Leto XXVIII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno
TRGOVSKI LIST
Številka 2.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. —
15 lir. Plača in toži se CaSOPSS ±B fffgOIMflO, flldUS£fi/0, Of>ff IH $£#13 ffl/Š* 1/0 Račun pri .postni hranil:
v Ljublani
nici v Ljubljani št. 11.953
Izhasa vsako sredo
Liubliana, sreda 10. ianusria 1945
Preis - Cena i 2'
Inventar tekstilnega blaga
Pokrajinski gospodarski svet objavlja naslednje:
V	smislu izvršilnih določb št. 3 šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, ki so izšle v »Službenem listu« št. 98 z dne 27. decembra 1944, morejo vsa podjetja, industrijska, obrtniška, trgovinska na debelo in na drobno, trgovinska zastopstva z zalogo blaga, uvozniki in izvozniki, ki prodajajo tekstilno! In mattufakturnoi blago, čevlje in druge oblačilne predmete, sestaviti inventar blaga, ki je njih lastnina ali lastnina tretjih oseb, a je na zalogi v njihovih skladiščih, prodajalnah ali drugih prostorih in sicer po stanju 31. decembra 1944.
Inventurne operacije se morejo izvršiti v roku od 1. januarja do najkasneje 10. januarja 1945. V tej dobi naj imajo sicer podjetja odprte svoje lokale ob navadnih urah, morajo pa ustaviti vsako prodajo ali drugačen odstop zgoraj navedenega blaga.
Inventar je sestaviti v dveh izvodih na tiskovinah, ki jih je založilo Združenje trgovcev v Ljubljani in ki se tam dobe.
Inventar je izpolniti po dosedaj veljavnih določilih glede na število metrov ali kosov in število točk. Upoštevati se mora le izpre-memba glede razporeditve metrskega blaga I. kategorije, in sicer kot blago:
a) iz umetne svile,
b) iz bombaža ali lesne volne in
c) iz volne in volnene mešanice.
Takisto tudi razporeditev pletenin in nogavic za moške, ženske in mladoletne.
Inventar se mora predložiti najkasneje do srede 10. januarja 1945 med uradnimi urami Pokrajinskemu gospodarskemu svetu v dveh izvodih, od katerega prejme izročitelj en izvod kot potrdilo.
Prodaja čevljev
Še! pokrajinske uprave v Ljubljani je z odlokom z dne 18. decembra 1944 VIII. št. 6182/14 določil kontingent moških, ženskih, deških in otroških čevljev. Te čevlje bodo prodajale v Ljubljani na nabavnice, izdane po 2. XII. 1944 te tvrdke: deške in otroške čevlje in navadne moške čevlje (Mannerstras-senschuhe):
A. Krisper, A. Zibert in M. Tre-bar;
navadne ženske čevlje (Frauen-strassenschuhe) pa tvrdke:
Jože Kalan, Franja Gotzl, Angela Gorše, Bat’a, Peko, Anton Šinkovec, Triumf, Ljudmila Šemrl, Marta Pelan, Viktorija Zmaga, Edvard Šega, Julij Vodnik,
A. Krisper, A. Zibert, M. Trebar,
B. Mergenthaler.
Moške delovne čevlje bodo pro-dajale vse trgovine s čevlji v Ljubljani.
Najvišje cene za riž
Na prošnjo Rižarne, družbe z o. z. v Ljubljani je komisar za cene odobril naslednje najvišje cene za riž:
za rižarno, franko skladišče za
1	kg 4.36 lire, za Prevod za 1 kg 4.42 lire in za trgovca-detajlista za 1 kg 5 lir. Kakor pni vseh odločbah o najvišjih cenah, velja tudi pri tej odločbi, da mora biti cenik z najvišjimi cenami vidno nabit, kjer se Prodaja blago, da je vsako posred-
Nova gospodarska borba
Ko še ni mogoče reči, kdaj bo konec vojne, občutijo v nekaterih deželah >strah pred mirom«. Severno Ameriko skrbi preureditev gospodarstva, v Evropi se pa tudi nevtralne dežele boje — nove gospodarske borbe. Te nezdrave pojave opisuje »Sudost-Echo« med drugim takole:
V	Združenih državah Severne Amerike se zavedajo, da bodo imeli v prvih povojnih letih okrog
11	milijonov brezposelnih, če se že prej ne najde delo za te velike množice. V civilne svrhe preurejena proizvodnja bo za domača tržišča prevelika in zato si morajo ameriški podjetniki poiskati tuje trge iin tuje odjemalce. Na videz to ni težko, ker je povpraševanje po surovinah in izdelkih po vsem svetu vedno večje in ker bo treba tudi popravljati ,in obnavljati vse, kar je propadlo med vojno, ameriški izvoz pa bo vendar naletel na mnoge ovire. Tako se ameriški gospodarski imperializem po vsem svetu srečuje z britanskim gospodarskim imperializmom in naposled mu bo s svojimi interesi in cilji nasprotoval tudi sovjetski gospodarski imperializem. Anglija bo dežele svojega imperija združila v močnem gospodarskem bloku, Sovjetska unija pa sploh ni hvaležen objekt za ameriško zunanjo trgovino, ker njena proizvodnja Ameriki ne more nuditi kaj posebnega.
Za USA izvoznike tudi pogledi na južni del amerliškega kontih nenta niso zadovoljivi. Južno-ame-riške dežele so se v zadnjih letih precej industrializirale in njih gospodarska emancipacija je že tolika, da bodo hotele tudi dobro prodajati svoje pridelke in surovine, kadar bodo kupovale tuje produkcijske presežke. Združene države Severne Amerike kupujejo sicer zdaj med vojno v Južni Ameriki živila in surovine, po vojni pa bi hotele kakor nekdaj tam predvsom dobro prodajati svojo industrijsko proizvodnjo, kar pa ne bo mogoče, ker bodo dežele Južne Amerike svojo zunanjo trgovino uravnale po zahtevi in potrebi koristne blagovne izmenjave.
Po neugodnih izgledih za ameriško izvozno ofenzivo v drugih delih sveta ni čudno, da je pozornost Združenih držav najbolj posvečena Evropi in predvsem onim evropskim deželam, ki jih zaseda ameriška vojska, in iberij&kemu polotoku. Španski in portugalski trg sta že preobložena z ameriškim blagom, ki dela z nižjimi cenami hudo konkurenco švicarskim in švedskim tvrdkam. Švica in Švedska sta kot nevtralni državi računali predvsem s posebno obzirnostjo, a komaj so se odprle zveze s čezmorjem, je že prišlo do hudega razočaranja, ker ima od uvoza ameriških izdelkov v velikih serijah po nižjih cenah njuna izvozna industrija veliko škodo.
Med izvozom Združenih držav Severne Amerike in izvozom evropskih nevtralnih držav je velika
bistevna razlika. Evropske države izvažajo zaradi tega, da si zagotovijo dobave potrebnih surovin in živil, Združene države pa izvažajo predvsem zato, da vnovčijo presežke svoje proizvodnje, ki je tudi iz socialno-političnih razlogov ne smejo in ne morejo omejiti. Pri evropskih državah sta izvoz in uvoz v tesni zvezi, Združenim državam pa se na to zvezo ni treba ozirati in tudi pri cenah izvoznega blaga jim ni težko popustiti.
V	zunanji trgovini evropskih držav, ki jim primanjkuje živil jn surovin, je uvoz na prvem mestu, pri avtarkičnih' Združenih državah Severne Amerike pa je narobe in njih izvoz se bo moral takoj po vojni za vsako ceno močno povečati, da bo vsa preurejena industrija zaposlena in da se tako prepreči huda socialna kriza.
V	tem so povodi in — kakor se že vidi — tudi začetki nove gospodarske borbe, ki je naperjena tudi proti nevtralcem. To so že zdaj spoznali tudi švicarski gospodarski krogi, o katerih pač ni mogoče trditi, da b,i bili nasprotniki Združenih držav. Predsednik stroj-
no-industrijske družbe v Winter-thuru je nedavno izjavil: Vidi se, da zavezniki v deželah, ki jih kontrolirajo, ne marajo priznati nevtralnim državam istih pravic ko svojemu gospodarstvu. Da bi obdržale svoj življenjski standard, morajo tudi Združene države povečati svoj izvoz, pri čemer pa bo ta izvozna ofenziva močno omejevala tudi trgovino švicarske strojne industrije, ker je treba računati z občutno konkurenco nižjih cen.
Gospodarski položaj evropskih nevtralcev se je po anglo-ameriški invaziji in po razširitvi čezmorskega gospodarskega imperializma na Evropo bistveno poslabšal. One dežele, od katerih so evropski nevtralci dobivali za svoje industrijske izdelke živila in surovine, so zdaj založene od USA in jim ni več potrebno, da bi svoj trg in svojo potrošnjo omejili zaradi dobav industrijskih izdelkov. S tem pa je nastala vrzel v preskrbi dosedanjih evropskih gospodarskih partnerjev, ki je morda v današnjih razmerah sploh ne bo mogoče premostiti.
Ce upoštevamo, da ima Nemčija že od prej v vsej Evropi največje in najgostejše zračno-prometno omrežje, potem je pač še bolj jasno, da razni novi zračno-prometni načrti niso v skladu s stvarnimi potrebami.
Davčne karte za služinčad
Vsi poslodajalci, ki zaposlujejo hišno služabništvo, služkinje, stalne postrežkinje, se opozarjajo, da si nabavijo do konca meseca januarja predpisano davčno karto za hišno služinčad.
Davčna karta z občinsko takso stane 31 lir. Karte prodaja davčna uprava mesto,. Vodnikov trg št. 5/II, soba št. 13.
Poslodavec, ki davčne karte ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača kot kazen po 5 kratno vrednost davčne karte.
Povojni zračno-prometni načrti
no ali neposredno zvišanje cen kaznivo in da zoper to odločbo ni pritožbe.
Ceno govejega mesa
je določil komisar za cene: Prevodu po 35 lir za 1 kg, cena za konsumente pa je določena na 40 lir za 1 kg.
Po vsem svetu se zavedajo, da se bo po vojni promet na velike razdalje precej spremenil ter da bodo prešle v zgodovino tudi nekatere, nedavno še bučno proslavljene pridobitve njegovega razvoja. Razkošni orjaški parniki, ki služijo bolj prestižu kakor pa stvarnim potrebam, bodo zgubili svoj pomen in veljavo, odveč pa bodo tudi hitrostne tekme za »modri trak«, ker bo za najkrajšo pot in najhitrejše potovanje čez Atlantik dovolj letal na razpolago.
V ospredju je zdaj ureditev mednarodnih prometnih zvez po zraku, vidi se pa, da se tudi pri teh velikih načrtih kakor nekdaj pri urejevanju prometa po morju preveč uveljavljajo vprašanja prestiža ter tekmovalski interesi. »Siidost-Echo« opozarja, kako je v znamenju te veliko hibe potekla tudi nedavno zračno-prometna konferenca v Chikagu. Zastopanih je bilo okrog 50 držav, tekmujeta pa samo dva velika načrta: angleški in ameriški, dočim je večina udeležencev konference nekako skeptično stala ob strani ter izražala svoj namen, da 6oče najprej počakati na razvoj dogodkov ter po^m ubrati svojo pot.
Konferenca ni mogla imeti uspeha, ker se interesi obeh velikih tekmecev preveč križajo. Združene države Severne Amerike imajo danes pri zračnem prometu to veliko prednost, da tudi zdaj med vojno vzdržujejo veliko zračno omrežje in da predvsem ameriška industrija pri vseh velikih vojaških zahtevah še vedno lahko gradi letala za civilni promet. Tej tehnični prednosti USA pa lahko Anglija nasprotuje s svojimi teritorialnimi oporišči, ki jih ima skoraj po vsem svetu in katerih se Američani pri izvedbi svojiih načrtov ne morejo izogibati.
V ameriškem načrtu je zračno omrežje 140.000 milj., ki hi obsegalo skoraj ves svet. V ospredju je serija dvajsetih prog, od katerih so bile navedene kot najvažnejše: 1. Newyork — London — Berlin —
Praga — Dunaj — Istanbul — Kairo, 2. Newyork — Pariz — Švica
— Rim — Atene — Kairo — Ba-shra — Kalkuta, 3. Newyork — Stockholm — Moskva — Teheran
— Bashra, 4. Newyork — Lizbona
— Madrid — Rim, 5. Newyork — Natal (Brazilija) — Dakar — Brazzaville — Johannesburg — Kap-stadt, 6. San Francisco — Honolulu
— Tokio — Šanghai, 8. Chicago — Alaska — Vladivostok — Šanghai
— Honkong — Kalkuta, 9. Miami
— Rio de Janeiro — Buenos Aires. Po tem načrtu bi postal New-york središče svetovnega zračnega omrežja in dosegljiv bi bil v najkrajšem času od vseh važnih točk sveta.
Za zračni promet v sami Evropi pa so napravile načrt angleške železniške družbe. V tem omrežju bi bilo 19 prog za najboljšo zvezo z Londonom. Med drugim bd vodile nove proge v Lizbono, Pariz, Bruselj, Berlin, Moskvo, Istanbul in Atene. Ker so pa še drugi veliki zračno-prometni načrti, nastane veliko vprašanje, če bo število prog in letal sploh še v pravem razmerju s številom potnikov, ki bi se mogli posluževati novih prometnih zvez in sredstev.
To vprašanje je važno in resno zaradi tega, ker imajo tudi razne manjše države velike načrte svojih nacionalnih zračnih prog. V Švici razpravljajo že več mesecev o ureditvi velikega centralnega letališča, Švedska pa je že začela praktično lizvedbo svojega zračno-pro-metnega načrta. Tako urejujejo progo, ki bo čez Stockholm zvezala Malmo na jugu ter Luleo na skrajnem severu dežele. Pri Stockholmu in Goteborgu bodo nova velika letališča služila tudi tranzitnemu prometu iz Amerike v Moskvo. Švedska zrakoplovna družba Sila je naročila nova letala za 14 milijonov švedskih kron. Danska ima načrt tako gostega povojnega zračnega omrežja, da bo že vsako mesto, ki ima nad 8000 prebivalcev, imelo svoje letališče. Tako nameravajo urediti 35 novih letališč.
Važno opozorilo za hišne lastnike
Vsi oni lastniki hiš, ki so imeli iiz katerega koli vzroka prazna stanovanja ali lokale na dan 1. januarja 1945, se opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40. zakona o neposrednih davkih prazno stanje najkasneje do 14. januarja 1945.
Ce ne bo prijave v tem roku, bo izvršen odpis zgradarine zaradi praznega stanja šele od dneva, ko bo davčni urad prejel prijavo.
Prijavo, spisano na taksnem papirju po 6 lir, je oddati pri davčnem uradu.
Lord Keynes je malo dosegel
Poročali smo že, da se je v Wa-shingtonu pogajal lord Keynes z ameriško vlado zaradi omilitve določb zakona o zakupu in posoji. Proti britanskemu pričakovanju so bile najbolj bistvene britanske želje pri pogajanjih odklonjene. Zaradi tega je še nadalje nedopustno, da bi blago, ki ga prejema Anglija po zakonu o posoji in zakupu, predelovali za angleške izvozne predmete. Sodi se, da bodo najvažnejši angleški izvozni 'predmeti kakor jekleni in bombažni izdelki v kratkem črtani s seznama predmetov, ki se dobavljajo po zakonu o posoji in zakupu. Pri pogajanjih se je upoštevalo, da so mogle USA svoje plačane izvozne količine že povečati nad predvojno stanje. Nasprotno pa se je dogovorilo, da se bodo po koncu evropske vojne dobave Vel. Britaniji po zakonu o posoji in zakupu znižale od 10 na 5 milijard dolarjev letno.
Založbe in izdaje knjig v Švici
V	zadnjih letih je izšlo v Švici toliko novih knjig, ko že dolgo ne pred sedanjo vojno. Ze leta 1942. »o mislili, da je bil dosežen rekord novih publikacij, ko je bilo v vsem izdanih ^875 knjig, naslednje leto pa je bil ta rekord močno prekoračen, kajti novih publikacij je' bilo 3358. Največ novih knjig je beletrističnih, po jeziku pa je literatura v nemščini na prvem mestu.
Zaradi tolikega porasta knjižne produkcije je švicarski zvezni svet s posebnim zakonom zavaroval domače založništvo pred tujo gmotno premočjo. Nove založniške koncesije dobijo samo švicarski državljani, družbe, ki vodijo založbe knjig, pa morajo dokazati, da so udeležbe tujega kapitala v dopustni meji.
PRVA DOMAČA TVRDKA za umno gojenje, zbiranje in umetno sušenje, selekciranje in trgovina z zdravilnimi, gozdnimi, industrijskimi, aromatičnimi zelišči in drugimi koristnimi rastlinami, semeni, sadjem in zelenjavo
«ALPA»
GROM JOŽE
LJUBLJANA
HRANILNI PROIZVODI droge — čaji — gobe — dišave suho konzerviranje
Pisarna-skladišče: Vidovdanska št. 18
Telef.: 37-17
Prijava rentnine
Davčni urad za mesto Ljubljana razglaša: V času od 2. do 31. januarja 1945 so dolžne Vložiti prijavo za rentnino vse osebe, ki so imele v letu 1944. dohodke od premoženjskih predmetov in imovin-skih pravic pod pogojem, da niso ti dohodki zavezani že kakšni drugi davčni vrsti.
Rentnemu davku so zavezani: obresti od dolgov kakršne koli vrste rente, najemnine in zakupnine za razne inventarje, za stavbošča in zemljišča, če dohodek teh presega katastrski čisti dohodek.
Predmet obdačenja so v letu 1944. dejansko doseženi dohodki. Davčne prijave morajo vložiti osebe, ki so imele dohodke, če se pa te nahajajo v inozemstvu, mora vložiti prijavo in plačati1 davek dolžnik.
Ge prijava ne bo vložena do 31. januarja 1945, se bo odmerila 3°/o kazen, a 10 % če se prijava ne bi vložila niti na pismeni poziv.
Utaja obresti, rent, najemnine iii zakupnine, se bo kaznovala po čl. 142. zak. o neposr. davkih.
Vlaganje prijav za odmero prispevka za obrambni fond za leto 1945.
Davčni urad za mesto Ljubljana razglaša:
1. Zaradi pravilne odmere obrambnega fonda morajo predložiti davčni upravi v smislu uredbe k § 19 finančnega zakona za leto 1939/40 (Služb, list št. 181/34 i& leta 1939) nekolkovane prijave vsi moški davčni zavezanci, stari nad 30 let, ki imajo davčni predpis na zgradarini, zemljarini, pridobnini in rentnim in to samci, oženjeni in vdovci brez otrok. Onim davčnim zavezancem, katerim so otroci pomrli in so sedaj brez otrok, prijav ni treba vlagati.
2. Nadalje naj vlože nekolkovane prijave tudi oni davčni zavezanci, ki so solastniki kake hiše ali obrata ozir. podjetja, torej vsd solastniki hiš, vsi komanditisti in javni družabniki. Vsa imena solastnikov hiše ozir. vse komanditne ali javne družabnike ene tvrdke je treba navesti na eni prijavi, na kateri se morajo natančno izpolniti vsi stolpci. Kdor ne vloži prijave ozir. vloži nepopolno, ne bo mogel pozneje oporekati odmeri.
3. V lastnem interesu naj vlože s 6 lirami bolkovane prijave oni davčni zavezanci, ki imajo 3 ali več živih zakonskih otrok izpod 21 let starosti. Tem se namreč stopnja obrambnega fonda zniža, toda le na podlagi pravilno vložene prijave. V prijavi je navesti imena in rojstne podatke otrok ter mora resničnost podatkov na prijavi potrditi mestna občina.
Prijave se morajo vložiti v času od 1. do 31. januarja 1945. Po tem terminu vložene prijave se pri odmeri obrambnega fonda za leto 1945 ne bodo upoštevale.
Tiskovine za prijave se dobe pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5, soba št. 4, I. nadstropje.
Gospodarski uspehi Slovaške
V zvezi z 10 letnim slovaškim načrtom za napredek kmetijstva, ki je bil nedavno sankcioniran od parlamenta, opozarja »Siidost-Echoc na naslednje slovaške gospodarske uspehe:
Za napredek slovaškega kmetijstva je potrebno prizadevanje v dveh smereh: dobro je treba obdelati zemljišča, ki so za kmetijstvo še na razpolago, v splošnem pa je treba povečati kmetijsko proizvodnjo, kar se lahko doseže z mehanizacijo in modernizacijo. Od deželne površine 3.8 milijona ha je približno 2.1 milijona ha kmetijskih zemljišč, 1.5 milijona ha pa je na razpolago gozdarstvu. Na enem hektarju kmetijskih zemljišč mora preroditi Slovaška od svojega prebivalstva samo 1.3 prebivalca, Nemčija pa 2.43, pri čemer pa je treba upoštevati, da je na Slovaškem v kmetijstvu 60%, v Nemčiji pa samo 18.5°/« prebivalstva. To so pač ugodni pogoji za napredek in uspeh slovaškega kmetijstva.
V pravilnem razmerju s kmetijsko proizvodnjo ge razvija tudi industrija, uspehi obeh gospodarskih panog pa se vidijo tudi v zunanji trgovini. V petih letih je bilo razširjenih 80 starih, ustanovljenih pa okrog 250 novih industrijskih podjetij. V industriji so investicije dosegle že 2 milijardi Ks.
Zunanje-trgovinski promet je bil 1. 1939. nekaj nad 3700 milijonov Ks, 1. 1941. že 6677 milijonov, lani pa je presegel že 10 milijard.
Investicije državne uprave in državnih podjetij so 1. 1939. znašale 493 milijonov, naslednje leto 659 milijonov, lani 1173 milijonov, v petih letih skupaj pa 4855 milijonov. Od tega je prišlo na železnice 1737, na pošto in brzojav 272, na vodne naprave 534, na ceste in mostove 798, na upravna poslopja in zemljišča 257, na razna javna' dela pa 1597 milijonov. Pri investicijah so bili deleži gospodarskega ministrstva 486, državnih rudnikov in plavžev 39, državnih posestev in gozdov 130, državnih kopališč 15, poštne hranilnice 13, tobačne režije pa 7 milijonov Ks.
V	petih letih so zgradili 95 km novih železnic in 113 km spored-nih železniških prog, modernizirali in popravili pa so 962 km cest. Elektrificirali so 460 občin, v telefonsko okrožje so vključili 271 občin, poštno službo pa so razširili na 482 občin in 390 naselbin.
Precej so se povečali dohodki vseh državnih podjetij. L. 1939. je dobila država od državnih podjetij 225, naslednje leto 216, potem 364, l. 1942. že 538, lani pa 632 milijonov Ks.
Pridelki žita in krme na Madžarsk
Gostilničarski vestnik
Poraba elektrike
Po nalogu Mestne elektrarne sporočamo vsem gostinskim podjetjem zaradi strogega štedenja z električnim tokom naslednje:
Vsi gostinski obrati morajo kar najbolj štediti z električnim lokom ter morajo odstraniti vsa svetlobna telesa, ki zakrivajo žarnioei, da lahko z žarnico manjše jakosti osvetljujejo isti prostor. Luči ne smejo goreti v prostorih, ki niso v neposredni uporabi, kakor stranski hodniki, predsobe in podobni prostori. Hodniki naj bodo razsvetljeni s čim slabšimi žarnicami, toliko, da je možno po njih kre-tanje.
V poslovnih lokalih se morajo prav tako odstraniti raz žarnic vsa telesa, ki slabijo razsvetljavo ter naj se razsvetljava po možnosti reducira na čim manjše število žarnic.
V interesu skupnosti je tudi, da vsi gostinski obrati štedijo z uporabo električnega toka pri električnih pečeh in hladilnikih.
Da bo Mestna elektrarna lahko čim dalje dobavljala tok, naproša sindikat vsa podjetja, da pokažejo dobro voljo in se strogo ravnajo po gornjih navodilih.
Sindikat gostinskih podjetnikov
Denarništvo in zavarovalstvo
»Sudost-Echo« je takole opisal zadnje letine na Maržarskem.
V	prvih treh vojnih letih 1940., 1941. in 1942. so bile na Madžarskem žetve daleč pod navadnim povprečjem in posledica tega je bila stiska, kakršne tudi starejši prebivalci niso pomnili. Začasno se je moral dnevni obrok kruha znižati na 160 gramov. Žetev leta 1943. je bila po letu 1939. prvič spet dobra. Krušnega žita je bilo dovolj, skromen pa je bil pridelek krme. V splošnem pa je bila leti-
na tako dobra, da je bilo omogočeno zvišanje obroka kruha in moke.
Letošnja letina pa je spet zadovoljiva v nekaterih pokrajinah še boljša ko lani. Tokrat je bil dober tudi pridelek krme. Pridelek koruze je bil precej nad povprečjem zadnjih let. Z dobrim pridelkom krme se bo lahko spet dvignila živinoreja na predvojno višino. Najbolj si bo opomogla reja svinj, ki je v zadnjih letih precej nazadovala.
Gospodarske	skrbi
Gospodarstvo Južnoafriške unije se že nekaj let enostransko razvija, ker se pri pospeševanju rudarstva zanemarja kmetijstvo. V izkoriščanju velikega rudnega bogastva so prej vsi videli veliko korist, med vojno pa so se zbudili pomisleki, da pridobivanje zlata in diamantov ne daje vsega, kar je potrebno za življenje. Posledice zanemarjenja kmetijstva so se pokazale takoj, ko se je zaradi pomanjkanja tonaže začel krčiti uvoz. Pred vojno je kmetijska proizvodnja za silo zadoščala preskrbi 10 milijonov (2 milijona belcev, 3 milijonov čmoev) prebivalcev, k> pa se je kmetijska proizvodnja
zmanjšala, je bil potreben od leta do leta večji uvoz.
Problem prehrane je stopil v ospredje že 1. 1941./42., ko je zaradi neugodnega vremena dal pridelek koruze samo polovico nekdanjega letnega povprečja od 25 do 30 milijonov metrskih stotov in ko je bilo treba z živežem zalagati tudi angleško vojsko. V prvi polovici lanskega leta so se cene živil zvišale že za 30%. Takrat so hoteli uradnikom zvišati plače za 5°/o, to zvišanje so pa uradniki ogorčeno odklonili. Racdoniranje se je začelo pri moki z uvedbo enotne krušne moke, potrošnja mesa pa se je v Kapstadtu zmanjšala za 70%.
Iz madžarskega zavarovalstva
Zasebno zavarovalstvo na Madžarskem je imelo v zadnjih letih dobre uspehe, kar dokazujejo naslednji podatki:
Konec 1.1938. so znašale premije v škodnem zavarovanju vseh zavarovalnic 44.5 milijonov pengo, kar je za 4% več kot v prejšnjem letu. Konec 1939. se je zvišal ta znesek	za	24%	na	55.1	milijona,
1.	1940.	za	8%	na	59.5	milijona,
1.	1941.	za	33%	na	79.4	milijona,
1.	1942.	za	22%	na	96.8	milijona,
1. 1943. pa za 40% na 135.5 milijona.
Pri življenjskem zavarovanju napredek sicer ni bil tako velik, a je tudi zadovoljiv. V 1. 1938. so se dohodki od premij zvišali za 4% na 31.7 milijona, naslednje leto so se znižali za 2% na 31.1 milijona, 1. 1940. pa so se zvišali spet na *31.4	milijona,	1.	1941.	za
7% na 33.7	milijona,	l.	1942.	za
15% na 38.6	milijona,	1.	1943.	pa
za 12% na 43.2 milijona	pengo.
a
V	nemših denarnih in zavarovalnih zavodih je bilo število nameščencev Ted uci rano od 180.000 na 120.000. V okviru ukrepov za totalno mobilizacijo je bilo nato reduciranih še 20.000 nameščencev. Čeprav je delo v denarnih zavodih med vojno naraslo, se je posrečilo z racionalizacijo dela kljub redukciji nameščencev ohraniti poslovanje deifcimih in zavarovalnih zavodov v polnem obeegu.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki:
Šumi, tovarna bonbonov, čokolade in peciva, It. & S. Hribar,
Ljubljana. Izbriše se javni družbenik Hribar Rado, zaradi česar je prenehala javna trgovska družba. Sainolastnik firmo je odslej Hribar Svetozar.
Splošna maloželezuiška družba, d. d., Ljubljana. Spremenila so se pravila družbe. Izbriše se član upravnega sveta Com. dr. Salva-tore Tranchida, vpiše pa se član upravnega sveta Jančigaj Fran, gen. tajnik in magistratni ravnatelj iiz Ljubljane.
Izbrisi;
A. V. Meden, lesna industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani. Zaradi smrti se izbriše poslovodja Meden Viktor .
Ranca Commerciale Italiana — Agenzia di Lubiana. Zaradi opustitve podružnice v Ljubljani in prenosa poslov na Banca Commerciale Italiana s sedežem v Trstu.
Gospodarske vesti
Zavod (»Werk«) 8e sme po tolmačenj«. Gospodarske zbornice v Leipzigu imenovati samo tvrdka', Id ima več ato delavcev in ki je tudi v strojnem pogledu najbolj opremljena. To mnenje se krije tudi z načelnim nazira-njem Drž. gospodarske zbornice, ki imenuje kot zavode le podjetja, ki presegajo po prometu, strojni opremi in številu delavcev večino tovarn svoje stroke.
Za inozemske delavce v Nemčiji, katerih plačilni promet z domjovino je zaradi vojne pretrgam, je posebne važnosti, da morejo evoje prihranke nalagati na posebne delavske konte pri nemških denarnih zavodih. Za vplačila ni predpisana nikaika najvišja meja. Z naloženim denarjem morejo delavci tako svobodno razpolagati kakor s svojimi mezdnimi dohodki.
Novi državni proračun v zasedeni Italiji predvideva za 1; 1945. 62 milijard tir deficita.
Belgijski inin. predsednik pierlot je moral priznati', da ima Belgija domače masti samo še za dva tedna, domačega mesa pa za štiri tedne. Če ne pride pomoč dz inozemstva, bo prehrana Belgije v največji nevarnosti.
V Švici so znova omejili zaeobivi promet s tovornimi avtomobili in industrijskimi traktorji, tor se naj bi ta promet zmanjšal za eno tretjim.
V španskih avtomobilskih krogih se živahno razpravlja o povojnem položaju na svetovnem avtomobilskem trgu. Menijo, da bo nova proizvodnja za najmanj 40% dražja od predvojne. Serijski avtomobili da bodo veljali po 1200 dolarjev.
Turška vlada je sklenila zgraditev j 5000 km novih železnic, ki bi vezale j pristanišča ob Črnem j,n Egejskem morju z zaledjem. Vsako leto bi se napravilo 250 km železnic, da 'bi bile vse železnice napravljene v 20 letih.
ALK«
»
GOSPOSVETSKA C.
DESTILERIJA
TOVARNA ALKOHOLNIH PIIAČ IN SADNIH SOKOV - DOMAČI ALKO ČA|
IHHMNNNOoiMNNNNMHNNNMUNBHOMMUMaiimaMMaNMNHaDNNNI
t
TVRDKA FR. KS. SOUVAN
javlja žalostno vest, da je njen skoraj 50-letni sodelavec, gospod
Feliks Pire
preminul.
Tvrdka bo zvestega in vzornega sodelavca ohranila v trajnem in najlepšem spominu.
Ljubljana, 4. januarja 1945.
TVORNICA SADNIH SOKOV
IN MARMELAD	jj
VITAMIN
M LJUBLJANA
CESTA 800 LET LJUBLJANE ST. 46
J
Gradbeno podjetje Sver & Kosi
— d.zo.L —-	■
Ljubljana - Rimska cesta 16 — Tel. 48-78
B. Kolb & Predalič
Ljubljana
Kongresni trg
Hranila
I Pražama „Slastu j
!	Ljufiljana~Vič	•	j
'•Maaa>aauuaMMaNuiuauaaiumaaaBaauaiM»Mai*iiHaHaaiaiHiaa»MHaaaaMaaaaaiM»aii<
^"■■■■■■aaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa.
B. Žilic & Komp.
Trgovina z železnino, porcelanom in steklenino
:	Na	drobno	Na	debelo
: :
JGjubljana ~ $fo§posvei§2ta cesta
aaaaaa—aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB.
a	-
i
a	\
M agra
: SL. SCHOBERL - LJUBLJANA - ŠMARTINSKA CESTA 10 j
! ------------------------------------------------ i
LESNA INDUSTRIJA — IGRAČE IN LESNI IZDELKI TELEFON INTER. 80-79
•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Karel Kavka
: stavbenik in tesarski mojster
| TELEFON 20-50
LIUBL1ANA
ŽIBERI0V4 ULICA II i
*aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
Peter Podboršek
\
veletrgovina z vinom
Ljubljana - Šiška
laaiHMaaaMaaaaMi
'•■•aaaaaaaaa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/
•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaf
| Trgovina »Umetnost« j
■	a
a
Prodala starinskih umetniških slik, kipov in pohištva.— Ogleite sl to pri tvrdki
„U metnost"
5 Kolodvorska ulica št. 30
Bizjak Boris
urar
LJUBLJANA
a a
E Pražakova ulica št. 8 \
Karionaža „ALBA“ — Alojz Babica [
Ljubljana — Mirje &tev. 4	{
•■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaraaaaa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«aaaa>
Klemenčič Jože
trgovina z meianim blagom
Ljubljana-Trnovo	Pred Konjušnico 5
b»eaeeeeaa#aeeeeeeeeeeeeeeeseeeeseeeeeseaeaaaeseeeeseeeeeaeeeeeeeeeeaaeeea<
Bucik Tone
Ljubljana - Dunajska cesta
'aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«’
! FOTO-STUDIO
! JOSIP POGAČNIK
a
| Ljubljana — Ulica 3. maja 3/1
taaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaai
A. Anko
specenja
I Ljubljana ■ Cajeva ulica i
aaaBaaaaaaaaaaa-
  .....................
! KADIVC ANION I
! !
Manufaktura
na debelo
a	a
■	l	•
j Ljubljana, Sv. Petra nasip 1 j
LEOPOLD PflULIC
zastopstvo ŠKODOVIH zavodov
Ves elektrotehnični material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalogi
š
Pelicon slaščičarna
Ljubljana
Priporoča se
nanufaktuna veletrgovina
F. HREHORIC, LJUBLJANA
‘Dunajsha cesta 23
Telefon 42-44
hi
SLOVENIA TRANSPORT
SPEDIC1JSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih
JOS. E. »ILIH
Ljubljana ■ Miklošičeva cesta
uvoz	IZVOZ
Telefoni: Špedicija in tarifni biro: 27-18, 37-18 Carinska pisarna: 37-19 — Po uradnih urah 24-19
Poštni predal 239 - Čekovni račun pri pošt. hran. v Ljubljani 14.050 - Naslov za brzojavke: Slovenia transport
Dora Kregar
trgovina — Dravlje pri Ljubljani
■•nuNii
! GAJSKI MILAN
\ TRGOVINA Z MANUFAKTURO
LJUBLJANA
Miklošičeva c. 36
ZADRUZNA
TISKARNA
LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 17
Pečnikar Anton
avtopodjetje
Ljubljana, Dolenjska c. 48/e
Telefon 49-28
SALON LADY
Ema Živec, Ljubljana
Dunajska cesta 1/IV
Avtodelavnica
■
Garaže »Lojze«
H	L. Kimeswenger
\ Ljubljana — Cirii-Metodova ulica štev. 35
UimiHH niHuninunnmui>«n>n»n«>«nn'Hlullnnnn,lnl,naH,tI,a,aaIa ■
8
■
Rudolf Radovan
tapetnilc
Ljubljana—Mestni frg
iMHIUHINinmUNmiBNIHIIHIHIHUHHHIIIHNIHIHHHimiHlliniUUmNHini
tiska vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela — hitro, lepo in po zmernih cenah!
RESLJEVA C. 24
KOTNIKOVA UL. 19
ELEKTROTEHNIČNI PREDMETI
: : 	 I!	IN IZDELKI IZ UMETNE SMOLE	
■ ■		
■
■
■
c
■
Kaiser Heri j
8 ■ . ■ ■
Modna in manu-
■
fakturna trgovina
Ljubljana
Stari trg št. 3
Naročite se na
,Trgovski listi'
I Kolinska d. d. hranila 1
■
s
|
Ljubljana	l
PREDALIČ
DANILO PREDALJC
LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 18
Na zalogi vse vrste KRZNA
DAMSKI PLASCI — BOE — SREBRNE LISICE — PLAVE LISICE — OVRATNIKI — KOZUHOVINASTE IN ŠPORTNE CEPIČE VSEH VRST IN VSI V TO STROKO SPADAJOČI PREDMETI
Prevzemam v popravilo in izgoioviiev vsa krznarska dela TELEFON 36-46
GOSTILNA
.»PRI LOVCU«
LJUBLJANA, RIMSKA C.
99
Malina**
SchvPeigev & Mečnih
s
:
Ljubljana Vil
‘Rad.icval d
X,
o.
z
JEjubljana - Dalmatinova ulica
IVAN JEL»CIN4IUBUM„,,
veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom sceiH0,	/
Fflr Konaortium »Trgorski ljat< ate Verlag- Za konzorcij »Trgovski liste kot izdajatelj: dr. Ivan Pie« - Schriftleiter- Urednik: Aleksander Železnikar - Ftir die Druckerei »Merkur« A. G.
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Al« — vm. ▼ Ljubljani.