WT-m H * — M - —--- to roskoiua pncani v Leto LXIW, št. 10$ LJubljana, penentljek 11. maja I93I Cena Din 1.- izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inserau do 80 petit a Dtn 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 3.—, večji taseratl petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru. Inse ratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, aa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-). UREDNIŠTVO IN UPRAVNlsTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 8122, 8128. 8124, 8125 in 3126. PODRUŽNICE; MARIBOR, Grajski trg št. 8.----- CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska tet S t. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. —, Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Srednjeevropska carinska unija pod vodstvoi Po dunajskih informacijah se bosta Italija in Madžarska pridružili avstrijsko-nemški carinski uniji — S tem hoče Nemčija preprečiti Briandovo evropsko unijo Dunaj, 11. maja. >Der Abendc objavlja naslednji dopis svojega berlin-ekega dopisnika: >Z zanesljive strani sem dobil naslednje senzacijonalno obvestilo z izjavo, da je ta vest točna: V Ženevi bo prišlo pri razpravi o avstrijsko-nemški carinski nniji do velikega presenečenja. Nemški zunanji minister dr. Curtius bo naslovil na madžarsko vlado popolnoma oficijelen in formalen poziv, naj se Madžarska pridruži avstrijsko-nemški carinski uniji. Enak poziv bo poslal avstrijski zunanji minister dr. Schober italijanski vladi. Budimpešta in Rim sta v načelu že pristali na to, da se odzoveta temu pozivu in se bodo tozadevna pogajanja pričela že ob zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi. Na ta način upa Nemčija zavrniti ugovore, ki se navajajo s francoske strani proti avstrijsko - nemški carinski uniji in nuditi dokaz, da ta unija ne predstavlja nikake nevarnosti. Po mnenju vodilnih berlinskih krogov pa ne pričakujejo, da bosta Francija in Mala antanta opustili svoj odpor. Nasprotno je Francija prepričana, da bi razširjenje avstrijsko-hem-ške carinske unije na Italijo in Madžarsko onemogočilo Brian-dov načrt evropske unije. Pričakuje se, da bo Briand, ki ima za seboj ves francoski parlament, storil vse, da onemogoči srednje-evropsko carinsko unijo. Madžarska proti avstrijsk(hnemški carinski zvezi Zanimive izjave grofa Bethlena - Madžarska $e boji gospodarske premoči Nemčije Budimpešta, 11. maja. Ministrski prel-sedmik grof Bethlen je izjavil francoskemu novinarju Julesu Saoierweimu, ki se je m-dal v Budimpešti, da doslej Madžarska še nI pnijaivila pristopa k avstrijsko-nemški carinski uin-iji in da tudi ni bila k temu posrana. Madžarska prou&uoe to vprašanie s stališča svojega gospodarskega položaja, ki je zelo resen. Madžarska potrebuje tržišča sa svoje kmetijske proizvode, predvsem za žito, ki ga izvaža povprečno 6 milijonov stolov na leto, kakor tudi za svojo živino. Njeni naravni odjemalci so Avstrija, Češkoslovaška, Italija, kn Nemčija . S češkoslovaško nima pogodbe in v tozadevnih pogajanjih se pojavil j ado težkoče, vendar pa ni nobene carinske vojne, čeprav ne obstoja normalno razmerje. Z A/vetrijo se je posrečilo Madžarski vedno doseči zadovoljive pogodbe tn prav sedaj se pripravlja zanimiv dogovor, na podlagi katerega bo Madžarska svoje kmetidske proizvode, predvsem 2 milijona stotov žita, zamenjala za avstrijske indrastrijske proizvode. Neposredna posledica nemško-avstrifjskega carinskega načrta je dejstvo, da bo trgovinska pogodba med Madžarsko in Avstrijo sklenjena samo za eno leto. Za bodoče bo v primera, ako se posreči nameravana carinska unija, odločamo vprašanje, ali bo na novem gospodarskem področju prevladovala gospodarska politika Nemčije, ald pa bo zmagalo avstrijsko gospodarsko pojmovanje Za primer, da bo dobila Nemčija premoč, Je znano, kako težko je agrarnim državam oddajati svoje proizvode Nemčiji. Madžarski se doslej še ni posrečilo skleniti trgovinske pogodbe z Nemčijo in so medsebojni odno-šaji urejeni samo z dogovorom o največjih ugodnostih. Nemški izvoz na Madžarsko Je naraste! ter je v ocividnem nasprotju s madžarskim uvozom v Nemčijo. Razen tega ne obstoja med obema državama noben veterinarski dogovor, ki bi omogočal izvoz klavne živine, če bi ta načela prevladala v bodoči carinski uniji, bi se položaj Madžarske katastrofalno poslabšal. Možnost gospodarskih pogajanj z bodočo nemško-avstrijsko carinsko unijo bi obstojala samo pod pogojem, da bi se vodila v tej carinski zvezd trgovinska politika ki Jo je Avstrija izvajala doslej proti Madžarski. Bethlen Je končno izjavil, da Ima vprašanje nameravane carinske unije nedogle-den pomen za Đvropo, ker bi osnovanje tako velikega gospodarskega področja na kontinentu Imelo veliko privlačnost za agrarne države. Zato bo bližnja ženevska razprava odločilne važnosti Proslava romunske neodvisnosti Velike svečanosti v Bukarešti — Parada vojaških čet ob navzočnosti kralja Karala Bukarešta, 11. maja. AA. Tradicij on alta revija čet, ki se je vršila včeraj ob obletnici rumunske neodvisnosti, je bila letos posebno svečana, ker je bila to pot prvič velika parada pred kraljem Karolom. Obenem je bila proslavljena tudi stoletnica organizacije rumunske vojske In svečana izročitev novih zastav polkom. Ve Ikanske množice ljudi, ki so napolnile ceste, po katerih Je korakalo vojaštvo, to navdušeno vzklikale kralju. Defile čet Je bil v navzočnosti kralja Karola, ki Je Ml na konju. Defileju so prisostvovali tudi prestolonaslednik Mihael m maršala Ave-rescu in Prešano. Komandant parade Je bil princ Nikolaj. Defileja so se udeležile vse vrste orožja, dočim so eskadrlle letal krožile nad mestom. Revije so se udeležili člani rumunske vlade, diplomatski zbor, vojaški atašeji m drugi odličnikL Pariz, 11. maja AA. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Spalajkovlč m vojaški ataše sta se včeraj dopoldne udeležba službe božje o priliki proslave neodvisnosti Romunije v tukajšnji romunski cerkvi. Preganjanje hrvaščine v Istri Italijanska agitacija v istrskih cerkvah - Škof dr. Fogar proti fašističnemu kaplanu Trsi, 11. maja. »Popolo di Triestri poroča v nekem dopisu iz Kopra, da so v zad-ijem času voditelji fašističnih organizacij uvedli akcijo, ki stremi za tem. da se šol* ilca deca, vpisana v fašistične mladinske organizacije, zlasti pri »Balitili«. poučuje v rtalijanskih molitvah in italijanskem petju. Kaplan »Bali i le« že več tednov služi mašo in pridiguje v italijanskem jeziku v raznih podeželskih cerkvah v okolica Kopnu Za* hteval je tuda, naj mu odpro cerkev v Kr* kavčih, da bi tudi faacn služil maso sa fa« Žistične »Ralile« i-n da bi Jam pridigal v *ta* lijanekem jeziku. Župnik se je temu uprl nakar je ballilski kaplan protestiral pri škofijskem ordinarijatu v Trstu. »Popolo di Triester se zgraža nad tam* da je trsa« ški škof dr. Fogar zavrnil to pritožbo, na« glasajoč, da ne more dovoliti ballilskemu toplanu mačevanja v Krtove* tato dolgo, dokler fašistične ocganJsacrjc ne dajo car« k vi jamstva, da se bo mogla nemoteno vršiti služba božja tudi v hrvatskem jeziku. iz toga. pisma škofa dr. Fogarja je razvid* no, da fašisti v Kričavem ne dopuščajo mo* titev v hrvatskem jezika, čeprav je taroos« nje prebivalstvo izključno hrvatsko in ne razume niti besedice Jasno pa je, da bo pristanek Madžarske in Italije v veliki meri otežkočal akcijo Francije. Zasedanje Društva narodov in evropske komisije bo pod takimi okoliščinami izredno živahno. Henderson bo posredoval? Berlin, 11. maja. Kakor zagotavljajo, se pričakuje važen preokret v vprašanju nemško-avs-trijskeKa carinskega dogjvora. Govori se namreč, da bo angleški zunanji minister Henderson pričel posredovalno akcijo. Grčija ostane nevtralna Atene, 11. maja. Grška vlada je r a svoji sinoćnji seji sklenila, da se desintere-sira na avstrijsko - nemški carinski uniji, ker v tej zadevi sploh ni prizadeta. Iz Španije Pariš, 11. maja. AA. Havas poroča iz Madrida, da je bivši predsednik vlade Be-renguer izpuščen na svobodo, ker je vrhovni vojni svet mornarice ustavil postopek proti njemu. Vlada pa je uvedla preiskavo .proti bivšim ministrom v vladi Prima de Rfvere, ki so bHi Vpleteni v afero s tobačnim monopolom v Tetuanu in Melini, kjer je bil takrat monopol za tobak poverjen firaansijerju Marnu. Pariš, 11. maja AA. Poročajo iz Viga v španski provinciji Galicija, da so tam objavili načrt ustave province Galicije, ki je napisan v galicijskem jeziku. Jezikovno je proglas sestavil seminar za galicijske studije, v katerem so odlične osebe galicijske province. Ta načrt zahteva svobodo za špansko Galicijo v okvirju španske federalne republike s španščino in gališčino kot uradnima jezikoma in obema zastavama. Madrid^ 11. maja. Državni tožilec je vložil obtožbo proti bivšim sotrudnikom Primo de R i vere, češ, da so protizakonito oddal: tobačni monopol v Centi in Melilli. Madrid, 11. maja. AA. list »El Debate« poroča, da bo vlada bržkone ukradla za ne« kaj časa termineko trgovino na španskih borzah. Carigrad, 11. maja. AA. Trocki je prejel od katalonskega predsednika, polkov* nska Maoie tole brzojavko: Izdajanje pot* nih listov je bilo rzrečno pridržano španski vladi. Zato obžalujemo, da ne moremo ugoditi Vasi želji, čeprav bi to odgovarjalo naši gostoljubnosti m naša iskrena simpa* ti ji za politične izgnance. Briandova kandidatura Parim, 11. maja. Danes popoldne bo deputacija parlamentarcev posetila Brianda in mu oficijelno ponudila kandidaturo za predsednika republike. Kakor se zatrjuje, bo Briandova odločitev odvisna od stališča, ki ga bodo zavzeli radikali Nacijonalistični listi ogorčeno nastopajo proti Briandu in ga označujejo za sovražnika Francije in izdajalca, ki je prodal Francijo Nemčiji. Kljub tej gonji pa je že več kot gotovo, da bo Briand izvoljen z veliko večino. Smrtne obsodbe v Indiji Rangoon, 11. maja. Izredno sodišče ▼ Pvapooa le proglasilo sodbo prod obtožencem zaradi spora t tahravadyskem okrožja* IS obtožencev le bflo >bsoienlb na smrt, M N it dosmrtno Izgnanstvo. 24 obtožencev le bilo oproščenih. £sL in jugosL lig _. tt. maja. Včeraj se je vršila glavna skupščina Zveze češkoslovaško-ju-goalovenskih Ug ▼ CSR. Glavni tajnik sek-cljski svetnik Beringer je poročal o delovanju lig v preteklem letu. O delovanju Strosamaverjeve biblioteke v Pragi je podal poročilo prof. dr. Karel Paul. Za predsednika je bil ponovno izvoljen minister dr. Milan Hodfia, srn podpredsednike pa praški župan dr. Karel Baza, univerzitetni profesor dr. Matija Murko in narodni poslanec Jan Petarek. Novi b» dunavske banovine Beograd, 11. maja. S kraljevim ukazom je imenovan za bana v Novem Sadu Milan Nikoiič, vrhovni inspektor predaed-ništva ministrskega sveta. PovTfrtek finančnega ministra Beograd, 11. maja. Davi se je vrnil te Ur. Sverijuga, Odlična Slovenkam in ženskim društvom za vzor * 'Ljubljana, 11. maja Gospa Ružena Cerna, ustanoviteljica in predsednica Zveze češkoslovaških gospodina, neumorna narodnogospodarska . organizatorka, tovrstna predavateljica in gospodinjska pisateljica, je dospela v Ljubljano k svoji hčeri, gospej Olgi, soprogi češkoslovaškega konzula, g. img. Josipa Ševčika, ■ Seveda so jo Ljubljančanke, na čelu odbomdce naše Zveze gospodinj v Splošnem ženskem dmstvu, takoj poiskale ter jo povabile, da pride na širši sestanek naših gospodinj. Sestanek bo juitri, v torek popoldne v prostorih Spi. žen. društva na Rimski cesti. Rodom iz Plzmi, hči narodnega delavca in pisatelja prof. Turne, je bila še kot dekldč med prviimi čehdnjami, kd se je upala v takrat še močno ponemčenem Plznr nastopaitl kot sokolska telovadka in ček> v — hlačah. Kmalu je postala odbor-ndca »češkega društva žen in deklet« in je predavala na članskih sestankih. Ko se je omoz.ila s profesorjem im pisateljem Vojit čemim, je začela proučevati vprašanja narodnega gospodarstva im ostala temu študiju zvesta doslej. Ko je njen soprog kot profesor deloval v Rychnovu ob Labi, je bila ga. černa 17 let ravnateljica »Osrednje Matice šolske«, ki je — kakor naša družba CM — skrbela za ustanavljanje in vzdrževanje čeških šol in otroških vrtcev v ponem-čendh krajih. Več let je bila tudi odborni-ca in končno predsednica pevskega društva »Dobromi 1 a« v Kolimu, ki jo je imenovalo za častno članico. Obe društvi je privedla do nepričakovanega razvoja Glavno svoje delovanje pa je posvetila »Narodno gospodarski jednoti«, ustanovljeni v Pragi za ohrano čeških fabrikatov in češke trgovine L 1910. To društvo je imelo pododbore po vseh čeških mestih, in odbor v Kolirau je Izvolil černo za ravnateljico. Gospa Cerna je razvila agilno propagando za podpiranje domaČe obrti, trgovine in poljedelstva, imela dolgo vrsto predavanj v Kolimu, okraju in Pragi med raznimi sloji in poklici, posebej pa Še na zborovanjih ženskih organizacij. Obdarjena z velikim govorniškim talentom in neomajno energijo, je znala povsod, med moškimi in ženskami, u ne ti poslušalce za narodno gospodarsko samopomoč po geslu Pulaokega: »Svoj k svojemo, in vedno po resnđci!« Brez uspeha je Izkušala avstrijska vlada ustrahovati prof. čeraega in njegovo ženo Gospa Cerna je pogumno agitirala in organizirala dalje, postala odbora i ca Slavnega odbora »Narod, gospodar, jedno-tec, v Pragi pa se je ustanovila stalna razstava vzorcev fabrikatov in produktov čisto čeških. Iz te razstave so končno nastali današnji prosiuli praski »veletrgi« a kolosalnima palačama Izdali so tudi naslovnike čeških p rod u cen tov vseh strok, prirejali razstave, izložbe po mestih In trgih, pa »tedne čeških izdelkov in pridelkov« in začeli izdajati poseben list v Praga in Taboru, v katera je obilo dopisovala tudi ga. Cerna. Vojna je ustavila vse delo, a černo kruto zadela. L. 1917 je padel njen sin častnik na Sv. Gori pri Gorici. A L 1920 ji je ugrabila hripa nadarjeno hčerko in kmalu nato Se moža, PreseHla se je za stalno v Prago in iskala utehe v novem napetem delovanju. V »ženskem kluba češkem« in polagoma po vseh gospodinjskih društvih se je trudila za slogo prodne en-tov In konsumen/tov, saj je le od složno-stl obeh odvisna zaposlenost, razvoj ali padec narodnega gospodarstva in narodnega imetka. Z neštevitnJmi predavanji je znala pridobiti vero v svoje nazore in ideale, a tudi veliko popularnost *n zaupanje pri ženah, gospodinjah in materah. Bila je med prvimi damami, ki jih je pozvala moška »Jednota prijateljev Ma&arykove akademije dela«, nad ue&anove odbor sa raoionals zacijo dela v hiši in sicer na temelju n]b» ne r brošure »Umetnost sledenja v domačnosti.« Ta odbor se je kmalu rasraael in dobil ime »Skupina sa organizacijo domačnosti« m izvolil Černo srn podpredsednico, za predjeduifca pa predsednika >Jedaote*f ing. 2ižko. Prirejeni 6o bili nato štirje gospodinjski shodi, ki so dosegli velik moralni uspeh in so na njem poročale najboljše strokovnjakinje. Na 5. shodu je bil sprejet predlog gospe černe, naj 6e združijo gospodinje v veliko organizacijo gospodinjskih društev v č. si. republiki, da dosležejo tako vpliv v vladi in občinah pri akcijah, ki se tičejo domačega gospodarstva In rodbine. Delo gospodinjstva naj se smatra za poklic. Predlog je bil navdušeno sprejet, »Zveza češkoslovaških gospodinj« se je ustanovila in njena predsednica je ga černa Danes šteje ta Zveza 50.000 članic. Vlada in mesto Praga popolnoma priznavata važnost ogromne organizacije Zveze ter jo podpirata moralno in gmotno, V Zvezi je »Preizkusni urad za domače gospodarjenje«, ki po strokovnjakih in gospodinjah preizkuša praktično vse pomočne aparate, stroje, orodja i. dr., ki se uporabljajo v gospodinjstvu in gospod arstvu ter Izjaviti a, aH jih smatra za res dobre, praktične in po ceni vredne ali ne. Ako so Istinito koristmi, jih označi s svojo značko: z začetnicami besede »Ustfedi č. si. hospodvii«, UČH v trtogelniku. Te izume potem v svojem glasim objavlja s sliko, popisom m priporočilom. Značka je gospodinjam jaanstvo, da kupuje dobro reč domačega izvora in da ne razumeta denarja brezplodno. Tudi to je zasluga ge. černe. Napisala je vrhu tega mnogo brošur im kmjlg za gospodinje, med katerima nad omenimo le dve: »Božično drevesce« in »Kuharska abeceda... Razpisali smo se obširneje v pilodnem delovanju te žene v dokaz, da imajo Čehi tudi izredno sposobne žene im da so č, si. ženska društva zelo važen im zelo ugleden kulturen, socialen im narodmogospo-dar faktor. Naj se vzgledu jejo Slovenke ki njih organizacije! Zveza skavtov Beograd, 11. maja. A A. Včeraj je bila v dvorani Rdečega križa plenarna seja glavne uprave zveze skavtov. Seje so se udeležili starešina skavtov dr. M. Popovič, starešini glavne uprave gg. dr. Ivanič in M. Dj. Radosavljevič, člani gg. direktor Mi ladi novic, Zdravševič in drugi. Zvezo so zastopali delegati savske, dravske, primorske, vardarske, moravske in beograjske župe. Plenum je ugotovil enotnost skavtskega pokreta ▼ vsej državi. Sprejeti so bili sklepi o enotni obleki in o delu v posameznih župah. V načelu je bilo sprejeto, da se osnujejo šole za vodje. Plenum je nadalje določil uniformo in znake. Posebno se je debatiralo o potrebi taborenja skavtov posameznih banovin v krajih druge banovine. Razpravljali so tudi o predlogu, da bi se naši skavtski reprezen-tanti udeležili prvega vseslovanskega skavtskega tabora pod pokroviteljstvom predsednika Masarvka od 27. junija do 3. julija t. L v Pragi- S seje so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju ter ministroma notranjih zadev in prosvete, ki sta potrdila pravila zveze. Uprava zveze je posebno na-glašala potrebo vzajemnega sodelovanja z vsemi podobnimi organizacijami v naši državi. 0 vseh sklepih je bil sestavljen in podpisan poseben zapisnik. Šahovski turnir na Bledu VeHki mednarodni šahovski turnir na Bledu je končno zasiguran. Te dni je zdraviliška komisija na seji sklenila prispevati 100.000 Din in tekmovalcem plača tudi vso oskrbo. S tem bo omogočen turnir, ki bo za Bled velike važnosti, zlasti iz tujsko-pro-nega vidika- Na turnir bodo povabljeni vsi svetovni mojstri, pa tudi vsa mlajša garda, tako SuHan Khan, Khasdan, Flohr, Stoltz in naš mladi mojster Vasja Pire iz Maribora. Pričakovati je udeležbo vseh znamenitih mojstrov, ker so nagrade razmeroma visoke. TurniT se bo vršil v avgustu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.83, Berlin 13.5175—13.5475 (13.5325), Bruselj 7.3005, Budimpešta 9.914, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dumaj 798.4—801.4 (799.9), New-york 56.61—56.81 (56.71), London 275.97— 276.77 (276.37), Paria 221.17—223.17 (222.17), Praga 167.91—168.71 (168.31), Trst 296.46—298.4« (2S7.46). INOZEMSKE BORZE Curih, Iti maja. Beograd 9.134, Pariz 20.286, London 25.23375, New York 5l8.85, Bruselj 72.16, Milan 27.166, Madrid 53.50, Amsterdam 208.50, Berlin 123.58, Dunaj 73.05, Sofija 3-76, Praga 15.37, Varšava 58.20, Budimpešta 90.512&, Praznik pri Jurčičevih na Muljavi Veselje bogato obdarovane Jurčičeve rodbine In ganljiva zahvala plemenitim darovalcem Ljubljana, 11. maja. Toliko so nam darovali čeetilcl pred 50 leti umrlega pisatelja Josipa Jurčiča za njegovega sivolasega brata Antona fcn njegovo številno družino, da bi bik) nemogoče vse zavoje vzeti s seboj na železnico. Povabili smo torej našega prijatelja g. špediterja Rajka Tunka, naj gre z nami na Muljavo. Zgolj zato smo, kakopak g. Rajka prijazno povabHi, da bi nam delal druž- Jitrčičev brat Anton bo. škoda, da je bil zadržan, a hvaležni smo mu bili tudi za njegov hitri avtomobil in zadovoljni z njegovim spretnim šoferjem. Predno smo se odpeljali, nam je še g. Josip Ivanči/č, trgovec z manufakturo in konfekcijo v šelenburgovi ulici, poslal za starčka Antona novo lepo tenmo-modro obleko, seboj pa nismo mogla več vzeti velikega zavitka z igračami za otroke, ki jim je Josip Jurčič stari stric in nam jih je poslala naša ugledna tvrdka An t. Krisper z Mestnega trga, ki je vedno med prvimi, kadar gre za dobro delo. Tudi danes smo še dobili dva stotaka in sicer od Jurčičevega intimnega prijatelja, bivšega ministra in župana g. Ivana Hribarja in od veleindustrijaLca g. Dragotina Hribarja, tako da so dobrosrčni čeatilci pisateljevi darovali 5410 Din v gotovini in 9 velikih zavitkov z obleko, slaščicami, perilom, kavo, keksi im drugimi za hišo potrebnimi stvarmi, ki so tudi vredne vsaj 3000 Din. V Lvančni gorici ob stiškem kolodvoru smo si najprej ogledali prekrasno »biblioteko« v kleti g. Antona Rojca, ki slovi, đa producira najboljši brinovec, slivovko ter najučinkovitejše likerje za bolne želodce in tudi za dame, ki se rade posladkajo. V tej biblioteki je vzel g. Roječ z nepreglednih polic, ki so polne najtgustijoznejših steklenic, zelenko brmjevca, da se bo z njim krepčal onemogli starček Anton. Potem smo pa šli z g. Rojcem v hranilnico in posojilnico, kjer smo naložili 4660 Din ta- Šahovski dvoboj Spielmann-Pirc Ljubljana, 11. maja. Kakor smo poročali že v soboto, se bo te dni vršil v Ljubljani šahovski dvoboj Spif-1-mann odigral simultanko proti ljubljanskim mann odigral simultanto proti ljubljanskim šahistom. Mojster Spielmann je bil včeraj na Bledu, snoči se je pa vrnil v Ljubljano in jutri popoldne nastopi prvič proti Plrcu. Match, ki obsega 10 partij, se bo odigral v Ljubljani, Celju, Mariboru in Rogaški Slatini. Partija v Ljubljani se bo odigrala jutri popoldne najbrž v mali kazinski dvorani. Simultanko bo mojster Spielmann odigral v sredo ob '20. vršila se bo v veliki kazinski dvorani. Opozarjamo tekmovalce, ki se žele udeležiti simultanke, naj se prijavijo do srede ob 16. v kavarni >Slonc tajniku šahovskega podsaveza g. Cirilu Vidmarju, obenem je treba priložiti Din 20 prijav-nine. Šahovnico naj po možnosti vsakdo prinese s seboj. Za gledalce in kibice je določena vstopnina 10 Din, dijaki plačajo 5 D:n. Opozorilo davkoplačevalcem Vsi oni davkoplačevalci, ki so po novem zakonu o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930, »SI. list« 19. septembra 1930 štev. 26-163 zavezani skupnemu davku na poslovni promet, ki morajo voditi knjige o opravljenem prometu (odnosno imajo po trgovskih načelih urejene poslovne knjige), če imajo več kakor 500.000 Din letnega prometa, ter vsa družbenemu davku podvržena podjetja in tudi ona podjetja, ki se smatrajo za Industrijska — ne glede na višino letnega prometa — ae opozarjajo, da morajo v smislu § 6 omenjenega zakona predložiti davčni upravi najkasneje do 15. t. m. pismene izjave, v katerih izjavijo, ali hočejo plačevati skupni davek na poslovni promet izza 1. aprila 1931 po plačilih v gotovini in menicah — aH pa po napravljenih računih. V prvem primeru morajo plačati davek v 20 dneh, v drugem primeru pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca. Za mesec aprfl t. L je torej treba vplačati skupni davek na poslovni promet najkasneje dne 20. maja 1951. Dokler se ne Majo uradni obrazci tiskovin, naj se v prijavah thhwh1o poseg ko, da bo Anton Jurčič dobil vsakih 14 dni 150 Din. Na Muljavi se nam je godilo kakor na južnem tečaju kapitana Scotfcu, ko je odkril jodni tečaj, pa je našel tam te Amnnd-enovo zastavo. Mi amo pa na Jurčičevem domu našli gospo dr. Serkovo In gdč. Vld-marjevo iz Ljubljane ter go. Šolskega upravitelja Vrbiča iz Stične, ki so Jurčičevemu bratu v imenu Splošnega ionskega društva in Kola jugoslovenskih sester prinesle za 300 Din živil in 500 Din gotovine. Hudo zamalo se nam je zdelo, da so nas prehitele, a prvič so Imele dober namen, drugič pa morajo imeti dame povsod prednost. Sploh je bila sobota na Jurčičevem domu dan sreče. Boter Jurčičevih malih dvojčkov Cirila in Metoda notar g. Zevnsk »z Višnje gore, je bil tudi na obisku in kakopak ne prazen, saj vedno stori svojo botrovsko dolžnost s sladkorjem, kavo, figami hi cigarami, se vse! Banska uprava je nakazala lokalnemu odboru sa popravilo Jurčičevega rojstnega doma na posredovanje predsednika glavnega odbora, prosvetnega šefa g. dr. Lončarja, 6000 Din, tako da je lokalni odbor, ki je hišo redil pravzaprav iz ruševin, s to svoto dolg za popravilo hiše menda vsaj v glavnem poravnal. Očku Antonu smo Izročili zeleno hranilno knjižico m ostanek vsote, ki smo jo nabrali, njegova žena Ana, ki je kljub svoji starosti premagala bolezen in je zopet na nogah, je dobila kave tn sladkorja, otroci so padli po pomarančah m keksih, gospodar France in njegova žena Angela sta se pa solzna zahvaljevala za darove, češ, da oče de svoj živ dan ni bil tako bo* gat, kakor je sedaj s pomočjo dobrih src. Jurčičev brat sam, ki je pa postal že zelo slaboten, saj ga je potrlo težko delo 84 let doLgega življenja, se je pa le smehljal in se zahvaljeval, češ, naj vsem sporočimo, da se vsem dobrotnikom zahvaljuje strašno lepo, ker tako lepo skrbe zanj, samo toplo odejo bi še rad, ker ga rado zebe. Možiček bo seveda dobil najtoplejšo odejo za etotaka, ki smo ju dobili davi od obeh gospodov Hribarjev. Drugih skrbi možiček nima in le vsakega tujca sprašuje v skrbeh, kaj bo z grobom slavnega brata, ko zasujejo pokopališče sv. Krištofa Dame so ga potolažile, da preneso kosti k Sv. Križu, mi smo pa dejali, da bodo gotovo pustili vse naše slavne može pri miru in jim v parku, ki nastane pri Sv. Krištofu, postavijo lepo kapelo. Z največjo epoštlji-vostjo in skoraj bi rekli s pobožnostjo je sprejel gospodar France veliko povečano fotografijo Franketovega portreta mladega Josipa Jurčiča, ki ga je stari Anton takoj spoznal in pozdravil z blaženim smehljajem, da ni mogel od slike, ko je visela na steni. Vsej družini smo poželeli srečo in zdravje, potem pa hiteli proti Ljubljani z zavestjo, da so storili darovalci zopet ve liko dobro delo in na najplemeniitejši način počastili spomin pisatelja in slavnega urednika našega lista Josipa Jurčiča čas (mesec), vsoto prometa, tarifno postavko, stopnjo skupnega davka v odstotkih in vsoto davka. Zoper vse one davčne zavezance pa, ki se izbranega načina plačevanja ne bi točno držali, se bo postopalo po čl. 138 zakona o neposrednih davkih (kasen od 50 do 500 Din) a razen tega bo davčna uprava izvršila obračun, kakor bo nji najpriklad-neje. Iz gledališke pisarne DRAMA Ljubljanska drama vpmori jutri Klabundovo igro treh: XYZ z gdč. Maso Slavčevo ter gg. Jan, Zcleznik in Lipah za abonma reda E. V sredo se ponovi poslednjič v letošnji sezoni francoska veseloigra Življenje je lepo. Red D. Korošci v naši drami. Na praznik v četrtek dne 14. t. m. bodo gostovali v dramskem gledališču člani' gledališkega odra v St. Jakobu v Rožni na Koroškem. Vprizore Sket*šp ica rjevo narodno igro Miklova Zala. Začetek točno ob 15. uri. Cene ljudske m so že v predprodaji pri dnevni blagajni. Jutri se ponovi zadnjič v tej sezoni Charpentierova opera Luiza z g. Gjuugje* nac*Ga vel lovo v naslovni partiji. Očeta bo pel prvič v letošnji sezoni znani basist g. Križaj. Ostala, zasedba kot prt preiTMJen. Dirigent g. Neffiat. Predstava se vrši za abonma B. OPERA V sredo se ponovi zabavna opereta Oj ta presmentana ljubezen z gg. Po&čevo, Kogojevo. Raimsakovo bar gg. Iveljo, Peč* kom, Jankom in Povnetom v večjih ulogah. Dirigent dr. Švamu Predstava se v«ti sa abonma reda A. Večni mornar pred leti sj vrstno uspela ter zelo priljubljena Wagner>eva opera se vprroori na našem odru tekom tega tedna Zasedba glavnih partij bo no* va, zelo zanimiva Naslovno in glavno mo* šlco partijo bo pel g. Primožič, Sen to, pm> vč ga. TCuerrvjeva. Dirigiral bo mladi, mnogo obetajoči dr. Svara. Brez žalitve. — Kaj bi storil, če bi ti rekel, da si osel? Tožil bi te. — Kaj pa če bi si samo mislil? — Nič. Misel ni tožljiva. — Tbrej si pa samo mlatim. Starčevo stanje povoljno Ljubljana, 11. maja. Včeraj se je pripetila na igrišču Pr*mor» ja med nogometno tekmo Hašk^Primorje precej težka nesreča, katere žrtev je po« stal zagrebški športnik, Haskov vratar Sto« jan Stare. Levo krilo Primorja Uiftič je drvel z žogo proti Haskovemu golu, ki je bil resno ogrožen. Vratar Stare je opazil nevarnost m vrgel se je v zadnjem hipu U rine u pod noge. To smelost je drago plačal. Rešil je sicer Haskov gol sam pa je dobil brco v glavo. V silnem startu se Uršič seveda ni mogel ustaviti, v zadnjem hipu je sicer skočil preko vratarja, toda z eno nogo ga je vseeno zadel v sence. Stare je nezavesten obležal na ^igrišču. Sku* šali so ga takoj z umetnim dihanjem obu* dSti k zavesti, ker se jim pa to ni posrečilo, so ga morali z igrišča z avtornobilom od* peljati v bolnico. V bolnici se Stare še dolgo ni zavedel in zvečer so se po mestu že začele šariti vesti, da je mladi športnik poškodbi podlegel. Ta vest je šla od ust do ust in se je trdovratno vzdrževala, če* prav so jo v bolnici odločno demantirali. Tudi davi je se vse mesto govorilo, da je Stare umrl. V naši redakciji je vse do* poldne pel telefon, vse je povpraševalo, če je Stare res umri. Kakor smo se informira* n, se je Starčevo stanje že izboljšalo, ra*> mjenec se že zaveda m tudi govori. Zdi se, da si je nekoliko pretresel možgane, kajti zapustil ga je spomin m ne more se spom* niti, kako se mu je nesreča pripetila. Zdravniki so mnenja, da bo Stare okreval. Želeti bi bilo. da nezgoda za mladega in simpatičnega športnika, ki je vrh tega še Slovenec, ne bi imela resnejših posledic in da bi čimprej okreval. G. dr. Guzelj je izjavil, da je bilo Star* čevo stanje včeraj sicer prečoj težko, čez noč in danes se je pa tako zboljšalo, da bo mogel g. Stare najbrž že Čez 5 dna zapu* stiti bolnico. G. Stare leža v Leonišču ki zdravniki so strogo prepovedali posečati g-, ker mom imeti bolnik mir, da bo čimprej okreval. Dijaški koncert V soboto zvečer je supdent (prvikrat sem čdttal ta groteskni naslov na plakatih) g. Ivan Repovs priredil v Unionu dijaški koncert, pri katerem je sodelovala pojoča in igrajoča mladina menda vseh ljubljanskih srednjih sol in glasbenih zavodov, šolskemu pev. zboru in orkestru drž. klasične gimnazije so poleg drugih priskočili na pomoč v odločilni in veliki meri pevci iz obeh učiteljišč, orkestru konservatori-sti člani Ork. dr., Sloge itd. G. Repovsu je bilo do tega, da je postavil Čim največ mladih rjudi na oder, s čemer si je seveda delo znatno otezkočil, pa zmanjšal s tem tudi čistost m umetniško odtehtanost podanih del. Po drugI strani pa je seveda velika množina mladine na odru povzročila veLiko množino publike, sošolcev, staršev, sorodnikov itd. v dvorani in je bil r-a tak način namen koncerta: nabava muzikalnoga materiala in -podpora revnim dijakom čimnajbolj dosežen. Ni šlo tedaj v prvi vrsti za umetnost, o kateri tudi z ozirom na kratek čas" priprav, ne baš ambiciozen program itd. ne kaže prerigoroz-no soditi. Mladina se >e glasbeno javno udejstvovala in to s veseljem in navdušenjem, kar je vendarle pozitivna dobrina in hvalevredno dejanje. < Naj o programu in Izvajanju povem par odkritosrčnih stavkov. Prvi del koncerta je obsegal pet kompozicij za priložnostni orkester, katerega sestav mi ni bil prav jasen. Poleg kompletnih, zelo gosto zasedenih godal, lesa in metala ter tolkal, še vrh vsega klavir in menda harmonij. Najbrž je to razširjen salonski orkester. Repovšev program nam je že več ali manj znan. Na vsak način je treba iz njega v bodoče izločiti stvari, kot je n. pr. potpuri iz opere »Carmen« Buzeta nesrečno pomešan z Ed. Straussovlmi valčki. Ta kos spada v kavarno in ne u a Koncertni oder. F. E. (ne C. B.) Bachovo »Pomladno prebujenje« je boljše, no, sila p re igran o, Dvorakov Valček op. 54 je lep le za godalni kvartet ali sploh godala in v pravem tempu, Parmov >Intermezzo< je, ako je lepo naštudiran, dober kos, Fetra-sova koračnica se pa lahko končno umakne drugi. Ako Že morajo biti venčkl 'n marši, zakaj ne domači? Dr. čerin ima takih del na iabiro ki par sto procentov bolj umetniških ter hvaležnih. Mladi orkestra-ši so igrali korajžno, no, dirigentu so uhajali radi iz rok, kar seveda ni kdovakakš-na nesreča V bodoče mora dirigent pač bolj gledati po njih, kot v note. Mladinski. zek> številni zbor, je zapel sedem malih pesmic in to zopet s spremljevanjem istega obširnega orkestra. Tem malim, drobnim, S taktnim pesmicam tak masiven orkester s »pavkami In trobentami« vzame vso nežnost, ves dar, pa tudi nasprotuje njihovemu duha. Deset, dvajset pevč-kov in prav malo klavirja — (ako že ne gre drugače) — pa bi bil efekt mnogo sil-nejši. In pa te pesmice! Saj imamo novejših, sodobnih mladinskih stvar! na izbiro in mladino, povrh še srednješolsko, je vendarle treba umetniško vsgajati in to čim najbolj sodobno Sicer pa — a. pr. Bajuko-vo >Pevako solo« na klop ta proč s mehanično metodo petja! Višek koncerta v vsakem ostra je bil nastop nadebudnega sila nadarjenega violinista - konservatorista Uroša Prevorška, licenca prof. šlajsa, ki ga je spremljal konservatortst Marijan Upovše*. Zaigral je Preludij in Allegro Pognani - Kreisler-jev prav izvrstno z gladko tehniko in umetniško ambicijo. zal, da kljun neskončnim aplavzom ni hotel ničesar dodati. Ogromni mešani zbor, ki se je k orkestru pojavil po pavzi na oder, je odpel dve duhovni pesmi Klemenčlča in Premrla, štiri majhne a capefia pesmice >V snegu« (mo- ja), >Na Gorenjskem je filetno« ter »Zdravica (nar., Hubad) in »Dobra tena« (Vo doptvec) — o mladini ne baš primernih tekstih nekaterih pesmi bi se dalo Se govora tt--ter sopet z orkestrom mnogokrat slišani »bor ciganov iz Jenkove Vračare«. Premnogoštevihii in z otroškimi, deškimi, dekliškimi, mladeniškLmi in skoro že odraslimi glasovi pomešani zbor je nekoliko oviral blagoglasnost, dinamično in ritmično točnost, in bi prav gotovo bilo vse to z manjšim, izbranim In dobro uvež-banim zborom dovršenejše. NI pa bil to, kot te uvodoma rečeno, glavni in edini namen — saj umetnosti se bomo navžili v ponedeljek pri koncertu Češke Filharmonije) — vse drugo pa je bilo v polni meri doseženo. Publike zelo mnogo, simpatičnega, neskončnega odobravanja kar celo preveč. G. Rep ovsu je treba k srečnemu in krepkemu uveljavljen ju le čestitati.' Na grobu kapitana širclja 2e prvo nedeljo po pogrebu bivšega si* birskega dobrovoljca kapitana Josipa Sire« lja se je hotel napotiti znani Petrovčičev kvintet v Mokronog, da bi zapel na njego* vem grobu nekaj žalostink, pa je bil nuj* no zadržan in tako so odšli pokojnikovi tovariši iz Sibirije sami na grob ter polo* žili k mnogim drugim še svog venec. Vče* raj se je pa odpeljal kvintet s tremi sibir* skritmi tovariši pok. kapitana Širclja v Mokronog, da počasti njegov spomin zdaj, ko mu cveto na preranem grobu že prve pomladne rožice. V Mokronogu, v tem krasnem kotičku naše Dolenjske, je sprejela pevce in sibir* ske dobrovoljce nadvse prijazna in gosto* ljubna rodbina širom Slovenije znanega tr* govca g. Srečka Širclja, brata pokojnega kapitana. Z rodbino so odšli pevci in po* kojnikovi tovariši na pokopališče, kjer se je bilo zbralo že mnogo domačega občinstva, ki je komaj čakalo, da za dom i krasno petje. Kvintet, ki se je prosiavil že v Ber* linu, kjer je pel za gramofonske plošče, je zapel »Usiisi nas Gospod« in »Oj Dober* dob« s tako globoko čustvenostjo in tako prekrasno, da so marsikomu pritekle solze v oči. Slovo licejk od sošolke Ljubljana, 11. maja. Včeraj dopoldne so pasanti in prebivalca tistih žalostnih ulic, ki vodijo iz bolnice na pokopališče, videli pogrebni sprevod, kakršnega Ljubljana še ni doživela Licejke so spremile na poslednji poti svojo tovarišico - šestošolko, ubožico Mileno Borštnikovo, eno najnadarje-nejšah učenk Mestne ženske realne gimnazije, ki ji je v petek ponoči stroga sestra Smrt zatrisnila bedne očke, prekrižala Idealne življenjske načrte in obenem odrešila sirotnega zemakega žirvi jenja. V soboto dopoldne so součerake izvedele, da dobre Milene ni več in da njeno od bolečin iz-gJodano trupelce čaka v kleti bolničine mrtvašnice na trpko zadnjo pot v tistem vegastean črnem vozu, v katerem samo nadaapušcenejše siromake — krsto na krati — spravljajo v skupen grob k večnemu počitku. Zakaj Milena že dve leti ni Imela očeta in njena mačeha je uboga žena skoro brez sredstev... Pa bo se šestošoike, ki so imele talentirano in mirno Mileno zelo, zelo rade ln še slutile niso, kako bedno živi, saj ni nobeni nikoli potožila, dogovorile s svojo raaredndco, g. pro. Vr-tovčevo, da bodo same poskrbele, da bo imela njih nesrečna tovarišica skromen, zato pa tem lepši, prisrčnejši pogreb. Tako se je tudi zgodilo. In v sol n S en majski dopoldan je včeraj 300 žalostnih deklet spremilo Mileno v njeno tiho, večno domovanje. Bile so razen pokoj ni čine mačehe in stare tete pa 10 profesorjev edine udeleženke pogreba Drobno krsto so ob-sule s cvetjem ln solzami, g. katehet je molil za pokojno ubožico, g. direktor Jug pa je spregovoril ob odprtem svežem grobu iskreno občutene poslovilne besede, obljubljajoč dobri, sirotni Mileni, da je tovarišice nikdar ne bodo pozabile in da bo njen tesni grob,v katerega se je skrila njena velika bolest in beda, vsekdar licej kam svet in drag. Zbogom, u božič a Milena! Naš Aeroklub na zagrebški razstavi Priprave za veliko letalsko razstavo v Zagrebu so končane, tako da bo v četrtek 14. tm. ob 10. uri svečana otvoritev prve letalske razstave na Balkanu vobče. Cilj razstave je propaganda naše nacionalne avijacije, tako da je tudi značaj celotnega aranžmana razstave propaganden, da bi se mogli najširši sloji našega naroda orijentirati v najmodernejših pridobitvah današnje tehnike. Na razstavi bo zastopana ne le domača vojna avijacija, ki bo imela svoj posebni oddelek, temveč tudi civilna avijacija: vse domače tvornice letal in domači konstruktorji, poleg tega pa Aeroklub, Društvo za vazdušni saobraćaj, Udruženje rezervnih avijaticara, kakor tudi nekatere inozemske tvornice. V zvezi z razstavo priredi Aeroklub v Zagrebu tudi dva letalska meetinga. Ob tej priliki bo izvršen svečan krst treh zagrebških letal, program meetinga pa bo izpopolnila naša vojna avijatika. Drugi dan, t. j. 25. maja, pa se vrši internacionalni meeting, ki se ga poleg domaČih športnih letal udeleži tudi cela vrsta inozemskih letalcev in to iz Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Cehosl> vaške, Poljske, Avstrije itd. Iz same Anglije prileti na tekmo ca. 10 letal z njimi dva najboljša angleška akrobata. Po dosedanjih prijavah bo skupna udeležba inozemskih letal dosegla 20. Iz naše države bodo sode- lovali športni avioni naših Aerokiub^v iz Beograda, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane, tako da bo tekma za srebrn pokal gotovo zelo ostra. Po prouranm tek^in se bo inrba vrnila v sledečih treh panogah: 1. Pristanek v krogu, 2. Tekma v hitrosti na trikotniku v skupni razdalji 3X24 km 375 m, 3. Akrobacije. Da bi bilo mogoče poseliti razstavo in meetinga čim širši publiki, je prometno ministrstvo odobrilo oO^ć popusta na vs.:i državnih železnicah. Leiiitimaciie se dob«1 po 3.— Din pri >PUTN1KU<. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 11. maja 19H1, katoličani: Mamert. pravoslavni: 28. aprila, Ljer-ka. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama in opera zaprti-Kino Matica: On in njegova sestra. Kino Ideal: Tri strasti. Koncert praške filharmonije ob 20, v Unionu. DEŽl R.NE LEKARNE Danes: Sušnik. Marijin trg; Kuralt. Oo-sposvetska cesta. Težak karambol Kranj, 11. maja. Na cesti med Kranjem in Naklom se je snoči pripetil težak karambol med tovornim avtomobilom in avtobusom, ki sicer ni zahteval človeških žrtev, pač je pa materijalna škoda precej velika. Okrog: 20. je vozil poltovorni avtomobil znamke »Fiat«, last mesarja Ostermana iz Nakle-ga pri Kranju proti Kranju, šofiral je Majnik iz Kranja, z njim so se pa vozili trije njegovi prijatelji. Družba se je vračala iz Marinškove gostilne v Naklem in je bila precej dobre volje šofer je vozil brez luči. Tržiški avtobus je istočasno pri-vozil iz Kranja proti Tržiču. Sredi ceste, kakih 20 metrov od gostilne Krone«, je prišlo do usodnega karambola. Majniku je močna luč tržiškega avtobusa ocividno vzela vid in namesto, da bi zavil na desno, je za vozil naravnost na aredo ceste ter te z vso silo zaletel v avtobus. Karambol je bil tako silen, da je poltovorni avto popolnoma zmečkalo in ga razbilo, vsi štirje potniki pa so zleteli v velikem loku kakih 10 metrov daleč iz avtomobila na travnik, k sreči se Jim pa ni pripetilo nič hudega. Edino Majnik a so drobci šipe nekoliko obrezali. Tovorni avto je obležal na cesti. Hladilnik in motor sta popolnoma zmečkana, šipe razbite, kolesa zvita in strta. Na avtobusu ni bilo veliko škode in je lahko nadaljeval vožnjo proti Tržiču. Orožniki v Kranju so uvedli preiskavo. Nesrečo je baje zakrivil Majnik. Hitro izsledeni vlomilci Sv. Jurij ob južni železnici 10. maja. V noči od 1. na 2. t. m. so dotakrat še neznani tatovi vlomili v trgovinske lokale tukajšnjega trgovca g. Antona Fedrana in mu odnesli raznega blaga za vrednost okrog 15.000 Din. Drzni vlomilci so ves plen zavlekli in skrili v kozolec g. Urlepa v Lo-karjih. Od tam so hoteli blago naslednjo noč odnesti, a so pobegnili, ker so bili za-sačeni. Vrlo orožništvo tukajšnje orožniške postaje je šlo takoj na delo. Posebno se je zahvaliti komandirju g. Cvetkoviču in naredniku g. Oopiju, da so bili zlikovci kmalu razkrinkani. Orožnika sta s tako spretnostjo zasledovala vlomilce, da se jima je že po nekaj dnevih posrečilo s pomočjo dveh celjskih orožnikov prijeti dva vlomilca in pa žensko, ki je ukradeno blago razpečavala. Izsledila sta tudi večji del ukradenih predmetov, ki bodo vrnjeni lastniku, tako da ta ne bo trpel občutnejše škode. Vestnosti in spretnosti naših orožnikov gre vsa hvala. morilec Banja Luka, 10. maja. V Prijedoru pni Banja Laiki se je zgodil strahoten zločin, ki spominja na Kurteno-va grozodejstva. OdipaLščeni opančarski po-mooniik Alija Halilbažič je prišel v petek zvečer k bivšemu svojemu gospodarju, opančarju Petru Kraguljevičiu, in zahteval od njega 35 dinarjev, ki mu jih je gospod ar ostal dolžan pri odpustu ia službe. Kra-guljervič m u ni odpovedal službo morda zaradi spora ali nezadovoljnosti z njegovim delom, nego zaradi krize v opančarski obrti. HaMlbašič je to dobro vedel, vendar je kuhal jezo na nesrečnega opančar j a. Prišel je baš k večerji in dobrodušni Kraguljevič mu je še velel, maj prisede. Bivši njegov uslužbenec je ponudbo sprejel, lepo povečerja! z domačimi, a po ve-čerli sta se oba še nekaj časa mirno pogovarjala, pri čemer sta se tudi pobotala glede zahtevanih 35 dinarjev, ki jih ie opančar obljubil plačati naslednjega dne. Naposled je gospodar še spremil Halilba-šiča lepo do vrat, tedaj pa je Halilba«ič nenadoma zgrabil bivšega gospodarja za desno roko in ga dvakrat zabodel z nožem v prsi. Nesrečnik se je na mestu zgrudil na tla in ves v krvi izdihnil, že mrtvega je morilec sunil z nožem v hrbet. Morilec se je takoj po storjenem zločinu javil na policiji in Izjavil pri zasliševanju, da sicer ni imel morilskega namena, vendar je storil zločin, ker je na vsak način hotel videti, kako teče kri. Menil Je, da mu Je »sjela krv na oči«. Policija je ugotovila, da je morilec znan sirovež, ki je v sličnom napadu že pred 15 leti ubil svojega strica. *Vr>£©/ — Sokolsko društvo štepanja vas priredi v četrtek 14. t m. izlet na Kurešček. Zbirališče na poljanskem mostu. Odhod ob 7. uri na dol. kolodvoru od tu ob 7.36 z vlakom do Škofljice, na to peš čez fceliinlje na Kurešček — Zapotok—Turjak — Škocjan—St. Jurij—Grosuplje in od tu z večernim vlakom v Ljubljano. V slučaju neugodnega vremena se vrši ta izlet v nedeljo 17 mala. Zdrava! Odbor. Helm etnop&ka fileta fiatdo g'OVOri ■ v senzacijonalnem filmu po romanu H. H. Ewersa RLRHUHfl 3 (0 Hi Dnevne vesti — Razpisane službe. SUZOR v Zagrebu razpisuje eno mesto pravnega referenca kategorije A položaja V, dve mesti uradnikov knjigovodstvene stroke kategorije B položaja V, dve mesti uradnikov knjd-govodske stroke kategorije B položaja VI, eno mesto uradnika statistične stroke kateg. B položaja VE, tri mesta uradnikov pisarniške stroke, kategorije C položaja vm in eno mesto siužitelja kategorije B po loža.-a IX. OUZD v Travniku razpisuje mesto uradnika knjigovodske stroke - glavnega knjigovodje, kategorije B položaja VI, dve mesti kategorije C položaja VITI, eno mesto kategorije C položaja IX, eno mesto kategorije D položaja IX in eno mesto kategorije D položaja X. Prošnje je treba vložiti do 21. t. m. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih Novin« št. 103 z dne 9. t. m. Banska uprava vardarske banovine razpisuje natečaj za 110 redarjev-pripravnikov pri upravi policije v Skoplju. Prošnje je treba vložiti do 1. junija. — Izprememba rodbinskega imena. — Kr. banska uprava dravske banovine je dovolila Francu Zabavniku iz Ljubljane iz-premembo rodbinskega imena Zabavnik v Vivoda. — Razpisane zdravniške službe. Banska uprava vardarske banovine potrebuje 4 pripravnike-zdravnike za banovinske ool-nice v Velesu, Vranji, Ohridu in štipu ter šefa internega in vršilca dolžnosti upravnika ter šefa kirurgi enega oddelka za banovinsko bolnico v Prizrenu. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. — II. kongres slovanskih zdravnikov. Od 3. do 8. junija bo v Pragi II. kongres slovanskih zdravnikov. Pokroviteljstvo je prevzel prezid en t Masaryk. — Slovanska zveza medicincev. V petek se je vršila v Bratislavi seja zveze češkoslovaških medicincev, na kateri je bil izvoljen V. Borovec za predsednika omenjene zveze, obenem pa za predsednika slovanske zveze medicincev, v kateri so združena društva medicincev Češkoslovaške, Jugoslavije, Bolgarije in Poljske. Kongres zveze bo septembra v Sofiji. — Kaj ve ljudstvo o sestavi in delovanju človeškega telesa. Nevednost je najdražja stvar na svetu. Resničnost tega izreka se pokaže zlasti ob pojavu raznih obolenj, katera bi bilo v veliki meri možno preprečiti, ko bi imelo ljudstvo več zdravstvene izobrazbe. Koliko jih je, ki ne vedo iz katerih delov sestoji telo, kaj se nahaja v prsni in trebušni votlini — kakšen namen imajo pljuča fn srce, koliko zraka potrebuje človek, kaj so jetra in trebušna mrena, čemu služijo mišice, hrbtenjača, koliko reber ima človek, kaj je sklep, kaj je žila odvodnica, kje povsod čutiš utrip žile, kaj je krvotok, kakšno nalogo imajo živci, kako potuje hrana skozi prebavila itd. Na vse navedeno bo dala pojasnila s svojim bogatim nazornim materijalom zdravstvena razstava Higijenskega zavoda v Ljubljani ob letošnjem XI. velesejmu od 30. maja do 8. junija. — Četrtinska vožnja na železnicah Beograd je dovoljena vsem članicam ženskih društev, ki se udeleže skupščine >Kola srpskih šestar* od 6.—14. maja ali pa konference za mir, katero sklicujeta alijansa Ženskih pokretov in Jugoslovenski ženski savez in traja od 15.—20. Popust velja od 10. do vključno 25. maja- Kupite polovične karte, vključno 25 maja. Kupite polovično karto, ki velja za povratek na podlagi legitimacije, ki jo dobite v pisarni >2enskega Pokreta« v Šelenbur^ovi ulici 7/II. (na koncu hodnika) v ponedeljek in torek od S. do 9. dopoldne. Hrana se dobi v >2enskem klubu<, Prestolonaslednikov trg št. 38 in sicer kosilo velja 16.—, večerja 10.— dinarjev ali pa v Uradniški zadrugi, Poenkarejeva ul., obed za 15.—. večerja za 10.— Din. Prijaviti se morate za hrano en dan preje. Vse ostale informacije ulede Internacionalne konference za mir dobite tam, kjer legitimacije. — Tajništvo JŽS. — Akademski pevski zbor v Ljubljani pripravljsBv prihodnjih dneh nekaj koncertnih nastopov izven Ljubliane- Prvi koncert bo v soboto, 16. t. m., v Kranju. Ta koncert bo gotovo zelo zanimiv, ker bomo privič čuli v javnosti letos ustanovljeni ženski zbor naše univerze. Najzanimivejši del koncerta pa bodo slovenske ljudske pesmi za moški zbor v odlični priredbi g. Fr. Maraka. — Pravniški izlet. V nedeljo dne 17. t. m. priredi društvo >Pravnik« izlet čez št. Vid proti Stični na Javorje in Šmartno pri Litiji v Litijo. Odhod iz Ljubljane z dolenjskim vlakom ob 7.25 uri. Vabijo se vsi člani, zlasti tudi oni izven Ljubljane, da se izleta v čim večjem Številu udeleže. Prijave sprejema do 14. t m. vratar justične palače v Ljubljani- — Odbor. — Oddaja del pri adaptaciji poslopja vojašnice kralja Aleksandra T. v Mariboru se bo vršila potom licitacije dne 16. t. m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe glede prodaje lesa. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Oddaja zgradbe cestnega železoheton-tfkega nadvoza na postaji Radovljica se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 26. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti, proračuni in pogoji pa pri gradbenem oddelku te direkcije. — L. M. škerjanc v srednjeevropskem radiu. V petek, 15. t. m. oddaja zagrebška radio postaja povodom petletnice obstoja svečan koncert jugoslovenske glasbe, na katerem sodelujejo solisti soprani-stinja M. Strozzi-Pečič, violinistka M. Schon, pianistka S. Dežeiič-Eder, violinist A. Ganoczi, ensemble pihal zagrebške filharmonije .orkester kr. muzičke akademije pod vodstvom rektorja F. Lhotke ter zbor Kola. Spored obsega poleg del Lisin-skega, Jarnoviča, Papandopulo - Pečica, štolcer-Slavenskega, Berse in Hrističa tudi L. M. škerjančevo skladbo ^Preludio, Aria e Finale«, ki je že ob priliki prve izvedbe v Zagrebu dosegla zelo velik uspeh. Ta spored bodo razen Zagreba oddajale tudi še radio postaje Beograd, Praga, Brno, Moravska Ostrava, Košice, Bratislava in Budimpešta. Priče tek koncerta je ob 20.30. — Polhov gradeč. Jutri 12. t. m. se obnovi licitacija poštne vožnje Polhov gradeč —Ljubljana- V interesu točnega poštnega prometa bi bilo, da bi avtobus odhajal s pošto iz Ljubljane že ob 7- uri, kar je bilo v rajni Avstriji vedno v veljavi, od nas pa bi vozil ob 17. oziroma 18. uri. V interesu prevoznika je pa, da odhaja iz Polhovega gradca zjutraujn sicer zaradi občinstva, ki se vozi v Ljubljano po opravkih ter se vrača s pošto popoldne. Podjetnik avtobusnih voženj ima glavne dohodke od prevažanja ljudi, odškodnina za prevažanje poštnih pošiljk je pa njegov postranski zaslužek, ki znaša približno 1500 Din na mesec. Poštna uprava baje ne bo več plačevala kakor doslej, podjetnik pa zahteva večjo odškodnino. Če se ne doseže sporazum, bodo avtobusne vožnje ostale v istem voznem redu ko zdaj, prevoz pošte pa se utegne vršiti s konjsko vprego v času, ki ustreza točnemu poštnemu prometu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in nekoliko boljše vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih države oblačno, v mnogih tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 21.2, v Beogradu 20.6, v Zagrebu 20.4, v Skoplju 20.2 in v Splitu 19.6. v Ljubljani 18.2, v Mariboru 17.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.1 mm, temperatura je znašala 10.4. — Drzen roparski napad. V gozdu pri Ležimiru pri Sremski Mitrovici je bil te dni izvršen drzen roparski napad. Gozdar kneza Odeschija Franc Smolka se je peljal z vozom iz Leži mi rja v gozd, da izplača delavcem mezde. Imel je pri sebi 18 tisoč Din. Sredi gozda sta nenadoma planila pred voz dva maskirana roparja, ki sta s puškami v rokah zahtevala, naj jima izroči denar. Konja sta se ustrašila in se splašila. V tem hipu sta začela roparja streljati in sta konja ubila. Potem sta prihitela k vozu in zahtevala denar. Smolka se je moral hočeš nočeš udati. Roparja sta pobrala 18.000 Din in pobegnila. Smolka je o napadu obvestil orožnike, ki so uvedli preiskavo. — Vaška tragedija. Nedavno so blizu Moetarja našli ubito Rozo Buličevo, hčerko uglednega posestnika. Orožniki so ugotovili, da sta bila v njo zaljubljena brata Franjo in Andrija Ragušić. Andrija se je hotel z Rozo poročiti, ker je pa vedel, da je tudi starejši brat zaljubljen v njo, mu je prigovarjal, da bi jo umorila. In res sta jo zadavila in vrgla v vodnjak. Orožniki so ju aretirali. _ Strašna tragedija med cigani. V ciganskem naselju v Plavni se je te dni odigrala strašna tragedija. V baraki so stanovali cigan Milan Nikolič, njegova žena m ženina sestra Ljubica Nikolič. Nikola je ravnal zelo grdo z ženo, vedno jo je pretepal in mučil- Zato jo je sestra nagovarjala, naj pobegne od moža. Nikola je opazil, da sestra hujska ženo proti njemu in zagrozil ji je, da se ji bo osvetil. V petek se je Nikola zopet spri z ženo in jo pretepel, Ljubica Je pa prigovarjala sestri, naj gre z doma. Nikola je odšel molče spat. Ponoči je pa vstal, se neslišno splazil k postelji svakinje, ji strgal obleko s telesa in jo z nožem 20krat sunil v trebuh in prsa. Po strašnem zločinu je odšel iz hiše, sedel na konja in odjahal iz Plavne. Zunaj mesta se je ustavil ob telefonskem drogu, stopil s konja in &e obesil na drog. Ljubico so težko ranjeno prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Ob mlinarje vi smrti se je mlin vstavil. O zanimivem primeru poročajo iz Osijeka. V petek je umrl osi ješki mlinar, 76-Ietni Kari Engelbardt, lastnik najstarejšega mlina v Osijeku. Nekaj minut po njegovi smrti je sin telefonično sporočil, naj mlin tako] ustavijo. Gospodična pri telefonu mu je pa sporočila, da so se motorji sami ustavili. Zanimivo je, da so se motorji ustavili točno v hipu, ko je Engelhard t izdihnil. * Tovarna Jos. Reicb sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. Iz Ljubljaše —Ij Za nocojšnji koncert Cefke filharmonije pod vodstvom slavnega dirigenta Vaclava Talicha so samo še stojišča na razpolago. Dobe se po 15.— Din v Matični knjigarni do 6. ure, od pol 8. ure dalje pa v vedH pred koncertno dvorano. Ker bo naval velik, prosimo občinstvo, da pride pred 8. uro in zasede prostore, ker bo začetek točen. —lj Grafenauerjev večer. Klub koroških Slovencev priredi v sredo 13. t. m. ob 20. ▼ dvorani Delavske zbornice neustrašnemu koroškemu narodnemu bojevniku in politiku Francetu Grafenauerju na čast koroški večer s koroško narodno pesmijo. Grafen-auer se osebno udeleži večera. Vabljeno je vse narodno zavedno občinstvo, da se. udeleži proslave odličnega koroškega rodoljuba in borca. V četrtek ob 15. vprizore Korošci v narodnih nošah narodno igro >Mik!ova Zala«, na katero še posebno opozarjamo občinstvo. —lj v Šelenburgovi ulici so v soboto pričeli asfaltirati levi, novo betonirani hodnik in sicer od Zvezde proti K na U je vi ulici. Hodnike urejujejo delavci mestnega cestnega nadzorstva, d očim betonira cestišče kot znano, Stavbna družba. Betoniranje cestišča in hodniška dela, bodo najbrž ta teden v glavnem gotova, kar bo osebni promet mnogo olajšalo. —lj V olepšavo dramskega gledališča na Erjavčevi cesti. To gledališče ima ob Gradišču in Igriški ulici majhen park, v katerem pa rase le trava in nekaj vitkih topolov. Že nekaj dni sem pa so zaposleni mset-ni delavci s kopanjem jam, v katere vsajajo kanadske topole, ki pri nas tako lopo uspevajo- Poleg topolov bo nasajeno tudi razno Iepotilno grmičevje. Ljubkost parka pa bodo še posebno povzdignile cvetlične gredice. Baje se napravijo v parku tudi čedno steze in postavi nekaj ličnih klopi občinstvu v uporabo. Pri tej priliki se vsekako popravi in prepleska ob parku na betonskem temelju postavljena železna ograja. S preureditvijo parka bosta Gradišče pa tudi Igriška ulica na svoji ličnosti veliko pridobili. Tako se Ljubljano vsepovsod lepša in modernizira. —lj Ulični napisi. V zadnjem času so dobile mnoge nove ulice lepe nove napise. Po nekaterih ulicah so pa napisi nečitljivi in zelena barva je močno oguljena- Tako pomanjkljivo tablico ima med drugim tudi Rakovniška ulica takoj pri Dolenjski cesti. Naj se popravi, kar je potrebno popravila. —lj Tajinstven kabel. Davi so nam Telefonirali, da so v Gradišču na oglu uršu-linskega samostana našli kabel, ki o njem ničesar ne ve niti telefonska sekcija, niti ne morejo presoditi drugi elektrotehniki, iz katerega časa je napeljava. Ker bi bil stari emonski telefon pač svetovna senzacija, smo si najdbo seveda ogledali. Kakih 60 cm pod zemljo je iz Gradišča napeljanih 6 s kavčukom dobro izoliranih žic v Nunsko ulico. Kavčuk je že ves preperel in gledalci ugibajo o starosti in o tajinstve-nem namenu kabla sila romantične stvari. Strokovnjaki pravijo, da so žice stare že gotovo 50 let, vendar je pa napeljava najbrž vojaški telefon, ki je bila z njim v svetovni vojni zvezana armijska komanda v Kazini z vojnim transportnim vodstvom v liceju in drugimi vojaškimi uradi. Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deeo nudi v največ}! izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c 12. —lj Preselitev urada. Kr. banska uprava, referent za inspekcijo parnih kotlov se je preselil dne 6. t. m. iz sedanjih prostorov na Krekovem trgu št. 10 v »Stiski dvoreo. Stari trg št. 34 —lj Splošna maloielezniška d. d. v Ljubljani je mesto venca na grob svojega upravnega svetnika, g. Ivana Kregarja poklonila ob materinskem dnevu Jugoslovanskemu ženskemu savezu za materinski fond Din 600.—, za kar se ji imenovana organizacija toplo zahvaljuje. —lj Žene! Zahtevajte v vseh trgovinah, da vam predlože račun na listku, na katerem je nalepljen kolek >Materinski dan 1931c. —lj Uradništvo mestne elektrarne, vodovoda in plinarne pošilja Din 300.— Kolu ju. g oslov, sester za »Materinski dane mesto venca na krsto g. obč. svetovalca Kregarja. —lj Avtomobil podrl plinsko svetiljko. V noči od sobote na nedeljo se je neki avtomobilist, ki je moral voziti zelo hitro, na vogalu Emonake in Cojzove ceste zaletel v plinsko svetiljko in jo podrl. Svetilj-ka se je trikrat prelomila in ima mestna občina precejšnjo škodo. Kdo je tako neprevidno vozil, še ni ugotovljeno. Morda ga je imel dotični avtomobilist preveč pod kapo. Oblečemo Vas od nog do glave za mal denar Tudi na obroke! A. PRESKER Lfmbfjaaa, Sv. Petra m. 14 Draga mačka. — Vaša angorska mačka je res lepa. — Kako b! ne bila, saj je vredna 500 Din. — 500? Pred dnevi ste pa trdili, da stane 300. — 2e res, toda ta čas je pojedla dva barska kanarčka po 100 Din. Juri kuri, Florijan pa gasi Ljubljančani so navihani — Na Gradu se je včeraj veselilo staro in mlado Ljubljana, 11. maja. Včeraj smo praznovali in sicer na vse pretege. Bilo je namreč več praznikov ali proslav in vse so pomembne. Praznovanja patronov ognja in žeje, pomladi, jurjeva* nje, materinski dan, gasilske parade, drm* nikarske svečanosti — vsega je bilo dovolj, samo dežja smo pogrešali, v splošnem pa se itak vedno pritožujemo nad sušo. Moramo vedeti, da je Jurij napol pa* tron kranjske dežele, včasih je bil namreč cel, pa gta je izpodrinil Jožef, gotovo za« radi tehtnega vzroka. Pri nas so patroni ali godovi v časteh, žegnanja so pa pravi ljudski prazniku zato bi bilo prej čudno, Če bi ne praznovali Jurija kot obratno. In če ga praznujemo tudi 14 dni pozneje, nič ne de, glavno je, da ga praznujemo. Po« tem pa še Florijan! Doletela ga je čast, da zastopa kar dva stanova, pač zato, ker mu je usoda naklonila golido. GoHda in korita so pač imenitne reči ne samo na tem sve* tu. Tako je torej Florijan po vsej sili ga* silec in dimnikar, mora bi/ti oboje, sdcer bi se zameril enim ali drugim. Nekateri ga pa tudi štulijo še v nebeščansko, vremensko politiko. To nas ne zanima, pač pa, da so včeraj gasili na čast Flori janu gasilci in dimnikarji vzajemno, kot se pač spodobi v smislu stanovske zavesti, tradicije in že* jc. Jurij, pravljični junak, ognjeni vitez je zajahal svoje kljuse ter pricapljal v deže* lo, njegov konjiček je pomigal z repom, pa je trava ozelenela — ne od jeze — tleti je pričelo, sicer bolj skromno kot večna luč, Florijan preveč priliva — no, pravijo to» rej, da je pomlad. To se pa pravi z drugo besedo, da je napočil čas, ko n. pr. začne žeja ti mlada srca in nedrija in starejša gr* la, še mnogo huje kot navadno. Pomagati mora Florijan, pa je vse dobro — Juri kuri, Florijan pa gasi. Kar se tiče materinskega dne je pa treba pripomniti, da se praznuje v nepravem času. Včeraj in v soboto so nam* reč v Ljubljani prodajali rože v proslavo materinskega dne. Na prvi pogled se zdi vse prav, da prirejajo cvetlične dneve v maju, toda Ljubljančani so še bolj zviti kot fižol na preklji. Meščani so namreč bili že dopoldne nenavadno otkitenri m ovenčani z vsem mogočim cvetjem in ze* lenjavo. Lopo, lepo, da so tako plemeniti, vneti za sveto m lepo stvar, ter ne stiska* jo dinarčkov, če gre za rožice na materin* ski dan! Stvar je pa malo drugačna. Da, prekrasni, presLadki in vrag vedi kakšni maj imamo — rožice cveto vsepovsod, greš s težkim srcem proti Trvoftju, ali celo do Rožnika, in nd h u dir, da bi ne našel med potjo skromne trave, ki se da vtakniti v gumbnico. To prav nič ne stane. Potem se pa vrneš na promenado in nobena požrtvo* valna dama tri več ne postreže z nabiral* nikom. In dinarčkov se še vseeno lahko iznebiš v bifeju, če te že tako tkšče. Našemu poročevalcu je pa postregla z rožicami Micka izpred pošte. Tokirat je sedela s svojim blagom med plankami na cesti, kjer je niso nadlegovali! niti golobi. Da, ljudje so imeli v gumbnicafa vse, kar se je dalo vtakniti vanje. Ce si bil dovolj pozoren, si videl tudi tramvajske vozov* niče. Ljudje so sploh čudni, da nikoli te* ga. Ljubezen do bližnjega izkazujejo na vse nemogoče načine. Edino otroci so še najbolj naravni. Zato pa tudi nekaterim ni šlo v glavo, da so se morali naučiti za ma* termski dan deklamirati neko pesem, ki pravi, da je mamica, kakor hmica. Komu bi pa tudi naj šlo v glavo, da se mamica primerja z luno! Dandanes niti otroci niso več tako pesniško navdahnjeni. ReSi se mora, da je b*I včeraj dokaj lep dan vsestransko, ne le zaradi rožne in raz* nega veselja, kot rečeno, niti deževalo ni, kar je nekaj izrednega, če pomislimo, da so na Gradu jurjevaK Kadar je namreč na Gradu jurjevanje, vedno dežuje, Jurij in Florijan sta si bila vedno v laseh, ali^ če se vzame drugače, vedno sta delala roko v roki, vzajemno sta gasila ogenj trpečega človeštva in ga netila. Letos je pa Florijan samo grozil. Ves dan je paradira! po nebu s pretečimi oblaki. To pa ljudem takorekoč »i šlo v nos, nikogar ni zadrževalo doma. Včeraj je bilo mesto tako živahno, kot da je Jurij podnetil vso Ljubljano, na Grad je pa šlo vse, kar se še sploh more premikati, tudi celi stoti so se valili počasi navagor, če* tudi so se že zdavnaj odrekli vsaki turi* stiki. Grad mnogo vzdrži. Vsa Ljubljana in polovico dežele je bilo na njem in tudi precej vojaštva. In tu ni nikomur ničesar očitati. Še naglasiti je treba, da smo rodo* ljubno ljudstvo, kar pričajo naša rodoljub* na dejanja. Tokrat namreč ni nihče prišel na Grad s čutaro, da bi mu nihče ne mogel očitati skopuštva in i ndtfereornosti, če bi ne pil veseločnih pjjač. Vse mine so bik zasedene na grajskem dvoršiču bi zunaj pred gra» dom, ljudje so se gostili ter pojfK tu in tam kar se je dado, ob zvokih opojne god* be so prasnili kozarčke, da j in- strežaji niso mogH noti sproti donašati vrčkov in literčkov. Nekateri so se strahovito jezili nad prepočasno postrežbo, zopet drugi so si pa stregli tudi sami, prinašali so si sami pijačo in jedačo. Za »vsak slučaj« je bila na razpolago tudi kavarna, ki se je izkazala za zelo potrebno zvečer, ko se je ne* katerim »Jurijem« zdel ves hrib vražje muhasta kobila, ki je ni btto mogoče dru* gaće ukrotiti kot s črno kavo. Raaume se, da pogrnjene, odnosno ne* pogrnjene mize niso bile edina zabava na jurjevsnju. Kdor se je hotel noksgaHi Ju* rija, je lahko tudi poskusa.! >rečo pri *tu.,» nicah. ki so bile založene z vso mogočo ropotijo. Ljudje so pridno segali po ku* vertah, ki so prinašale srečo, ali pa prazne lističe. Zvečer je bilo* na tleh že toliko pa* pirja kot včasih po mestnih ulicah ob vo* litvah. Ljudje so se vzpenjali tudi na Kralj Matjaže. D asi je bilo v parku in glavni mestni promenadi od Narodnega doma do kolodvora obilo sprehajalcev obojega spola, vendar športna Glazija ni poi;risala svojih častilcev. Prvenstvena tekma med hazenskima družinama SK Celja in SK Save iz Sevnice se je zaradi izstopa ^avni-čank končala s 6 : 0 v korist domačink, dasi je bil dosežen v prvem polčasu rezultat 4 : 3 v korist gostinj. Neka sodnikova odločitev pa jih je užalila in so raje zapustile zeleno polje, kot pa da bi do konca pomerile svoje moči z zastopnicami celjskih barv. — 2e vse dopoldne se je gnetla pred Narodnim domom velika množica meščanov in okoličanov, ogledujočih številne lepe in dragocene dobitke invalidske tombole, ki se je vršila nato popoldne ob velikanski nde-ležbi srečoJovcev in srečolovk vseh slojev in starosti. Pa saj tudi ni sala, če zadeneš na tablico, ki je veljala par borih dinarjev, kar celo spalnico, divan, šivalni stroj, kolo. itd. V Celjskem domu je dopoldne zborovala organizacija finančnih stražnikov ob razmeroma slabi članski udeležbi, kar pa je razumljivo spričo zaposlenosti in težke ter odgovorne njihove službe. Popoldne j%3 bila odigrana na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Rapi-dom iz Maribora. Končala se je z rezultatom 5 : 0 (polčas 2: :0) v korist SK Rapida. V splošnem pa so meščani pohiteli v večjih družbah na priljubljene okoliške izletne točke in pri mericah rujne štajerske kapljice pozabili kljub nestanovitnemu vremenu na težave preteklega tedna. —c Pevsko društvo >0!jka« obvešča svoje člane, da se bo vršila pevska vaja jutri 12. t m. ob 20. v društvenem lokalu v Zdravstvenem domu. Prosi se točne in polnost evime udeležbe. —t li policijske koronike* V soboto popoldne je bil aretiran na Glavnem trgu 47-letni brezposelni natakar Jernej W., ker ;e beračil po mestu in vsakogar, ki ga je odklonil, nesramno opsovaI. Izročen je bil sodišču. — Na Savinjskem nabrežju je bilo najdenih 5 bankovcev po 10 Din. V kolodvorsko restavracijo se je zatekel pes-volčjak. Lastnik naj se zglasi pri restavraterjn. Ob Mariborski cesti v Arclinu je bil najden nahrbtnik z razno vsebino, med drugim s potnim listom na ime Maksa Andresa iz Mun-chena. Pred dnevi sta bila v mestu izgubljena 260 Din vredna zlata zapestnica in črna Ustnica s 53 Din gotovine, i Zase Grey3 jg Skrivnostni je2xlec Roman« — Hm — ne, dobro ga res nisem slišal, — je odgovoril Belloiuids počasi in njegovo obotavljanje, kakor tudi bister pogled, s katerim je premeril VVadea, sta pričala, da to vprašanje ni ostalo brez učinka. — Wade — Bent Wade, — je dejal Wade s povdaricom. — Ne--saj ni mogoče, pa menda vendar niste vi »hudičeva kost!« je vzkliknil Bellound/s. — Da, jaz sem tasti. Na svoj zdevek nisem posebno ponosen, toda pod tujo zastavo nikoli ne plujem, — Vrag me vzemi! — je nadaljeval farmar. — Leta in leta so prihajale vesti o vas k nam, sKšal sem tu pa tam kaj slabega, večinoma pa samo dobro in pod svojo streho vidim vas prav taiko rad, kakor vsakega drugega. — Me sprejmete v službo? — Seveda vas sprejmem, pa še kako rad. —Hvala lepa. Skrbelo me je. Težko dobim delo, še težje ga pa obdržim. — To je razumljivo, Če r>omislmio, kad vse pripovedujejo ljudje o vas, — je odgovoril BeUounds suho. — Povem vam pa, Wade, da se presneto malo zmenim za take govorice! Ze petdeset let prebivam zapadno od Missouri. Poznam zapad in poznam ljudi. Spletke lete od taborišča na farmo, od rudnika v mesto, in vsaka usta kaj pridenejo. Zanašam se na svojo sodbo in zanašam se na ljudi. Mene ni še nihče opeharil. — To je tudi moja metoda, — je pripomnil VVade. — Res je sicer, da ni vedno dobra, vendar se je pa dosledno držim. Moje ime, Bellounds, je v vsem zapadnem Koloradu enako na slabem kakor na dobrem glasu. Kot mož -možu vam pa 'lahko povem, da še svoj živ dan nisem storil nič podlega.. Izvzemši en sam primer. — Ah, 'kdo pa ne dela napak? — je menil Bellounds. — Nikar si ne očitajte grehov. Vsak človek jab ima, ta več, oni manj. Samo nekaj me zanima pri vsem tem. Ljudje zarrjudejo, da je pekel povsod, kamor pridete. Imajo te govorice kakšen smisel? — Prav nobenega, Beltounds, pač je pa na njih mnogo resnice, — je priznal Wade odkrito. — Ah! Torej pa poskusimo z vami, VVade, — je de?al farmar z glasom, ki je pričal o ntjegovi širokogrudnosti. — Vse svoje življenje sem se igral z usodo. In najboljši prijatelji, kar sem jih imei, so bili Jjudje, ki seim jim mogel pomagati... Koliko zahtevate niače? — Vzamem, kar mi daste. — Cowtboyem plačujem štirideset mesečno, toda za vas bo to premalo. — Ne, dovolj bo. — Dobro, veba. — Bellounds je vstal. Potem je zagledal svojega sina na pragu. — Hallo, Jack, stisni Bentu Wadeu roko. Wade, lovec in vseznal. To je moj sin, VVade. Poveril sem mu nadzorstvo nad cowboyi, vas pa moram opozoriti, da boste dobivali navodila neposredno od mene, dokler bom še gibal, VVade je dvignil glavo, odgovoril na kratek pozdrav Jaoka Belloundsa m mu segel v roko. Wade je imel neprijeten občutek, ko se je dotaknil Jaako-ve roke. Mladi BeHounids je imel na obrazu temeljite sledove spopada z iVVilsom. Sploh je bil nekam slabe volje. — Billings naj vam pokaže novo kočo in novo sbrambo, ki sem ju prav kar zgradil, — je dejal farmar. — Stanovali boste v koči... Da, da, saj vem; možje vašega kova spe najraje pod milim nebom. Toda tn ne boste mogli spati na prostem, kajti VVhirte Slides dobi pozimi belo kapo. Izključeno! Uredite in opremite si novo kolibo, kakor vam prija; kmahi pridem za vami, da si ogledava pasjo stajo. Ko zagledate te beštije, boste klicali na pomoč. VVade je hvaležno prikimal, pobral svoj široki klobuk m se obrnil, da bi odšel. Kar so se začuti na koncu verande lahni, nagli koraki. — Hallo, na vse strani! — je zakli-cal dekliški glas, poki melodije, ki je zvenela čudno na občutljivo tujčevo oho. — Dobro jutro, Coiumbina, — Je odgovoril farmar. Bent VVade se je zdrznil. Ta dekliški glas je zadel na strune spominov. Wade ni imel toliko moči, da bi se ozrl in pogledal, kdo prihaja. Ne da bi se bal tega pogleda, temveč se je bal razočaranja, ki ga je nedvomno čakalo, čim bi srečal Belloundsovo pohčerjen-ko. Sladko je varati samega sebe. Ah, leta so ga že močno težila. Stare sanje se niso hotele razbliniti, a bilo je tem težje, ker jih je bila navada izpre-menila že v resničnost. VVade se je napotil počasi čez dvorišče tja, kjer je stalo nekaj oowfboyev. Njegove oči so bile motne m srce mu je stiskala tiha bolest. — VVade, ne spadam med ljudi, ki radi stavijo, toda zdajle bi stavil, da je vas stari Bdll sprejel, — je vzkliknil Billingts. — Hvala bogu, — je odgovoril VVade. — Gospodar želi, da mi pokažete novo kočo, kjer bom stanoval. — Kar izvolite za menoj, — je dejal Lem in odšel naprej. — Boste gonili živino na pašo ali lovili kojote? — Lovec bom. — Tako? 2e mogoče, od solnčnega vzhoda do zahoda, toda vmes boste moral opravljati še razne druge posle; to je moje mnenje, — je nadaljeval Lem. — Ste gospodarjevega sina že videli? — Da, bil je tu. In Bellounds nri je pojasnil, da bom dobival navodila samo od njega, ne pa od njegovega sina. — To vam bo delo zelo olajšalo, — je odgovoril Lem, kakor bi hotel popraviti svoj prejSnji prenagljeni pesimizem. Vodil je Wadea mimo večjih koč in shramb z ilovnatimi strehami na drugi breg potoka, kjer je orumenelo lisrtfe pričalo, da je jesen že tu. Potem sta zagledala novo kočo. Bila je ozka, imela je samo ena vrata in eno okno, spredaj pa verando. Stala je na griču blizu bistrega potoka in zrla na farmarjevo hišo, stoječo dobre pol milje rnage. Še nekoliko više, na drugem bregu potoka, je bila narejena iz krepko zvezanih topolovih hlodov visoka ograja. Hrušč in trušč, ki se je razlegal izza te ograje, je pričal, da je tam pasja staja. Lem je pomagal Wadeu odložiti prtljago in jo odnesti v kočo. V koči je bila samo ena izba; v enem kotu je ležala butara borovih polen, ki so jih bili pustili najbrž po gradnji, da bi se dalo zakuriti. Velika kamnita peč je pričala, da mora biti zima v teh krajih huda. — Tla iz pravih gladikih desak! — je vzkliknil Lom, hoteč imponirati pri-šUecu. — To vam je koča, da malo takih! — Mnogo predobra zame, — je odgovoril Wade. NOGAVICE z ŽI60M Važna vprašanja pred ožitvijo Kitajska pisateljica daje pametne nasvete dekleta«, ki se hočejo množiti VeHka Kitajska se je zdramila iz tisočletnega spanja in zdaj skuša dohiteti Evropo in Ameriko v vsem, kar je zamudila. Moški si prizadevajo doseči ta cilj z borbo in trgovskimi pogodbami, ženske pa napenjajo vse sile, da se rešijo težkega suženjstva, v katerem so se postarele njihove matere. Ženska emancipacija, ki je v Evropi prav za prav že dosegla višek in v marsikaterem pogledu priznala ženskam več, nego so hotele, si utira pot tudi na Daljni vzhod, kjer ženske doslej niso imele rx>guma začeti borbe za svoje pravice. Kitajke se zdaj emancipiralo, ustanavljajo društva in izdajajo svoja glasila, skratka v vsem se hočejo približati svojim evropskim in ameriškim sestram. Nekatere študirajo v Ameriki in ko se vrnejo, širijo med kitajskim ženstvom pokret za enakopravnost žensk. V nekem kitajskem ženskem mesečniku piše mlada kitajska pisateljica o starem problemu ženskega življenja, o zakonu, in združuje v svojem prizadevanju vso modrost stare Kitajke z moderno prosvtUenostjo Američanke. Dekletu, ki išče moža, svetuje, naj gleda v prvi vrsti na njegovo zunanjost in znanje. Lepo dekle naj bi se poročilo samo z lepim in dobro vzgojenim mladeničem. Fizično močna ženska naj si izbere za moža krepkega moškega. Samo taki zakonci bodo živeli srečno. Ce pa vzame lepo in dobro vzgojeno dekle zabitega, grdega ali slabo vzgojenega fanta, ne bo zakon nikoli srečen. Najprimernejša starost za zakonsko zvezo je po mnenju kitajske pisateljice med 20. in 23. letom Moški ne sme biti premlad, na tudi prestar ne. Najbolje je, če je 2 ali 3 leta starejši od žene. Važen je tudi možev poklic. Kitajska pisateljica vprašuje: Ali ima vaš bodoči mož samostojen poklic? Kakšno je njegovo delo? Ah* se preživlja brez pomoči svoje rodbine? Kako velika je njegova hiša? Je njegova ali jo ima samo v najemu? Ima vaš ženin kaj prihrankov ali zemljišča? Mož mora imeti toliko denarja, kakor njegova žena, kajti če je siromašen, zakon ne bo srečen. Ali so njegovi starši še živi? Ima brate m sestre? Ali ga imajo starši radi? Ali ima rad svoje brate in sestre? Kakšne so njegove navade? Ali živi skromno ali je razsipen? Ali kadi, pije in kvarta? Koliko zasluži mesečno in kako porabi denar? Kakšno je njegovo vedenje v družbi in doma? Kako sodi o zakonskem življenju? AH misli, da mu bo zadostovala ena žena, ali jih hoče imeti več? Vsaka žena se mora potruditi in zbrati čim več informacij o svojem bodočem možu. Če je njegovo moralno življenje neoporečno, se lahko mirno poroči z njim in ne bo ji žal. Drugače je, če vzame moškega, ki ga ne pozna. O tem bi moralo razmišljevati vsako dekle in vsaka vdova predno se poroči. Ne glede na razne predsodke naj si preskrbi točne informacije o moškem, s katerim se hoče poročiti, ker so za vse življenje odločilnega pomena. To so torej nasveti mlade kitajske pisateljice. Kitajska modrost je zelo globoka in če pride zdaj v njo še element evropske kulture, bo vplivala na človeštvo zek) blagodejno. Nasveti kitajske pisateljice pričajo, kako velik prevrat je nastal v kitajskem družabnem življenju. V prejšnjih časih kitajsko dekle svojega bodočega moža pred poroko odnosno zaroko sploh ni smelo videti. Starši so ji ga izbrali m hči je morala biti zadovoljna ne glede na to, kakšnega moža so ji določili. Samo v enem pogledu se je uklonila emancipacija Kitajk stari tradiciji — moškemu daje pravico odločiti se za eno ali več žen. Proti temu privilegiju moškega pri orijentaiskih narodih si modema žena Še ne upa nastopiti. Angleški dezerter]! V Londonu je izšla te dni knjiga >Dezerter v svetovni vojni«, ki je dvignila v javnosti mnogo prahu. Anonimni pisec, ki zavzema baje v javnem življenju odlično mesto, govori odkrito o čudnih stvareh, ki so se godile med vojno v Angliji. Med drugim pii-poveduje, kako je sklenil jeseni leta 1917 dezertirati. Seznanil se je na bojišču z nekim novinarjem, ki mu je povedal, da je v Angliji posebna organizacija, ki podpira dezerterje in jih skriva. Novinar mn je tudi povedal, na koga naj se v Dublinu obrne. VDublinu je dezerterja sprejela stara, odlična dama, ki ga je nekaj časa gostila v svojem razkošnem stanovanju, potem mu je pa preskrbela civilno obleko in mu omogočil« pot do Belfasta. Dala mu je naslov krojača Dannva, Dezerter se je pa kmalu prepričal, da je krojačnica ▼ resnici centrala vojaških beguncev. Iz vseh krajev Anglije so se zbirali begunci, da so jih pošiljali agenti v Ameriko ali pa v nevtralne države. Avtor knjige je preživel celo leto v Belfastu in ni imel niti najmanjših sitnosti. Vse je bilo dobro organizirano in nobenega begunca oblasti niso prijele. Skozi centralo je je šlo več tisoč beguncev, ne da bi oblasti vedele za nje. In mnogi so zdaj v državnih službah ali pa igrajo v javnem življenju odlične vloge, nihče pa ne sluti, da so pobegnili z bojišča. Zamenjava mrličev Čudno presenečenje je čakalo po-grebce, ki so prišli na pogreb Jožefa Luhe na semmerinško pokopališče, in Franca Prohaske na pokopališče v Ottakringu. Obe krsti so pripeljali na pokopališče iz dunajske bolnice, kjer sta oba moža umrla. Ko so pa v pokopaliških kapelicah krsti odprli, niso mogli pokojnikovi prijatelji spoznati v mrliču svojega prijatelja ne v prvem, ne v drugem primeru. Zato so se obrnili na upravo dunajske bolnice in šele potem se je zadeva pojasnila. V bolnici so namreč trupli zamenjali. Uprava se je opravičila, češ, da mučne zamenjave mrličev ni ved orna zakrivila. Krsti sta bili pomotoma zamenjani, poleg tega sta pa imela umrla skoraj enaki obleki, tako da uprava Di pravočasno opazila zamenjave. Ce bi ne bili na pokopališču krst odprli, bi bil Luha pokopan namesto Prohaske in nasprotno, kar bi seveda ne bila nobena nesreča. Samo poslanci smejo spati Uprava angleškega parlamenta je s posebnim pravilnikom uredila posedanje sejne dvorane. Zadnje čase je občinstvo tako pritiskalo na tribune v parlamentu, da je bila uprava prisiljena napraviti red. Angleži se vedno bolj zanimajo za delo svojega parlamenta. Z novim pravilnikom pa občinstvo najbrž ne bo zadovoljno, ker je znat- no strožji od starega. Občinstvu na tribunah je prepovedano vse drugo, samo mirno poslušati sme. Na tribuni nihče ne sme pisati, citati novin ali jesti slaščic. S posebnim paragrafom je prepovedano na tribunah tudi spati. Niti pri najdolgočasnejšem govoru človek ne sme zadremati. Pravica zadremati je pridržana med dolgoveznimi govori samo poslancem. Angleški listi ironično pripominjajo, da imajo privilegij spati med delom ljudje, ki so za to delo plačani, občinstvo na tribunah pa te pravice nima, čeprav za dolgovezne in dolgočasne govorance ni plačano. Zopet usmrtitev v Franciji V Franciji so imeli letos že tretjo justifikacijo. 5- t. m. so usmrtili v Ver-saillesu Georga Loosa, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora šoferja Per-reta. Loos je najel nekega dne šoferja, se peljal z njim iz mesta ter ga na samotnem kraju umoril in oropal. Prišel je pred poroto in obsojen je bil na smrt. Prošnja za pomilostitev je bila odklonjena in tako je moral Loos pod giljotino. Usmilitev je bila izvršena zgoesaj zjutraj pred jetnišnico. Giljotino so postavili ponoči. Prokurator republike je obvestil obsojenca šele tik pred usmrtitvijo, da mu je odbila zadnja ura. Eno uro pred usmrtitvijo je trdo-spečega obsojenca zbudil in mu dejal, naj bo pogumen, češ, da je njegova prošnja za pomilostitev odklonjena in da se mora pripraviti na smrt. Loos je mirno vstal, pokadil cigareto in iz-pil čašico ruma. Potem je prisostvoval maši in sprejel zadnjo popotnico. Na morišče sta ga odvedla krvnikova pomočnika. Krvnik je zelo hitro opravil svoje delo. Usmrtitvi je prisostvovala tudi vdova umorjenega šoferja. žrebanje drž* razi*, loterije (žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) Dne 7. maja so bul izžrebani sledeči manjši dobitki: Din 2.000 srečke štev.: 37.780, 39.540, 44.148, 78.042, 89.155, Din 500 19.118, 19.192, 35.352, 39.521, 56.005, 68.705, 73.767, 82.487, 87.955, 35.354 42.990, 56.066, 68.708, 73.785, 84.153, 87.959, srečke štev.: 8.038, 8.042, 9.773, 9.790, 13.891, 16.077, 17.915, 17.951, 27.758, 29.221, 29.247, 29.254, 29.288, 33.753, 33.792, 34.163, 35.351, 35.396, 36.633, 36.644, 37.707, 37.781, 38.134, 38.181, 39.501, 39.510, 44.131, 46.658, 47.405, 47.450, 48.307, 48.327, 53.862, 53.875, 53.881, 57.342, 57.372, 57.383, 57.390, 58.184, 58.842, 66.454, 67.505, 67.553, 68.730, 69.128, 69.143, 69.158, 69.179, 69.458, 69.466, 69.488, 69.499, 75.005, 75.159, 75.190, 75.199. 77.202, 77.217, 77-279, 77-2*7, 78-022, 84.172, 84.174, 84.200, 86.934, 87.000, 87.228, 87.253, 87.300, 87.923, 89.108, 96.613, 96.810, 96.882, 96.890, 96.896, 98.176, 98.193, 9&179. 11.488, 24.487, 43.030, 58.068, 78.325, 91.591, Dne 9. maja 1931 so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 80.000 Din srečka štev.: 41.789, 30.000 Din srečki štev.: 37.752, 86.885, 20.000 Din srečka štev.: 70.397, 10.000 Din srečki štev.: 50.358, 91.212, 4.000 Din srečke štev.: 12.095, 28.479, 32.306, 41.856, 85.460, 2.000 Din srečke štev.: 3.084, 3.355, 4.034, 6.015, 8.969, 13.382, 13.559, 14.796, 15.007, 22.528, 29.880, 32.812, 33.396, 36.023, 36.831, 46.427, 47.145, 47.476, 48.500, 49.126, 62.433, 69.518, 70.428, 72.554, 74.203, 82.124, 82.929, 84.302, 85.105, 85.418, 11.569, 29.499, 43.458, 59.601, 79.670, 91.814, 11.799, 29.623, 45.965, 61.070, 80.655, 92.239. 9.543, 23.688, 39.870, 53.288, 77.487, 85.928, 11.111, 24.347, 42.022, 57.732, 77.858, 87.102, Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost. Manjše Izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenih, neizzrebanib srečk je še na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali neizSrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na večje dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo. Zadružna hranilnica r.z.zo.z^ LJubljana, Sv. Petra c 19 KROJAŠKEGA VAJENCA sprejmem takoj. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1553 MANJ« HOTEL z gostimo, sredi sreakega trga, blizu Zagreba, izboren meščanski obrat, s petletno najemninsko pogodbo, z mesečno najemnino 1000 Din, naprodaj za 70 tisoč dinarjev. — Poslovalnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146/1. 154» MODROCE vrhne Ia afrOt, močno blago a zloži jive postelja, je, žimo in blago ponifttv* i MgaajbiaiM kupite prt ftndolf LJUBLJANA. Marijin trg it. 2 L. Mikuš Mesta! tr« 15 priporoča svojo zalogo ^gniltOT ||| Bolnčnikov ter sprehajalna palic. Popravila se izvršujejo •r točno fn solidno: IVAN MAGDIČ krojač Ljubljana, Gledališka ulica 7 se priporoča za idočo sezono. 1537 MOTORNO KOLO a prikolico, v najboljšem stanju zelo poceni naprodaj. — Drago Gams, Celje, Gaberje štev. 91. 1550 TRAME stropnike raznih dimenzij, popolnoma suhe, ima v zalogi „Ilirija", d. z o, l, LJUBLJANA, Dunajska cesta ftt. 46 Telefon it. 28—20. 25—95. Če obrije mož brado Tovarnar Ringer v Seatlu je doživel te dni nekaj tragikomičnega. Njegova žena se je vrnila pozno ponoči z družabne prireditve in bila je prepričana, da najde moža doma že trdno spečega. Ko je pa vstopila v spalnico in se ozrla na posteljo, je vsa prestrašena odskočila, kajti moževo mesto je zavzemal tuj moški. Prestrašena žena je planila iz spalnice in brž je telefonirala policiji. Prihiteli so redarji in ko so prihrumeli v spalnico, je nepovabljeni nočni gost planil iz postelje, skočil v sosedno sobo in zaklenil za seboj vrata. i In pri zaklenjenih vratih se je začelo parlamentiranje. Možakar je vprašal redarje, po kaj so prišli, oni so se pa zanimali, kdo je nočni gost. Odgovoril jim je, da je lastnik hiše Ringer. Glas se je zdel tovarnarjev! ženi res podoben glasu njenega moža. Ko so odprli vrata, je spoznala, da je res njen mož, samo dolge brade, ki jo je nosil prej, ni več, imel. Bil je gladko obrit in ta rzprememba je zakrivila zmešnjavo. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnenju k blu-vanju uč;~'Li 1—2 časi naravne >Franc-Jožefovec vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo >Franc Jožef ovo< vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. > Franc Jožef ovac grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh Špecerijskih trgovinah. Ni hotel razumeti. _ Ze zopet hočeš v gostilno, čeprav veš da moramo prihodnji teden plačati najemnino! — Toda, draga ženica, do takrat se gotovo vrnem. Malinovec iz aromatičnih gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja: Stara lekarna »PRI ORLU« v Celja. 61/Li NOVO SPALNICO iz trdega lesa, politirano in emajlirano kuhinjo za 4350 Din proda Cvetko Kladnik, mizar v Mokronogu. 1551 LOVSKO PUŠKO kupi F. Pust, Ljubljana, Stre-liska ulica. 1539 Vsa pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS družna z o. z. pleskarstvo in soboslikare tv« Ljubljana, Sv. Petra e. 33. Pozor! Pozor! BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 33 (na Balkanu) Telefon 84—34 Najnovejša brzolikalnica! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim v ponedeljek, dne 11. maja 1931 najmodernejšo brzoMkatoioo za likanje raraovrstnih oblek. Posedujem v to svrbo najmodernejši amerikanski univerzalni stroj, s katerim zlikam in očistim obleko v najkrajšem času. Na željo stranke ee obleka tudi prekroji aH obrne. — Poleg tega priporočam svoj prvovrstni modni atelje po zelo solidnih cenah. JOSIP BOC Ljubljana, Kolodvorska ul. 6 Urenuo Joatp SapasflaV — Za »Narodno tiskarno« Fran Is fratra tnl dal lista; Oton CbiistotV ** Val v L^ubl^ant