attorney General), kakor vodje oddelka za pravosodje (Department of Justice).
Da morejo federalna sodišča iz-\ r sevat i svojo nalogo, imenuje Attorney General za vsak federalni sr-dnijski okraj po enega United States Marshall a; njegova naloga je, izvrševati zaporna povelja ali druge ukaze, ki jih izdajajo District ali Circuit Courts. Maršalova služba je približno ista kakor ena, ki jo na državnih sodiščih izvršuje šerif. Ako maršal najde odpor v izvrševanju svoje službe, je upravičen zahtevati od državljanov, da mu pomagajo. Ako mu ne morejo ali nočejo pomagati, more zaprositi Avashingtonsko vlado za vojaško pomoč.
V vsakem distriktu se nahaja tudi federalni javni obtožitelj, ki sr imenuje United States District Attorney, kar je District A-tforney-za posamezno Countv v državnem
pravosodju, to je United States District Attorney glede federalnega pravosodja. Njegova naloga je, uvede postopanje proti vsem osebam, ki so se pregrešile proti fe-leralnim zakonom.
Madžarska grozodejstvo.
Ker prihajajo iz Mohača vesti, da so Madžari zakrivili veliko grozodejstev nad tamošnjim našim ljudstvom, je naš delegat, polkovnik Ilič. hkrati z ententno komisijo prišel tja in ugotovil, da so vse te vesti točne in resnične. Entent-na komisija je storila potrebne korake pri Horthyju in madžarski vladi. Dognano je, da so zločinstva vršili budimpeštanski detektivi. Vsi tuji poslaniki na našem dvo-iu odpotujejo, kakor govore, v Su-botico, kjer ostanejo en dan, da se informirajo pri beguncih iz Ba-n.nje radi nasilj, katera so vršili nad njimi Madžari.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
g
Pri nas ni slabih časov.
Mi hočemo MOŠKE in ŽENSKE, tla nas zastopajo ter prodajajo po $2.0» nekaj, kar MORA IMETI vsak lastnik avtomobila, če hooe vozili Snjim. Ta predmet lahko nosite v svojem malem žepu tor Ka boste prodaJi kjerkoli in kadarkoli, če ga POKAŽETE. Ne glede na to. kaj ste delali prej. — če boste sledili naSemu nasvetu in uf-enju. ki je BREZ-PI.AČNO, lahko zaslužite od $10 do	na dan in Ce boste spo-
sobni vam bom dali posebno agercijo. Pri prodnjt t edmeta vam bo stala na strani in vas p<»dpir;Un miljondolarska korpora-cija z garancijo,se vrne denar. Naši prodajalci delajo denar —
kako je pa z vami? F'ridile ali pa piSite Slovensko. The S <t M MANUFACTURING
CO.. Inc. 323 Fourth Ave., Pittsburgh, Pa.
Rojaki in rojakinje!
V
Se nikoli ni bilo slišati
da je v Ameriki slovenska tvornica za pristne kranjske Piano-role, po katerih so naši rojaki in rojakinje vedno poprasevali — in sedaj so gotove.
Te "Jugoslavia" slovenske piano-role izdelujeta Vaša rojaka, poznana kot glasbenika sirom Amerike, in v to svrho smo naredili role, katere so v poduk in zabavo, znane slehernemu, bodisi za petje ali ples. i ^ p
Sledeče piano-role so sedaj gotove:
LJUBCA MOJA KAJ SI STRILA ......... z besedami
VSI SO PRIHAJALI ..................... z besedami
MLADI VOJAKI .................. slovenska koračnica
HOLZHAKER ................................ maxš
DONAVSKI VALOVI .......................... vaiaek
ČREZ VALOVE .................i.............. valček
Cena role brez besed $1.00 Cena role z besedami $1.25
Te "Jugoslavia" slovenske piano-role se edino pri nas dobi, in nikjer drugod. Tvornica je v tu v Conemaugh kjer izdeljujemo role. Zaloga je velika, in zaton j bomo blago takoj odposlali, kakor hitro bomo prejeli naročilo.	*	(
Rojaki in rojakinje: — Naročite si te krasne komade takoj.
Pri naročilu blagovolite priložiti denar za role, in 50 centov posebej za poštnino.
Vsa naročila naslovite na:
Navinšek -
331 Greeve Street
Potokar Co.
Conemaugh, Pa.
__ - /imamo veliko zalogo najboljših, najnovejših glasovirjev Opomba: j<Self Player) po jako nizkih cenah.
(Pišite za pojasnila.'
GLAS NARODA. 3. OKT. 1921
Vdova Leruž. e- Gaboria°-
Prevedel z« "Glas Naroda" G. P. Francoski detektivski roman.
27	(\atlalje\anje.)
Ko jt* bil na prv in obisku, se j< Daburon n i tihem smejal, ko jo je rul izgovarjati njegovo ime drugače vsaki pot, kadar ga je nagovorila. Imenovala ga j«- Taburon, Dabiron, Maliron, Laridon. V manj k<»t tr«>li mesec > li pa se je naučila imenovati ga pravilno, prav kot da je kak vojvoda ali knez.
Ob «rutovih prilikah je skušal.i na vsak nat-iu dokazati vse časti vrednemu sodniku, d.t l»i moral biti plemenitaš. Nad vse bi bila srečna, '"-e bi s«' ji posrečilo pridobiti zanj plemiški naslov ter spraviti na njegovo vizitko grb.
—	Kako j«* niogm'e. — j** rekla. — <la niso vaši predniki, od-ln-ni. bofSti i ji uplivui. nikdar mi>lili na to, da bi pridobili plenu-;-ki naslov za svoj.- potomce.' Kakšna žalost, «ia vam n;so zapustili grba!
Moji predniki so i»i!i pono.^r.i. je odvrnil gospod Daburon. — Rajše so bili prvi no-ti svojimi someščani k«»t pa zadnji meri plemstvom.
Nato p« j«- pri« ela markiza p »j«snjrvati, da obstaja med najbolj uplivniiu in bogatim meščanom ter najmanjšim zastopnikom plemstva prepad, katerega ne more izpolniti, ves denar sveta.
Oni so bili pr>*seneč»'ni vspiičo t»-h pogostih obiskov sodnika pri tej "relikviji preteklosti", niso vedeli, da ni bila markiza glavna privlačna sila, temveč njena untikinja, Klara, koje navzočnost je izpremenila starinsko liiš»» v začatan^rrad.
(j os pni J i«'-mi Klara de Arlanž j» že videla sedemnajst poletij. Uda je zelo gracijozna in fc!<itika, oearlji\'a v svoji naravni nedolžnosti. Imela je svetle lase, katere je nosila v veliki kiti nad čelom. Njena postava, eeprav graeijozna. je bila drobna. Njeno liee pa je minjalo na nebeške slike tiuidona. Njene more <-či, zasenčen«* <»<1 ilul-gih trepalnic, ki mi bile temnejše kot njeni la-ije. so imele oboževanja vreden izraz.
<oitov if.ra/. *tarodovnosti. katerega je dobila vsled občevanja s svojo materjo, je dajal še nadaljno očarljivost maniram ndude ilc-klic«*. Imela pa .i«' v zdravega smisla kot pa njena sorodniea. Ker se njene vzgoje ni zanemarjalo. sc je v žalostni meri navzela idej sveta, v katerem je /jvela. da'ni mogla oponašati absurdnost- svoje stare matere. Za to vzgt»jo in za le praktične ideje se je morala Klara zahvaliti svoji governanti. 1 ateri je markiza poverila polno odgovornost za izobrazbo njenega duha.
Ta guvernanta, gospodična Smidt. ki je bila sprejeta popolnoma na slepo src o. je bila slučajno tako dob^o informirana, kot tudi zdravih princ:pijev, Biila je, kot so številni ljudje z druge strani Rena. obenem romantična in praktu-na. zelo občutljiva in najstrož-ej eednc'sti. T,i dobra ženska, ki je povedla svojo učenko v deželo sentimentalne fanta/.i je in pesnišk domišljije, ji je ob i.stem času dajala najbolj praktična navodila v zadevah, tikajočili se dejanskega življenja. Na ia način je odvzela Klari vse posebnosti misli in običajev, ki so tako zelo smešile njeno staro mater, a ji obenem tudi ohranila spošt<r anje <io pozicije, katero j.- zavzemala.
To je bila ona mlada deklica, ki je vlekta Dabur >na v salon markize de Arlanž. kjer je večer z;, večerom posedela ter p »slušal anekdote starke o izseljevanju plemičev iz Francnje ob času velike revolucije. Pri tem pa je strmel \ Klaro s pogledi, s katerimi se ozira fanatik na svoj idol.
Pogosto, v svoji ekstazi, je za trenutek pozabil, kj,- se nahaja ter pri tem tudi |*>|>olni»ma pozah <1 na navzočnost star-* g »spe, čeprav je njen rezki glas prodiral .ik-zi mreno njegovih ušes. kot prodira igla skozi blago. Zaenkrat pa j« prišel zopet k zavesti ter odgovarjal na njena vprašanja, a delal pri tem čudne napake, katere je moral pozneje pojasniti. To pa ni nikakor oviralo k on verza cije. Ma-daina 4e Arlanž ni za parila odsotnosti duha svojega dvorjana. X ie-na vprašanja so bila tako dolga ter so sledila ti rug drugemu tako hitro, da je ImI odgovor le majhnega pomena. Bila je zadovoljna, da ima poslušalca, seveda pod pogojem, da je dal od časa do časn kako znamenje življenja.
Kadar je moral izvali z njo "piquet", je proklinjai v s\«»ji duši igro onei» nesrečne//*, ki si jo je izmislil. Nikake pozofnosti ni po-sve al kartam. Delal je napake vjaki trenutek, mešal, ne da bi gledal ter napačno delil Staro dam » je jezila Ta površnost in raztrese-nost, a je imela od nje svoj dobiček. Denar, katerega je izgubil, je spravila v svoj žep brez obotavljanja.
Ker je bil Dabur«.n skrajno bojte ter Klara skrajno nedružab-na. nista nikdar govorila drug z drugim. Tekom cele zime ni sodnik naslovil niti deset direktnih besed na mlado deklico. Ob teh redkih prilikah pa se j.- nauči i na izust besede katere ji je hotel reči. kajt t dobro je vedel, da bo moral molčati, če se ne pripravi
Glavna stvar pa je bila, da jo je videl, da ;e dihal isti zrak kot ona in da je čul njen glas. kojega čiste iti harmonične vibracije so vzrado&čale njegovo dušo.
Ker je neprestano opazoval njene oči. se je naučil razumevati njih izraz. Mislil je. da lahko čita v njih vse njene misli ir. da lahko gleda skozi nje v njeno dušo kot skozi odprto okno.
Danes Je zadovoljna. — si jc rekel. In bil je srečen. Ob drugih prilikah si je mislil: — Danes je imela neke sitnost1. — Postal je takoj žalosten.
-Misel, da prosi /h njeno roko. se je več kot enkrat pojavila v njegovi domišljiji. V-uki not pa se je hitro otrese te misli. Ker je poznal predsodke markize, njeno ljubezen do plemiških naslovov in njen strah pred mešalijansami rdi zvezami z ljudmi brez naslova, je bil prepričan, da bo zavrnila njegovo snubitev. Ni si upal tiski-rati uničenja sedanje sreče s tako majhnim upanjem na uspeh. Ubogi človek ! Dospel je do one višine ljubezni, kjer se slednja prehra-nja a svojo_ lastno bedo.
—	Enkrat zavrnjen. — si je mislil, in hiša bo zaprta zame. Potem z Bogom sreča. Življenje bo končano zame.
Na drugi strani na mu je prišla zelo pametna misel, da bi tudi kdo drugi lahko vid« l gospodična de Arlanž: da bi se zaljubil vanjo, jo snubil in tudi dobil.
V vsakem slučaju bi jo moral konečno izgubiti, če stavi svoj predlog ali če se obotavlja V pričelku spomladi je prišel do koneč-nega sklepa.
Nekega lepega popoldne, mesets aprila, je obrnil svoje korake proti domu madaute de Erlaiž n potreboval je pri tem brez dvoma več poguma kot vojak ki hoče naskočiti celo baterijo. Kot vojak, je rekel samemu sebi: Zmaga č.li smrt Markiza, ki je odšla ven kmalu po zajutreku se je vrnila strašno razjarjena ter kričala kot sraka.
Pripetilo pa se ji je naslednje Pred osmimi ali desetimi meseci ji je neki sosednji p'eskar izvršit v hiši nekaj popravil Oglasil se je pri njej najmanj stokrat, da dobi denar, a zaman. Sit tega brezuspešnega tirjanja, je pozval visokorodno markizo pred sodišče.
. . _ ._____
Bosna po osvobojenju.
"t ~"
t Raznoterosti
Še se spominjamo, kako so nam pod bivšim režimom krvavela srca nad nesrečno Bosno, kjer so neomejeno gospodarili tuj kapitalist, tuj eksponent tujega režima, orožnik in turški beg. Se "vemo, kako je v avstrijskem parlamentu neustrašeno dvignil svoj g*.as za Bosno dr. Krek. Potem j<? prišla vojna, in iz Bosne so prihajali zamolkli odmev: strahot, ki so se izvrševale takrat nad srbskim prebivalstvom. IJmlji-vo je, da si je ob osvoboditvi dalo duška maščevanje dotlej trpečih in so po nesrečni deželi zopet goreli domovi, topot begovski. Toda polagoma so se urejevale razmere v novi domovini in vsak rodoljub ip demokrat je pričakoval, da bo sedaj enkrat nastopila že tudi za ereeg-Bosno doba reda in miru. pravice in napredka. Temelj za to naj bi bila zlasti nova ustava. Toda zgodilo se je nezaslišano, da v Bosni ubogim seljakom, — bodisi katoliškim, bodisi pravoslavnim in inoha-medanskim — še nikoli ni bilo hujše, nego jim j? sedaj pod ''osvobo-diteljno*' demokratsko-radikalno vlado in ustavo. Poslušajnto. kake opisuje to dejstvo sarajevski "Težački Pokret", glasilo Kmetske zveze z aBosno in Hercegovino:
— Žalostni in sramotni sporazum g. Pašič-a bosanskimi begi s? je začel izvajati. Vse razsodbe, obsodbe, odločbe in listki okrajnih predstojnikov so postali pravoveljavni in žandarji kot izvršilna oblast so dolžni, da jih izvajajo — če treba tudi za ceno krvi. Tako uka-zuje paša Tefterdarovič. To na mdaje ustava, k;< je uzakonila beglu-ško naredbo. s katero se ima pregnati z zemlje 51 000 seljakov. Dočakali smo. da je beg H. Šalih Njišič iz Sarajeva rekel pet dni po spre jetju ustave svojemu kmetu Kosti Ostojiču iz So vrla : — Do Vidovega dne je bilo kakor ste vi hoteli, a od Vidovega dne elalje mora biti, kakor mi hočemo. —
Ogorčeni kmetje niso mogli mirno prenesti žalitve svojega kralja in preganjanja ubogih kmetsk h družin: nekega dne so obkolili begovo hišo in vrnili milo za drago. Toda če je smel aga brez kazn5 porušiti kmetsko hišo Dragičevičeve vdove. tegTi niso smeli storiti kmetje z njegovo: oblast je takoj uvedla preganjanje kmetov in jih ■iprla. Mnogo smo pretrpeli za časa Osmanov in za časa Svabov, ža-**tno je, da moramo kaj takega prenašati v lastni domovini. — Pripominjamo, da je ta dopis podpisan od srbskih in mohame-danskih kmetov.
V isti številki prinaša list sliko porušene kmetske hiše, ki jo po-jasrtjuje tako-Ie: — Gornja slika predstavlja kmetsko družino Kovač ir. Ričica. okraj Travnik. Nad 120 let so živeli kot kmetje Hadži Rifat ef. Smailkabiča. ki se je Kovačeve zemlje pred petnajstimi leti ko je bil načelnik v Travniku, šiloma polastil. Dne 9. maja t. 1. je prišla komisija z žandarji in vrgla celo Kovačevo družino iz hiše; nalo je siloviti ' hadžija" prinesel slame in vpričo komisije in cele vasi smeje se zažgal hišo na treh straneh. Radikalci m demokrati so dali bogatim begom 1200 milijonov kron v imenu socialne pravičnosti, a da bo na tisoče kmetskih družin propadlo od vsega hudega. za to jili ne boli ne srce ne duša — za uboge kmete ni socialne pravice. — Podobnih slučajev se je v zadnjem čtsu mnogo zgodilo.
Poslanec* zemljoradničke stranke Jovo Popovič opisuje sedanje razmere v Bosni tako-le: — Oblast v Bosni so dobili zopet v svoje roke tisti, ki so 1914 in 191.1 pokazali, da jih nasproti kmetu — posebno proti kmetu Srbu — vodi zgolj sovrašatvo. To so tisti ljudje, ki s:> seljake javno šibali in mučili. To so tisti neljudje. ki so izdajali nared-be, da se srbskim seljakom daje za hrano oves. drugim pa pšenica. To so tisti ljudje, ki so naše tirane in mučitelje na ves glas livalili. Leto 1921.. se razvija v znamenju novih preganjanj našega kmeta. Kmetu odvzamejo njegovo zemljo, gonijo ga iz hiše, hišo mu podirajo. V najbližji bližini Sarajeva, v bližini Travnika in Visokega so vrgli iz hiše kmetske družine in hiše takoj podrli. Žandarji in vojska so pri tem asistirali. —
Tako je osvobojen je", ki so ga Pribičevici in Pašiei prinesli toliko izmučeni Bosni in ercegovini. K vsemu pridejo še grozodejstva, ki jih uganjajo od vlade oboroženi in pooblaščeni četaši nad muslimani v pribojskem okraju, pa je slika bosanskih razmer, pod katerimi trpijo tako Srbi kakor Hrvati in muslimani popolna.
TRAGEDIJA LJUBOSUMNEGA ČLOVEKA.
ADVERTISEMENTS.
ADVERTISEMENTS.
V odgovor.
Ponovno naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane moSke in £enskne ure čisto zlate prstane, verižice, privesko in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovna COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki znani Vas ilovemki večletni trgovec z zlatain*
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
Pišite mu po cenik, pošlje ga Vam brezplačno.
1DRISRČEN smeh je naj-boljše zdravilo sveta.
Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmeite — pa boste takoj ozdravlje-ti-
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, kadarkoli pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno.
Izreiite U kipa znamkah ter gm
Mladi tehnik Lvdio, ki je žr.ra-d: neke bolezni dalje čtsa Vža! v praški bolnišnici. :-e jt. silno z.i-Ijubil v ta mošnjo kuharico Frid-r.hovo, ki je bila 14 let starejša od n.iejra. Hotel >_e je i njo tudi poro-«':1i, toda v zadnjem trenutku je poskusil perekiniti razmerje Pred 7>«:r dnevi je hotel obiskati ljubico njenem stanovanju, a je ni do-bil doma, ker je bila v posetili pri svoji prijateljici. Z vso silo se je oglasila v njem stara strast in popadla ga je ?ilna ljubosumnost. Počakal je, da se j'; kuharica vrn"-la in ko je vstopila, je pograbil samokres in jo ustreli' naravnost glavo. Fridrihova je obležals na mestu mrtva, študent je v.rl itn i o steklenico špirita in z njim po-ld truplo. Nato je Icg^l polejr mrtve ljubice in ustreli' še sel-c. V liLsi je nastal požar, ki so ,*.*a ./ta-i-ovalei še pravočasno zadrvdi, — ^udenta pa so v zadnjem hip;; ri ši1 i in prepeljali v bolnico.
ODISEJADA UBIJALCA.
Q WASH 1N 3TOM	4	ekt.	— Cherbourg	AMERICA	1	nov.	— Cherbourg
AQUITANIA	4.	okt	— Cherbourg	BELVEDERE	1	nov.	— Trst
ADRIATIC	B	okt.	— Cherbourg	ADRIATIC	2	nov.	Cherbourg
PARIS	5	okt.	— H avre	PARIS	2.	mv.	— Havre
MANCHURIA	ff.	okt.	— Hamburg	ARABIC	a	nov.	— Gjnoa
CARMANIA	8	ekt.	— Cherbourg	CARMANIA	5	nov-	— Cherbourg
ROTTERDAM	i	okt.	Boulogne	FINLAND	5	nov.	— Cherbourg
OROPESA	s	okt.	Hamburg	OLYMPIC	5	nov.	— Cherbourq
CARMANIA	ii	ekt.	— Cherbourg	MINNEKAHDA	S	nov.	— Hamburg
CENTEN. STATE	11	okt,	— Bremen	WASHINGTON	8	nov.	— Cherbourg
LA SAVO IE	12	okt.	— Havre	ROCHAMBEAU	8	nov.	— H^vre
FRANCE	15	okt.	— Havre	ORBITA	12	nov.	— Hamburg
OLYMPIC	IS	okt.	— Cherbourg	AQUITANIA	15	nov.	— Cherbourg
PRES. WILSON	15	okt.	— Tr»t	GOTHLAND	17	nov.	— Grnoa
ZEEUAND	15	Okt.	— Cherbourg	LA TOURAINE	19	nov.	—- Mavra
RYNDAM	15	okt.	— Boulogne	ZEELAND	19	nov.	— Cherbourg
HUDSON	15	okt.	— Bremen	ARGENTINA	19	nov.	— Tr»t
LA TOURAINE	19	okt.	— Havre	POTOMAC	19	nov.	— Dremal
LEOPOLDINA	20	okt.	— Havre	LAFAYETTE	19	nov.	— Havre
BERENGARIA	20	okt.	— Cherbourg	, MANCHUR.A	23	nov.	— Hamburg
KROONLAND	22	okt.	— Cherbourg	PARIS	26	nov,	— Cherbourg
LAFAYETTE	22	okt.	—' Havre	K ROCN LAND	23	nov.	— Havre
N. AMSTERDAM	22	okt.	— Boulogne	i OROPESn	26	nov.	— Hamburg
ORDUNA	22	okt.	— Hamburg	; AMERICA	29	nov.	— Bremen
PR. MATOIKA	22	okt.	— Bremen	, ADRIATIC	30	nov.	— Cherbourg
AQUITANIA	25	okt.	— Cherbourg	i LAPLAND	a	dec.	— Cherbourg
MONGOLIA	26	okt.	— Hamburg CARMANIA		3	dec.	— Cherbourg
CRETIC	28	okt	— Genoa	PRES. WILSON	*	dec	— Trst
LAPLAND	2**	okt.	—- Cherbourg ARABIC		6	dec.	— Cherbourg
LA LORRAINE	29	OKt.	— Havre	FINLAND	10	dec.	— Genoa
NOORDAM	29	okt.	— Boulogne ARGENTINA		12	Jan.	— 1 rst
SAXONIA	29	okt.	— Hamburg 1 SAXONIA		13	dec.	— Cherbou. J
ITALIA	29	okt.	— Trst				
Pretekli mesec jr hd na francosko - španski meji unit neki šofer. Stvar bi se bila hitro pozabila, da ni bil te dni aretiran v Bruslju nevaren slepar Ltema re. Slepar, star komaj 22 let, irai-ra seboj že eelo odisejado. in njemu se pripi suje tudi ta zločin.
Čudna in deloma fantastična je karijera tega 'zločinca iz športa' Njemu pač ni bilo treba baviti se t. razbojništvom, ker so njeorf.y sta riši premožni in znane osebno sti v Parizu. Mauriee. tako mu je ime. je ukradel neko- doma 140 000 frankov in pobe mil z denar jem v Bruselj. Denar je hitri po trosil in se podal nat«> v Marseille da se tamkaj vpiše v kolonijalno le«rijo. Vendar pa je čez par dni zbolel in bil irep-djan v bolnico i7 katere je kmalu pobegnil. Na potil se je v Tanger. kjer mu j» stric, znana oseba, dal mezga, na katerem je odjahal v španski Ma roko. Tam je mezga prodal in od šel t. denarjem v Allmjo. Pri igranju na karte si je z goljufijami pridobil toliko denarja, da je mogel odpotovati v Madrid. Na potovanju je okradel v nekem hotdu več potnikov, ko so bili ravno pri kosilu. Na kradel je tudi mnogo dragocenosti in en brovning. V San Sebastianu je izgubil pri kartah zopet vs-3. raz ven brovninira. Ker mu je postajalo n.a francoskih tleli vroče, je napadel avto. ki ga je dobil na cesti, da bi ž njim zbežal preko španske meje Šoferja je ustrelil in pra vr«jel v jarelc. Avto se mu je na potu pokvaril, nakar je prodal pnevmatike voz pa pre pustil svoji usodi. Sel pa ni ca Špansko, ampak se je obynil -v Belprijo. kjer ga je končno doletele roka pravice.
Dve življen ji za eno kokoš.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje j o iz New Yorka.
Glede cen za vozne listke In vse drage pojasniti, obrnite se ua tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK,	8? Cortlandt St., New York
V JUGOSLAVIJO
Hltr« zveze z vteml točkam! v Jugo-stav tj I. Dobra 1« zadostna hrsni, Zaprti prostori. Velik prostor na krovu. Vse u-dobno*tt modernega parnlKa.
¥ it£S> STAR Lime
ODPLI.'TJE VSAK TEDEN. Pomol 58-62 North River, New York.
5iEhAND ; PlJ-mouth KflOONLANDf LAPLAND i" ChertK.um FINLAND ) Antverpen SAM LAN D (Hamburg,
Libava in <Jdansk) 15. ok? (Samo 3. rtzred.)
Pozor potniki.
New
1?. ol.t 22. okt. 29. okt. 5. nov.
^ Anlvf>rn»n )
C)
V American Itke
MANCHURIA (Hamburg In Gdansk
preko Cherbourg,)	6. o.tt
MONGOLIA <v Vigo. Cherbourg
Hamburg in Gdansk) 26. okt M1NNEKAHDA (v Hamburg In
Cdansk)	5. nov,
VSE VODNE PROGE DO POLJSKE. (
^ac white Star
Dva kmeta. Ferdinand Lingier ir Albert Teunisen sta /ivela ze dolgo zaradi kokoši v silnem prepiru. Lepega dne se spreta vnovič in Tjinjner je v je?.: ubil kokoš svojega sosed«. Ta je nato posegel po samokresu in ustrelil Lingicr-ja v bližino srca. Lingier je imel še toliko moči. da se je vrnil domov. snel puško raz stene in i t. daljave desetih metrov ustrelil na Teunisena. ki je obležal na mestu mrtev. Nato se je zgrudil tudi sam in izdihnil. Dve življenji za eno kokoš! Vrednost našega življenja na ljudskem tržišču je res majhna.
Zvoki vijoline so ga izdali.
OLYMPIC ' Cherbourg ' 24. sept. ADRIATIC \ SoutnamptOD \	6. o^t.
Iz New Yorka. NapolJ in Genovo: GOTHLAND »sumo 3. razred) 17. nov. New York In Boston — Aztr). Gibraltar. NapoM In Genovo.
CRETIC .................... 28. oktobra
♦ARABIC .prejšni 'Bt-rlin') 3. novembra »NajveCji parnik v re<?_ni* slufcbi z Južno-
evropskimi prirtarf^čl. INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY
120 parnikov — 1tott 9 BROADWAY	NEW YORK
ali pri lokalnih agentih.
Največji, najhitrejši parnlkl na svetu, izborna postrežba potnikom.
V	vašem mestu ali bližini j« lokal.
nI aoent.
V	Jugoslavijo, Bolgarsko, Rumunsko in Madžarsko
preko
Dubrovnika, Trsta in Reke
CALABRIA ........ 13. okt.
PANNONIA .......... 22. okt.
ITALIA ............ 29. okt.
Sifkarte: 3103.09 za Calabria ir Italia.
$110.00 za Pannonia, — $3.00 davka.
Preko CHerbourga In Southamptona:
AQUITANIA .......... 4. okt.
CARMANIA .......... 11. okt.
Jugoslovanski konzulat v Yorku nazuanjA:
1.	Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, l&hko dobe potne liste na podlagi kakega starega poenega iista, krstnega lista,
jdorcovinsVe^a lista oziroma vojaških ali delavskih bukvie iz starega kraja.
2.	Oni, ki nimajo nobenega t& kef,a dokumMita, se morajo obrniti na pristojne oblasti v stuiem kraju ter ^ih tam dobiti. Kdor
Ifco pri iskanju potnega Gsta poka-jzel rnega utr-.ed ^ornj'.h dokumentov, dobil potni h*3t krrjulo poltem, ko bo zglac?l na konzulatu.
3.	Ori na5i državljani, ki žel« takoj odpotovati v stari kraj, pa j nimajo pri roki aob^arga gornjih doiriiment&v, morajo imeti potrdila naših podp;>rn:h dmatčv, katerih člani so. V potidilih raora biti navedeno, da so resai^no državi ia-m kraljc7ine 9rLov, Hrtator in Slovencev. V takih slučajih pa !>o morda konzulat smatral za potrebno, iskati pobKonegi dovoljenja od minisirstva zunanjih zadev za Padanje potnega lisir. To s© »osebno tiSe onih oseb, o katerih pe sss-mi, da so ie državljani kake druge iriave.
4.	Vsi oni državljani, ki so is-dali prošnje zs potne liste, in potom katerih bilo nanrošeno etb 'nrnje ministrstvo, da jih jc mogo-■čs izdati, jin bodo dobili, kakor-hitro se zglatse pri tem konzulatu. To se tiče prisrlasitev vloženih do 25 maja tega Ie<ia.
5.	Kef ▼ vee slncajih naši državljani kupujejo šifkarte za parn^ke katere jim je priporočil ta sli oni 'agent, ne oziraje se n» to, kakšni so ti parniki, kam plovejo, pripo-jročamo, naj nihče ne kupi prej kart, dok'er o tem ne peizve pri ifra^k Sakser 5?tate Bank, 82 Cortland St., New York, N. Y.
POZDRAV.
Pred odhodom v svoj rojstni kraj B raslo ve e na Štajerskem pozdravljam vse svoje prijatelje in znance. — Jakob Sta mol.
Iščem svojega bratranca JOHNA STOJ NIČ, do ma Lokvic pri Metliki na Dolenjskem. Prišla sem pred par meseci iz starega kraja in imam »poročila za njega. Prosim cenjene rojake, ce kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se |>a sam oglasi. svoji sestrieni: Pranees Si-mee, Box 75, Seofield, Utah.
(29-9—3-10-
. j
V Bostonu je šla neka mlada dama mimo neke cerkve. Iz cerkve so odmevali zvoki vijoline. Dami so se zdeli zvoki jako znani. Da vidi ali ne igra morda kak njen znanec, stopi v cerkev. In res, bi1, je to njen bivši znanec Rathclife ki ga je policija zasledovala radi tatvine 50.000 dolarjev že tri leta. Dala ga je takoj aretirati in sedaj Rathclife lahko v zaporu premišljuje, kako dober spomin in kako muzikalna ušesa imajo nekateri ljudje, posebno kadar jim ne bi bilo treba.
Ženska učiteljišča
ustanavljajo na Kitajskem, kjer hočejo imet.i čim preje ženske učiteljice. Dooedaj so proučevali mlade Kitajke jniaijonarji in pa japonske učiteljice; odslej pa hoče-, jo imeli svoje domače učiteljice. i
Iščem svojega bratranca JAKOBA SIMŠIČ, doma iz Beljskega pri Postojni. Slišim, da nahaja sedaj nekje v državi New-York. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njeg'»v naslov, da mi ga dobfohomo naznani. aLi pa naj se sam oglasi svojemu bratrancu: "Frank Simčii'. "13525 Darlev Ave.. Cleveland, Ohio. (3-9—3-10)
GOSULiGH ČRTA
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst-.
PRES. WILSON .......... ir. okt.
BELVEDERE ............ t. nov.
ARGENTINA ........... 19. rtov.
PRES. WILSON ......... 3. dec.
Cene z* T«-et In Reko o«: Pres. Wilson $115 in »5 davke. Argentina In Belveder« $103 In davisa.
Totom listkov ledanih za kraje v Jugoslaviji In Sroiji. Razkošne ugodnosti prvi«.t, drugega In tretjega razreda. Potniki tretjega razreda, dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & Co.
PiMtnaer Department
2 West Street New York
;; Dospelo je novo t l [ * rsuho grozdje. »
•	■ Hnftitel zelo sladke debele ! I I gode, botun. 50 fantov .. $>«— 4'
•	1 OIptr sroadj« največje in naj- < l
•	l sladke j Se Jagode, boksa 50 trm
Malo Črno grSto grozdje, Eelo gladko, boksa 50 funtov $7.~ ' ■ PoAUtte »3. m rtfun rtakt boka*' .' ki neroCIt« In ocwl&N bomo takoj.
BALKAN IMPORTINO 00. i
•1-83 Cherry Ot.. New York, N. Y. ,
Pttoranje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer In Rotterdam.
V«l parnlkl, ki odplujejo Iz New Yo^ka so na dva vijaka.
ROTTERDAM..........8. okt.
RYNDAM ............ 15. okt,
NIEIW AM STEKAM . 2?. okt. NOORDAM .......... 29. okt.
Vaj parniki Imajo za tretji razred »obe ta 2. 4 in 6 oseb. Cena za 3 razredčiš N'ew Yorka do Ljubljane $100. do Zagreba |10l\
ter vojnega davka. Za pojasnila In- cene vprašajte pri:
HOLLAND-AMERICA LINK
ti-24 State Street	New York
______________________________________________________________________________________

L
ms.