NO. 114 Ameriška Domovi ima 71"um E RIE/l m— HOME1 AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY, MORNING, JUNE 10, 1953 LETO LEX — VOL. Lin De Gasperi je zmagal pri italijanskih »olilvah v zadovoljstvo svobodnega sveta De Gasperijevim kščanskim demokratom se je posrečilo dobiti zadostno število glasov, da so si zagotovili večino v senatu in verjetno tudi v poslanski zbornici. RIM. — Koalicija predsednika lade in voditelja italijanske Krščanske demokracije je uspelo pritegniti italijanske množice in si zagotoviti večino v bodočem parlamentu. V senatu ima ta koalicija že sedaj 52:4 odst. Večine, potrebno ji je dobiti le še nekaj nad 50 icdstotkov ljudskih glasov, da dobi 63 odstotkov vseh poslaniških mest v parlamentu. narhisti so pridobili veliko volkcev in ojačili svoje vrste zlasti v Južni Italiji in Rimu, medtem ko so komunisti v glavnem ohranili svojo staro moč. Tako se je Italija zaenkrat o-Ehranila na srednji poti v veliko zadovoljstvo vsega svobodnega sveta. Volilna borba je bila zelo huda in ostra, zato je precej čudno, da je pri znanem vročem laškem temperamentu zma- Desničarski neofašisti in mo- gala zmerna sredina. DEPARTMENT RDEČIH SLANIKOV Pred senatnim preiskovalnim odborom se zagovarja Fr. Coe, bivši tajnik ustanove Internati-tional Monetary Fund (od leta 1946 do 1952) ki je imel poleg 'lega še sledeče položaje: od 1. 1934-39 svetovalec United States Treasury; 1. 1939 ekonomski sve-tovalec pri Federal Securiity A-gency; 1. 1940 svetovalec za voj-fto finansiranje pri National Defence Gorp.; v letih 1945 - 46 direktor Monetary research Uni-fed States Treasury Department; leta 1941 specialni asis-fent ambasadorja in finančni ^taše ameriške ambasade v Londonu; leta 1942 eksekutivni tajnik War Production Co. United States America - Canada; v le-l>h 1942-43 pomožni direktor us-fenove Board of Economic War-fere; leta 1943 svetovalec Mexican American Commission ion Economic Cooperation; v 1. 1943-fe pomožni administrator Foreign Economic Administration; feta 1944 tehnični tajniki U. S. Monetary and Financial Confe-fence, Breton Woods. Sarnia' ob sebi je umevno, da fe moral biti vsak z ISletnim %žbovanj em na tako visokih fe odgovornih vladnih položar nesporni patriot. Frank Coe, fe mu preiskovalni odbor očita, jfe je komunist, pa že Slkrat ni fetel odgovoriti na vprašanje, fe je zdaj ali če je bil takrat, je služil v gori imenovanih fežnih položajih, vohun in ko-feunist. Na vsa vprašanja od-fevarja samo, da bi ga utegnil Jfegovor inkriminirati. Prav ta,- ki .° trdovratno molči na vprasan-če je bil član komunistične fertije ali če se je sestal s ka-članom komunistične par-'fe na isvojem nedavnem poto^ Nju v Mehiko. Na vsa vpra-a odgovarja enako: da bi ga Ogovori utegnili inkriminirati. Če bi mogel na to vprašanje pravici odgovoriti z besedico fe”, bi ga ta 'odgovor na noben Jfein ne mogel inkriminirati. ,°rej če ni bil in če ni še zdaj Urpunist in vohun, čemu ne ^■govori na vprašanje s to emo-in kratko besedico? mohom roke in ciničnim odgovorom: Rdeči slanik . . . Preganjanje čarovnic. . . . Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! Syngman Rhee pride v Ameriko? NEW YORK. — Dopisnik je sporočil iz Seoula, da je zvedel iz vladnih krogov, da pojde predsednik republike Syngman Rhee verjetno v Washington k razgovoru s predsednikom Ei-senhowerjem. V WashingtOnu pa o kakem takem obisku nihče mič ne ve. Predsednik pojde na (oddih na Srednji zapad, če ne bo kake važne spremembe v mednarodnem položaju, ki bi ga zadržala. Bolj verjetno je, da bo korejski predsednik odletel v Tokio na razgovor z generalom Clarkom, vrhovnim poveljnikom ameriških in vseh zavezniških čet na Daljnem vzhodu. Švica je sporočila, da se tako dolgo ne bo pridružila nevtralni komisiji, ki naj bi prevzela v svoje varstvo vojne ujetnike, dokler Južna Koreja ne pristane na podpis premirja. Tito je naš zaveznik po sili Ameriko in Jugoslavijo ločuje propaganda nezaupanja. NEW YORK. — Revija “The Reporter” je objavila poročilo posebnega dopisnika Ernesta Halerina iz Beograda pod na-naslovom: io;“Kako pomagati Titu, da bo pomagal zapadu”. Poročilo pravi: — Ker jugoslovanska vlada neustrašno ■ nalaga svojim državljanom nove žrtve in omejitve, ni bojazni, da bi v tej deželi ameriška pomoč šla v nič radi zapravljanja za kake luksuzne predmete Tudi je res, da vlada ne trpi protiamerške propagande. To pa še ne pomeni, da ameriška politika ne naleti na ovire v Jugoslaviji. Jugoslovanski komunisti, od predsednika vlade doli do zadnjega uradnika ministrstva zunanjih del so vedno natančno vljudni v vsem svojem poslovanju s člani ameriških misij, ali Amerikanci ne morejo, vzdržati njimi nikakih družabnih stikov kot le čisto uradne. Noben Amerikanec ne ve, kaj njegov jugoslovanski znanec resnično misli o njem. Jugoslov. komunisti se odzivajo povabilom k dip-lomatskim družab. sestankom in tudi k večerjam in kosilom, a nihče se ne more otresti moreče sumnje, da se kasneje sestanejo in med seboj primerjajo svoje zapiske o vtisih, ki so jih nabrali o gostiteljih in povabljenh. Kar cela pregrada nezaupanja nas loči in deli zastopnike obeh vlad. Ni je mogoče predreti z u-radnimi izkazi dobre volje. Sedanji vladarji Jugoslavije gotovo (občudujejo ameriško bogastvo in življenjski standard naših delavcev. Hvaležni so za zaščito proti sovjetskim vojnim napadom. ščiti jih pač že samo dejstvo, da je Amerika močna. Toda Zdr. države so še vedno kapitalistične in tudi še vedno verjamejo, da je kapitalizem pred propadom. ------o----- Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči! Švica odklanja udeležbo, če Južni Korejci ne podpišejo Washington, D. C. — Švicarska vlada je obvestila Združene države, da ni pripravljena poslati svojega zastopnika v odbor za urejevanje vprašanja vojnih ujetnikov in njihove repatriacije, dokler Južna Koreja ne pristane na podpis premirja. Tukajšnji krogi sodijo, da bo ta švicarska odločitev ojačila stališče južnokorejske vlade. Clevelandski Čehi se boje potovali v domovino. Amerika je dovolila Čehom potovanje v domovino, toda kaže, da se bodo Čehi tega dovoljenja malo posluževali. CLEVELAND. — Ameriška vlada je preklicala prepoved potovanja v 'Češkoslovaško, toda clevelandski Čehi se boje poslu-žiti se te pravice. Anthony Sustr, urednik tukajšnjega češkega dnevnika No-vy Svet je izjavi: ‘Vsakdo zdaj govori o preklicu tega potovanja, toda vsi se boje potovati domov ker vedo, da se poslužuje češka vlada drastičnih (odredb napram ljudem, katerih ne mara.” Urednik je dejal, da se clevelandski Čehi nočejo odzivati povabilo za potovanje v domo-vnio, ker vedo o represalijah, ki jih je vlada uvedla napram nji-hivim sorodnnikom doma. V preteklosti so clevelandske STRAHOTNE POSLEDICE VIHARJA V CLEVELANDU Tornado, ki je divjal preko južnega Michigana in preko severnega dela Ohio, je zahteval v Clevelandu 10 mrtvih, nad 300 ranjenih in je vzel streho okoli 200 družinam. — Vseh mrtvih je 143, od tega v samem Flintu, Mich., ki je bil najhujše prizadet, 113. — CLEVELAND. — Strahotni vihar, ki je pridivjal v ponedeljek iz Michigana in preko severnega dela Ohio v naša mesto', je zahteval tu 10 smrtnih žrtev in povzročil okoli pet milijonov škode. RFC je proglasila predele mesta, ki sio bili prizadeti po tornadu, za “po nesreči prizadeto okrožje.” Tako bodo ponesrečeni in oni, ki jim je vihar razdejal domove, s pomočjo federalne vlade razdejane hiše lahko popravili. Narodna garda in člani Civilne obrambe so prišli na pomoč policiji v prizadetih predelih vzdrževat red in varnost. / Župan Thomas Burke in go-verner Frank Lausche sta si včeraj ogledala škodo in se čudila nad silnim razdejanjem. — “To je gotovo področje nesreče in ima praviso do federalne pomoči”, je dejal governer. župan je zaprosil federalno vlado za pomoč, governer Lausche pa je pozval glavni stan Rdečega križa v Columbusu, naj tudi priskoči po svoji moči na pomoč, prav tako se je obrnil na dobrodelne ustanove, naj dajo ponesrečencem na razpolago ves od-višen živež. FLINT, Mich. Vihar, ki je povzroči toliko smrtnih žrtev in toliko škode, je tvorilo šest tor- trgovske družbe mnogo trgov a- madov, ki so nastali tako ne-le s češkoslovaško, zdaj pa je ta) nadno, da ni bil nihče nanje pri-trgovina na ničli. NORVEŠKA RANLJIVA Oslo, Norveška — Admiral Lynde D. McCormick, vrhovni zavezniški poveljnik na Atlantiku je obiskal Norveško in se vrnil s poročilom, da je to deželo v slučaju vojne težko braniti. pravljen. Nekateri izmed ponesrečencev v Michiganu so dojjenčki, ki jih je vrtinčasti vihar iztrgal iz naročja mater in jih vrgel v smrt. Moče, ženske in otroke so potegnili mrtve iz-ruševin in prevrnjenih avtomobilov. Dva dečka je neslo v smrt nad pol milje daleč. Najhujše je bil prizadet Bee- Komunisti hočejo znova preslepiti razočarana ljudstva sveta . *fes, lepe stvari prihajajo na ^ iz skrinje tistih, ki so vsa-0 bojazen, da imamo izdajalce ^ najvižih mestih vladne zavrnili z malomarnim za- Vremensh prerok pravi: ^ _anes in ponoči deloma oblač-Q ih toplo. ,_u DOGODKI v zadnjih tednih po Stalinovi smrti nakazujejo, da so vsi preroki imeli svoj prav. S smrtjo Stalina je vsekaor odpadel; glavni magnet, ki je odmikajoče sile v satelitskih taborih vedno ponovno priklepal na moskovsko centralo. Razvoj boljševizma v imperializem je Stalinovo delo. Ko je rdeča propaganda napihnila diktatorja v nepogrešljivo božanstvo, je podjarmljenje priprežniških narodov dobilo predvsem značaj osebne zvestobe poglavarjev do Stalina. Prav to osebno malikovanje Stalinu je Tita odvrnilo od Moskve in zato tudi niso povsem prazne vesti, da bi se moglo v doglednem času današnje medsebojno sovrštvo tudi izpremeniti, čeprav bi bilo up- tako preobraženje v sedanjih razmerah prava politična norost, in zato tudi ni verjetno, da bi Tito po izkušnjah z Vzhodom in Zapadom' zdrknil ponovno na kremeljski led. Sicer je res, da zamore tudi balzamirano božanstvo za določen čas ostati magnet, vendar je magnet, ki je skrbno pokrit s solidnim pokrovom — krste. Znatno zanesljivejša od takih psiholoških činiteljev je izjemo, je za potreben čas. tako pretikanje vsekakor oblast upravnega a-parata, avtomatičnost aparature. Z njeno pomočjo se sedaj Kremelj nadeja, da bo prestal kritične trenutke prehodne dobe in zadrževal vsako oddrobljenje satelitov, dokler se ne bi namesto osebne diktature ustalila diktatura partije. Malenkov si utvarja, da bi mogel pretakniti stalinizem v malenkovizem, kakor se je to posrečilo njegovemu predniku iz leninizma presedlati na stalinizem. Dogodki v Georgi-jevski republiki, ožji domovini Stalina, kjer so zaprli ministra za javno varnost in številne partijske veličine, odstranili predsednika vlade ni prvega tajnika partije, kažejo, da Malenkov posnema svojega mojstra. Take čistke se bodo v sami So v jeti ji verjetno nadaljevale bodisi javno ali pa prikrito. Vendar odločajo pri tem drugačni predpisi ter vzori in bolj zamotane dogme kakor pa so se jih izmislili rdeči pismarji. V tretjem po-kolenju razpadejo velebogast-va, ki so zgrajena na sili in krivicah, ugotavljajo statistični izsledki. Pa tudi, če bi po naključju postavilo to pravilo nekoliko ohromelo. Po Ždano-'ali ne biti. Za sovjetsko javnost samo je Malenkov še vedno zgolj vrhunski funkcionar poltemnega štaba aparatčikov, in sovjetski propagandni stroj bo prepotil še precej srag, preden mu bo uspelo toliko legendarizira-ti to zakulisno prikazen, da jo bo mogoče učikovito oznaniti za novo blaženstvo rdečega malikovalstva. Vse dotlej pa je Malenkov primoran postopati z izredno previdnostjo, in zlasti nasproti satelitom skrbno prikrivati železno pest in se izogibati vsake vznemirjenosti izven sovjetskih meja. Prav v tem tičijo razlogi za zmehča-nje sedanje sovjetske zunanje politike. Zato v satelitskih državah za sedaj ni pričakovati večjih čistk. Vzporedno z rehabilitacijo “zdravnikov - morilcev” je Moskva ustavila protižidov-sko gonjo tudi .v satelitskih deželah. Ana Panker uživa svobodo ljudskih demokracij in tudi madžarski komun, poglavar Rakosi se je zaenkrat lahko oddahnil. Že v začetku leta 1950 je Vi smrti, ki je zahtevala v Moskvi številne pregrupacije, pa so čistke izbruhnile s podvojeno silo. Zato je sedanji odmor samo mir pred viharjem, čistke so čudežno življenjsko zdravilo boljševiškega sistema in ta stalno potrebuje grešnih kozlov, da opraviči svoje lastne zablode in da z namišljenim stalnim “razkrinkovanjem” agentov, ovaduhov i npodobnih “sovražnikov ljudstva” zagovarja lakoto, bedo, koncentracijska taborišča in sploh svoj peklenski obstoj. V primeru satelitov pa je treba k temu dodati še težnje funkcionarskega štaba, da zrahlja po Stalinovi smrti kremeljske zanke in se usmeri na pot nacionalističnega komunizma po Titovih vzorih. Z nacionalizacij o komunizma se izvensovjetski komunisti cher. Več ponesrečencev v mestu Flintu je bilo v nekem odprtem kinogledališču, ko je vihar nastopil. Gledali ,so film “Invazija v Združene države”. CLEVELAND, O. — V predelu, ki ga je zadela nesreča, je prepovedano vsako parkanje avtomobilov, je odredil varnostni direktor Birkett L. Williams. Ponoči so se trudili, da so počistili ulice. Amerika bo velirala vstop rdeče Kitajske v Združene narode ZDR. NARODI. — Združene države so bili včeraj pripravljene uporabiti moč veta za blokiranje rdeče Kitajske in za za-ibranjenje njenega sprejetja v Združene nanode. Sovjetska zveza in njene sa-telitke bodo prav gotovo zahtevale, da se sprejme rdečo Kitajsko v Zddružene narode kakor hitro bo podpisano premirje. Ameriški ambasador pri Zdr. narodih Henry Cabot Lodge jr. je izjavil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da prepreči sprejem rdeče Kitajske v organizacijo Zdr. narodov. Po vsej priliki bo Sovjetska zveza zahtevala za rdečo Kitajsko tudi stalen sedež pri Varnostnem svetu, katerega ima sedaj nacionalistična Kitajska. NAJNOVEJŠEVESTI RIM, Italija. — Vlada predsednika De Gasperija je dobila absolutno večino v senatu, toda odločitev glede poslanske zbornice še ni padla, čeprav predvidevajo, da bo vlada i-mela večino tudi tam. V senatu ima koalicija krščanskih demokratov 125 mest od 243. WASHINGTON, D. C. — Poslanik južnokorejske vlade je dejal, da so Združeni narodi v očeh Azije vojno na Koreji zgubili in da so razgovori o “miru” v očeh teh narodov znak šibkosti in neenotnosti Zahoda. ŽRTVE TORNADA— CLEVELAND. — Devet mrtvih, 221 ranjenih, 50 milijonov škode. DESHER, O. — Pet mrtvih, c-den ranjen, mnogo gospdar- skih poslopij porušenih. CYGNET, O. — Trije ubiti, o-sem ranjenih, 20 hiš porušenih. CEYLON JUNCTION, O. — E-den ubit, 22 ranjenih, 15 poslopij porušenih. FOSTORIA, O. — Štiri hiše porušene. RITTMAN, O. — V Wayne o-kraju znaša škoda $250,000. nadejajo, da bi mogli ponovno preslepiti razočarane delovne i ELYRIA, O. — Eden ubit, štir- množice sveta in jih ukaniti z izgovori, na Stalinovo samopaš-nost. Lisica barvo menja, ne pa svoje nravi! Te resnice ne sme prezreti svobodoljubni svet nikoli, najmanj pa sme to storiti v času, ko je svetovni ko-munzem postavljen na spolz- čiščenje v satelitskih državahjka tla usodnih odločitev; biti je ranjeni. WORCESTER, Massl — 56 mrtvih, na stotine ranjenih, 200 domov porušenih. FLINT, Mich. — 112 mrtvih. ERIE, Mich. — Štirje mrtvi. TA WAS, Mich. — Štirje mrtvi. PLEASANT LAKE, Mich. — E-den mrtev. BROWN CITY, Mich. — Eden ubit. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Zadnje slovo— Člani društva Slovenski dom št. 6 SDZ so vabljeni, da pridejo nocoj ob 7:30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se poslove od umrle Louise Svetin in da se po možnosti udeleže v četrtek pogreba. Letno pohištvo— A. Grdina in Sinovi na Waterloo Rd. imajo na zalogi razne vrste pohištva za poletje pio nizki ceni. Več v oglasnem delu lista. 14. obletnica— V četrtek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Franc v spomin 14. obletnice smrti. Seja odpovedana— Podružnica št. 10 SLov. žen. zveze v četrtek 11. junija zaradi odsotnosti predsednice in podpredsednice ne bo imela redne mesečne seje. Prihodna redna seja bo v juliju. Pozdravljajo— Sledeče rojakinje in rojaki pošiljajo pozdrave z ladje “Georgie,” ki jih vozi v Evropo: Mary Tonejc, Mary Strukel, Antonija Kožar, Mary Zupančič, Louise Zidanic, Elizabet Papež, Frank O. Keber, Jožef Poldan, Jennie Pugelj, Mary Peternel. Vreme imajo lepo in ni morska bolezen še nobenega napadla, tudi hrana je dobra. Molitev— članice Društva sv. Kristine št. 219 KSKJ so vabljene k molitvi za umrlo Louise Dorothy Svetin v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. nocoj ob 8. uri. Redna seja— Društvo sv. Ane št. 4. SDZ ima nocoj ob 7:30 svojo redno sejo v navadnih prostorih. Slike iz starega kraja— John Terček bo nocoj ob 9:30 kazal na 16223 Waterloo Rd. slike iz starega kraja. Vstop prost. Pogreb— Pogreb Louise D. Svetin je v četrtek ob 9:30 v cerkev Marije Vnebovzete. Njena mati je umrla v Clevelandu, kjer zapušča pokojnica tudi Franka Erjavec in več drugih sorodnikov. Graduacija— V četrtek 4. junija je graduiral s Case Institute of Technology kot Bachelor of Science in Engineering Administration Richard J. Rožanc sin Mr. in Mrs. Rudolph Rožanc z 10314 Sandusky Ave. čestitamo in mu želimo mnogo uspeha tudi v bodoče! K molitvi— Članice dr. Srca Marije so prošene, da se vdeležijo skupne molitve za pokojno Frances Scu-lac v želetovem pogrebnem zavodu danes ob 7. uri zvečer na 6502 St. Clair Avei ------o----- Pogajanja za premirje odložena, dokler ne bo razmejitvene črte Munsan, Koreja, 10. junija — Zavezniški in komunistični zastopniki so lodložili razgovore, dokler nižji predstavniki obeh taborov ne odstranijo še obstoječih tehničnih zaprek, ki ovirajo premirja. Najvažnejša je natančna določitev razmejitvene črte na samem bojišču. Vsa važnejša vprašanja so že rešena. V splošnem računajo, da bo premirje podpisano tekom enega tedna do 10. dni. 3itW\ /ImeriSka Poiiovima * !V»» »MC/%1%1— msmssr*. «117 St. Clair Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. «3^»83 No. 114 Wed. June 10, 1953 Mir ali samo premirje? S Koreje prihajajo poročila, da sklenitev premirja in končanje bojev ni več daleč. Po teh vesteh so glavne težave premagane in tudi “trmoglavost” južnokorejske vlade premirja ne bo mogla preprečiti. Dve stvari sta, ki v zvezi s tem razvojem vzbujata posebno radovednost. Ves svet zanima, zakaj so se komunisti odločili za konec vojne v Koreji, in drugič, ali je to samo premirje ali pa se bo svet v resnici pomiril in moremo torej računati z daljšo dobo miru. Po zmagi revolucije v Rusiji sta nastali med komunisti dve skupini. Ena se je zavzemala za to, da je treba storiti vse, da se komunizem čimprej razširi po vsem svetu, druga pa je bila mnenja, da je treba najprej utrditi komunistično oblast v Rusiji sami, izgraditi njene oborožene sile in vse ostalo, kar je potrebno za spopad, s kapitalističnim svetom. Po Leninovi smrti je zmagal Jože Stalin vodja druge skupine, ki je dal večji del zagovornikov svetovne revolucije spraviti s pota. Začel je načrtno zgrajevati sovjetsko industrijo, kmetijstvo, graditi železnice in pota, posebno pozornost pa je posvetil rdeči armadi. Pri tem se je skrbno izogibal vsakega'mednarodnega spora, da ne bi stavil pridobitev oktobrske revolucije na kocko. Naj se kapitalističn svet bori med seboj, mi stojmo ob strani, da vidimo, kak bo konec, je mislil Stalin, ko je sklenil nenapadalno pogodbo s Hitlerjem v avgustu« 1939. V drugi svetovni vojni je Sovjetija hudo trpela, nič manj, če ne celo bolj je trpela tudi Zahodna in Srednja Evropa. Kremelj je vsaj na zunaj kazal prijateljstvo z Ameriko in Anglijo, dokler je bil v nevarnosti. Ko je bila nevarnost mimo, je bilo prijateljstva med nekdanjimi soborci konec in Sovjeti so se trudili, da položaj čim bolj izkoristijo in razširijo komunizem preko vse Evrope in Azije. Le z veliko nejevoljo so se Sovjeti umaknili spomladi 1946 iz Irana, v Grčiji pa že niso marali več popustiti. Šele po sporu med Titom in Kremljem se je Grkom z ameriško pomočjo posrečilo streti komunistični upor. Med temi časom so pa Sovjeti bogato podpirali kitajske komuniste v borbi z zakonito Čangkajškovo vlado, sejali razdor v Indokini in Indoneziji. Zahod se je predramil in spoznal nevarnost šele po prevratu na Češkoslovaškem- Atlantski pakt je pa ostal v resnici samo na papriju, dokler niso komunisti napadli Južne Koreje. Hladna vojna se je spremenila v vročo in nihče ni vedel, če bo ostalo le pri vojni na Koreji. Zahod se je začel pripravljati. Oboroževalna industrija v Ameriki, Angliji in drugod po svobodnem svetu je bila kmalu v polnem obratu. V zadnjih letih je izdelala na tisoče topov, tankov, na stoti-soče pušk in drugega orožja ter ogromne količine raznega vojnega materiala. Vojne ladje, ki so ležale v raznih pristaniščih brez moštva, so znova opremili in jih poslali v službo, letalstvo je dobilo nova moderna letala za obrambo in napad. Svobodni svet sicer še ni dosegel one vojne moči, kot je bilo predvideno, vendar pa Sovjetija danes ni več v stanju neovirano korakati preko Nemčije in Francije do Atlantskega oceana. Tu je obramba že. precej dobro izgrajena. Komunizem je razširil svojo oblast nad Kitajsko in se trdno usidral v Indokini. Vojna v Koreji je bila poskus, je, bila tipanje, ali bo Zahod pripravljen nastopiti z orožjem proti komunističnim napadalcem ali ne. Zahod se je postavil napadalcem po robu in pognal komuniste nazaj preko meje. Nikakor pa se ni mogel odločiti za kaznovanje napadalcev. MacArthurjeva zahteva za pohod do reke Jalu in kaznovanje kitajskih komunistov je bila odklonjena. Bojišče se je ustalilo nekako na stari mejni črti med Južno in Severno Korejo. Ne ena ne druga stran se ni resnično več potrudila doseči odločitev na bojnem polju. Pogajanja so se vlekla iz tedna v teden, iz m.eseca v mesec, premirja pa m in ni bilo. Kremelj je bil s tem razvojem zadovoljen. Nad pol milijona ameriških vojakov je bilo zaposlenih v oddaljeni Koreji, Amerika je trosila ogromne milijarde za vojno in za oboroževanje ter skrbela pri tem še za oborožitev svojih zaveznikov v Evropi. Kitajski komunisti so se v Koreji izčrpavali in bili bolj in bolj odvisni od Moskve, na drugi strani so imeli pa tudi lepo priložnost pomesti s svojimi nasprotniki doma in tako utrditi svojo oblast. Oboje je šlo v korist Moskvi. Zahod se je za morebitno vojno že precej pripravil, veliki davki so povzročili vsesplošno nezadovoljstvo, gonja proti “ameriškim vojnim hujskačem” je rodila uspehe tako v Aziji kot v Evropi, državni proračuni demokratičnih držav izkazujejo veliko več izdakov kot prejemkov, kar je vse posledica vojnih priprav, življenska raven se le počasi dviga. Vse to gre Kremlju v račun. Nadaljne naraščanje vojne napetosti in nadaljevanje vojne na Koreji bi utegnilo v resnici sprožiti svetovno vojno, to pa vsekakor za zdaj ni v načrtu Sovjetov. Oni se danes še ne čutijo dovolj pripravljene in niso gotovi, da bi ?p vojna končala z njihovo zmago. Čemu torej staviti vse na kocko in tvegati, da zgube to, kar so v zadnjih letih pridobili? Boljše se je nekoliko potuhniti in pokazati prijazno lice, pa se bo pomiril tudi Zahod češ, da je nevarnost mimo. (Dalje jutri) BESEDA IZ NARODA j ž*»t****»**********»***'HN>-»******I"H-*li*»Hl"l'l-*-»-aNf*-Mhl Razgovor s pionirko Cleveland, O. — Naša soseda Mrs. Karolina Modic je praznovala nedavno svoj 80. rojstni dan. Nj-eni sinovi in hčere so ji v počastitev priredili, ne da bi ona o tem sploh kaj vedela, lep večer. Nanj so povabili tudi več prijateljev in prijateljic. Takole mi je pripovedovala: “Veste, tako iznenadenje so mi priredili moji otroci. Kar ne morem si misliti, kako so to storili.” “Prav so storili,” sem dejal. “Oddolžili so se Vam, v kolikor so mogli. To ste zaslužili, pa ne samo. to, še veliko več. Izkazali so Vam ljubezen in hvaležnost za vse, kar ste vi storili za nje in za številne žrtve, ki ste jih doprinesli z njihovo vzgojo. Prav so storili in častitam jim zato. Pridružujem se pa tudi njihi> vim željam in čestitkam.” Težko, da bi kdo Modičevo mamo bolj poznal kot jaz, kajti dolgo let že živimo v sosedstvu in vedno smo bili dobri prijatelji, skoro bi lahko rekel kot ena družina v dveh hišah. Tako si štejem v dclžnost, da napišem nekaj vrstic k temu njenemu prazniku. Naj na tem mestu povem, da mi je njen pokojni mož, ranjki John Modic dobil prvo delo v železarni H. P. kjer je imel v bližini svojo: gostilno. To je bilo 1. 1899. Pokojni John je imel rad lepe konje. Mi smp lepe konje rabili, da smo vozili z njimi k poroki vesele pare. Kako se je pokojni Modic postavil, ko je s kočijo' vozil za nas v sprevodih in raznih paradah. Bili smo vedno prijatelji in drug drugemu naklonjeni. John je bil zelo živahen mož. O podriebnoistih iz življenja Modičevih ne bom pisal, o tem je AD že nedavno prinesla daljši dopis. Zapišem naj pa nekaj, kar se mi zdi važno, da ostane ohranjeno:. Kadar smo bili v te žavah v borbi za vsakdanji kruh — naš začetek je bil težak smo vedno našli- oporo v naukih svojih očetov in mater. Ti nauki š:' nas spremljali skozi živ Ijenje, v njih je bila moč, ki nam je dajala vztrajnosti in vneme v vsakdanji borbi, če imamo kaj zapustiti otrokom in potomcem, je gotovo to, so ti dobri nauki in nasveti, ki smo jih prejeli od svojih staršev, preden smo odšli v svet. MOLI! DELAJ! HRANI! Tn so bila naša gesla, če ne bi prinesle naše matere oziroma naša slovenska dekleta teh naukov s seboj, ne bi imeli danes toliko in tako čislanih slovenskih družin v Ameriki, če ne bi bilo v naši stari domovini onega živega verskega življenja, kot smo ga poznali v mojih časih v slovenskih vaseh in farah, ne bi dala naša domlcvina toliko odličnih maž svetu. V kolikor uživamo Slovenci danes v svetu ugleda, to je največ zasluga naših slovenskih mater, ki so z naporom, pa vendar z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgajale svoje otroke. Prav je torej, da se naših mater spomnimo; in jim damo priznanje, dokler so še med nami. Ni važno ali one to žele ali ne — prepričan sem, da tega ne žele — važno je pa, da poudarimo njih zasluge, njih vero in narodno trdnost in jim morda na ta način dobimo vrednih igrsnemovalk in naslednic. Če teh ne b;o, bodo; izginilo vrednote, ki so naš .narod vsa desetletja držale pokoncu. Nov moderen čas utegne pozabiti vse, na čemer smo mi nekdaj stali in gradili. Mladi red tako rad gleda z nekim nasmeškom na vse naše staro in kaže na inapredek časa, na vse novo tudi na novega — duha. Takale priložnosti so kot nalašč, da poudarimio, da ni vse slabo, da ni vse nazadnjaško in vse zar istarelo, kar je v našem življenju kaj veljalo, čas je prinesel veliko novega na polju tehnike, na polju higiene, zdravstva, napravil nam je življenje prijetnejše, v teni pogledu se je staro preživelo, niso pa se in se ne bodo preživeli nauki, ki smo jih prejeli od svojih staršev, ti so danes prav tako veljavni kot so bili nekdaj! Urednik nekega slovenskega časopisa j e.pripor očal v svojem listu neko kontrolo. Pisal sem mu: “Ako bi kakšen urednik v času njegove matere kaj takega pisal in bi ona tako pisanje poslušala, bi njega nikoli ne bilo. Ali niste veseli življenja in niste svoji materi hvaležni zanj?” sem ga vprašal. Naj mar mi sedaj rečemo;: “Dovolj je tega življenja. Da se le mi preživimo, kaj nam drugi mar? Velik greh pred Bogom bi bil, če bi mi živeli le svojemu uživanju, ne imeli bi pa nobenega smisla ža žrtve in za potrebe in trpljenje drugih. Če vse to malo premislimo, moramo priznati, da so imeli otroci prav, da so svoji materi priredili za 80-letnico to slavje. Mrs. Modic ga je v resnici zaslužila. Mnicgo otrok se niti ne zaveda, kaj zgube, če pozabijo na svoje starše. V njih je za otroke blagoslov ali prokletstvo. Nobena božja zapoved ni menda tako resnična kot prav četrta. Pametni so otrolci, ki jo izpol njujejo. Anton Grdina St. Lepo je bilo Cleveland, O. — V nedeljo 31. maja v Slovenskem narodnem domu, ko so igralci Slovenskega odra, podali dramo “ROŽNI-VENEC.” Ta drama je bila pred več leti igrana. v angleščini v znanem gledališču v mestu. Čiasopisi so takrat pisali cele kolone o n j ej in pesem “ROŽNIVENEC” — “The Rosary” je postala žeto1 popularna kar čez noč. Jaz sem bila še premlada, da bi jo šla gledat — vendar, ker so me zanimale take reči, sem pa prečitala vse, kar se je o njej pisalo. Čez nekaj let sem imela priložnost čitati knjigo “THE ROSARY,” iz katere je bila drama povzeta. Ko sem jo brala, mi je prišlo v spomin pripovedovanje onih, ki so se udeležili predstave. Ko s:: se torej začele priprave za “ROŽNIVENEC” na St. Clar-ju, me je obšla misel — če ni to tista znana drama “The Rosary.” Ko so pri sestanku Lige Father Godina potrdili, da je to ista — poslovenil pa da jo je g. Zdravko Novak, sem bila vesela. Vedela sem, da bode, igralci Slovenskega odra dobro pogodili, posebno še, ko sem zvedela, da bo igro režiral g. Pavle Intihar. Ker sem bila na dan prireditve skozi prve; 3 slike v blagajni, mi jih ni bilo mogoče videti. Za zadnje tri pa morem reči, da sem bila v resnici veselo presenečena. Ugajal mi je oder in igralci so rešili svoje uloge izvrstno, Jana in Garth (Pustcva) takorekoč neprekosljivo. Znamo, da je ta težka drama zahtevala veliko truda in dela — vendar pa ste igralci lahko v zavesti, da ste dali narodu nekaj lepega in veliko užitka s to predstavo. Večkrat sem opazila, kako si je občinstvo brisalo solze ob raznih prizorih, tako živo so bili predstavljeni. Mi, navadni ljudje, udeleženci srno bili tako zado- voljni s to predstavo1 kot že dolgo ne. S' komur sem po končani igri govorila, je bil'istih misli. Čestitke in zahvala torej g-Zdravku Novaku, g. Goršetu, g. Pavlu Intiharju, g. Zormanu in seveda vsem igralcem za tako izvrstno; podano dramo1 “ROŽNIVENEC.” Ta drama je preveč lepa — in bilo je preveč dela in truda — da bi se jo predstavilo samo enkrat. V prihodnji sezoni nam dajte priložnost še enkrat, — da se uživimo lepo in pomembno dramo “ROŽNIVENEC.” Do tedaj pa vas vse skupaj naj prisrčne j e pozdravlja Maria Hicchevar, prijateljica dobrih Slov. iger in dram. Društvo “ffapredek” št. 132 mi Euclid, O. — Društvo1 “Napredek” št. 132 A. B. Z. bo na svojem mesečnem sestanku 12. junija ob 7:30 zvečer počastilo sedem svojih članov, ki so v društvu že 40 let. Ti člani so: John Tanko, Frank Tegelj, Robert Kunstel, Dominik Blatnik, Lawrence Seme, Mary Pritekelj in Frances Cimperman. Vsi ti so prisrčno vabljeni na sejo. Na dnevnem redu je tudi važen razgovor o društvenem glasilu “Nova doba.” Za 1. 1953 ima društvo sledeče uradnike: predsednik John Tanko, podpredsednik Ludwig Prosen, blagajnik Antonia Taniko, zapisnikar Frank Sesek, tajnik Adalyne B Cecelic, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, Ohio, tel. Will. 2-4359, nadzornici sta Mary Gorše in Mary Smrtnik, zdravniki: dr. Anne Prosen, dr. Carl Rotter ali katerikoli drugi. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu, asesment pa se pobira, vsakega 25. v mesecu. V slučaju da pade 25,. na soboto ali na nedeljo, se pobira asesment v ponedeljek. Adalyne B. Cecilic, tajnica. ------o------ NOVA NAPRAVA ZA SHRANJEVANJE TOPLOTE Tovarfha “General Electric Company” v Londonu je iznašla novo električno napravo za ogrevanje prostorov, ki uporablja elektriko samo ponoči, ko’ je obremenitev električnega omrežja najmanjša. Pri napravi s0 izkoristili isto načelo, kot vlada za segrevanje prostorov zJončenimi pečmi, ki se počasi segrevajo in dolgo časa držijo toploto. Naprava “e-lektrični radiator za ohranjevanje toplote” obstoja iz jeklenega zabojčka, v katerem je poseben električni element vdelan v esmehtni blok. Električni tok, ki segreva “električni radiator za hranjenje toplote,” vključi in izključi posebna električna ura, tako da troši naprava elektriko samo ponoči, ko je obremenitev električnega omrežja najmanjša. Naprava spreminja elektriko v toploto, ki jo hrani in naslednjega dne oddaja prostoru. Elektrika je v napravi vključena največ osem ur. ------o------ UČINEK PENICILINA POJEMA S poskusi v zadnjem času so ugotovili, da je učinek penicilina danes že znatno manjši kakor pa je bil pred desetimi leti, ko so začeli penicilin na splošno uporabljati. Medtem so začele bakterije in razni podobni povzročitelji bolezni razvijati razne obrambne snovi v sebi, ki znižujejo učinek penicilina. Tako je n. pr. ugotovljeno, da je penicilin pred desetimi leti še ubil 96% vseh stafilokokov (glivice cepilke, ki povzročajo razne kužne bolezni), danes pa jih ubije samo še 49%. To zmanjšanje učinka penicilina pa je danes že več kakor nadomeščeno z raznimi drugimi sredstvi, takozvanimi antibiotiki, ki so jih medtem na novo odkrili in ki ubijajo v pojačani meri bolezenske klice. GORIŠKE VESTI Prireditev višje srednje šole Na binkoštno nedeljo so slovenske višje srednje šole v Gorici imele svojo zaključno prireditev. Letos smo bili z njihovim nastopom še posebno zadovoljni, ker smo opazili, da lepo napredujejo bodisi pevski zbori kot igralci. V prvem delu je nastopil pevski zbor z učiteljišča pod vodstvom profesorja Mirka Fileja. Izbral si je pet pesmi, ki je vse z veliko dovršenostjo izvajal. V drugem delu so dijaki srednjih šol od gimnazije in liceja do učiteljišča nastopili v skupni igri Vera in nevera, ki jo je spisal slovenski dramatik Leskovec. Delo je malce težko in zapleteno in zahteva veliko od igralcev in gledalcev, vendar so igralci pokazali, da so kos tudi težjim vlogam in tudi občinstvo je z veliko pazljivostjo sledilo zapletlja-jem na odru. Nihče bi se zato ne imel spotikati nad prireditvijo slov. srednješolcev. Samo Primorski dnevnik le ni mogel ukrotiti svoje jeze in je vso prireditev in še posebno igro označil kot temačno in na mnogih mestih okrnjeno, kar je krivično in neresnično. Frontaši so hoteli pokazati kot edino zaključno prireditev le svoji zadnjo veselico pri Zlatem pajku. Ne gre jim v račune, da se tudi drugi dijaki, ne samo dijaki Dijaškega doma, zvesto držijo svojih tradicij. Goriški Slovenci pa smo študirajoči mladini hvaležni za njen trud in veselje, ki nam ga je pripravila z nedeljsko prireditvijo. V soboto 30. maja so se tudi pri nas na Goriškem zaključile vse osnovne in srednje šole. U-eenci so se udeležili šolskih maš, ki so se darovale po vseh gori-ških cerkvah. Tudi slovenski u-čenci so imeli zaključno sv. mašo v' goriški stolnici, kjer je lepo pel zbor učencev samih. Za mladino se začne sedaj vesela doba počitnic, za starše pa nove skrbi, kako obvarovati pred vplivom slabe družbe svoje otroke v teh dolgih mesecih prostosti. Mnogi bodo sprejeti v kolonije. Papeževo podporno društvo namerava baje letos organizirati posebno kolonijo tudi za slovenske otroke, kar bi bilo zelo potrebno in koristno. Medtem, ko je za italijanske otroke vse bogato preskrbljeno za čim udobnejše počitnice, se za slovenske nihče do sedaj ni še zmenil, razen počitniške kolonije v Alojzijevišču, ki pa je le čez dan in v mestu, ki nikakor ne more nuditi otrokom tega kot hribi in morje. TRŽAŠKE VESTI Slovenski šolniki pri J. Zemljaku Predstavniki Poverjenega odbora slovenskih šolnikov v Trstu so dne 26. maja obiskali šefa ekonomske delegacije FLRJ prof. Jožeta Zemljaka z namenom, da ga seznanijo z dosedanjimi koraki tega odbora v obrambo slovenskega šolstva na tržaškem ozemlju. Kot smo že poročali, je poverjeni odbor predložil načelniku prosvetnega urada ZVU prof. Fadi spomenico, v kateri zahteva v prvi vrsti samostojnost v upravi slov. šol, stalnost slov. šolnikov v službi, enakopravnost slovenskega svetovalca za šolstvo pri ZVU, redno izplačanje mesečnih pri-jemkov in druge upravičene zahteve slovenskega šolstva, ki je, od kar so prišli v Trst. rimski funkcionarji, v vedno nevarnosti za svoj obstoj. Avstrijci za oživitev prometa s Trstom Na dveh važnih gospodarskih zborovanjih na Dunaju in Gradcu je bilo govora tudi o poživitvi prometa na progi Avstrija— Maribor—Ljubljana—Trst. Avstrijci so močno kritizirali italijansko vlado, ki hoče okrepiti le trbiško železnico, zanemarja pa pri tem važnejšo progo,, ki je za Avstrijce mnogo hitrejša, namreč skozi Ljubljano in Maribor v Avstrijo. Predsednik društva univerzitetni profesor je imel na zborovanju predavanje in med drugim je dejal: Tehnični strokovnjaki izjavljamo, da je skozi Maribor in Ljubljano najbolj prirodna zveza Avstrije in Štajerske s Trstom in smatramo, da je treba promet na tej progi oživiti. šolski prireditvi v šempolaju in Trebčah Tudi slovenske šole na Tržaškem imajo vsako; leto ob zaključku šolskega leta svoje prireditve, akademije in telovadne vaje. Tudi letos so se med prvimi izkazali šolski otroci iz Šem-polaja in Trebč. Nastopili so z deklamacijami, petjem, telovadnimi nastopi in kratkimi prizori. ,V Šempolaju so učenci V. razreda nastopili z enodejanko Kaz-novanje in Rdeča kapica. V Trebčah so poleg drugega sporeda zaigrali še Bedak Pavlek. Za poitalijančenje slovenske obale Gotovo; ni brez pomena, da ne-marava italijanska vlada zgraditi na meji med Italijo in svobodnim tržaškim ozemljem v devinsko nabrežinski občini pri Sesljanu naselje za 400 italijanskih ezulskih družin. Ezulski zvezi je bil v ta namen že izročen znesek 300 milijonov lir, s katerim so baje že kupili od devinskega princa potrebni:1 zemljišče. Omenjeno zemljišče je nameravala kupiti že devinsko-na-brežinska občina, da bi na. njem sezidala now šolsko poslopje. Devinski takrat zemljišča ni hotel prodati. Ker pa to zemljišče ne zadostuje za tako veliko naselje, saj bo obsegalo nič manj kot 100 stanovanjskih poslopij, vsako s štirimi stanovanji, grozi sedaj domačim Slovencem nevarnost razlastitve. To; bi bilo že četrto naselje italijanskih ezulov na naši slovenski obali, id še več na ozemlju, ki ga upravlja ZVU. Vidno je, da se tu ne gre samo za človečanski čut id usmiljenje do brezdomcev, marveč ima Italija s tem svoje po*' sebne namene. Italijan, ki pri' de enkrat v naše kraje, se težko spet loči od. njih, toliko bolj še, če ima tu vse ugod molsti in pri vi' ligiranosti kot jih imajo istrski in dalmatinski begunci, tako na Tržaškem, kot na Goriškem-Njihovo naselje pri štandrežu v goriški okolici, icbsega' na stoti' ne ličnih hišic, apremjenih z vso komoditeto moderne dobe, kot si jih niti v mestu ne morejo pr1' voščiti. Kako in kje pa živij0 slovenski begunci, ki so iz iste' ga, če ne še večjega razloga pustili svoji;; domovino, to Rali' janski vladi ni mar. Prebivaj0 po kleteh in pedstrešj ih v zasil' nih barakah in v tesni edini so' bi, in so vrhu vsega še brez de' la, ker pač nimajo državljanstvi in so zato popolnoma brezpravn1-Nad njihovimi otroci pa si la' stijo pravico, da morajo hoditi ^ italijanske š/ple, ker so njihov .starši zapnesili za italijansko d1' zavijanstvo, katero pa do dane® niso še prejeli. (Dalje na 3. strani) Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci Prva knjiga z latinskim črkami, ki je izšla še 1. 1555., je bil Evangelij sv. Matevža (Ta E-vangeli suetiga Mateusha, sdai Pervizh vta Slovenski Jesig pre-0hrnen.) Imel je biti le zače-tefe prevoda vsega svetega pi-nove zaveze. Zato pravi ^rubar v pregovoru: “Mateusha Vsamite koker eno kosilice ali k'shnico”. Bogati obed je imel le slediti. Hkrati z evange-^jem je izdal Trubar nov abe-Ce<5iik, da vpelje Slovence v Svojo novo pisavo. Še isto leto 1® izšel tudi katekizem (Cate-ehismus v slovenskem jeziku, S;irio kratko sastopno Islago. I-1111 ene molytue ter nauki Bo-%. Vseti is zhistiga suetiga ki je posnet po Lutrovi 6naki knjigi. v Vse te knjige so menda po ve-sad Trubarjevega dela. E°ncem predgovora k evange-'lu sv. Matevža sta sicer podgana Vergerij in Trubjur | vashi slushabniki inu bratie. • in T.”), vendar je težko dodati, koliko je prvi pri preva-]aTju sodeloval. Gotovo je le ^°liko, da je Vergerij dal po-udo za izdajanje sv. pisma v slovenskem jeziku, osnoval na-iskal drugih prevodov za Primerjanje, preskrbel od voj-v°da Krištofa in kranjskih sta-t''0v denarno podporo, pregovo-ril tiskarja, da se je zaradi ku-preselil iz Tibinge v Reut-Sen, kjer se je pričel tiskati SVi Matevž, in v vseh zadevah V°^ll obravnave. Zaradi tega ^ imel za voditelja vsega V svoiih ini.smlih se le §e lin V svojih ipismjih se lcVko spominja svojih sotrud-^°v. in vse delo sebi prisvaj a, ar je moralo Trubarja zelo ne-Mjetno dimiti. aonostojen Vergerijev spis je enda le knjižica z italijan-lna pravopisom: “Razgovaran-^ ftiegiu papista in gednim lu-ran’’ (razgovor med katoliča-in luteranom) in pa “Je- niolitou tih kerzhenikou”. . ei ko prej je imel Vergerij . razun Trubarjevih pre-izdati sveto pismo v či-eJsem jeziku, ki bi ga razu-j^e širši krog Slovanov. Zato Jiževna zveza med njima ni ■°v§0 časa trajala. L. 1557. je ^sei u,pa pervi tiga noviga ^tamenta”, kateremu je sle-Sj. tri leta drugi del z li-je vaEosi°l0v. A v teh knjigah p Trubar sam kot pisatelj j^Pisan (“Primus Truber Crei-rf E Nestalni in vihravi Ver- sC j,- ao delo in vso pozornot obr-diplomatske posle, t^v so takrat merile njegove izpričuje Vergerijevo po-va.nje na Slovensko, ki ga je PfO] ]U , ^ergerij mudil na Duna- je takrat popustil slov- ^ravil v korist protestantske Pagande. V začetku 1. 1558. tyal^er ga je sprejel kralj slM Lilijan, Ferdinandov na- Mik »Im j.., t.,.aik v nemškem cesarstvu in ske ' P°sPeševaltelj protestant-slovstva. Tu se je sešel s Pavlom Skaličem, zna- ]q ^ Sojencem škofa Tekstorja, c[a“e je prav takrat pripravljal, p0t; Vstopi k luteranom in od-na Virtemberško. Ver-S« j0 mudil na Dunaju le st} Mi, potem pa brez vedno-kf^Jega vojvoda Krištofa in Maksimilijana na skriv-Pos. Ocipotoval proti jugu. V ljM istega leta je bil že v §C)st. iani, kjer . je prenočeval v ka ^ ^i znanega luterana -Mar- ^glia' mu je tedaj izročil neki spis zoper sv. mašo, da bi ga dal natisniti na Virtemberškem. Cilj Vergerijevega potovanja je bila Akvileja, kjer je morda imel skrivne privržence. Dasi-ravno je potoval strogo tajno, se je njegova namera vendar le izvedela. Patriarh Daniel Barbo je ukazal stolnemu kapitlju, naj ne pusti Vergeriju stopiti v cerkev, tem manj še pridigovati. Zdaj je Vergerij razvijal svoje delovanje pa raznih goriških mestih in vaseh. Ker so mu bile cerkve zaprte, se je nastanil v gostilnah, kjer je izkušali vplivati na ljudi z osebnimi pogovori in razdeljevanjem protestantskih knjig. Svoje ime je skrbno prikrival, a se izdajal za poslanca kralja Maksimilijana, ki je-postal baje že popolen luteran. Največ uspeha je imel Vergerij s svojo luteransko propagando v Beljaku, kamor je prišel na povratku v Nemčijo. Mudil se je ondi 15 dni in menda pričakoval denarja. Nekega dne je govoril v mnogošteilni družbi veljakov in meščanov. Všled njegovega govora se je bel jaški župnik odločil, da ne bode nič več maševal, niti drugih obredov v cerkvi opravljal, temveč le pridigoval. 19. aprila se je Vergerij vrnil v Tibingo in kmalu potem vojvodu Krištofu podal krako poročilo o uspehih svojega potovanja, To potovanje nam dovolj jasno razkriva Vergerijevo namero, da si z osebno agitacijo zagotovi vodilno vlogo v prote-stanskem gibanju na Slovenskem. Vendar se mu tudi to ni posrečilo. Virtemberški bogoslovci z vojvodom Krištofom na čelu, ki so dajali merilo na-š i m slovenskim luteranom, Vergerij evega vpliva na Jugoslovane niso radi videli in so ga izkušali kolikor mogoče o-mejiti, ker se jim je zdel premalo “pravoveren” in utrjen v evangeljskih naukih. Zato so vodstvo luteranstva v južnih avstrijskih deželah izročili zanesljivejšemu in poslušnejšemu Trubarju. Le enkrat se je še Vergerij M. Jakopič: Slovo Takrat, ko nas nekaj duši, je na cesti še najboljše. Ko gremo po cesti smo kot otroci: polni hrepenenja po nečem novem in lepem. Ob kraj eh ceste so dišali kostanji in sipali belo cvetje na pločnik. Dih prvega živ-Eienja je odel drevesa in kar čez noč so se razpustili popki in pokrili temne veje s svetlim zelenjem. Po cesti je šumelo življenje kot bi se nikdar ne hotelo ustaviti. Obstal sem kot bi nekoga čakal tam na križišču, na križišče cest in misli. Hotel sem vprašati za pot, pa se mi ni zdelo vredno. Koga naj nadlegujem, zakaj naj motim kogarkoli. Stojim in gledam. Mimo jih gre toliko, kdo ve za njihovo pot, za njihov namein. Hodijo tod mimo resni in betežni, pa tudi mladi in nasmejani. Pisana družba božjega stvarstva: otroci, ki jim sije sonce v oči, starci, ki iščejo prazno klop v parku, da se pogovorijč s svojo pomladjo, morda letos zadnjič; delavci, ki se vračajo z dela, in nalepotičena dekleta, ki iščejo vročih oči in ki obetajo večno ljubezen. Mnogo jih gre tam mimo Mnogi, ki vedo za svojo pot, ki imajo kam iti, mnogi pa tudi brez cilja in smisla, jako ker nekam pač morajo, ker mislijo, da je cesta še najboljša prijateljica, stara znanka. Pred menoj so ceste in ob Iz Primorskega » »anfttSJBR- -JBBB«. 6117 St. Clair Ave.__HEnderson 1-0628_____Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ■«^^>83 No. 114 Wed. June 10, 1953 Mir ali samo premirje? S Koreje prihajajo poročila, da sklenitev premirja in končanje bojev ni več daleč. Po teh vesteh so glavne težave premagane in tudi “trmoglavost” južnokorejske vlade premirja ne bo mogla preprečiti. Dve. stvari sta, ki v zvezi s tem razvojem vzbujata posebno radovednost. Ves svet zanima, zakaj so se komunisti odločili za konec vojne v Koreji, in drugič, ali je to samo premirje ali pa se bo svet v resnici pomiril in moremo torej računati z daljšo dobo miru. Po zmagi revolucije v Rusiji sta nastali med komunisti dve skupini. Ena se je zavzemala za to, da je treba storiti vse, da se komunizem čimprej razširi po vsem svetu, druga pa je bila mnenja, da je treba najprej utrditi komunistično oblast v Rusiji sami, izgraditi njene oborožene sile in vse ostalo, kar je potrebno za spopad, s kapitalističnim svetom. Po Leninovi smrti je zmagal Jože Stalin vodja druge'skupine, ki je dal večji del zagovornikov svetovne revolucije spraviti s pota. Začel je načrtno zgrajevati sovjetsko industrijo, kmetijstvo, graditi železnice in pota, posebno pozornost pa je posvetil rdeči armadi. Pri tem se je skrbno izogibal vsakega'mednarodnega spora, da ne bi stavil pridobitev oktobrske revolucije na kocko. Naj se kapitalističn svet bori med seboj, mi stojmo ob strani, da vidimo, kak bo konec, je mislil Stalin, ko je sklenil nenapadalno pogodbo s Hitlerjem v avgustu, 1939. V drugi svetovni vojni je Sovjetija hudo trpela, nič manj, če ne celo bolj je trpela tudi Zahodna in Srednja Evropa. Kremelj je vsaj na zunaj kazal prijateljstvo z Ameriko in Anglijo, dokler je bil v nevarnosti. Ko je bila nevarnost mimo, je bilo prijateljstva med nekdanjimi soborci konec in Sovjeti so se trudili, da položaj čim bolj izkoristijo in razširijo komunizem preko vse Evrope in Azije. Le z veliko nejevoljo so se Sovjeti umaknili spomladi 1946 iz Irana, v Grčiji pa že niso marali več popustiti. Šele po sporu med Titom in Kremljem se je Grkom z ameriško pomočjo posrečilo streti komunistični upor. Med temi časom so pa Sovjeti bogato podpirali kitajske komuniste v borbi z zakonito Čangkajškovo vlado, sejali razdor v Indokini in Indoneziji. Zahod se je predramil in spoznal nevarnost šele po prevratu na Češkoslovaškem- Atlantski pakt je pa ostal v resnici samo na papriju, dokler niso komunisti napadli Južne Koreje. Hladna vojna se je spremenila v vročo in nihče ni vedel, če bo ostalo le pri vojni na Koreji. Zahod se je začel pripravljati. Oboroževalna industrija v Ameriki, Angliji in drugod po svobodnem svetu je bila kmalu v polnem obratu. V zadnjih letih je izdelala na tisoče topov, tankov, na stoti-soče pušk in drugega orožja ter ogromne količine raznega vojnega materiala. Vojne ladje, ki so ležale v raznih pristaniščih brez moštva, so znova opremili in jih poslali v službo, letalstvo je dobilo nova moderna letala za obrambo in napad. Svobodni svet sicer še ni dosegel one vojne moči, kot je bilo predvideno, vendar pa Sovjetija danes ni več v stanju neovirano korakati preko Nemčije in Francije do Atlantskega oceana. Tu je obramba že, precej dobro izgrajena. Komunizem je razširil svojo oblast nad Kitajsko in se trdno usidral v Indokini. Vojna v Koreji je bila poskus, je bila tipanje, ali bo Zahod pripravljen nastopiti z orožjem proti komunističnim napadalcem ali ne. Zahod se je postavil napadalcem po robu in pognal komuniste nazaj preko meje. Nikakor pa se ni mogel odločiti za kaznovanje napadalcev. MacArthurjeva zahteva za pohod do reke Jalu in kaznovanje kitajskih komunistov je bila odklonjena. Bojišče se je ustalilo nekako na stari mejni črti med Južno in Severno Korejo. Ne ena ne druga stran se ni resnično več potrudila doseči odločitev na bojnem polju. Pogajanja so se vlekla iz tedna v teden, iz m.eseca v mesec, premirja pa m in ni bilo. Kremelj je bil s tem razvojem zadovoljen. Nad pol milijona ameriških vojakov je bilo zaposlenih v oddaljeni Koreji, Amerika je trosila ogromne milijarde za vojno in za oboroževanje ter skrbela pri tem še za oborožitev svojih zaveznikov v Evropi. Kitajski komunisti so se, v Koreji izčrpavali in bili bolj in bolj odvisni od Moskve, na drugi strani so imeli pa tudi lepo priložnost pomesti s svojimi nasprotniki doma in tako utrditi svojo oblast. Oboje je šlo v korist Moskvi. Zahod se je za morebitno vojno že precej pripravil, veliki davki so povzročili vsesplošno nezadovoljstvo, gonja proti “ameriškim vojnim hujskačem” je rodila uspehe tako v Aziji kot v Evropi, državni proračuni demokratičnih držav izkazujejo veliko več izdakov kot prejemkov, kar je vse posledica vojnih priprav, živi jenska raven se le počasi dviga. Vse to gre Kremlju v račun. Nadaljne naraščanje vojne napetosti in nadaljevanje vojne na Koreji bi utegnilo v resnici sprožiti svetovno vojno, to pa vsekakor za zdaj ni v načrtu Sovjetov. Oni se danes še ne čutijo dovolj pripravljene in niso gotovi, da bi vojna končala z njihovo zmago. Čemu torej staviti vse na kocko in tvegati, da zgube to, kar so v zadnjih letih pridobili? Boljše se je nekoliko potuhniti in pokazati prijazno lice, pa se bo pomiril tudi Zahod češ, da je nevarnost mimo. (Dalje jutri) j BESEDA IZ NARODA | 4*»t*******************************************»»>**,M Razgovor s pionirko Cleveland, O. — Naša soseda Mrs. Karolina Modic je praznovala nedavno svoj 80. rojstni dan. Njeni sinovi in hčere so ji v počastitev priredili, ne da bi ona o tem sploh kaj vedela, lep večer. Nanj so povabili tudi več prijateljev in prijateljic. Takole mi je pripovedovala: “Veste, tako iznenadenje so mi priredili moji otroci. Kar ne morem si misliti, kako so to storili.” “Prav so storili,” sem dejal. “Oddolžili so se Vam, v kolikor so mogli. To ste zaslužili, pa ne samo to, še veliko več. Izkazali so Vam ljubezen in hvaležnost za vse, kar ste vi storili za nje in za številne žrtve, ki ste jih doprinesli z njihovo vzgojo. Prav so storili in častitam jim zato. Pridružujem se pa tudi njihovim željam in čestitkam.” Težko, da bi kdo Modičevo mamo bolj poznal kot jaz, kajti dolgo let že živimo v sosedstvu in vedno smo bili dobri prijatelji, skoro bi lahko rekel kot ena družina v dveh hišah. Tako si štejem v dolžnost, da napišem nekaj vrstic k temu njenemu prazniku. Naj na tem mestu povem, da mi je njen pokojni mož, ranjki John Modic dobil prvo delo v železarni H. P. kjer je imel v bližini svojo: gostilno. To je bilo 1. 1899. Pokojni John je imel rad lepe konje. Mi simo lepe konje rabili, da smo vozili z njimi k poroki vesele pare. Kako se je pokojni Modic postavil, ko je s kočije vozil za nas v sprevodih in raznih paradah. Bili smo vedno prijatelji in drug drugemu naklonjeni. John je bil zelo živahen mož. O podriohnoistih iz življenja Modičevih ne bom pisal, o tem je AD že nedavno' prinesla daljši dopis. Zapišem naj pa nekaj, kar se mi zdi važno, da ostane ohranjeno'. Kadar smo bili v težavah v borbi za vsakdanji kruh — naš začetek je bil težak — smo vedno našli oporo v naukih svojih očetov in mater. Ti nauki so nas spremljali skozi življenje, v njih je bila moč, ki nam je dajala vztrajnosti in vneme v vsakdanji borbi, če imamo kaj zapustiti otrokom in potomcem, je gotovo to, so ti dobri nauki in nasveti, ki smo jih prejeli od svojih staršev, preden smo odšli v svet. MOLI! DELAJ! HRANI! To so bila naša gesla, če ne bi prinesle naše matere oziroma naša slovenska dekleta teh naukov s seboj, ne bi imeli danes toliko in tako čislanih slovenskih družin v Ameriki, čie ne bi bilo v naši stari domovini onega živega verskega življenja, kot smo ga poznali v mojih časih v slovenskih vaseh in farah, ne bi dala naša domovina toliko odličnih mož svetu. V kolikor uživamo Slovenci danes v svetu ugleda, to je največ zasluga naših slovenskih mater, ki so z naporom, pa vendar z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgajale svoje otroke. Prav je torej, da se naših mater spomnimo: in jim damo: priznanje, dokler so še med nami. Ni važno ali one to žele ali ne — prepričan sem, da tega ne žele — važno je pa, da poudarimo njih zasluge, njih vero in narodno trdnost in jim morda na ta način dobimo vrednih ocsnemovalk in naslednic. Če teh ne bo, bodo; izginilo vrednote, ki so naš .narod vsa desetletja držale pokoncu. Nov moderen čas utegne pozabiti vse, na čemer smo mi nekdaj stali in gradili. Mladi red tako rad gleda z nekim nasmeškom na vse naše staro in kaže na napredek časa, na vse novo tudi na novega — duha. Takale priložnosti so kot nalašč, da poudarimio, da ni vse slabo, da ni vse nazadnjaško in vse za,-Btarelo, kar je v našem življenju kaj veljalo, čas je prinesel veliko novega na polju tehnike, na polju higiene, zdravstva, napravil nam je življenje prijetnejše, v teni pogledu se je .staro preživelo, niso pa se in se ne bodo preživeli nauki, ki smo jih prejeli od svojih staršev, ti so danes prav tako veljavni kot so bili nekdaj! Urednik nekega slovenskega časopisa je priporočal v svojem listu neko kontrolo. Pisal sem mu: “Ako bi kakšen urednik v času njegove matere kaj takega pisal in bi ona tako pisanje poslušala, bi njega nikoli ne bilo. Ali niste veseli življenja in niste svoji materi hvaležni zanj?” sem ga vprašal. Naj mar mi sedaj rečemoi: “Dovolj je tega življenja. Da se le mi preživimo, kaj nam drugi mar? Velik greh pred Bogom bi bil, če bi mi živeli le svojemu uživanju, ne imeli bi pa nobenega smisla ža žrtve in za potrebe in trpljenje drugih. Če vse to malo premislimo, moramo priznati, da so imeli otroci prav, da so svoji materi priredili za 80-letnico to slavje. Mrs. Modic ga je v resnici zaslužila. Mnicgo otrok se niti ne zaveda, kaj zgube, če pozabijo na svoje starše. V njih je za otroke blagoslov ali prekletstvo. Nobena božja zapoved ni menda tako resnična kot prav četrta. Pametni so otnolci, ki jo izpolnjujejo. Anton Grdina St. ------o------ Lepo je bilo Cleveland, O. — V nedeljo 31. maja v Slovenskem narodnem domu, ko so igralci Slovenskega odra, podali dramo “ROŽNI-VENEC.” Ta drama je bila pred več leti igrana. v angleščini v znanem gledališču, v mestu, ičasopisi so takrat pisali cele kolone o n j ej in pesem “ROŽNIVENEC” — “The Rosary” je postala žeto popularna kar čez noč. Jaz sem bila še premlada, da bi jo šla gledat — vendar, ker so me zanimale take reči, sem pa prečitala vse, kar se je o njej pisalo, čez nekaj let sem imela priložnost čitati knjigo “THE ROSARY,” iz katere je bila drama povzeta. Ko sem jo brala, mi je prišlo v spomin pripovedovanje onih, ki so: se udeležili predstave. Ko sio se torej začele priprave za “ROŽNIVENEC” na St. Clar-ju, me je obšla misel — če ni to tista znana, drama “The Rosary.” Ko so pri sestanku Lige Father Godina potrdili, da je to ista — poslovenil pa da jo je g. Zdravko Novak, sem bila vesela. Vedela sem, da bode; igralci Slovenskega odra dobro pegodi-li, posebno še, ko sem zvedela, da bo igro režiral g. Pavle Intihar. Ker sem bila na dan prireditve skozi prve 3 slike v blagajni, mi jih ni bilo mogoče videti. Za zadnje tri pa morem reči, da sem bila v resnici veselo presenečena. Ugajal mi je oder in igralci so rešili svieje uloge izvrstno, Jana in Garth (Pustc.va) takerekoč neprekosljivo. Znamo, da je ta težka drama zahtevala veliko truda in dela — vendar pa ste igralci lahko v zavesti, da ste dali narodu nekaj lepega in veliko užitka s to predstavo. Večkrat ..sem opazila, kako si je občinstvo brisalo solze ob raznih prizorih, tako živo so bili predstavljeni. Mi, navadni ljudje, udeleženci smo bili tako zado- voljni s to predstavo kot že dolgo ne. S' komur sem po končani igri govorila, je bil'istih misli. Čestitke in zahvala torej g-Zdravku Novaku, g. Goršetu, g. Pavlu Intiharju, g. Zormanu in seveda vsem igralcem za tako Izvrstno podano dramo: “ROŽNIVENEC.” Ta. drama je preveč lepa — in bilo je preveč dela in truda — da bi se jo predstavilo samo enkrat. V prihodnji sezoni nam dajte priložnost še enkrat, — da se uživimo lepo in pomembno' dramo “ROŽNIVENEC.” Do tedaj pa vas vse skupaj naj pr isrčnej e pozdravi j a Maria Hicchevar, prijateljica dobrih Slov. iger in dram. Društvo “iapredek” št. 132 ABZ Euclid, O. — Društvo “Napredek” št. 132 A. B. Z. bo na svojem mesečnem sestanku 12. junija ob 7:30 zvečer počastilo sedem svojih članov, ki so v društvu že 40 let. Ti člani so: John Tanko, Frank Tegelj, Robert Kunstel, Dominik Blatnik, Lawrence Seme, Mary Pritekelj in Frances Cimperman. Vsi ti so prisrčno vabljeni na sejo. Na dnevnem redu je tudi važen razgovor o društvenem, glasilu “Nova doba.” Za 1. 1953 ima društvo sledeče uradnike: predsednik John Tanko, podpredsednik Ludwig Prosen, blagajnik Antonia Taniko, zapisnikar Frank Sesek, tajnik Adalyne B Cecelic, 4-33595 Morris Dr., 'Willoughby, Ohio, tel. Will. 2-4359, nadzornici sta Mary Gorše in Mary Smrtnik, zdravniki: dr. Anne Prosen, dr. Carl Rotter ali katerikoli drugi. Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu, asesment pa se pobira, vsakega 25. v mesecu. V slučaju da pade 25. na soboto ali na nedeljo, se pobira asesment v ponedeljek. Adalyne B. Cecilic, tajnica. -----o------ 71 j NOVA NAPRAVA ZA SHRANJEVANJE TOPLOTE Tovanha “General Electric Company” v Londonu je iznašla novo električno napravo za ogrevanje prostorov, ki uporablja elektriko samo ponoči, ko- je obremenitev električnega omrežja najmanjša. Pri napravi s0 izkoristili isto načelo, kot vlada za segrevanje prostorov z-lončenimi pečmi, ki se počasi segrevajo in dolgo časa držijo' toploto. Naprava “e-lektrični radiator za ohranjevanje toplote” obstoja iz jeklenega zabojčka, v katerem je poseben električni element vdelan v c-amnehtni blok. Električni tok, ki segreva “električni radiator za hranjenje toplote,” vključi in izključi posebna električna ura, tako da troši naprava elektriko samo ponoči, ko je obremenitev električnega omrežja najmanjša. Naprava spreminja elektriko v toploto, ki jo hrani in naslednjega dne oddaja prostoru. Elektrika je v napravi vključena največ osem ur. -----o------ UČINEK PENICILINA POJEMA S poskusi v zadnjem času so ugotovili, da je učinek penicilina danes že znatno manjši kakor pa je bil pred desetimi leti, ko so začeli penicilin na splošno uporabljati. Medtem so začele bakterije in razni podobni povzročitelji bolezni razvijati razne obrambne snovi v sebi, ki znižujejo učinek penicilina. Tako je n. pr. ugotovljeno, da je penicilin pred desetimi leti še ubil 96% vseh stafilokokov (glivice cepilke, ki povzročajo razne kužne bolezni), danes pa jih ubije samo še 49%. To zmanjšanje učinka penicilina pa je danes že več kakor, nadomeščeno z raznimi drugimi sredstvi, takozvanimi antibiotiki, ki so jih medtem na novo odkrili in ki ubijajo v pojačani meri bolezenske klice. GORIŠKE VESTI Prireditev višje srednje šole Na binkoštno nedeljo so slovenske višje srednje šole v Gorici imele svojo zaključno prireditev. Letos smo bili z njihovim nastopom še posebno zadovoljni, ker smo opazili, da lepo napredujejo bodisi pevski zbori kot igralci. V prvem delu je nastopil pevski zbor z učiteljišča pod vodstvom profesorja Mirka Fileja. Izbral si je pet pesmi, ki je vse z veliko dovršenostjo izvajal. V drugem delu so dijaki srednjih šol od gimnazije in liceja do učiteljišča nastopili v skupni igri Vera in nevera, ki jo je spisal slovenski dramatik Leskovec. Delo je malce težko in zapleteno in zahteva veliko od igralcev in gledalcev, vendar so igralci pokazali, da so kos tudi težjim vlogam in tudi občinstvo je z veliko pazljivostjo sledilo zapleti j a-jem na odru. Nihče bi se zato ne imel spotikati nad prireditvijo slov. srednješolcev. Samo Primorski dnevnik le ni mogel ukrotiti svoje jeze in je vso prireditev in še posebno igro označil kot temačno in na mnogih mestih okrnjeno, kar je krivično in neresnično. Frointaši so hoteli pokazati kot edino zaključno prireditev, le svoji zadnjo veselico pri Zlatem pajku. Ne gre jim v račune, da se tudi drugi dijaki, ne samo dijaki Dijaškega doma, zvesto držijo svojih 'tradicij. Goriški Slovenci pa smo študirajoči mladini hvaležni za njen trud in veselje, ki nam ga je pripravila z nedeljsko prireditvijo. V soboto 30. maja so se tudi pri nas na Goriškem zaključile vse osnovne in srednje šole. U-čenci so se udeležili šolskih maš, ki so se darovale po vseh gori-ških cerkvah. Tudi slovenski u-čenci so imeli zaključno sv. mašo v' goriški stolnici, kjer je lepo pel zbor učencev samih. Za mladino se začne sedaj vesela doba počitnic, za starše pa nove skrbi, kako obvarovati pred vplivom slabe družbe svoje otroke v teh dolgih mesecih prostosti. Mnogi bodo.sprejeti v kolonije. Papeževo podporno društvo namerava baje letos organizirati posebno kolonijo tudi za slovenske otroke, kar bi bilo zelo potrebno in koristno. Medtem, ko je za italijanske otroke vse bogato preskrbljeno za čim udobnejše počitnice, se za slovenske nihče do sedaj ni še zmenil, razen počitniške kolonije v Alojzijevišču, ki pa je le čez dan in v mestu, ki nikakor ne more nuditi otrokom tega kot hribi in morje. TRŽAŠKE VESTI Slovenski šolniki pri J. Zemljaku Predstavniki Poverjenega odbora slovenskih šolnikov v Trstu so dne 26. maja obiskali šefa ekonomske delegacije FLRJ prof. Jožeta Zemljaka z namenom, da ga seznanijo z dosedanjimi koraki tega odbora v obrambo slovenskega šolstva na tržaškem ozemlju. Kot smo že poročali je poverjeni odbor predložil načelniku prosvetnega urada ZVU prof. Fadi spomenico, v kateri zahteva v prvi vrsti samostojnost v upravi.slov. šol, stalnost slov. šolnikov v službi, enakopravnost slovenskega svetovalca za šolstvo pri ZVU, redno izplačanje mesečnih pri-jemkov in druge upravičene zahteve slovenskega šolstva, ki je, od kar so prišli v Trst rimski funkcionarji, v vedno nevarnosti za svoj obstoj. Avstrijci za oživitev prometa s Trstom Na dveh važnih gospodarskih zborovanjih na Dunaju in Gradcu je bilo govora tudi o poživitvi prometa na progi Avstrija—• Maribor—Ljubljana—Trst. Avstrijci so močno kritizirali italijansko vlado, ki hoče okrepiti le trbiško železnico, zanemarja pa pri tem važnejšo progo%, ki je za Avstrijce mnogo hitrejša, namreč skozi Ljubljano in Maribor v Avstrijo. Predsednik društva univerzitetni profesor je imel na zborovanju predavanje in med drugim je dejal: Tehnični strokovnjaki izjavljamo, da je skozi Maribor in Ljubljano najbolj prirodna zveza Avstrije in Štajerske s Trstom in smatramo, da je treba promet na tej progi oživiti. šolski prireditvi v šempolaju in Trebčah Tudi slovenske šole na Tržaškem imajo vsako: leto ob zaključku šolskega leta svoje prireditve, akademije in telovadne vaje. Tudi letos so se med prvimi izkazali šolski otroci iz Šem-polaja in Trebč. Nastopili so z deklamacijami, petjem, telovadnimi nastopi in kratkimi prizori. .V šempolaju so učenci V. razreda nastopili z enodejanko Kaznovanje in Rdeča kapica. A Trebčah so poleg drugega sporeda zaigrali še Bedak Pavlek. Za poitalijančenje slovenske obale Gotovo; ni brez pomena, da ne-marava italijanska vlada zgraditi na meji med Italijo in svobodnim tržaškim ozemljem v devinsko nabrežinski občini Pr* Sesljanu naselje za 400 Italija31' s,kih ezulskih družin. Ezulski zvezi je bil v ta namen že izročen znesek 300 milijonov lir, s katerim so baje že kupili od devinskega princa potrebno zemljišče. Omenjeno zemljišče je nameravala kupiti že devinsko-na-brežinska občina, da bi na njem sezidala novo: šolsko poslopje-Devinski takrat zemljišča ni hotel prodati. Ker pa to zemljišče ne zadostuje za tako veliko naselje, saj bo obsegalo nič mani kot 100 ,stanovanjskih poslopij; vsako s štirimi stanovanji, grozi sedaj domačim Slovencem nevarnost razlastitve. To: bi bil° že četrto naselje italijanskih ezulov na naši slovenski obali, 111 še več na ozemlju, ki ga upravlja ZVU. Vidno je, da se tu ne gre samo za človečanski čut 311 usmiljenje do brezdomcev, marveč ima Italija s tem svoje sebne namene. Italijan, ki Pr^' de enkrat v naše kraje, se težk° spet loči od. njih, toliko bolj še, če ima tu vse ugodnosti in privi-ligiranosti kot jih imajo istrski in dalmatinski begunci, tako na Tržaškem, kot na Goriškem-Njihovo naselje pri štandrežu v goriški okolici, ichsega na st°^ ne ličnih hišic, apremjenih z ',s0 komoditeto moderne dobe, kot s jih niti v mestu ne morejo P_rl voščiti. Kako in kje pa živi.!0 slovenski begunci, ki so iz iste ga, če ne še večjega razloga pustili svoje' domovino, to Pa. janski vladi ni mar. Prebivaj11 po kleteh in podstrešjih v zasi ^ nih barakah in v tesni edini bi, in so vrhu vsega še brez la, ker pač nimajo državljan3^, in so zato popolnoma brezpravi1 ^ Nad njihovimi otroci pa s\ \ ^ stijo pravico, da morajo hodit3^. italijanske šple, ker so starši zaprosili za italijansko ^ žavljanstvo, katero pa do da niso še prejeli. (Dalje na 3. strani} D*. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda NOVI VEK: I. Luteranstvo in cerkvena reforma med Slovenci Prva knjiga z latinskim črkami, ki je izšla še 1. 1555., je bil Evangelij sv. Matevža (Ta E-vangeli suetiga Mateusha, sdai Pervizh vta Slovenski Jesig pre-°brnen.) Imel je biti le zače-tek prevoda vsega svetega pi-St*ia nove zaveze. Zato pravi Erubar v pregovoru: “Mateusha Vsamite koker eno kosilice ali lushnico”. Bogati obed je imel le slediti. Hkrati z evange-Ejem je izdal Trubar nov abe-Cedil obravnave. Zaradi tega je imel za voditelja vsega e^a- V svojih ipismjih se le ledko spominja svojih sotrud-tekov m vse delo sebi prisvaja, ar je moralo Trubarja zelo ne-prijetno dimiti. O Oannostojen Vergerijev spis je endgr ie knjižica z italijan-pravopisom: “Razgovaran-jte megiu papista in gednim lu-ran” (razgovor med katoliča-in luteranom) in pa “Je-molitou tih kerzhenikou”. j, J ko prej je imel Vergerij vod. en, razun Trubarjevih pre- °v izdati sveto pismo v či-ejšem jeziku, ki bi ga razu-^e širši krog Slovanov. Zato Jiževna zveza med njima ni •03g° časa trajala. L. 1557. je ^sej «>pa pervi jjgjj tiga noviga .^amenta”, kateremu je sle-11 čez sti Pod tri leta drugi del z li-_aPostolov. A v teh knjigah e Trubar sam kot pisatelj Ži Pisan (“Primus Truber Crei- TV p . L Nestalni in vihravi Ver-^ je takrat popustil slov-j,. etlo delo in vso pozornot obr-diplomatske posle. k-Ž arJ1 S0 i;a|Erai; merile njegove nje, izpričuje Vergerijevo po-tj^Pje na Slovensko, ki ga je ^Pravil v korist protestantske ‘Sg ju ^^mhijan, Ferdinandov na-Ve].^k v nemškem cesarstvu in ^ Pospeševaltelj protestantka slovstva. 3Pagande. V začetku 1. 1558. Verger >jer ga te Vergerij mudil na Duna-je sprejel kralj Vi Tu se je sešel m s Pavlom Skaličem, zna-^ gojencem škofa Tekstorja, daue jo prav takrat pripravljal, w Erestopi k luteranom in od-gg^.te na Virtemberško. Ver-PajAS» je mudil na Dunaju le ^i’ potem pa brez vedho-krajS.Vojega vojvoda Krištofa in Maksimilijana na skriv- mu je tedaj izročil neki spis zoper sv. mašo, da bi ga dal natisniti na Virtemberškem. Cilj Vergerijevega potovanja je bila Akvileja, kjer je morda imel skrivne privržence. Dasi-ravno je potoval strogo tajno, se je njegova namera vendar le izvedela. Patriarh Daniel Barbo je ukazal stolnemu kapitlju, naj ne pusti Vergeriju stopiti v cerkev, tem manj še pridigovati. Zdaj je Vergerij razvijal svoje delovanje pa raznih goriških mestih in vaseh. Ker so mu bile cerkve zaprte, se je nastanil v gostilnah, kjer je izkušali vplivati na ljudi z osebnimi pogovori in razdeljevanjem protestantskih knjig. Svoje ime je skrbno prikrival, a se izdajal za poslanca kralja Maksimilijana, ki je. postal baje že popolen luteran. Največ uspeha je imel Vergerij s svojo luteransko propagando v Beljaku, kamor je prišel na povratku v Nemčijo. Mudil se je ondi 15 dni in menda pričakoval denarja. Nekega dne je govoril v mnogošteilni družbi veljakov in meščanov. Všled njegovega govora se je beljaški župnik odločil, da ne bode nič \’eč maševal, niti drugih obredov v cerkvi opravljal, temveč le pridigoval. 19. aprila se je Vergerij vrnil v Tibingo in kmalu potem vojvodu Krištofu podal krako poročilo o uspehih svojega potovanja, To potovanje nam dovolj jasno ražkriva Vergerijevo namero, da si z osebno agitacijo zagotovi vodilno vlogo v prote-stanskem gibanju na Slovenskem. Vendar se mu tudi to ni posrečilo. Virtemberški bogoslovci z vojvodom Krištofom na čelu, ki so dajali merilo na-š i m slovenskim luteranom, V ergerij evega vpliva na Jugoslovane niso radi videli in so ga izkušali kolikor mogoče o-mejiti, ker se jim je zdel premalo “pravoveren” in utrjen v evangeljskih naukih. Zato so vodstvo luteranstva v južnih avstrijskih deželah izročili za nesljivejšemu in poslušnejšemu Trubarju. Le enkrat se je še Vergerij M. Jakopič: Slovo Takrat, ko nas nekaj duši, je na cesti še najboljše. Ko gremo po cesti smo kot otroci: polni hrepenenja po nečem novem in lepem. Ob kraj eh ceste so dišali kostanji in sipali belo cvetje na pločnik. Dih prvega življenja je odel drevesa in kar čez noč so se razpustili popki in pokrili temne veje s svetlim zelenjem. Po cesti je šumelo življenje kot bi se nikdar ne hotelo ustaviti. Obstal sem kot bi nekoga čakal tam na križišču, na križišče cest in misli. Hotel sem vprašati za pot, pa se mi ni zdelo vredno. Koga naj nadlegujem, zakaj naj motim kogarkoli. Stojim in gledam. Mimo jih gre toliko, kdo ve za njihovo pot, za njihov namein. Hodijo tod mimo resni in betežni, pa tudi mladi in nasmejani. Pisana družba božjega stvarstva: otroci, ki jim sije sonce v oči, starci, ki iščejo prazno klop v parku, da se pogovori j 6 s svojo pomladjo, morda letos zadnjič; delavci, ki se vračajo z dela, in nalepotičena dekleta, ki iščejo vročih oči in ki obetajo večno ljubezen. Mnogo jih gre tam mimo Mnogi, ki vedo za svojo pot, ki imajo kam iti, mnogi pa tudi brez cilja in smisla, jako ker nekam pač morajo, ker mislijo, da je cesta še najboljša prijateljica, stara znanka. Pred menoj so ceste in ob Iz Primorskega (Nadaljevanje z 2. strani) Tudi v Gorici bodo v juniju začeli z zidavo 24 novih stanovanj za begunce, prav tako v go-riški provinci z istim številom stanovanj. Ponovna toča v Beneški \ Sloveniji Dne 27. maja popolne se je znova razbesnelo silno neurje1 (nad Beneško Slovenijo. Kmetje so z grozo v očeh opazovali vedno hujše neurje, kateremu je sledila še toča, ki je prizadela veliko škode ubogim slovenskim kmetom. Veliko škodo so prizadeli tudi plazovi, ki so se vsuli v dolino in uničili plodna polja. K uničevalnemu delu so Je pri- njih kamni, in skoraj vsi kam ni so zaznamovani. Na nekaterih so sedeli popotni s culo med nogami jn s potnim čelom. Tako, kot bi čakali na nekaj kar mora priti po tej dolgi cesti, ali pa kot bi jemali slovo, grenko slovo od nekoga. Potem sem se postavil pred prvega in ga nerodno ogovoril: “Prijatelj, kam vendar in ob tako lepem dnevu? Zakaj si ne privoščiš boljšega kraja za počitek, zakaj ne stopiš s ceste ob tej sopari? Tujec me je začudeno pogledal, končno »je le spregovoril: Mar me ne poznaš? Saj sva si vendar znanca, znanca že od zdavnaj! Moje ime je Slovo. Nisem več spraševal, zakaj zdelo se mi je, da vem preveč. Pomaknil sem se do drugega kamena. Tudi na tem je sedel popotni s širokim klobukom v roki in z zmršenimi lasmi. Gledal je v tla, v tisto belo črto sredi ceste, ki se ne ustavi nikjer, ki nima konca. Stresel sem ga za ramo in ga ogovoril: “Čuj me, prijatelj, kaj posedaš tu na cesti, poišči si boljši kraj počitka. Dvigni se in se vrni domov, po tej široki sivi cesti .” Potem se mi je beseda ustavila, jecav sem kot otrok in moja pamet je bila pri kraju, zakaj popotni me je pogledal z žalostnimi očmi in se nasmehnil kot se smejejo obupanci. Obrnil sem se in nisem rekel nobene več. Sonce je padalo na kostanjeve cvete in v zraku je dišalo čudno opojno, a lahne sape so no- sile to opojnost daleč od človeških src. t * * Stal sem na široki cesti, lepi in asfaltirani. Limuzine so begale sem in tja in ljudje so se lovili med njimi. Počasi sem šel med hišami. Mnogo je bilo vrat, mnogo duri, širokih in vabečih. Jaz pa sem bil ves ta čas na cesti, na oni cesti, ki pelje iz doline v breg, iz vasi v vas in se zdaj pa zdaj ustavi pred znanim pragom. Domislim se matere, ki je takrat stala na pragu in čakala, da se še enkrat obrnem, da ji še enkrat pomaham preden me požre dolga cesta za o-vinkom. Vidim jo, kako se je obrnila in se vrnila v izbo in si brisala s predpasnikom oči in mislila na to, kako bo zdaj z menoj. Že nekaj let je od takrat in mnogo teh dolgih sivih poti je za mano. Nihče ni štel kamnov na katerih sem sedel, in nihče me ni vpraševal kam grem. Dolgo je že, kar so med nama, mati, ob tihih večerih govorila srca in si mnogo molila zame. Ne vem, če bi me še spoznala. Mati, kaj ne, da je tam za visokim zidom. še toliko spominčic. Nekoč jih je nekdo zasadil, ne da bi mislil, da mi bodo kdaj na srcu cvetele. Maj je in spominčice na vrtu cveto. Nekaj čudnega je to, kako so vse lepše kot one rože na umetnih gredah. Morda zato, ker je mladost in sreča ostala pri njih? Bog ve. Kaj se vse zgodi pod tem božjim soncem, pa vendar so stvari, ki imajo roke, da te z njimi objamejo kot otroka, dobro in brez bolečine. Slednji dan se pomika sonce čez ocean, mimogrede mudil v naših kra- pomogle narasle reke, ki so pre- jih, ko je prišel 1. 1564. na Koroško k poroki svoje stričnice. Potem pa je smrt nestalnemu in častihelpnemu možu pokopala vse nadaljne načrte (4. oktobra 1565). * * $ Ko je začelo pojenjavati Vergerijevo zanimanje za jugoslo- plaviile obdelano zemljo in odnesle vse, kar jim je bilo na poti. Najbolj prizadeti so kmetje v Grmeku, št. Lenartu in okolici, vendar ni mogoče še ugotoviti vse škode, ki jo je povzročila predvsem toča. Zaskrbljeno se prizadeti kmetje izprašujejo, kaj bo vlada ukrenila v tem žalost- vansko protestantsko slovstvo, nem primeru, ali bo tudi njim 0(%>otoval proti jugu. V LjJV istega leta je bil že v §0sf.teni, kjer je prenočeval v L J, te znanega luterana -Mar- W Doi Je imel cele bale pro-M^kih knjig —-j-o in jih ,:brez~ te ^ delil vsakemu, kdor jih slovenske kg ^ ei imeti. Kakšne oprav tv tn i_i °Vih imel, spoznamo iz nje-k'l P°2nejših pisem. Poga-pttev rj'te 2 deželnmi stanovi o kot^ .u sv- pisma starega za-E^^te^nekaterih drugih knjig. Sigi: smund Dietrichstein se je zanj zavzel drug vpliven in mogočen mož, bivši štajerski deželni glavar Ivan Ungnad. Za prevod sv. Mateja in drugih evangelijev se je Ungnad že na Štajerskem živo zanimal in opetovano pismeno izpodbujal Vergerija, da započeto delo nadaljuje. Ko je 1. 1557,. prišel na Virtemberško, mu je vojvoda Krištof prepustil prazen kartuzijanski samostan sv. Amanda v mestu Urahu za stanovanje. Tu je nastalo središče jugoslovanskega slovstvenega dela. Kakor Vergerij, je tudi Ungnad žielel Trubarjevipi književno podjetje tako razširiti, da bi obsegalo vse Jugoslovane. U-godna prilika za izvršitev tega sklepa se je nudila, ko je neki istrski duhovnik, glagoljaš Štefan Konzul iz Buzeta prišel na Nemško in dobil učiteljsko službo v Regensburgu. Ta je pričel okoli 1. 1557. Trubarjeve knjige prevajati v hrvaščino, pisano z glagolskimi črkami. Sredstva za tisek je preskrbel Ungnad. ------o------x — V Združenih državah pridobe več lojevoa kot na vsem ostalem svetu. vrgla vsaj zrno pomoči, ki so jo* tako potrebni že itak revni, sedaj pa pepiolnoma obubožani, kmetje v Slovenski Benečiji. AVTOMOBIL? — V Evropi izdelujejo sicer res vedno manjše in manjše avtomobile, prav narobe kot v Ameriki, pa vendar tako daleč še niso prišli. To je le otroški voziček, ki je pa zelo lepo izdelan in ima stekleno streho, spredaj pa pokroman odbijač. DOBRO SOSEDSTVO — Tale kuža in muca bi lahko služila za dokaz, da izraz “se gledata kot pes in mačka” ni vedno na mest u- čez trudni in stari svet, slednji dan hodimo po poti in po stopinjah tisočev, pa vendar nehote zahrepenimo po tišini in preprostosti. Takrat se mi zdi, da vse te ceste le niso zastonj razvlečene po vsem božjem svetu. Od daleč smo prišli in Bog ve kam še moramo iti. Po kaj smo prišli med ljudi, kdo ve? Po dobro besedo, ali topel pogled, po pravico ali žalost. Nekje smo doma in nekam moramo iti. Nekje smo se rodili in nekje bo slovo. Jifi je bilo že toliko. Hodimo po teh cestah, ki jim pravimo življenje in tako malo je treba, da se ustavi korak in da omahneš. Samo droben kamen, samo tuja beseda napisana na kraju ceste. Nikamor se nam ne mudi in nikamor jne moremo ubežati. Samo hoditi moramo, po stezah, cestah in mnogo jih je brez napisa, brez smeri. Razpeljane so po širokem svetu, da bi ljudje našli— konec poti. Tam pa so dolge ceste in belo nasuta pota. Tam je domek in na pragu žena z veliko ljubeznijo. Takoj ob lesenem plotu cvetijo spominčice, mnogo so jih že potrgali, mnogo pa jih je še Or stalo, da mi gorijo in cvetijo na srcu sredi maja. Vesti iz Slovenije Saj me ti ne vzdržuješ, vzdržuje me država Tako pravijo v Jugoslaviji možem delavske žene, ker je v Jugoslaviji sistem delavskih plač tako urejen, da ni ravno odvisen od dela, ki ga delavec opravlja, ampak v večji meri od števila družinskih članov. Sledeča tabela (objavljena v Delavski Enotnosti od 24. aprila 1953) naj pojasni ta anahronizem, zaradi katerega so izgubili delavci vsak interes po strokovnem napredku in usposabljanju. Skupni prejemki družine: Število otrok: Delavec: Plača: 1 2 3 nekvalif... 6000 9000 12000 15000 polkvalif.. 7000 10000 13000 16000 kvalificiran .. 8800 11800 14800 17800 visokokvalificiran ..12000 15COO 18000 21000 Po tem anahronizmu ima visoko kvalificiran delavec z družino in enim otrokom isto plačo kot nekvalificiran delavec, n. pr. začetnik, z družino s tremi otroci. Jugoslovanski zunanji minister gre na Dunaj Koča Popovič bo odpotoval na Dunaj. Na dnevnem redu posvetovanja z avstrijskimi državniki bodo sledeča vprašanja: poglobitev gospodarskega in kulturnega sodelovanja, mirovna pogodba in drugi problemi sodelovanja. Ženske dobijo delo TAYLORS ima delo za čiščenje za ženske. Oglasite se v Personnel uradu na 5. nadstropju. WM. TAYLOR SON & CO. MALI OGLASI Hiše naprodaj Za dve družini, 10 sob, dva furneza in dva garaža. Cena $12,700. Za dve družini, 8 sob, po 4 sobe vsaka, plinska kurjava, podi iz trdega lesa. Cena $10,-800. Hiša za eno družino, 7 sob, 2 garaži, furnez. Se mora prodati zaradi zapuščine. Cena $9200. Zgoraj navedene hiše so v ali blizu fare sv. Vida. Globokar Realty 986 E. 74 St. HE 1-6607 (115) Soba se odda Opremljena in snažna soba se odda mirnemu moškemu v lepi Collinwoodski naselbini z garažo in blizu transportacije. Kličite KE 1-8219. (116) Moikl dobijo delo POZOR VIŠJEŠOLCI IN DIJAKI OLIVER VAS POTREBUJE Oglasite se takoj za posebno poletno delo za inventar Zaslužite si denar za poletje, brez da bi bili navezani na delo tekom cele počitnice. Nobene izkušnje potreba, ampak morajo znati šteti in pisati razločno. Doba dela je dva ali štiri tedne. Prvi bodo dobili daljšo dobo. Višješolci, ki so močni in so stari 16 ali 17 let in imajo dovoljenje, lahko dobijo to p«- f letno delo. Mezda $1.65 na uro, in vključuje dodatek za živi jenske stroške. Vprašajte za Mr. Emig, Employment Manager 1 THE OLIVER CORF. 19300 Euclid Ave. KE 1-0300 (119) Jeklarna išče delavce Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih od delkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom. REPUBLIC STEEL (jun.8,10) Moški dobi delo Splošno delo v kovačnici in kovanje na furnezih. Mora imeti nekaj izkušnje. Dobra plača od ure. Cleveland Spring Service 5015 Superior Ave. HE 1-4010 ________________________(116) Pomožni oskrbnik Starejši pripraven moški Lahko delo Mora biti trezen Soba na razpolago KE 1-1635 (116) MALI OGLASI BOŽJA POT V CLINTON, MICH. Bus je naročen za 12. julija 1953. Cena $5.40. Ne odlašajte naročiti sedež. Pokličite Mary Novak, Dl 1-4393, 3514 E. 82 St. Hiša naprodaj V Mentor, Ohio, je naprodaj enodružinska zidana hiša (7 sob) s 15 akri zemlje. Kličite Mentor 5-4163 ali se oglasite pri Jim Tekavec na Hopkins Rd. -(116) Naprodaj Hiša 10 sob za 1 družina, 2 kopalnici, “recreation” soba, prizidana garaža. V fari sv. Alpjzija. Zmerna cena. Kličite GL 1-0491 ali GL 1-1362. (in); Iščejo stanovanje Zakonski par brez otrok, oba zaposlena, išče 4 ali 5 sob od E. 65 do E. 79 St. Kličite po 4. uri HE 1-7402. (115) BOŽJA POT V CAREY, OHIO Kdor želi iti 16. avg. 1953, lahko dobi bhs na E. 55 in St. Clair ali v Newburgu na E. 80 St. Rezervirajte si sedež. Kličite Mary Novak, Dl 1-4393, 3514 E. 82 St. Posestvo naprodaj V Genevi na Rt. 20 velika zidana hiša, pripravna za restavracijo, točilnico ali motel. Velika vinska klet. Tudi stanovanje 7 sob. 6 akrov zemlje. Kličite Broker SU 1-4121. (m,w,f—x) V najem Imamo veliko opremljeno spalno sobo za starejšega ali penzioništa. Si lahko sam kuha. Na 958 E. 70 St., spodaj, zadaj. —(H5X J. Š. BAAR Golobček Bajtar se je ozrl k vratom in na prvi pogled spoznal svojega novega soseda — župnika. “Kaj pa se to k nam tepe?” je preudarjal in gledal čudna gosta, “najbrž kakšen agent s ipodoba mi ali križi, pa župnik sam ga spremlja, nekdaj je hodil z njim cerkovnik.” Počasi in po ovin ku je šel proti vratom, da bi pridobil čas in mogel najti priučen izgovor, da nič ne potrebuje in ne kupi. “E, povem mu pač, da imam sina na Dunaju in ta nam vse naroči in pošlje,’ ’si je izmišljeval. Holoubek je postavil kovčeg na tla in stopil za korak proti Jinu, ki je že pozdravljal: “To so imenitni gostje, prisrčno dobrodošli, prečastiti.” “Hvala, hvala,” se je smehljal župnik, “sila me je privedla k vam, sila, sosed. Vi imate že posejano, zorano, repo spravljeno ali ne bi pomogli meni posejati, preden nastopi zima?” “Pomorem, zakaj pa ne bi po mogel. Zaslužek je zaslužek. Iz podružnic bi moral voziti v cu-krarno repo. Dnevno zaslužim z voli en petak, če vam to ne bo predrago.” “Ne bo, ne, ne bo, torej jutri zjutraj pridite, ne?” “Brez skrbi! Šel bom skupaj z vašimi, plug in brano vzamem s sabo.” For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 . ' * r; “Velike skrbi ste me rešili!! Zdaj vas pa ne smem dlje zadrževati, dobili te milega gosta, z Bogom torej!” Holoubek se je obrnil in glej — kovčeg z mladim Jinom je zginil s praga — pot je bila prosta in župnik je mirno odšel po njej. O tem dogodku so govorili po vsej vasi takoj drugi dan, to da nihče ni vedel, kje je glava, kje rep. Zato je v nedeljo večer napadel Jino gospod župan: “Gospod Jina, je to res, da se vam je vrnil gospod sin z Dunaja?” “Da, to je res, gospod župan.” “In naš župnik mu je baje nesel kovčeg od postaje do vas.” “Tudi to je res.” “Potem je tudi res, da ste mu zato ves teden orali!” “Ne, to pa ni res. Oral sem mu za petak na dan, hotel sem, da bi si ne en dan odbil, toda včeraj večer mi je stisnil v roko cele tri desetake in mi ni utrgal niti krajcarja. — Ali bi vi, gospod župan, to storili,” je Jina naglo obrnil kante, “bi vi nesli neznanemu, bolnemu človeku, v dežju in blatu na palici kovčeg iz Poljane v Treštice?” “Kaj, vi, takle — kakšna reč pa je to? — Kaj vam pride na misel?” “Prav takšno pravico imam vprašati kot vi.” “Torej vam odgovorim, ljudje bi me imeli za norca, ko bi kaj takega storil kot župnik.” “Če ni sramota, da vozite iz skladišč v židovsko cukrarno za šestico od metra — peso, jeli morda sramota, če sem pomagal posejati rž človeku, ki mi ni k ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO (DR. KERNA) je zopet ▼ zalogi. Po posti stane $3.25. Dobite ga ▼ potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. Ali sie prehlajeni? [ storil krivice ter mi prav ta-| ko plačal kakor žid?” Za trenutek je zavladala v gostilni mučna tišina. Treštice I niso pomnile, da bi se kdo dr-I znil tako odkrito zavzeti se za duhovnika. X. Zima Gospodu župniku v Markovem je manjkalo prave roke. Godrnjal je, koder je hodil, in Katica ga je že zbadala s svojim očitanjem: “Nisem li tega rekla? Jaz sem jim napovedala, da se bodo kesali, ko Jožeta zgubimo, toda oni so ga v Treštice porivali, zdaj pa imajo?” “Kaj imam? Nič nimam,” se je zadrl gospod župnik, “niti tobaka nimam natlačenega, kot se spodobi, ne pipe v redu, ne ščepca dišeče perle v zalogi, zima pa je pred durmi.” “Zato se pa lahko učijo igrati na pianino,” je zbodla gospodinja med vrati in hitro stekla iz kuhinje nekam v klet. Vedela je, da bi se zdaj oblaki pretrgali in bi se razbesnel vihar. Holoubkov naslednik v Markovem je bil tudi novoma-šnik, učiteljski otrok, ki ni imel smisla za drugo kakor za godbo. Prvo njegovo dejanje je bilo, da si je na obroke naročil lep pianino, ki se ga sam nikakor ni mogel naveličati, ki pa je čez teden dni presedal slehernemu v župnišču, neizvzemši psa Cigana. “Ko bi vsaj kakšno kolo zaigral,” je menila Nanika, ki so ji brneli po glavi valčki in polke markovske godbe. “Ali pa kakšno koračnico,” je pritegnil Franček in se spomnil, kako so pri vojakih korakali v strumnem pohodu. “Eh, kako bi pa on to znal! Brenka si nekaj, kar ni za ušesa ne za noge,” je priložila poleno Katica. Edini gospod župnik je molčal. Dobro je vedel, da bi mladi kaplan znal odlično zaigrati te reči, pa noče za nič na svetu, da bi s kakšno poulično popevko oskrunil svoj ljubi instrument. Toliko je razumel, čeprav ni bil navdušen godbenik in, ko je po kosilu s časopisom v roki hotel malo zadremati, bi bil rad poprosil samotnega kralja Davida, naj da harfi pokoj in ga ne moti, toda kaplanu si tega ni upal povedati. Mesec dni že je namesto spanja poslušal pinanino, vzdihoval in se predajal spominom. Novi kaplan je bil v resnici rahločuten, umetniško nastrojen človek, ki za tako imenovano praktično življenje ni imel nikakega smisla. Ni kadil, ne pil, ni znal niti v roke prijeti, venomer je ogledoval le svoje sloke prste, na katere je bil lahko po pravici ponosen. In zato je kot umetnik bil dovolj občutljiv in buden, da je zgodaj zaslutil, da ne sodi sem v ta župnijski okvir, da ne ume izpolniti mesta svojega prednika, kakor bi bilo treba. Zaradi tega je trpel in dražilo ga je, ko je moral venomer poslušati: “Ah jej, kje neki je častiti gospod Holoubek, on bi že zdavnaj namazal kljuke in ključavnice in vrata ne bi škripala, za- CIRILMETODIJSKO ‘GIBANJE ima sledeče knjige in brošure na prodaj: 1) Cirilmetodijska ideja, stane $1.40, v platno vezana $1.60. 2) Se- gur, Odgovori na ugovore proti sv. veri, 10 centov. 3) Mož volje božje, 10 centov. 4) Cirilmetodijsko gibanje, 10 centov. 5) Velika borba malega naroda, 30 centov. 6) Trst, žarišče Evrope, 75 centov. Tudi ima na prodaj krasne razglednice, kakor Ljubljana, Maribor, Marija Pomagaj na Brezjah, Trst, Bled itd. Vsaka razglednica stane 10 centov. Naroča se na naslov: CIRILMETODIJSKO gibanje (Fr. Maršič) 14203 Thames Ave. Cleveland 10, Ohio, U.S.A. Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na L Petrich - IV1-1874 19001 KIL9EEB AVE. Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu • SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik t Pri nas imamo izbzomo zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla' Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KJE 1-MS4 NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem, ki so jo poznali, naznanjamo žalostno vest, da je dne 21. maja 1953 ob 12. uri mirno v Gospodu zaspala na šentviški gori, Slovenija, naša predraga mamica in stara mati, gospa LUCIJA MAKUC Svete maše zadušnice so se brale v farni cerkvi na šentviški gori in v Oaklandu, Kalifornija. Vsem, ki so jo v težki bolezni tolažili in ji pomagali, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ki so se udeležili sv. maš za pokoj njene duše, posebno pa g. župniku na šentviški gori, naša najiskrenejša zahvala. Žalujoči OTROCI in OSTALO SORODSTVO Šentviška gora, Slovenija; Oakland, Kalifornija. 1 1 V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA Frank Matjašič ki je preminul 10. junija 1952 Preljubi soprog in dragi oče, ali je res že to mogoče, da že eno leto je minilo, kar Ti počivaš pod zemljo? V grobu hladnem mirno spavaj, rešen trpljenja in skrbi, preljubi soprog in dobri oče, na svidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: AGNES, soproga FRANK, EDWARD in RAYMOND, sinovi VERONIKA, hčerka Cleveland, Ohio, 10. junija 1953. ■ DVA POGREBNA ZAVODA za zanesljivo Izkušeno sočutno pogrebno postrežbo p« ceni, ki Jo SAMI izberete pokličite iVORDINA^SONS ■M Im-M« K. tmmtim ■***•*< um DRUŽINSKI SPOR — Dva 15 let stara mandžurska medveda v pariškem živalskem vrtu v malem družinskem ■prepiru. bil bi tale žebljiček in ure popravil; škoda častitega1 gospoda Holoubka!” “Glej, kaj bi radi,” je mrmral tudi gospod kaplan in se; precej neprevidno pritoževal učiteljem v šoli, “da bi staremu čistil čedre, napenjal pasti, ril po vrtu in opravljal službo. Nerazumevanje je raslo, prepad se širil in spomini na bivšega kaplana so bili tem bolj pekoči in hrepeneči. Kadar koli se je Katici kolcalo — in to se je često — nikoli ni pozabila reči: “Gotovo častiti gloppod Holoubek misli na nas. Kako neki mu gre?” In Holoubek je v resnici tudi mislil nanje. Ob dolgih zimskih večerih je samotno posedal, misli pa so mu romale v Markov. Po božiču je šel z očetom domov poročat brata, vrnil pa se je brez očeta, ki je moral ostati doma, predati posestvo in se odseliti z materjo v kot. Obljubil je, da na pomlad zopet pride, pa Holoubek je vedel, da prav tedaj ne more. Dan — kratek ko zajčji rep — je hitro ugasnil, po večerji pa so sestri Bariči oči hitro zlezle vkup in tako je sam obsedel v svoji sobici pri mirno brleči luči, čisto sam in se predal spominom. (Dalje prihodnjič.) -------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” Prodaja letnega pohištva V zalogi imamo vseh vrst letnega pohišlva po zelo ZNIŽANIH CENAH JEKLENI STOLI, v raznih barvah ........$^.69 YACHT STOLI ...........................$3.75 STEAMER STOLI ....................... $3.75 ALUMINIJASTI STOLI ....-................$g.45 BARCALO GUGALNIKI (GLIDERS) Razne vrste CHAISE-LONGE REPLACEMENT CUSHIONS, 6-PC. SETS $17.95 A. Grdina in Sinovi FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 ODPRTO: v pondeljek, četrtek in petek od 9 do 9! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan —DAJEMO EAGLE ZNAMKE— . ... ;; . J^a znani to in Ztah-Oala Z žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je po dolgi in mučni bolezni za vedno zati snil svoje mile oči naš preljubljeni oče, stari oče in brat MICHAEL JALOVEC Blagopokojnik je previden s sv. zakramenti za umirajoče umrl v bolnišnici dne 10. maja 1953. Pogreb se je vršil dne 13. maja iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi' ter po opravljeni sv. m aši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo njegovo truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary. Pokojni je bil rojen leta 1883 v vasi Hrastje, fara .Cerklje pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1900. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem onim, ki so položili krasne vence cvetja h krsti pokojnega, kar nam je bilo v veliko tolažbo v dneh naše žalosti. Srčna hvala vsem onim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Lepa hvala pogrebcem, ki so nosili krsto, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Hvala lepa vsem onim, ki so prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, ter vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Enako najlepšo zahvalo izreka- mo vsem onim, ki so pokojnika obiskovali v njegovi bolezni in mu lajšali trpljenje. Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem onim, ki so nam stali ob strani, nam bili v pomoč na en ali drugi način, najsibo v bolezni ali dneh smrti, kakor tudi vsem, ki so izrazili svoje sočutje pismeno ali osebno. Bog vam plačaj vsem skupaj! Iskrena zahvala duhovščini pri fari sv. Vida, posebno pa Rev. Tomcu za obiske v bolezni, za podelitev sv. zakramentov ter opravljene cerkvene pogrebne obrede. Enako najlepša hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vsestransko postrežbo in lepo urejen pogreb. Preljubljeni oče, stari oče in brat! Kruta bolezen Te je mučila. Vdano si trpel, dokler Ti ni smrt pretrgala nit življenja in odšel si tja, odkoder ni več vrnitve. Žalostna so naša srca, saj smo Te vsi ljubili. Truplo Tvoje počiva na njivi božji, spomin na Tvoje dobro srce si pa ohranimo do konca naših dni, ko tudi mi pridemo tja, kjer si Ti. Počivaj v miru! Žalujoči ostali: MICHAEL, ML., sin MRS. MATILDA NOSSE, MRS. MARY MATKO, MRS. ROSE NOSSE in MRS. HELEN PIRTZ, hčere JOHN,, brat V stari domovini pa zapušča sestro ANO BENCIN Cleveland, Ohio, dne 10. junija 1953.