Leop. Podlogar Iz zgodovine kranjskih trgov 5. Kropa. (Kcmec.) 6PssplsirL Kropa je občina samazase. Spada pod glavarstvo in sodnijo v fiiraiil Radovljici. Župnijo upravlja župnik z enim duhovnim pcmočnikoni. Hrejrf^f" Spada pod radovi^tško dekanijo. Šola je dvorazredna. Župnijo je ustanovil ljubljanski škof Tomaž Hren 10. julija 1620. Ustanovno pismo se hrani v farnem arhivu. Župniku je oskrbel škof dohodke s tem, da je kupil Mulejevo posestvo in dosege], da mu je plačevala tudi vlada letnih 100 K (tedanje vrednosti). Previdnost boija je naklonila Kroparjem naklonjenost škofovo ravno v času, ko so je bili najbolj potrebni. Kropa je spadala namreč prej pod radovljiško župnijo. V verskem oziru so bili Kroparji precej zapuščeni. Luteranstvo, ki se je takrat širilo, je imelo tu zelo pripravna tla. V radovljiškem gradu so gospodovali Dietrichsteini, strastni privrženci nove vere. Od tam so imcli Kroparji rudarskega sodnika. Zapeljali so Dietricli-steini menda tudi Kovorskega župnika Petra Kupljenka, da je odpadel. Bil je Radovljičan, sin nekega kovača. Zgled duhovnika-odpadjniika, in . celo domačina, je mnogo ljudstva potegnil za seboj. Kupljenek je pridno misijonaril tudi v Kropi. Leta 1601., dnc 12. marca, je prišla v Radovljico proiireformacijska komisi*a s škofom Hrenom na čelu. Kakor povsod, je tudi tukaj imcl škof govor v meslni hiši. Kot vladni komisar je brezpogojno zahteval prisego na katoliško veroizpoved.. Na dan 13. marca so bili povabljeni okoličani, krivoverci pa prisiljeni, da pridejo pred škofa. Prišli so iudi kovači iz Krope in prisegli zvestobo. Trije so bili pa trdovratni. Dva sta bila izgnana iz dežele, eden pa obsojen na sramotni kamen, Ondi je moral stati in držati odprto luteransko knjigo. Kazen ga je izpametovala. Kroparji so prosili pri tej priliki škofn za samostojno župnijo. Škof ;'e prošnjo usiišal. Leta 1603., meseca marca, je pastiroval v Kropi školov kapelan Adam Sontner kot upravitelj s popolno oblasijo. O sv. Juriju i. 1. (e prišel tja Krištof Novak ter ostal tam eno lelo. L. 1604., dne 27. aprila, ie bil pa potrjen Jemej Namor, ki je bil tu še ludi lela 1614.' Leta 1616., 25. avgusta, je škof Hren sporočil v Rim o verskem stanju-svoje škofijc. V poročilu omenja tudi Kroparjcv. Te nekako izgovarja in pove, da je Ijudstvo dobro in višjemu pastirju vdano. Le oddaljenost od cerkve in duhovščinc je kriva, da se je dalo nekaj ljudi zapeliati v krivo-vcrstvo.2 ¦ Škofijski arhiv. 1 Dimitz G. Kr. III. 369. - Na obljubo, da dobio Kroparji župnijo, Škof Hren ni pozabil. Prišel je ob ustanovitvi (1620) sam v Kropo. Na očitnem prostoru je odkril m šibal zmote krivih prerokov in rotil ljudi, naj ostanejo zvcsti veri svojih očetov. Kraj, kjer jc Škoi govoril, zaznamu^e danes spomenik. Stoji med Dolenčevo in Pibrovo hišo tam, kjer pelje pot na Jamnik, Zupnlijska cetfkev sv, Lenarta v Kropi stoii nad trgom, Zidal jo je Lenart Kacijanar 1. 1468, Prvi stalni župnik je bil Lenart Muley (1620 do 1629). V njegovem času ie bila v Kropi v navadi »sodba vpričo mrliča« (exa-men feretri, Bahrrechi). Kogar so imeli na sumu, da je umoril človeka, so La pripel,ali k njegovemu mrtvaškemu odru, Tam se jc moral mrliča dotakniti in izpovedati vpričo župnika, sodnika in sorodnikov, da je nedolžeo. ¦ Zanašali so se iorej na čudež, da se bodo mrliču vpričo morilca odprlc 1 rane in da bo kri izdala hudodelca. Osumljeni se je navadno kaj rad 1 podvrgel taki sodbi. Saj, Če že živ Človek ne d^Ia čudežev in znamenj, 1 kaj bi mogel šcle mrtvec? PriČe in sploh vsi prisotni so potem priznaH, J <3a je osuml)renec nedolžen, prosili so ga celo odpuščanja. Cerkev ni I priporočala te navade, pač pa jo je molče dopuščala kot izraz posebno I žive vere in trdnega ^aupanja v bož,© pravico. Ta navada jc ostanek j Župntk Erhard Ruessinger a Roscnheimb (1680—1717) je 1. 1694- 1 srednjcveške sodbe božje (ordalia), ki se je ohranila še celo v 17. sloletju. 1 razširil Ln prcnovtl župnijsko cerkev, ] V preccj strmem bregu nad trgom stoji prostorna romarska cerkev, 1 podružnica Matere božje, Na tem mestu so našli trije dečki, sinovi 1 fužinarjev, 1. 1705. na tleh Marijino podobo, ki je seda; v velikem oltarju, '1 Vsled čudežne pomoči, ki so je bili ljudje deležni, so zidali 1. 1712. ondi .1 sedanjo cerkev, ki jo je posvetil julija 1729. Ijubljanski škof Feliks grof Schratenbach. Dne 12. novembra 1712, je imel v njej novo mašo domačin Simon Bogataj. Nad roalimi vrati pri kapelici se vidijo na sliki šc decki, ki so našli Čudodelno podobo na hribu. Eden je bil niutast in je baje takrat I izpregovoril: »A, a, a, Gospod Bog, ne znam govoriti.«3 J Mcd neštetimi, ki so hodili molit pred to podobo, je bilc tudi mnogp j fužinskih delavcev. To je fužinskega gospodarja jezilo, Dvakrat jc odncscl \ podobo, a so jo zjutraj zop«t našli v šotoru, V lret!e pa je podobo c»dnesel ] in jo vrgel v plavž. A dmgi dan, ko )e prevrlal z železnim drogom topišče, ie priplavala podoba iz žrela na gorečem železu nepoškodovana. Ta čudcž ]e gospodarja tako zbcgal, da je skočil v plavž tn v hipu zgorel. V »Slov. večernicah« (1874, str. 84) je natisnjcna preprosta pesem, ki opisujc ta dogodek. Iz te pesmi navederao le besede: »Vsi vaši Čudeži so preč! In vrgel je podobo v peč. Potomcem v večni bo spomin podoba. -., ki skoz rdeči, vroi tolmin jc Šla, pa ne zgorelču« Ta cerkev Maler božje se imenuje navadno »Pri kapelici«, Nad glavnim oltar^em ima mal slolpič, kjer visi zvon za zadnjo uro (navček) — omenili Mno ga že. Vlil ga je Ijubijanski zvonar Huettcrer I. 1752. Podobe na njem so: Kristusova glava (Ecce homo!), Lavretanska Marija in Marijina hišica. Vrh podob pa je v latinskem jeziku napis: »Sveta Marija iz Lorcte, prosi za nas!«4 Izmed kroparskih nesreč bodi omenjcna le ona iz leta 1854. Dne 30. avgusta sc je unela fužinska shrambi za oglje, imcnovana kabernov (Kohlbahre ali Kohlerrvvare). Takrat so imslili, da bo trg upepeljen.5 Med odličnejše Kropar,e štejemo naslednje možc: | 1. Potočnik Ivan (1752—1834), gluhonemec, a se je izučil slikar- i stva pri Valentimi Mencinger in na dunajski akademiji. Okrasil je skoraj vsa znamenja v okolici Krope in slikal tudi v frančiškanski cerkvi v Ljubljani in v Nazarju na Stajerskem. J 2. Globočnik pl. Jožef (1753—1808), ljubljanski župan, apela- ' cijski svetnik in predsednik merkantilnega sodišca v Trstu. Cesar Lco-pold II. (1790—1792) mu J« podelil plemslvo 7, oktobr^ Ma 1790. Umrl je nenadoma v Šmartinu pod Šmarno goro 7. avgusta 1. 1808., ko je šel bhiskat svojega prijatelja. O njem je zap«l dr. Jakob Zupan: ' »Pred bo riba govorila, Ararat preplavala. k' maf Krajna dožalila zgubo sifia edinega.«6 3. Šolar Janez (1827—1883), duhovnik, profcsor in dež. šolski nadzornik. Spisal je vcč jezikoslovnih in šolskih ptvari, spisal tudi nemško-slovenski slovar. Kot proiesor v Gorici je imel 1. 1858, učenca Simona Gregorčič, v katerem je zbudil Ijubezcn do slovenskega jc2ika in pctja, 4. Zupan JožcE (1811—1886), vclik dobrotnik Krope. tfmrl |c kot ijubljanski stolni prošt (1876—1886). Kot stolni župnik je razširil poko; pališče pri Sv. Krištofu v Ljubljani in prenovil ljubijansko stolno cerkev, 1 Vefi o tem bcri v: VolCič, Življeaje D. M. id sv. Jožefa IV. 259. ^ '¦ Danica 1854, 155. JtM 6 Carniolia 1844, 29. ^^^1