NASLOV
Krst v imenu boginje Diane
stran 6
Rezervirano za urednika
Leto XXXIII 
Št. 1
Murska Sobota, 
H 6. januarja 1981
CENA 4 DIN
GORNJA RADGONA
Z ZADNJE SKUPŠČINE
V ponedeljek, 29. decembra, so se še zadnjič v letu 1980 sestali delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Gornji Radgoni. Obravnavali in sprejeli so odloke o višini prispevnih stopenj za posamezne samoupravne interesne skupnosti, informacijo o zgu-barjih po devetmesečnem poslovanju in poročilo o kršitvah družbenega dogovora o delitvi in oblikovanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Poglavitni razlog za sprejem omenjenih odlokov je dejstvo da samoupravnih sporazumov za finansiranje samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1981 niso
združenega dela, navedeni družbeni dogovor pa kršile prav tako tri.
ski delovni brigadi :, ki se je še posebe delovni akciji »Suha
pomshsbno vrsto nalog. Aktivno razprave vsebdokumentov s podi
ion un
nega koledarskega leta z d< igradami dajemo vsaj skrome , ki so se izkazali pri svojei I v okviru mladinske organiz;
PRED POPISOM PREBIVALSTVA
Marca letos se bo v lendavski občini začel popis prebivalstva. Občinska skupščina je že imenovala komisijo, ki bo vodila to pomembno akcijo, v kateri mora pomagati tudi sieherni občan lendavske občine. Zakaj? Popisati bo potrebno okoli 7000 gospodinstev na 100 vpisnih sektorjih, to pa ni enostavna in ne lahka naloga, če ne bomo iuai sami pomagali. Tudi pri tem se velja obnašati stabilizacijsko, saj vsak prihranjeni dragoceni čas velja tudidepe denarje. Lendavska občina bo seveda ob tej akciji spet posebnost, saj velja pripraviti tudi dvojezične Dopisnice. V akcijo se bo seveda vključila socialistična zveza delovnih ljudi, ki bo preko svojih krajevnih konferenc veliko pripomogla k dobri izvedbi naloge. Še enkrat pa velja: naša pomoč bo dragocena, zato pomagajmo!
Jani D.
Pa je spet leto naokoli in pred vami je prva številka Vestnika v novem letu. Čeprav je to prva številka, pravzaprav ne začenjamo znova, pač pa le nadaljujemo že začeto delo. Pred nami so pomembne in odgovorne naloge, ki jih bomo lahko razreševali le s skupnimi močmi. Sicer pa nam leto, ki je pred nami, prinaša tudi negotovosti. Res je sicer, da naj bi dobilo informiranje vse pomembnejše mesto v naši družbi, toda mar je dovolj moralna podpora, če ob tem ne razrešimo tudi našega materialnega položaja. Morda pa bomo ob tem le uspeli najti skupni jezik!
Koristni
razgovori z zdomci
Tudi letos je SZDL organizirala novoletne razgovore z našimi delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Letošnji razgovori so bili bolje obiskani kot prejšnja leta, pa tudi razprave so bile izredno živahne. Povsod so našim delavcem, ki so na začasnem delu v tujini, izrekli dobrodošlico, hkrati pa tudi pripravili krajše kulturne programe.
V soboški občini so bili organizirani razgovori v Murski Soboti, Gornjih Petrovcih in Rogašovcih. V M. Soboti so jih podrobneje seznanili o razvoju v naslednjih letih, s posebnim poudarkom na letu 1981, kjer predvidevajo, da bo zaposlovanje raslo po stopnji 2,5 odstotka, kar pomeni okrog 500 novih zaposlitev, naravni prirastek pa znaša 800- Zato bodo zaposlitve nekoliko manjše kot v preteklem letu, kar je odraz splošnih družbenih tokov. Znatno več zaposlitev naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, pa obstaja v storitvenih dejavnostih in drobnem gospodarstvu, čemur posvečajo v soboški občini vse več pozornosti. V zvezi s tem je bilo postavljenih veliko vprašanj, kakor tudi glede delovne dobe, uveljavljanja pokojnine, priznavanja izobrazbe in carinskih predpisov. V Rogašovcih, kjer se je razgovora udeležilo okrog 150
Aktualna tema
delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, v glavnem v Avstriji in Nemčiji, je bilo največ razprave o carinskih predpisih, minulem delu, priznavanju kvalifikacij, prido-bljenih za stroji, o razvoju telefonije v krajevni skupnosti Rogašovci in o urejanju cest. V Gornjih Petrovcih so se udeleženci razgovora največ zanimali za priznavanje delovne dobe v tujini, o možnostih zaposlitve doma, o carinskih predpisih, o razvoju krajevne skupnosti in telefo-nije.
V lendavski občini so letos organizirali razgovore z delavci na začasnem delu v tujini nekoliko drugače kot prejšnja leta. Razgovore so pripravile krajevne konference SZDL skupaj z osnovnimi šolami na roditeljskih sestankih. občinska konferenca SZDL pa je organizirala posvetovanje za vse tiste zdomce, ki jih zanima razvoj občine in zaposlitve doma. Na razgovoru v Lendavi so se udeleženci zlasti zanimali za carinske predpise glede uvoza kmetijskih strojev kakor tudj o možnostih razvoja kmetijstva v občini. Veliko razprave je bilo tudi okrog vrnitve in zaposlitve doma, o pokojninski dobi in možnostih obrtne dejavnosti. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da so naši delavci na začasnem delu v tujini izrazili željo po sovlaganju v industrijske objekte, da bi si tako zagotovili delovna mesta. V zadnjem času prihaja ta pobuda zlasti iz KS Kobilje. Na razgovorih v osnovnih šolah so se zdomci tudi seznanili z vprašanjem vzgoje in izobraževanja.
V radgonski občini so bili organizirani razgovori z našimi delavci na začasnem delu v tujini v Gornji Radgoni, Radencih, Vidmu ob Ščavnici, Apačah in Negovi. Kljub ne najboljši udeležbi so bili razgovori uspešni, naši delavci pa so tudi zastavili več vprašanj in odprti nekaj zanimivih dilem. V G. Radgoni so se dodobra seznanili z dejavnostjo obrtne zadruge 14. oktober, ki se čedalje bolj uveljavlja v širšem prostoru. Sicer pa so se udeleženci razgovora zlasti zanimali za ugodnosti pri uvozu strojev in sestavnih delov, kjer jim ne gre v račun, da znaša limit za carinske dajatve le 300.000 dinarjev in sega vse do 800.000 dinarjev, kar je odločno prenizko. Predlagali so, da bi bilo dobro predlagati preko republiške gospodarske zbornice povišanje limita za carinske dajatve. Precej nejasnosti je bilo tudi pri dobavi rabljenih strojev, zlasti za kmetijstvo.
V ljutomerski občini je bil razgovor z našimi delavci na začasnem delu v tujini v Ljutomeru, kjer so jih predstavniki občine najprej seznanili o razvoju in možnostih zaposlovanja doma. Sicer pa so se naši delavci zlasti zanimali za starostno zavarovanje, o možnostih obrtne dejavnosti, kjer so nekatere deficitarne v ljutomerski občini. Posebej so opozorili na zaposlovanje v kmetijstvu, kjer so lepe perspektive v naslednjih letih. Zanimali pa so se tudi o carinskih predpisih in še nekaterih drugih vprašanjih.
AKTUALNO DOMA.
je neki škof
ki se angažira
za socializem”
DR. VEKOSLAV GRMIČ, DVANAJST LET POMOŽNI MARIBORSKI ŠKOF, DVE LETI IN POL PA JE TUDI SAMOSTOJNO VODIL MARIBORSKO ŠKOFIJO, S FORMALNIM DEKRETOM VATIKANA NI BIL IMENOVAN ZA MARIBORSKEGA ŠKOFA. JAVNOST JE BILA PRESENEČENA. ZAGREBŠKI ■ START« JE GRMIČA ZAPROSIL ZA POGOVOR, KI GA POSREDUJEMO V NEKOLIKO SKRAJŠANI OBLIKI.
zakaj so vas obšli, ko bi bilo normalno, da bi izpraznjeno mesto škofa pripadlo njegovemu pomočniku?
GRMIČ: O tem lahko ugibam, čeprav lahko o nekaterih stvareh govorim z gotovostjo.'Nedvomno je pri tem igrala glavno vlogo emigracija, politični emigranti, ki so po drugi vojni zapustili Jugoslavijo zaradi belogardizma. Ti ne morejo trpeti, da sem po svojem prepriča-nu, političnem prepričanju, socialist, česar nisem nikoli prikrival. Odločitev za socializem in za socialistične vrednote, torej tudi za socialistično ureditev Jugoslavije, izvira iz mojega verskega prepričanja. To kajpada ni všeč političnim emigrantom, ki še vedno goje upe, da se bodo njihovi časi vrnili, kar so seveda samo prazne želje. Tudi pri nas so nekateri krogi, sicer maloštevilni, ki so — bodisi iz lastnega karierizma ali pa zato, ker se z mojimi stališči ne strinjajo — delali zoper to, da bi mi pripadlo mesto škofa. Najpomembnejši pa je bil vendarle neki novi odnos Cerkve do socializma.. Kaže, da se s svojimi pogledi ne vklapljam v ta nova gledišča Cerkve, ki so povsem, drugačna od tistih, kakršna sta zastopala papež Janez XXIII. m papež Pavel VI.; ta dva sta imela pozitiven odnos do socializma in sta celo v svojih okrožnicah dopuščala možnost, da se z namenom, da bi spremenili družbeno ureditev, uporabi tudi sila.
Omenili ste politično emigracijo. Ali je njen vpliv v Vatikanu tako močan?
GRMIČ: Da, emigranti imajo zelo velik vpliv. Od tod so uperjeni napadi name, ki se v najnovejšem času spet pojavljajo v nemških in francoskih časopisih. Tako je napri-mer francoski »Le Monde«, ko je nedavno pisal o položaj^ Cerkve v Jugoslaviji, napisal, daje v Mariboru neki škof, ki se pozitivno angažira za socializem, ki poskuša tako usmerjati tudi vernike in ki si prizadeva za čim plodnejši dialog med Cerkvijo in družbo. Potlej pristavlja nesmisel, da je tega škofa, to se pravi mene, poslala v bogoslovje Komunistična partija, da bi delal zanjo.
Ali so ta vaša stališča zares tako nenavadna in izjemna?
GRMIČ: Če govorimo o usmeritvi — potem nisem sam. Tu je skoraj cela skupina, ki je angažirana podobno kakor jaz. Izdajamo revijo "Znamenje«. Dobro se razumemo z naprednimi teologi v Hrvaški, imamo dobre odnose z naprednimi teologi v svetu. Ko se je zgodilo, da je bil za mariborskega škofa izbran drug, sem dobil nešteto pisem od duhovnikov, od katerih tega ne bi niti najmanj pričakoval in ki se mi zahvaljujejo za delo ter se nadejajo, da bom še naprej vztrajen, da bom z njimi.
Ali se vam ne zdi, da zadnja leta koncilski duh polagoma pojema?
GRM1C: Nedvomno je koncilski duh začel pešati. Po Koncilu je sprva nastalo zelo močno vrenje, kar je normalno. Toda nekateri so se zbali, da bo šlo to predaleč, ker niso vedeli, da se bodo s časom, ko bo prva zagnanost minila, stvari normalizirale. Mislim, da se je teh gibanj zbal že papež Pavel, ki je začel delati, da bi upočasnil pokoncilski proces, drugi pasi po vsej sili prizadevajo ustaviti ta razvoj. Papež Janez Pavel II. prihaja iz Poljske; iz nekih odnosov . ..
Ali to, da prihaja iz Poljske, pomeni kaj posebnega?
GRMIČ: Da, to je nekaj posebnega. Poljska je bila skoz vso svojo zgodovino ogrožena, zmeraj so jo
delili, irr tam sta se Cerkev in nacionalizem najtesneje povezala. V drugi, svetovni vojni se je povezanost med Cerkvijo* in nacionalizmom ponovila. Na Poljskem ni bilo belogardizma, ni bilo nobenega gibanja, ki bi se bojevalo na strani Nemcev. Po drugi strani Poljska po vojni ustvarja socializem, vendar drugačnega od našega. Toda tako kot papež pozna samo poljsko Cerkev, tako pozna tudi samo poljski socializem: drugega izkustva nima.
S to pomanjkljivo informiranostjo, da ne rečemo nepoznavanjem, pojasnjujete papeževa stališča?
GRMIČ: Da, s tem poskušam pojasniti njegovo ravnanje.
Kako danes presojate gibanje v naši Cerkvi?
GRMIČ: Gibanja v naši Cerkvi so močno odvisna, od cerkvenih gibanj v svetu. Tudi pri nas se poleg nekaterih-naprednih gibanj čedalje bolj pojavljajo tudi neke zelo konservativne, celo zelo reakcionarne struje, nasprotne tako Koncilu kot koncilski misli, še zlasti pa nasprotujejo nekaterim socialistično usmerjenim gibanjem v krščanstvu. V najnovejšem času so se začela pojavljati — dokaj izrazito tudi neka prizadevanja, da bi Cerkvi povrnili položaj, kakršnega je imela nekoč v Jugoslaviji, to pa torej ■ pomeni tudi v šoli, v vzgoji, v sredstvih obveščanja: na radiu, televiziji.
Ali je to vpliv poljskih dogodkov?
GRMIČ: Da, čeprav mislim, da bi morali cerkveni ljudje vedeti, da je bila Poljska zmeraj nekaj čisto posebnega . ..
Naša Cerkev ne more zdaj začeti kar na lepem ravnati tako kakor Cerkev na Poljskem, ko pa nikoli prej ni tako ravnala. S svojim ravnanjem v preteklosti se je sama oropala takšne možnosti.
GRMIČ: Da, tega ni mogoče pozabiti. Imeli smo, žalibog, opravka v Sloveniji z belogardisti, v Hrvaški z ustaši. Tega na Poljskem ni bilo.
V eni izmed vaših knjig trdite, da je klerikalizem volk v ovčji podobi...
GRMIČ: Klerikalizem se pri nas ne očituje tako, kot se je očitoval nekoč, ker kratko in malo nima več možnosti za to. Še vedno pa je navzoč in, kadarkoli je . mogoče, vzdigne glavo. Za to jim gre, da bi bila Cerkev v javnem življenju navzoča, kakor je bila nekoč, in da bi odločala o vsem, kakor je odločala nekoč. Ne seže, jim v zavest, da sekulanzirana (iz cerkvene v posvetno preobražena) družba tega ne bo nikoli dopustila, ker živimo v sekulariziram državi. Pravzaprav pa bi ,si Cerkev morala prizadevati za to, da bi naša družba zares postala sekularizirana, da ne bi bila ne verska ne protiverska, ampak socialistična, angažirana. To pomeni socialistično angažirano šolp.socialističnoangažirano.vzgo-jo: ne za vero ne proti njej.
Kaj menite o sodbi, da je neugodno izkustvo s Cerkvijo med vojno pri nas povzročilo nekaj časa dokaj močan, negativen odnos do religije nasploh?
GRMIČ: Pretežno negativno razmerje med Cerkvijo in našo socialistično družbo,, kakršno je vladalo po vojni, je posledica ravnanja cerkvenega vodstva pred drugo in med drugo svetovno vojno, med NOB, pa nezaupanje, celo odklanjanja, ki gaje cerkveno vodstvo po vojni kazalo nasproti novi Jugoslaviji in njem socialistični družbeni ureditvi. Zato je razumljivo,
da so nastajale velike napetosti: tako kot nekaj časa ni popuščal antisocialižem cerkvenih krogov, tako na drugi strani ni popuščal niti odpor proti nasprotnikom nove družbene ureditve. Toda čas je tekel in treba je bilo, hočeš ali nočeš, živeti in delati skupaj. Voditelji nove Jugoslavije so to dboro videli m zato so modro usmerili jugoslovanske narode k novi prihodnosti bratstva in enotnosti. Tudi Cerkev je postopoma spoznala zgodovinsko potrebo, da sprejme svoj novi položaj, zlasti močno pa sta nanjo vplivala prihod papeža Janeza XXIII. na vatikanski prestol in Drugi vatikanski koncil. V Cerkvi m zunaj nje so začeli nastopati zagovorniki besednega in življenjskega dialoga, odnosi passo se skoraj docela normalizirali po navezavi diplomatskih stikov med SFRJ in Vatikanom. Res je, da nekaterim — tako pri nas v domovini, v cerkvenih .krogih in med sektaši, kot tudi zunaj med emigranti — tak položaj ni po volji., Govore o nesvobodi Cerkve pri nas, ker si ne morejo zamisliti Cerkve brez oblasti in brez odločilnega vpliva na vse javno življenje.
Na kakšni podlagi je mogoče razvijati dobre odnose med Cerkvijo in družbo?
GRMIČ: Prav lahko se bomo dogovorili, če bomo enkrat za vselej priznali našo družbeno ureditev in če bomo sprejeli koncilsko misel o avtonomiji posvetnih stvari. Jasno nam mora biti, da bodo verniki popolnoma enakopravni s socialistično angažiranimi občani, ki ne verujejo, samo če se bodo zavzemali na socializem, če ne bodo stali ob strani. Na koncu koncev si tudi vernik sam kroji usodo. Resnica je, da družba sodi o vernikih po dejanjih odgovornih verskih predstavnikov. Ne bom trdil, da na strani nevernikov ni sektašev, ki v vernikih ne vidijo drugega kot sovražnike in ki mislijo, da se socializem ustvarja z napadanjem vere.
Nekoč ste zapisali, da so se v zahodnem kulturnem svetu vsa napredna gibanja, usmerjena v politično, socialno kulturno spreminjanje sveta, morala opredeliti zoper krščanstvo ...
GRMIČ: Tron in oltar sta bila tesno povezana in tako so se vsi tisti, ki so se bojevali proti vladajočemu sistemu, morali obrniti tudi zoper Cerkev in vero. Zato je tudi Marx mislil, da popolna osvoboditev človeka ni mogoča, če ga ne osvobodimo religioznih predsodkov in sploh religije, ki mu je bila opij za ljudstvo in izraz odtujenosti. Marx se ni motil, kajti institucionalizirana religija je vse to dejansko tudi bila. Toda Marx ni proučeval peligije po Svetem pismu,temveč iz lastne izkušnje. Dopuščal je možnost, da ima religija tudi kake druge korenine, ki jih ni opazi). Stvar marksistov je, da poglobijo svoja gledišča o religiji in njenem izvoru, ker tudi socialistična družba, uresničena v polnem pomenu te besede, ne bo prinesla smrti religije.
Kot odgovor na znamenja časa so v svetu nastale teologija dela, teologija osvoboditve ... Kako to, da naša koncepcija socializma ni navdihnila teologov za, denimo, teologijo samoupravljanja?
GRMIČ: Temu se čudim, prav tako kakor vi. Morda je to zato, ker nimamo predkoncilske teološke tradicije, menda tudi zato, ker so se nekateri naši sicer zelo sposobni teologi navdušili nad teologijami, nastalimi v drugih okoljih, pa so zanemarili lastne probleme. Nekaj pa tudi zato, ker bi takšna teologija morala vplivati na ravnanje cerkvenih krogov, in morda tudi zato, ker naši ljudje, predvsem . cerkveni krogi, še niso dovolj zreli za samoupravljanje. Tukaj ima svoj vpliv tudi nezaupanje do socializma.
Ameriške talce v Iranu je pred neda-vnrm obiskala posebna alžirska delegacija, ki je z njimi prebila skupaj 12 ur. Na sliki alžirski veleposlanik \ Iranu v pogovoru s talci v nekem’ iranskem mestu,
Strategija tehnološkega procesa
Kritična leta za tehnološki razvoj' bodo, tako menijo poznavalci, konec prihodnjega srednjeročnega obdobja. Se pravi, da borno imeli tedaj nič koliko neznank tehnološkega razs oja, ki bi jih dobri gospodarji morali čim prej predvideti, imamo pa \eliko nakopičene tehnologije iz časov povojne izgradnje industrije, ko smo lahko hiteli le s pomočjo drugje najdenih in uporabljenih tehnologij.
Navajenost na kupovanje licenc, se pravi, tujega znanja, n as je že začela tepsti, kajti navezanost na različne tehnologije, kiso se množile v naših tovarnah doslej, nas že dodobra moti v razvoju. Prevelika je namreč odvisnost od tujih proizvajalcev. saj marsikateri ne dovoli prodaje teh proizvodov na tujih tržiščih, ne dovoli uporabe licenc, ki smo jih kupili, v deželah, s katerimi sodelujemo in še marsikaj takšnega je zapisano v pogodbah, ki smo jih sklenili takrat, ko tem. da bomo prodajali na tujem trgu, še nismo razmišljali.
Lasten tehnološki razvoj nam zdaj že narekujejo tudi naši lastni kadri. saj smo izšolali že veliko znanstvenikov, tehničnih in drugih strokovnjakov, ki nas lahko rešijo tehnološke od-visnosti. Posebej pa je pomembno ustvarjanje celovitih tehnologij zaradi delovnih odnosov, ki jih vzpostavljamo z
PISMO IZ BEOGRADA
Telegrami
TOKIO — Kitajska bo januarja prihodnje leto uvedla prvo transpacifiško letalsko progo Peking — New York. Letala boeing 747 bodo na novi progi le-teba pne tri mesece enkrat na teden, od aprila 1981 dalje pa dvakrat na teden.
ALŽIR — Španija bo investirala v alžirske naftne raziskave s tem da bo imela pravico do izkoriščanja 35 odstotkov na novo odkritih rezerv nafte.
združevanjem dela in sredstev nasproti tehnologiji kapitala, ki jo uveljavljajo zlasti tuje multinacionalne družbe s koncentracijo svojega kapitala iz vseh delov sveta.
Razdrobljenost tehnologij je bila v nekaterih naših dejavnostih posledica decentralizacije upravljanja prej centrali-ziraneg;Ydrža\ nega kapitala. To vidimo zlasti na železnicah pa tudi sicer v prometu, v avtomobilski industriji in drugod, kjer veliko različnih tehnologij ne daje pravih možnosti dohodko-vnemti povezovanju, se pravi naravnemu ustvarjanju integracije samoupravljanja. Od tod pobude za uveljavljanje tako imenovanega integralnega transporta, ki naj bi nam zagotovil racionalnejše in modernejše delo ne samo na železnicah, na cestah in drugoSv transportu, temveč tudi povsod v gospodarstvu. Podobno je tudi s tako imenovanimi družbenimi službami oziroma negospodarskimi dejavnostmi, ki niso same sebi namen, temveč so potrebne delovnim ljudem, in jim dajejo sposobnost ustvarjanja, ki je sicer ne bi imeli.
Ničkoliko je ekonomskih razlogov za ustvarjanje nam primernejše strategije tehnološkega razvoja, za graditev naše družbe s svojo pametjo in svojim znanjem. Toje u utotovljeno že tudi na najvišjih mestih pri nas. in zato seje začela v Z1S razprava o tem. kako naj bi imeli pri tem izvršnem svetu posvetovalno komisijo za vprašanja tehnološkega razvoja in kako naj bi združeno delo imelo v gospodarski zbornici Jugoslavije tudi svoje telo za vprašanja strategije tehnološkega razvoja.
O teh vprašanjih so v gospodarski zbornici Jugoslavije že začeli govoriti in.bodo razgovore nadaljevali menda šele v februarju, vendar bodo med tem pripravili gradivo o tem. kar je zdaj že znano o tehnološkem razvoju nasploh, posebej pa o tehnološkem razvoju pri nas. in sicer z vizionarskega, ne pa zgolj s stališča suhoparne tehnike.
Za vse skupaj pa je bistveno, da se nam začenja dozdevati, da smo zaradi dosedanjega tehnološkega razvoja že bolj po-, vezani z vsem svetom kot pa med seboj v lastni deželi. In sice kljub vsem velikim propagandnim in drugim govorom o združevanju dela in sredstev, o moči skupnega delovanja in ustvarjanja in podobnem, kar nam dajejo naše izvirne ideje o osvobobajanju dela po metodah samoupravljanja.
Naše znanje je torej naša še neizkoriščena možnost razvoja. kajti vse se menja hitreje, vse je bolj spremenljivo, kot akomulacija znanja, ki je potemtakem najboljši temelj slehernega napredka, slehernega razvoja. Naj dragocenejše so torej naložbe v znanje, ki tudi niso bile majhne, čeprav marsikdo še vedno misli, daje treba investirati le v tovarne, ne pa v človeka.
Viktor Širec
KUVAJT — V zadnjih štirih mesecih tega leta so skladi za razvoj arabskih držav odobrili azijskim, afriškim in latinskoameriškim državam 35 kreditov v skupnem znesku 470 milijonov dolarjev. V 23 državah bodo te kredite porabili za elektrifikacijo, graditev cest in za razvoj gospodarstva.
OSLO — Kot so pokazali rezultati najnovejših raziskav javnega mnenja na Norveškem je prvič v zadnjih šestih desetletjih delavska stranka izgubila vodilno politično pozicijo. Zanjo se je odločilo 30,9 odst, anketirancev, za konservativce pa 31,2 odst.
BAGDAD
Iraški
predsednik Sadam Husein je izjavil, da bodo iraške čete ostale na zasedenem iranskem ozemlju vse dotlej. dokler Iran ne bo priznal Iraku popolne suverenosti nad Šat el Arabom in vsemi priključenimi obmejnimi.območji.
BONN-VZRNemčiji so brez vojaških časti pokopali nekdanjega Hitlerjevega »naslednika« admirala Karla Donitza. Bivši »veliki admiral« je »vladal« samo 23 dni. Po popolni kapitulaciji nacistične Nemčije so ga zavezniki aretirali in na procesu v Niirnbergu obsodili na 10 let zapora.
HAVANA — Kuba bo v naslednjih petih letih vložila v razvoj okrog 20 milijard dolarjev. Največ denarja bodo namenili za razvoj industrije, zgradili pa bodo tudi 200 tisoč stanovanj.
RIO DE .JANEIRO — Največja latinskoameriška država je tudi največji dolžnik zasebnim bankam na svetu in drugim posojilodajalcem. Skupen dolg znaša 55 milijard dolarjev.
Telegrami
...INPOSVETU
STRAN 2
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981
KOMENTIRAMO
Uveljaviti tudi delegatske SIS
ssn MMI MM MM MM MM MB
■O delu konference' I OO ZSMS v JLA I
O samoupravnih interesnih skupnostih slišimo dokaj različna mnenja, bolj ali manj kritična, vendar pa se moramo pri tem zavedati,, da so sisi ena od bistvenih osnov družbenoekonomskega sistema socialističnega samoupravljanja ter posebna organizacijska oblika združevanja dela in sredstev družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Zato nam ne more biti vseeno, kakšno je dejansko funkcioniranje posameznih interesnih skupnosti, ki so del obsežnega delegatskega sistema. Predvsem pa se mora uveljaviti praksa, da uporabniki in izvajalci ugotavljajo in obravnavajo skupne in družbene potrebe kakor tudi interese na določenem področju družbenega življenja. Le-te interese pa je treba zatem uskladiti že z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi
Budno
tremi ja nje komunistov
Ljutomerska občina je še vedno v skupini tistih občin, ki sodijo med manj razvite. Posebej pa je to opazno pri načrtovanju planskih aktov za prihodnje leto in srednjeročno obdobje 1981—85. CK ZKS in CK ZKJ sta podala nekatera idejnopolitična izhodišča, ki bi jih morali upoštevati pri načrtovanju in sprejemanju planov. Osnovna težnja v planiranju ljutomerske občine je, da poizkušajo čimprej z lastnimi močmi prebiti bariero nerazvitosti ter se tako priključiti ostalim razvitim občinam v SR Sloveniji. Kaj pa lahko pri tem storijo komunisti? Na to so opozorili na današnji seji občinske konference ZK Ljutomer.
Pri sprejemanju planskih dokumentov smo v ljutomerski občini naredili že precej. Upoštevaje vse omejitve in priporočila federacije in republike pri planiranju so načrtovalci
30.	novembra lani je poteklo šest desetletij, ko se je v Murski Soboti rodil Franc Šebjanič, publicist in kultur-no-politični delavec.
OsnoVno šolo in gimnazijo je končal v Murski Soboti, nato pa do okupacije študiral slavistiko v »Ljubljani. V letih 1941-1944 je bil učitelj v Gederovcih. Po vojni pa se je posvetil časnikarstvu in političnemu delu. Nekaj časa je bil dopisnik iz Budimpešte, pozneje nadzornik . jugoslovanskih manjšinskih šol na Madžarskem. Leta 1948 se vrne v Jugoslavijo in deluje spet kot publicist pri časnikih, radiu, v občinskih, republiških in zveznih organih. Zdaj je konzul v Mannheimu v ZR Nemčiji.
Šebjanič je bil že kot dijak prvi urednik Mladega Prekmurca (1936/37) in v njem sodeloval s pesmimi, črticami in potopisi. Prispevke je pošiljal tudi v druge slovenske revije in časnike.
Po vojni se je posvetil informiranju in literarnozgo
skupnostmi. Zlasti pa se morajo v njihovem okviru uveljaviti načela svobodne menjave dela, planiranje in podobno. Sporazumevanje in dogovarjanje med izvajalci in uporabniki je zatorej bistvenega pomena.
Kot ugotavljajo v murskosoboški občini, se srečujejo samoupravne interesne skupnosti pri svojem delovanju z nekaterimi problemi. Ti se kažejo že pri kadrovanju delegatov in evidentiranju, čemur bo treba v prihodnje posvetiti znatno več pozornosti. Poleg tega se na sejah skupščin delegati bolj poredko oglašajo, kar med drugim priča, da delegacije še vedno ne delujejo dovolj učinkovito, in da se vodje delegacij mnogokrat v premajhni meri angažirajo, kar je v mno-gočem odvisno od
metod dela v določenom delovnem okolju.
samih
akte zastavili tako, da bo možen hitrejši gospodarski razvoj občine v prihodnjem in naslednjih petih letih. Zato je konferenca sprejela nekatere sklepe, veljavne za vse komuniste v občini.
Vsi komunisti naj se takoj vključijo v sedanje napore pri izdelovanju planov. Ugotoviti je potrebno, če se planski akti sprejemajo v zapisanem redu in po dogovoru. Predvsem pa je v sedanjem č’asu potrebno posvetiti več pozornosti sprejemu plana za prihodnje leto, ki mora biti sprejet do konca tega leta.
OO v gospodarstvu naj še posebej posvetijo pozornost investicijam v prednostne naložbe. Zelena luč se prižiga predvsem na področju pridobivanja hrane, izvozno— uvozni dejavnosti in energetiki. S tem pa ni rečeno, da je ostalo investicijsko dejavnost potrebno zanemariti. Potrebno je
Franc Šebjanič —
šestdesetletnik
dovinskemu delu. Objavil je precej razprav, v katerih obravnava prekmurske Slovence v preteklosti.
Objavil je nekaj knjig in brošuric: Borba naših nacionalnih manjina u Madžars-koj za svoja prava (1950), Madžarsko-slovenski slovar (1961), Dvojezične šole v Prekmurju (1964), Slovenska-pisma madžarskega slavista Oskarja Asbotha (1964), Madžarski za popotno rabo (1966), Slovensko-madžar-ski slovar (1969)!, Stefan Kuzmič in njegovo delo (1976), Protestantsko gibanje panonskih Slovencev (1977), Slovenski obrednik Mihaela Bakoša (1979).
Uredil in napisal je tudi nekaj spremnih besed v razne razstavne kataloge, knjige in brošure.
Na literarnozgodovinskih simpozijih doma in v tujini, ki so obravnavali področje preteklosti Prekmurja, je sodeloval z referati, ki so bili v raznih zbornikih tudi objavljeni.
Pri tem se moramo tudi zavedati, da je svobodna menjava dela v bistvu družbenoekonomski odnos med izvajalci in uporabniki. Ravno enakopraven položaj udeležencev pa se kaže v skupnem planiranju o obsegu dejavnosti in storitev, ki je navsezadnje odvisno od razpoložljivega dohodka organizacij združenega dela in drugih samoupravno organiziranih skupnosti. Problemi v zvezi z omenjenim vprašanjem so predvsem v tem, da so potrebe uporabnikov marsikdaj prevelike. Tako seveda ni mogoče ustreči vsem željam,
ker so prav finančna sredstva poglavitni omejitveni dejavnik, ki ga v nekaterih primerih nočejo upoštevati in načrtujejo obsežne investicije mimo vseh dogovorov.
Da bi izboljšali učinkovitost dela delegatov v.teh samoupravnih skupnostih, bo treba uveljaviti širše uspo-
vztrajati pri izvedbi že pripravljenih programov.
Potrebno je poskrbeti, da bodo SaS za republiške in občinske SIS v redu sestavljeni in do roka podpisani.
Komunisti v SIS se morajo zavžemati, da se osnovni programi uskladijo na dogovorjeni ravni.
Z republiško skupnostjo je potrebno urediti prisotna nesorazmerja pri premostitvi obveznosti ob nekriti materialni bilanci.
V naporih za izvedbo zastavljenih nalog pa mora komite in OO ZK skrbeti za pravilno izvajanje planskih nalog.
Ob rednem delu pa morajo predvsem komunisti posebno pozornost posvetiti zlasti:
— pravični delitvi OD po de-lu
— delovni disciplini
— produktivnosti dela (ki
Zadnje čase se posebno posveča raziskovanju protestantizma v Prekmurju. Odkril in objavil je veliko novih in dragocenih podatkov s tega področja, ki jih je našel po naših in tujih (predvsem v madžarskih) arhivih. Trenutno končuje monografijo o prekmurskem šolniku Adamu Farkašu, ki je bil profesor in rektor evangeličanskega liceja v Sopro-nu ter izredno priljubljen vzgojitelj in znan metodik.
Za svoje delo na političnem in kulturnem področju je dobil več priznanj. in nagrad.
Ob tem njegovem lepem bogatem jubileju je Janez Švajncer o njem zapisal: ,,Vs^ njegovo delo izhaja iz človeka za človeka in s to željo ga pospremimo v naslednja desetletja.”
Tudi mi mu ob dopolnitvi teh šestih desetletij želimo še veliko zdravja, osebne'sreče in ustvarjalnih uspehov pri odkrivahju preteklosti našega Prekmurja !
F. KUZMIČ
sabljanje delegatov, kar je ob pripravah na nove volitve leta 1982 ogromnega pomena. Zlasti ne bi smeli zamujati pri evidentiranju delegatov in že v zdajšnjem času pristopiti z vso resnostjo k uspešni izvedbi te naloge. To izobraževanje pa mora biti nenehno, da bi delegati dejansko vedeli, kaj so njihove dolžnosti in pravice. Sedaj namreč niso redki primeri, da se delegacije v razpravi o predloženih gradivih izgubljajo v raznih obrobnih problemih. Hkrati pa tudi v določenih primerih na posamezne stvari gledajo preveč lokalistično, ne da bi upoštevali splošne družbene interese. Pri razreševanju določenih problemov moramo postaviti v ospredje širše družbene interese, ne pa samo lokalistične in celo osebne interese. Predvsem takemu načinu pojmovanja se je v prihodnje treba izogniti.	M. Jerše
zadnje čase vedno bolj upada)
— področju samoupravnega sporazumevanja o materialnih stroških
Ta zadnja točka je predvsem naloga sindikata, komunisti pa naj se obvežejo, da bo tudi to ena njihovih glavnih obveznosti.
Aktivno sodelovanje pri pravočasnem sprejemanju srednjeročnih programov pa je naloga, ki traja predvsem v prvih mesecih prihodnjega leta.
Opozarjati na realne admini-strativne zahteve, kajti administracija počasi kaže tendenco k prevelikemu bohotenju birokracije. Le ta predlog bo konferenca posredovala tudi na CK ZKS.
Raziskati bo potrebno vse neizvršene naloge, poiskati vzroke in krivce (če so) in te probleme v prihodnjem obdobju razrešiti.
Dušan Loparnik
LENDAVSKA OBČINA
VELIKA RAZDROBLJENOST
ZEMLJIŠČ
Na območju lendavske občine imajo 34 katastrskih občin, za katere je značilno, da so zemljišča zelo razdrobljena in kar vpijejo po komasaciji in ponovni razdelitvi na prejšnje lastnike. Ta zložba bo omogočila, da potlej obseg posameznih parcel ne bo tako majhen, kot je zdaj. Trenutno stanje pa je takole: poprečna velikost parcel v k. o. Strehovci je 10 arov. k. o. Nedelica 11 arov, k. o. Lakoš 12 arov, k. o. Odranci in Dolnja Bistrica 13 arov, k. o. Kapca, Hotiza, Gomilice. Dolina. Dobrovnik, Kot. Kobilje 14 arov, k. o. Petišvvci in Mala Polana 15 arov, Srednja Bistrica, Trnje in Gornja Bistrica 16 arov, Gaberje, Renkoyci, Turnišče, Velika Polana, Žižki 17 arov, Črenšovci in Gete-rovci 18 arov, Pince 19 arov, Kamovci, Zlikovci in Banute 12 arov, Brezovica 22 arov, Mostje 28 arov itd. V lendavski občini pride na eno kmečko gospodarstvo v poprečju 19 parcel. Na zemljiški skupnosti so ugotovili; da so tudi take kmetije, ki imajo po 40 in še več krpic zemlje.
Š.S.
Praznik JLA je za nami. Izato smo se odločili, da.se nekoliko pobliže spoznamo z delom in življenjem pripadnikov naše armade. Iki so v pretežni meri vključeni v mladinsko organizacijo. Predvsem nas zanima, kakšna je vloga in I aktivnost konference osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v murskosoboški garniziji. ITa konferenca namreč združuje vse organizacije zveze socialistične mladi-ne. ki delujejo na pornur-■ skih območju, spričo česar ■ je njeno delo razumljivo * nekoliko oteženo, ker je težko priti skupaj ob vsa-I kem trenutku. Pred krat-I kim so opravili tudi sesta-• nek konference OO ZSMS v JLA. na katerem ■ so se zmenili za poživitev I dela konference na dele-■ galski povezanosti. Kon-_ Ferenca naj bi še v večji ■ fneri postala tribuna, kjer ■ bi usklajevali razne akcije. ■ bolj široko zastavili svoje ■ delovanje, s čimer bi bilo le-to bolj opazno tudi v I javnosti. Sicer pa so osnovne organizacije zveze socialistične mladine do-Islej dokaj plodno delovale. čeprav so se pojavljale določene pomankljivosti glede povezanosti v okvi-_ ru konference OO ZSMS. I Mladinska organizacija v I Jugoslovanski ljudski ar-" madi ima še specifično I naloge: obramba naše domovine. krepitev moralne in borbene pripravljenosti itd.
I Nadvse razvejane oblike sodelovanja so mladi pripadniki JLA vzpostavili tudi z mladimi v mur-Iskosoboški občini, s katerimi so načrtovali in izvedli vrsto pomembnih akcij. Preko raznih oblik kultur-Inega in športnega sodelovanja in srečanj so z občinsko konferenco zveze socialistične mladine I navezali tesne stike, ki se manifestirajo ne le ob številnih praznikih. Tako je bilo tudi ob 22. decem-Ibru. Skupno z mladimi so vojaki obiskali gimnazijo v Ljutomeru, kjer so organizirali tudi športno sreča-Inje. v pokrajinskem muzeju v Murski Soboti so si ogledali razstavo pod naslovom »NOB« in sociali-I stična revolucija«, zatem pa še recital »Ljudska armada miru«, kjer so sodelovali pripadniki JLA I in mladina. Ob tej prilož-
nosti so di ogledali filme in obiskali dve osnovni šoli, kjer so učence seznanili z oborožitvijo naše armade in drugim. Pripravili so tudi vrsto športnih srečanj, na katerih so se pomerili tudi s predstavniki UJV, carinarnice, dijaških domov itd. Nedavno pa so pripadniki murskosoboške garnizije zasedli prvo mesto na 13. tradicionalnem Bloudkovem memorialu v košarki, kar dokazuje, da v naši armadi posvečajo veliko pozornost telesnokulturni vzgoji. Obiskali pa so tudi delovni organizaciji Mura in Pomurski tisk, kjer so se podrobneje spoznali z delovnim procesom in problematiko. s katero se srečujejo mladinke in mladinci v teh dveh velikih kolektivih.
Pripadniki JLA. vključeni v konferenco OO ZSMS, pa so si zadali bogat program aktivnosti tudi v prihodnje. Osrednja skrb bo namenjena izobraževanju vojakov, kar jim bo brez dvoma koristilo tudi ob ponovnem vključevanju v mladinsko organizacijo v domačem kraju. Da ne govorimo posebej o stabilizaciji, saj obstaja dosti možnosti za varčevanje v JLA. napri-mer poraba municije pri pouku, dobrodošel pa je vsekakor »zeleni plan« po karavlah, kjer imajo vojaki svoje vrtove itd. Nameravajo izdajati bilten, ki bi bolj povezal delo osnovnih organizacij zveze socialistične mladine. Že zdaj pa se intenzivno pripravljajo na praznovanje 40-letnice naše armade in vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. V načrtu imajo tudi razširitev sodelovanja z vsemi krajevnimi skupnostmi, z osnovnimi organizacijami zveze socialistične mladine v združenem delu in šolah, pomagali bi radi tudi brigadirjem in dali priložnost umetnikom, ki pridejo v JLA, da lahko organizirali kakšno razstavo, zlasti pa želijo spoznati zgodovino Pomurja ter delo in življenje ljudi v tem predelu naše domovine. Hkrati pripravljajo tudi seminar in več predavanj na temo: »Kako preživeti prosti čas«.
M. Jerše
LENDAVA
Uspešna preventiva in vzgoja v cestnem prometu
Ob koncu vsakega leta daje svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lendava poročilo o svojem delu ter pregleda uspehe in pomanjkljivosti. Prometna situacija seje, kot pravijo, v letu 1980 popravila, vendar pa prizadevanje sveta za še aktivnejše vključevanje v prometno preventivo še vedno ostaja najvažnejša naloga. Svet se v ta namen povezuje s šolami, krajevnimi skupnostmi in društvi, premalo pa še z delovnimi organizacijami, zalo bodo skupaj z občinskim sindikalnim svetom poskrbeli tudi za tovrstno izobraževanje v sindikalnih organizacijah. Dobro preventivno delo je povzročilo, daje bilo v letu 1980 manj prometnih nesreč, to pa je slejkoprej plačilo za delovanje sveta in njegovih članov. Med povzročitelji prometnih nesreč je čedalje manj otrok, kljub temu da se jih. denimo, v šole vozi s kolčsi še vedno 50 odstotkov. Prometna vzgoja na šolah je tako že dala prve dobre rezultate, za to pa gre seveda pohvala tudi številnim mentorjem. Prometna vzgoja v krajevnih skupnostih bo organizirana v prihodnjem letu, ko bodo občane seznanili z novim zakonom o varnosti cestnega prometa, pri tem pa bo seveda svet nudil vso potrebno pomoč. Po mnenju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naj bi v vsaki krajevni skupnosti imeli komisijo alt odbor, ki bi skrbel za varnost v svojem kraju, saj podatki kažejo, da je največ nesreč prav v naseljenih krajih. Dosedanje delo sveta je bilo uspešno, seveda pa je potrebno, da na tem pomembnem področju tesno sodelujejo vsi dejavniki od šol, delovnih organizacij, do krajevnih skupnosti. -	Jani D.
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981
STRAN 3
odmev na Članek »lovska družina petišovci bo izplačala 240 tisoč DINARJEV ODŠKODNINE«
PSIHOLOG POJASNJUJE
Štefan Meolic je bil izredno motiviran za čimprejšnjo vključitev v delo.
V ..Vestniku” z dne 23. decembra 1980 je objavljen članek ,,Lovska družina Petišovci bo izplačala odškodnino 240.000 din” v katerem pisec Š. Sobočan tendenciozno sugerira reševanje problema rehabilitacije Štefana Meo-lica iz Centibe. Proces njegove poklicne, s tem pa tudi psihosocialne rehabilitacije'se je namreč pričel že v letu 1979, takoj po končanem obveznem šolanju. Pri občinski skupnosti za zaposlovanje Lendava, kjer se je fant prijavil kot iskalec zaposlitve, je bil takoj uveden pripravljalni postopek za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe zaradi priznanja statusa
invalidne osebe, s tem pa tudi pra--vice do usposabljanja in zaposlitve. V februarju 1980 je bil vključen v usposabljanje v TOZD Gradbenik Lendava, ki ga je v maju uspešno zaključil in bil sprejet v redno delovno razmerje za nedoločen čas za opravljanje pomožnih del želozokrivca.
Ustrezn.pst izbire usposabljanja za ta dela je potrdila Strokovna komisija I. stopnji a ugotavljanje lastnosti invalidne osebe M. Sobota, ki je pri tem upoštevala tako delavčeve trenutne psihofizične sposobnosti, kot tudi njegovo motiviranost za vključitev v delo
I Potrdili |
I resolucijo |
I za leto 1981 |
I I I I I I I
I
30. decembra 1980 so delegati vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti sprejeli predlog resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju murskosoboške občine v letu 1981, s čimer je sklenjeno uspešno obdobje pri sprejemanju tega pomembnega dokumenta za prihodnji razvoj. Predlog resolucije je tokrat doživel še nekatere manjše spremembe, ki jih je izoblikoval izvršni svet skupščine občine, z njimi pa so soglašali tudi delegati. Med drugim bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb rasla najmanj 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu občine, samoupravne interesne skupnosti pa morajo zagotoviti gibanje porabe, in sicer največ do opredeljenega razmerja zaostajanja rasti skupne porabe za rastjo dohodka. Pri tem naj bi sredstva za zadovoljevanje splošne porabe naraščala za 30 odstotkov počasneje od rasti dohodka, razen sredstev za oblikovanje materialnih rezerv in kompenzacij za zaščito življenjskega standarda. Medtem pa so v poglavju » Materialne naložbe v letu 1981« uvrstili tudi razširitev proizvodnih zmogljivosti LIV Postojna v Juriju in Rogašovcih, na področju socialnega skrbstva bi začeli z gradnjo tretje faze doma oskrbovancev v Rakičanu s76 posteljami, pri stanovanjski izgradnji pa gre za novih 177 družbenih stanovanj; od tega 157 v mestu Murska Sobota, 14 v Rakičanu in 6 v Kuzmi.
Delegati so tudi poslušali poročilo o poteku priprav za postopno uvajanje usmerjenega izobraževanja in potrdili družbeni dogovor o razmestitvi izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, za kar so kot podpisnika določili izvršni svet. Soglašali so tudi s številom oddelkov 1. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja, razen za družbo-slovno-jezikovno usmeritev, kjer se zavzemajo za ustanovitev dislocirane enote v Murski Soboti. V nadaljevanju zasedanja pa so podprli pobudo izvršnega sveta o ustanovitvi invalidskih delavnic v murskosoboški občini in priporočila, ki jih je posredoval občinski svet zveze sindikatov. Sprejeli pa so tudi nekaj odlokov ter opravili volitve in imenovanja.
I I I I I I I I
M. Jerše
MURSKA SOBOTA
V tozdih in KS za cestno in komunalno
dejavnost
Delegati samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota so bili šele drugič sklepčni, da so lahko opravili zadnjo skupščino v letu 1980. To je treba pripisati zlasti neodgovornemu pristopu delegatov zbora uporabnikov, kar seveda povzroča določene težave pri opravljanju' nadvse pomembnih nalog, ki so jim zaupane.
Sicer pa so na skupščini soglasno sprejeli ugotovitveni sklep o pristopu temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Kot so ugotovili, je že 93 odstotkov podpisnikov podprlo samoupravni sporazum, kar bo dobra osnova za sprejem planskega dokumenta v začetku tega leta. Po omenjenem sklepu bodo v združenem delu namenili 1,50 odstotno stopnjo iz dohodka za izvedbo programa; od tega 1 odstotek za komunalno dejavnost, 0,50 odstotka pa za cestno dejavnost.
Nadalje so delegati sprejeli tudi sklep o povračilu stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za usmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota, k čemur mora dati soglasje še skupščina občine. Ta dokument sta že potrdila izvršni odbor skupnosti za cestno in komunalno dejavnost ter stanovanjska skupnost. Pri tem gre za to, da morajo investitorji v prizadevanjih za usmerjeno gradnjo v pomurskem središču povrniti stroške, v prihodnje pa jih uskladiti z indeksom podražitev.
Največ razprave pa je bilo glede osnutka programa skupnosti v letu 1981, ki je izdelan dokaj stabilizacijsko, upoštevajoč razpoložljive možnosti. V ospredju je cestna dejavnost, kjer bo nujna minimalna 25-odstotna udeležba krajevnih skupnosti, bodisi v denarju ali v delovnih obveznostih, zagotovljena pa je tudi pomoč mladinskih delovnih brigad. Veliko nalog jih čaka tudi na področju komunale, opreme stavbnih zemljišč, zato bo o teh vprašanjih potekala javna razprava do 20. januarja.
M. Jerše
oziroma nemotiviranost za nada-Inje šolanje.
Menim, da njegova nemotiviranost za nadaljevanje šolanja ne predstavlja nobenega resnega problema, saj bi morebiten neuspeh, ki bi ga realno lahko pričakovali glede na to, da je fant še v fazi prilagajanja na svojo prizadetost (za katero je značilna težnja pri izolaciji, strah, bojazen, razna depresivna, stanja . . .), kot tudi zaradi prizadetosti govora, ki resno otežuje kontaktiranje z ljudmi, lahko le še zavrl proces psihosocialne rehabilitacije.
Z usposabljanjem na konkretnem delovnem mestu in zaposlitvi-
jo pa je fant relativno hitro zadovoljil vsaj do neke mere potrebo po socialni sprejetosti ter materialni neodvisnosti, kar lahko le pozitivno vpliva na nadaljnji potek njegove psihosocialne rehabilataci-je. V kolikor bo kasneje želel, bo imel še vedno možnost šolanja ob delti.
Ni prav, da je v članku prikazano, kot da fant čaka zgolj na denarno odškodnino in ni uvideven do svojega stanja, ki zahteva trajnejšo rešitev — torej zaposlitev, kajti od vsega začetka je bil izredno motiviran za čimprejšnjo vključitev v delo.
Vedeti moramo, da posledic nesreče, ki spremljajo človeka vse življenje, ne odtehta nobena denarna odškodnina.
Darja Odar, dipl, psiholog Rehabilitacijski svetovalec
pri Skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota
MURSKA SOBOTA
Srečanje aktivistov-
jubilantov SZDL
Tik pred koncem leta 1980 je občinska konferenca socialistične zveze v Murski Soboti pripravila sprejem za svoje aktiviste-jubilante, ki so se ga udeležili tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in izvršnega sveta. Vse jubilante je toplo pozdravil predsednik OK SZDL Franjo Šonaja. kije med drugim poudaril, da so kot vestni družbenopolitični delavci v preteklem obdobju in v iztekajočem se letu prispevali pomemben delež k nadaljnjemu razvoju socialistične samoupravne družbe. »Vaše delo je močno vtkano v celoten proces naše revolucije, še posebej pa v razvoj in napredek občine in Pomurja na vseh področjih živ Ijenja in dela, predvsem pa na družbenopolitičnem področju. Z doslednim revolucionarnim delom in osebnim zgledom ste nenehno utrjevali in razvijali zvezo komunistov in socialistično zvezo, kot eden njenih najbolj privrženih in najodgovornejših članov,« je podčrtal Franjo Sonaja.
Zatem je predsednik skupščine občine Karel Sukič izroči! visoko priznanje predsedstva SFR Jugoslavije — red dela z rdečo zastavo Stefanu Šabjanu ob njegovi 60-letniei. Enak jubilej pa so tokrat proslavili še Cveto Margan, Franc Erniša, Ferdo Flisar, Ivan Zorko, Štefan Flisar, Sida Podlesek, Meta Nadai, Jože Janež, Emil Sep, Miloš Eržen, Janez Horvat, Srečko Gorjan in Franc Erjavec. Jože Horvat ima za sabo 65-letni življenjski jubilej, Franc Pajtler, Marija Jonaš in Zdenka Požar 70rletnico, Cecilija Gomišček pa 80-letnico.
M. Jerše
Strokovna služba Skupščine občine in izvršnega sveta Skupščine občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
referenta za skupščinske zadeve
Pogoj:
— višja pravna ali upravna šola in tri leta delovnih izkušenj;
— kandidati morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje ter imeti družbenopolitične in moralne kvalitete za delo v strokovni službi Skupščine občine in izvršnega sveta.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Skupščina občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5, v 15 dneh od dneva objave.
GRADBENO PODJETJE TEMELJ p. o. CANKOVA
Po sklepu delavskega sveta razpisna komisija
RAZPISUJE
prosta dela in naloge:
1.	INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Za individualnega poslovodnega organa lahko kandidirajo kandidati pod pogoji:
— da imajo visoko šolo gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gradbeništvu ali — da imajo višjo šolo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gradbeništvu
— da so moralno politično neoporečni in družbeno aktivni.
Poleg navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali pogoje, določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota
Prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi.
2.	VODJA RAČUNOVODSKE SLUŽBE
- RAČUNOVODJA
Pogoj:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri
— da ima 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s področja financ, knjigovodskih in računovodskih poslih
— da ima organizacijske sposobnosti
— da je moralno-politično neoporečen.
Prošnje z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite v 15 dneh od objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končani objavi.
| ŠPORT )
DRUŠTVO PARTIZAN MURSKA SOBOTA
Šestdeset let dela - pomemben jubilej
Na pobudo zavednih in naprednih Sobočanov je bilo v sredini leta 1920 v Murski Soboti ustanovljeno društvo Sokol, za starostno društva pa je. bil izvoljen profesor En-gelsberger. Društvo je že prvega decembra istega leta pripravilo v kinodvorani Ditrich prvo telovadno akademojo in se tako tudi prvič predstavilo občinstvu. To pa je bil hkrati tudi prvi nastop enajstletnega dijaka meščanske šole Franca Flegarja, ki še danes aktivno dela kot tele-snokulturni delavec pri soboškem Partizanu. V razgovoru z njim je nastal tudi tale prispevek.
Člani društva Sokol so telovadili v telovadnici meščanske šole, sedanje druge osnovne šole v Murski Soboti. Knjižnica in čitalnica je bila v dvorani hotela Krone, sedaj Zvezde, kjer so bili tudi sestanki in plesne vaje. Pri sokolu se je zbirala obrtniška, trgovska in ostala mladina, med člani pa je bilo tudi nekaj starejših, ki so bili ustanovitelji društva. Nekateri še danes živijo, mnogi pa so že umrli ali padli v partizanih. V društvo Sokol je bila vključena celotna športna dejavnost razen nogometa in hazene (ženski rokomet). Poleg gimnastike so gojili tudi atletiko, plavanje, smučanje, odbojko, kolesarstvo, boks, sabljanje in rokoborbo. Društvo Sokolje tudi imelo svoj pevski zbor in orkester. Leta 1929—30 je bil v Murski Soboti zgrajen Sokolski dom, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom in prispevki Sobočanov. Dom je služil za akademije, koncerte, gledališke predstave, plesne prireditve in drugo. Člani društva so se udeleževali raznih izletov doma in tudi v tujini. Tako so nastopali v raznih krajih Slovenije, v Zagrebu, v Beogradu, Skopju, v Pragi, Sofiji in drugod. Med drugo svetovno vojno so bili člani društva Sokol preganjani, nekateri pa so tudi aktivno sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Celoten arhiv društva je bil požgan ali raznešen, tako da je imel v prostorih doma okupator skladišče in delavnice.
Po osvoboditvi, leta 1945 je bilo v Murski Soboti ustanovljeno fizkulturno društvo, ki je zajelo celotno te-lesnokulturno dejavnost v mestu inokolici (Krog, Bakovci, Rakičan). Kasneje so se posamezne sekcije tako razvile, da so se osamosvojile in delujejo kot samostojni klubi. Po nekaj letih seje fizkulturno društvo preimenovalo v tele-snokulturno društvo, pozneje pa v Partizan, sedaj društvo za splošno telesno vzgojo in športno rekreacijo Partizan. Društvo goji splošno vadbo, gimnastiko in rekreacijo. V okviru društva delujejo sekcije za judo, karate in rokoborbo. Splošna vadba in rekreacija ima osem oddelkov in to od cicibanov do članov in članic. Skupno je vključenih okrog 400 pripadnikov. Strokovno delo opravljajo vaditelji. katerih je izmenoma po letih od 14 do 16 z višjo, srednjo in nižjo kvalifikacijo. Prevladujejo pa ženske, tako da so tudi ženski oddelki močnejši od moških. Vse sekcije imajo na razpolago usposobljene trenerje, ki zelo uspešno delajo. V svojem dvajsetletnem obstoju je dosegla pomembne rezultate judo sekcija. Soboški judoisti žanjejo vidne rezultate tako v državi kot v mednarodnem merilu in so osvo jili veliko priznanj za osvojena prva tri mesta. Tudi rokoborci dosegajo izvrstne rezultate, letos pa so se celo uvrstili v drugo medrepubliško ligo, kjer so po prvem delu osvojili prvo mesto. Vse bolj pa se uveljavaljajo tudi karateisti.
Dom Partizana v Murski Soboti, kije bil prenovljen in razširjen tako danes koristno služi za potrebe telesne vzgoje in rekreacije, na igriščih Partizana pa gostujejo tudi ekipe ostalih klubov v poletnih mesecih kot košarkarji, rokometaši in odbojkarji. V domu Partizana so danes tudi prostori Zveze za telesno kulturo Murska Sobota, kakor tudi pisarne posameznih strokovnih zvez.
F. M
STRELSTVO
ZMAGALA INA
V Lendavi je bilo tradicionalno tekmovanje z zračno puško, posvečeno dnevu JLA. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip. Največ uspeha je imela ekipa 1NE, ki je osvojila prvo mesto s 491 krogi pred Planiko Turnišče 485, Lendavo 482, Turniščem 467 in Milico Lendava 394 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Koroša (Turnišče) s 179 krogi pred Lovrakovo (INA) 175 in Leinerjem (INA) 168 krogov.
S. A.
NAMIZNI TENIS
PARTIZAN BREZ PORAZA
Končan je bil prvi del tekmovanja v občinski rekreacijski namiznoteniški ligi Gornja Radgona, kjer je sodelovalo sedem ekip. Prvo mesto je brez poraza osvojila ekipa Partizana iz G. Radgone.
Partizani.	660 30:1 12
Avtoradgona Sp. Ivanci Partizan II. Negova Partizan lil. Merkator
6 5 1 26:11 10 64 2 23:14 8
6 3 3 21:15 6 6 2 4 10:23 4
6 1 5 9:25 2 6 06 0:30 0
MALI NOGOMET
PRVO MESTO ŠŠD
Šolsko športno dništv o SŠC Murska Sobota je organiziralo turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovale tri ekipe. Zmagala je ekipa SŠD s 4 točkami pred Klubom mladih 2 in Profesorji brez tičke.
STRAN 4
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981
dopisniki so zabeležili
Izučil je trideset
GEDEROVCI
Tokrat sem obiskal
Blaža Lutarja, 72-Ietnega
upokojenega krojača iz Beltinec. Pokramljala sva o marsičem. Kot prvo naj. omenim, da mu življenjska pot ni bila posuta s cvetjem, saj je v osmem letu starosti ostal brez očeta, v družini pa je bilo 9 otrok, za katere je na mali kmetiji v Odrancih morala skrbeti mati. Od teh devetih otrok je da
vajencev
nes živ le Blaž. Po končani osnovni šoli je moral zahajati na priložnostna dela, predvsem v vinograde
čez Muro, katerih lastniki so bili tujci. Plačilo za de
lo je bilo skromno.
Leta 1924 mu je sreča bila naklonjena. Izučil se je za krojača. Po končani vajeniški dobi je šest let delal ko* pomočnik pri raznih krojaških mojstrih širom Pomurja, pot pa gaje zanesla tudi v Ljubljano, dokler ni leta 1934 postal krojaški mojster in samostojni obrtnik. V času opravljanja samostojne krojaške obrti je izučil kar trideset krojaških vajencev. Nekateri od teh so danes samostojni obrtniki, drugi delajo kot pomočniki, nekateri pa so se izšolali za krojaške tehnike.
Tovariš Blaž je ves čas najinega kramljanja poudarjal, da delo krojača ni bilo lahko, saj 42-umega delovnega časa ni poznal, marveč so delali od jutra do večera. Krojač vloženega, predvsem ročnega dela, ni mogel v celoti zaračunati, zato meni, da se sedanja serijska proizvodnja oblačil po tekočem traku glede porabe delovnega časa ne da primerjati. Pri serijski proizvodnji vsak delavec obvlad i svojo fazo dela, medtem ko mora krojač obvlad ati vse faze dela, zato meni, da tudi v tem tiči delno vzrok, da danes po naših vaseh ni krojačev, ali
so pa redki.
Tovariš Lutar pa si je pri svojem poklicu odtrgal tudi delček časa za delo v raznih društvih. Več let je bil predsednik domačega gasilskega društva, pozneje tudi blagajnik, petindvajset let pa je sodeloval v folklorni skupini Beltinci — prvič leta 1935. Zdaj opravlja funkcijo blagajnika društva upokojencev in je delegat delegacije SIS za zdravstvo. A. H.
KO ZB BELTINCI*
Skrbijo za svoje člane
Krajevna organizacija ZB Beltinci skrbi za Svoje ostarele in bolne člane. Tako so tudi tokrat pred iztekom koledarskega leta pripravili srečanje članov, ki so dopolnili 60, 70, 80 ali več letter se ji h ob prisrčnem razgovoru in pogostitvi spomnili s skromnimi darili. :Letošnji jubilanti so bili? Matija Slavic iz Lipovec, Martin Sreš iz Ižakovec, Ivan Brumen iz Beltinec in Rozalija Rešek iz Beltinec.
Posebna skupina je obiskala na domu 13 bolnih članov borčevske in invalidske organizacije na območju krajevnega urada Beltinci in jih prav tako skromno obdarila. Izkazane pozornosti so bili Ostareli in bolni člani borčevske in invalidske organizacije izredno veseli.
F. M.
Pred dnevi sta v krogu svojih otrok in vnukov praznovala zlato poroko Anton in Alojzija Tibaot iz Babinec. Poročila sta se 24. novembra 1930 v Križovljanah. Oba sta od rane mladosti trdo delala in oba izgubila materi v otroških letih. Danes sta še čvrstat zdrava in še vedno opravljata lažja dela. Želimo jima, da bi dočakala še več skupnih življenjskih jubilejev v krogu svojih otrok in vnukov.	'
Marija Tivadar
GRADIŠČE V SLOV. GORICAH
POUDAREK IZOBRAŽEVANJU
Mladinska organizacija v Gradišču v Slovenskih goricah je na letni in programski konferenci pregledala dosedanje delo in sprejela obširen program dela za prihodnje
Z delom v minulem obdobju so dokaj zadovoljni, lahko pa bi bilo še boljše, če bi se v akcije in druge prireditve vključevalo še več mladih. V prihodnjem letu bodo mladi v. Gradišču posvetili večjo pozornost izobraževanju. Organizirali bodo dvodnevne seminarje in več delovnih akcij, večjo pozornost pa. bodo posvetili tudi sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi.
Janez Lorber
ŠE NAPREJ SO
AKTIVNI
Mladi iz Sodišinec, M. Petrovec in Gede-rovec. ki so lani dobili priznanje za najboljšo 00 ZSMS v KS, so tudi letos dokaj aktivni. Najbolj privlačna so številna zanimiva predavanja; od teh so bila najbolj obiskana: Neuvrščenost in Jugoslavija, Osnovni pojmi radioamaterstva, Odkritje novega zdravila interferon. Poljska kriza in njena podobnost z našo ekonomsko krizo ... Vsa predavanja so pripravili mladi sami, poleg tega pa imajo vsak teden poročila o pomembnih političnih dogodkih.
Novo vodstvo je ustanovilo tudi komisije za šport, kulturo, informiranje, že od prej pa je aktivna komisija za SLO in DS. Tesno sodelujejo s pripadniki JLA, ki se udeležujejo njihovih sestankov. Ob dnevu republike so organizirali skupaj z njimi. OŠGederovci in OO ZSMS Krajna proslavo. Ob tednu starejših občanov so s,sodelovanjem z drugimi DPO v krajevni skupnosti razveselili le-te z obiskom na domovih in pogostitvijo. Svoje prijatelje graničarje na petanjski karavli so obiskali 22. decembra, jim poklonili praktično .darilo in pripravili kulturni program. Veliko so prispevali tudi k uspešnosti referenduma in okrasili vsa volišča.
V: bodoče bi radi tesneje sodelovali s sosednjimi mladinskimi organizacijami in organizirali skupne akcije.
B. P.
Bralec Jože Rožman iz Radenec nam je poslal posnetek in dodal dve želji: uredili in odprli naj bi staro cesto iz predvidene ulice Matije Gubca proti železniškemu podvozu, Cim prej pa naj bi poskrbeli, da bi izginili tudi takšni prizori — enega vidite na sliki — saj je vožnja po cesti, brez mostu, včasih prav nemogoča. Bosta ti dve želji vsaj v prihodnjem letu uresničeni? Počakajmo na dedka Mraza, mogoče bo vsaj on kje posredoval, Radenčani pa naj kar pridno plačujejo samoprispevek.
VELIKA POLANA
Srečanje s starejšim
Prav prijetno srečanje s starejšimi občani so pripravili v prostorih osnovne šole v Veliki Polani. Organizatorji so bili odbor Rdečega križa skupaj s SZDL in KS Polana, za kulturni program pa so poskrbeli učenci osnovne šole.
Skromna pogostitev, prijetno kramljanje, vse to je popestrilo srečanje.
Š. Prša
GORNJA RADGONA
TABORNIŠKI POHOD
Tudi letos so mladi klubovci taborniškega odreda Pod starim gradom iz Gornje Radgone konec decembra organizirali taborniški orientacijski pohod v počastitev dneva JLA. Pri izvedbi tega zahtevnega taborniškega tekmovanja, ki je letos dobil pripis dnevno-nočni, so tabornikom iz odreda Pod starim gradom priskočili na pomoč OK ZSMS Gornja Radgdna in še posebej OO ZSMS Janžev vrh in Negova, ki sta mladim tekmovalcem in organizatorjem ponudili svoje prostore ter pomagali tudi pri sami izvedbi tekmovanja in prav tako sodelovali na zaključni prireditvi ob podelitvi nagrad s kulturnim programom. Kljub skromni udeležbi (zaradi slabega vremena) je tekmovanje uspelo, mladi tekmovalci iz taborniških odredov in enot teritorialnih obramb Pomurja pa so na zasneženi 15 km dolgi progi dokazali, da se znajdejo na neznanem terenu, obenem pa znajo nuditi prvo pomoč in odlično poznajo zgodovino naše NOB in življenje največjega vzornika tovariša Tita. Vsa ta znanja bodo mladim koristila ob morebitni obrambi domovine, pa tudi v vsakdanjem življenju.
Zmagovalci so bili: v mešani konkurenci člani ekipe teritorialne obrambe iz Murske Sobote, v moški konkurenci pa je prvo mesto zasedla ekipa taborniškega odreda Žitnih plavic, prav tako iz Murske Sobote. Vsa pohvala gre tudi organizatorjem, še posebej vodji tekmovanja Alojzu Ivančiču.
Prireditelji si v prihodnje želijo, da bi na tradicionalnem orientacijskem pohodu odslej sodelovalo še več taborniških odredov iz vsega Pomurja.
Boris Jaušovec
TEMELJI
ZA DVORANO
. Krajani so se na zboru občanov odločili za gradnjo dvorane pri gasilskem domu. Pred kratkim so že opravili zemeljska dela in zabetonirali temelje. Prizidek so sicer nameravali spraviti pod streho že tojesen. a jih je ustavilo vreme in bodo morali z deli nadaljevali spomladi.
frku
MLADI ZADRUŽNIKI
V Mlajtincih so na pobudo vaščanov in TZO Panonka pri OO ZSMS ustanovili aktiv mladih zadružnikov, saj so v vasi v glavnem vse kmetije preusmerjene. Sedaj je vanj včlanjenih štirinajst mladih, ki bodo spomladi dobili njivo, na kateri bodo izvajali poskuse s poljščinami.	frLu
Uroš Lipušček govoril pomurskim študentom
V decembru je aktiv ZK pomurskih študentov pripravil zanimiv sestanek. Poleg razprave o akcijskem programu aktiva za šolsko leto 1980/81 in njegovega sprejema je bila na dnevnem redu tudi še ena izmed točk iz tega programa spremljanje aktualnih zunanje in notranjepolitičnih dogajanj. Na sestanek je namreč prišel novinar RTV Uroš Lipušček, ki je prisotnim najprej orisal trenutni medna-rodno-politični položaj, potem pa je odgovarjal na številna vprašanja študentov, ki jih je zanimalo predvsem stanje v ZDA po volitvah in iraško-iranski spopad. Za konec je zbranim na njihovo prošnjo povedal še nekaj vtisov s svojega bivanja v Iranu kmalu po zmagi islamske revolucije.
Jože Pojbič
GORNJA RADGONA
Plavalni tečaj za mladi rod
Vzgojnovarstvena organizacija Gornja Radgona je organizirala plavalni tečaj za otroke, rojene leta 1974. Prostor za to koristno učenje so dobili v pokritem plavalnem bazenu v Radencih. Mladi rod seje dokaj hvaležno lotil vaj in prenekaterim je uspelo, da so že dokaj mirno zaplavali. Bo že šlo, pravijo- organizatorji.
F. Klemenčič
NEGOVA
DVAJSET TELEFONOV
Te dni so končali delavci PTT podjetja iz Murske Sobote montažo telefonov v krajevni skupnosti Negova, ki bo odslej imela avtomatsko povezavo preko avtomatske telefonske centrale v pošti Spodnji Ivanjci.
Treba je poudariti, da je 20 priključkov že sedaj premalo za vse, ki bi želeli v Negovi imeti telefon, toda že sedanja pridobitev je velik napredek.
L. K.
BELTINCI x
VSESTRANSKA AKTIVNOST
Beltinci so največja vas v občini Murska Sobota, saj imajo nad 2.300 prebivalcev. Družbenopolitična, društvena, klubska in samoupravna organiziranost v krajevni skupnosti pa daje utrip vsestranski aktivnosti.
V kraju deluje, poleg sveta in skupščine krajevne skupnosti, precej organizacij, društev in klubov, vanje pa je vključenih veliko občanov, ki skrbijo za nemoteno delovanje.
Pri reševanju krajevne problematike ima odgovorne naloge KO SZDL, kajti vsa pomembnejša vprašanja je potrebno na skupnih sestankih usklajevati in iskati najboljše rešitve, kijih potem obravnavajo in sprejemajo na zborih občanov. Prav usklajevanje različnih predlogov in mnenj pa je doslej v
Beltincih rodilo lepe uspehe na vseh področjih. Tudi na področju investicijskih vlaganj in komunalnem urejanju vasi so bili doseženi lepi uspehi, to pa je rezultat sodelovanja ne le organizacij in društev, marveč tudi vseh občanov v KS.
V Beltincih pa tudi sedaj ne mirujejo. Folklorna skupina pridno vadi nove plese, pevski zbor KUD in društva upokojencev tudi, na športnem področju pa je v ospredju nova organiziranostz ustanovitvijo enotnega športnega društva v Beltincih.
A. H.
BREZOVCI
Spomini ne zbledijo
Občani KS Brezovci so se zbrali na že tradicionalnem srečanju ob dnevu JLA. Tokrat je bila proslava v prostorih gasilskega doma. Z enominutnim molkom so vsi prisotni počastili spomin na velikega borca za mir tovariša Tita.
Kulturni program je po govoru Štefana Benka pripravila in izvedla recitatorska skupina OO ZSMS Brezovci, nato pa so predvajali Še dva filma o SLO in družbeni samozaščiti.
Mina Filipič
PUCONCI
Praznovanje
22. decembra
V praznovanje 22. decembra, dneva JLA, so se vključili tudi občani v krajevni skupnosti Puconci. V organizaciji KO ZRVS Puconci je bi! orientacijski pohod. Ekipe so se pomerile v streljanju z zračno puško, določanju razdalje med posameznimi točkami, določanju azimuta in hitrostnem delu pohoda.
Vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja za sodelovanje. Nato je bil v dvorani v Puconcih kulturni program, katerega so izvedli učenci osnovne šole.
Bešt
KRUPLIVNIK
Nekaj ur med graničarji
Ob prazniku JLA so se mladi iz OO ZSMS Grad, Kruplivhika in Dolnjih Slaveč odpravili na karavlo v Kuzmo in obiskali naše čuvarje meja. Ob prazniku so jim čestitali in jih prosili, naj bodo še naprej tako budni.
Graničarji so bili veseli obiska. Radi so odgovorili na vprašanja, mladi pa so si ogledali tudi njihove prostore in osnovno oroqe.
Še posebno veselo je bilo okrog poldneva na plesu ob zvokih harmonike. Na obisku so se z mladinci karavle Kuzma dogovorili za sodelovanje. Vojaki so jih povabili, naj jih še obiščejo. Olga Recek
PETANJCI
Proslava ob dnevu JLA
V počastitev dneva JLA so člani OO ZSMS. ZRVS in SZDL Petanjci pripravili proslavo v vaškem gasilskem domu. V kulturnem programu so nastopili mladi z recitacijami, nato pa je doktor Vanek Šiftar povedal nekaj besed o zgodovini vasi Petanjci med NOB. Zavrteli so tudi film o naši armadi.	frku
Mladinska organizacija je močna tudi v armadi
Pred dnevom oboroženih sil so se v enoti Gajič Toplice zbrali delegati osnovnih organizacij ZSMJ v JLA. Pregledali so delo v vseh letošnjih mesecih, sprejeli program za prihodnje leto in izvolili novo vodstvo. Poročilo je zajemalo najbolj bistvena področja dela, probleme in uspehe mladincev-voja-kov; idejnopolitično izobraževanje, kulturne, zabavne in športne aktivnosti mladinsko prostovoljno delo, kviz tekmovanja, raznovrstne oblike sodelovanja s terenom, borbo za stabilizacijo, proslavo dneva graničarjev z graničarsko štafeto in množično manifestacijo Mladost v pesmi, besedi ir spretnosti, ki jo pripravljajo skupaj z Zvezo sor alisti-čne mladine Slovenije.
Ko so se dogovarjali o načrtu za prihodnje leto, je bila želja vseh, da še okrepijo vlogo konference osnovnih organizacij in njenih komisij. Konferenca mora biti še tesnejši povezovalec vseh osnovnih organizacij in jim biti v pomoč pri njihovem delu. Zato so se dogovorili, da čimprej pripravijo seminar za vodstva osnovnih organizacij, kjer se bodo seznanili z organiziranostjo in akcijskim programom ZSMJ v JLA. Poseben ton sta razpravi dala Stanko Kerčmar, predstavnik OK ZSMS Murska Sobota in Andrej Ščavničar, sekretar OK ZSMS Ljutomer, ki sta se zahvalila za dosedanje in dala ideje za prihodnje sodelovanje.
Igor Lipovšek
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981
STRAN 5
REPORTAŽA O ZELENI BRATOVŠČINI


Krst v imenu boginje Diane
ZAKAJ ZAJEC PRED BELIM PSOM BOLJ TEČE KAKOR PRED ČRNIM?
Pravi lovec je po nagibu čuvar narave. Torej ne le lovne divjadi, temveč vsega živega sveta. S svojim načinom življenja pa je lovec tudi čuvar zdravega življenja
in ljubezni do domovine. Kar lovec naravi vzame, ji vrača. Lov je za slehernega slovenskega lovca stvar časti in odgovornosti. Kdor ne more uskladiti svojega vedenja z zahtevami lovske etike, ta ni pravi lovec. Pistelj Tone Svetina, sicer pa tudi lovec, je zapisal, da je lov nenehno potovanje v preteklost in pot v prihodnost. Lov je iskanje samega sebe, je radost, je volja do življenja, je vrnitev človeka k izhodiščem, v izgubljeni raj, v naročje matere narave. Lov torej ni zgolj uplenjanje divjadi, kakor si marsikdo iz vrst naših občanov večkrat predstavlja. Sicer pa je lovstvo po namenu lahko športno, gospodarsko in posebno. Vsak član lovske organizacije je hkrati športnik, ki mu je udejstvovanje v lovstvu rekreacija, ki pa v okviru celotne lovske organizacije prispeva k lovskemu gospodarstvu. Poseben namen lovstva, poleg športnega in gospodarskega, je gojitev divjadi za namene, kakor so znanstveno raziskovalna dela, državni rezervati, lovišča izključno za odlov divjadi, za umetno zrejo in podobno. Lov pa je zelo pomemben tudi zaradi tako imenovanega lovnega turizma, kjer smo prav Pomurci dosegli že pomembne uspehe, zlasti pred leti, ko se je lovcev na našem območju kar trlo. Le-ti so lovišča precej izčrpali in je bila zato pametna odločitev, ko so se v nekaterih lovskih družinah odločili za manjši odstrel. Skratka: z divjadjo je treba dobro gospodariti. Kar lovec naravi vzame, ji mora tudi vrniti.
LOVEC MORA BITI HLADNOKRVEN
Iz opisanega je moč razbrati, da pravi lovec daje več kot dobiva. Tisti, ki se odloči postati član zelene bratovščine, se torej mora dobro zavedati svojih obveznosti do lovske družine in do narave
M
Krstim te v imenu boginje Diane.,
oziroma divjadi. Poleg tega pa mora opraviti še lovski izpit. Gradivo zanj je zelo obsežno, saj obsega lovsko živaloslovje, v katerem so obravnavani sesalci: parkljarji, glodalci, zveri; ptice, kure, ujede, plojkokljuni, pota-pljavci, veslonožniki, močvirniki, žerjavove!, pobrežniki, galebi, •sove, golobi in ptiči pevci. Poglavje o lovskih psih obravnava vrste lovskih psov, ki so goniči, jamarji, krvosledci, šarivci in ptičarji. Prav tako se bodoči lovec mora podučiti o zreji in negi psa, njegovem šolanju ter vodenju v lovišču. Lovski izpit obsega tudi poglavja o bolezni divjadi in psov, gospodarjenje z divjadjo, lov in lovsko orožje, lovska pravičnost, vedenje na lovu in dolžnosti lovskega osebja, plen in ravnanje z njim, lovska zakonodaja, lovsko gospodarstvo, varstvo narave, pomoč pri nezgodah na lovu in tako naprej. Izpitno gradivo je torej zelo obsežno in je treba za njegov študij porabiti kar precej .časa. Lovec mora biti dober poznavalec prirode, predvsem divjadi in njenih navad; do narave mora biti pošten in iskren, saj je njen zaščitnik in gojitelj. S puško v roki je v svojem okolju gospodar divjadi, njenega življenja in smrti. Ob pojavih v naravi mora biti hladnokrven in ob tem ustrezno presojati in premišljeno ukrepati. Lovec mora poznati glasove divjih živali in jih znati tudi oponašati. Vešč mora biti tudi v razpoznavanju sledov in drugih znakov,ki jih divjad pri svojem gibanju pušča v okolju.
LOVSKE ŠEGE IN NAVADE
Podobno kot v drugih druščinah, imajo tudi lovci svoje šege in ,
navade. Iz knjige Naš lov povzemam zapis dr. Stanka Bevka, ki pravi, da je že okoliščina, da je lovec v lovišču ob vsakem vremenu in da skuša biti divjadi čim manj viden, povzročila posebnost v njegovem oblačenju. Lovci torej nosijo posebno obleko in lovski klobuk. Medtem ko nosi vojak puško vedno na desni rami, jo lovec oprta navadno na levo, tako da je cev obrnjena naprej. Desna
roka mu tako ostaja prosta za uporabo palice ali za razne druge potrebe. Lovca pravega kova spoznamo tudi po njegovi govorici. Marsikak izraz, ki ga rabi lovec, v navadnem govoru ni običajen ali celo pomeni kaj drugega. Nekaj primerov: Slabo zadeto divjad dokonča (umiri) z rešilnim strelom. Če prvi strel ni zadel, popravi z drugim, če mu pri tem puška ne zataji, da je naboj gluh. Zastreljeno, obleglo žival poišče, potem ko je zalomil nastrel, po krvnem sledu z barvanjem ali s psom druge pasme, če je temu priučen in se prime sledu ter zna najdeno divjad nakazati ali oblajati. Dalje: preden lovec ukrivi prst na jelena, ga oceni, t.j. natanko se prepriča, če je loven, koliko pa-■ rožkov ima, če je močen, mlad, star, če okrneva itd. Tudi pri srnjaku najprej ugotovi, ali je Šilar, Vilar ali šesterak ali pa morda kak kržljavec. ki je potreben odstrela iz gojitvenih razlogov. Posamezen lovec lovi ali na zalazu ali na čakališču, s hostovanjem ali pritiskanjem ah pa z vabili in klici, trobi jelenu, pivka srnjaku in piska jerebu. Pa še to: lovci pravijo razprostrtemu repu velikega petelina pahljača, ruševčevemu podrepku belo oko, zverskim očem, ki se ponoči svetlikajo, kresnice; beli lisi na zadnjici srnjadi okence (zaplata)... vidni del ženskih spolovil zaščitene dlakaste divjadi ima ime smokvica, zimska dlaka ob spolovilu čopek... Stara lovska navada je, da se vleče, nosi ali vozi divjad vedno z glavo naprej.
KRST V IMENU BOGINJE DIANE
Iz bajeslovja vemo, da je bila Diana boginja lova. Tudi našim am MH SHH
lovcem je Diana (tudi soboški istoimenski hotel) neke vrste za-ščitnica, seveda pa tega lovci ne jemljejo preveč resno. No, in tako so v svoj obred, ko krstijo zelenca, sprejeli besedilo, ki se glasi: -Krstim te v imenu boginje Diane za lovsko čast in poštenje; v imenu zelene bratovščine \za lovske
družine složno življenje; v imenu navzoče lovske družbe za puške pravilno nošenje. -
Ko meje znanec Viktor povabil, naj prisostvujem njegovemu lovskemu krstu, sem obljubil, da bom prišel. O lovcih in lovu sem namreč veliko slišal, prav tako tudi o njihovih običajih, le na ta pravem krstu še nisem bil. Na-ppsled se je ponudila prilika in sem sklenil, da je ne bom izpustil. Tega običaja pa niso hoteli zamuditi tudi mnogi drugi, vsekakor pa ne svojci Viktorja ih Jožeta, ki sta se najprejpripravljalana lovski izpit, potem pa še na krst. Sta člana lovske družine Velika Polana. Tako se nas je v koči pri Copekovem mlinu v Mali Polani zbralo kar precej in smo z nestrpnostjo (enako pa tudi krščenca) čakali krstni obred. Lovski krst se na Slovenskem izvaja v več različicah, hrani pa ostanke srednjeveškega obreda — povi-teženja. Najprimernejši čas za lovski krst je neposredno po lovu, na katerem je novinec uplenil le majhno divjad, je manj priložnosti za krst takoj po uplenitvi. Tako tudi polanska krščenca nista čakala na krst, ko bi uplenila kaj večjega, ampak sta se za krst pripravljala na določen dan. Krstni obred je potekal pred zelo strogim sodiščem, ki je bilo sestavljeno iz predsednika in dveh prisednikov in stražnika oziroma biriča, obtožena pa sta imela svoja zagovornika.
Zelenca Viktor in Jože pred strogim lovskim sodiscem
KRIVI STE VELIKO GREHOV
Obtožnica, ki je bila prebrana posebej za Viktorja in posebej za Jožeta, je očitala veliko grehov. Na tem mestu jih ne bom navajal, le to bom zapisal, da so se kršitve nanašale na lovska pravila in ustaljene običaje. ■•Obtožencema" pač ni preostalo drugega, kot da sta grehe priznala in čakala na zasluženo kazen. Tudi njuna branitelja nista kaj prida uspela znižati kazni. Potem ko je predsednik sodišča ugotovil, da sta kandidata še kar zadovoljivo odgovarjala tudi na vprašanja o lovu, o čemer se je posvetoval še s prisednikoma, je razglasil, da sta zelenca opravila lovski izpit in da sta vredna lovskega krsta. Nato je
■SHR

pristopil najprej k Jožetu, opravil f obred, nato pa ga je še ponovil pri U Viktorju, ki seje — zdi se tako — ® lovskega krsta najbolj bal. Menda je naredil tudi nekaj več grehov. & Predsednik sodišča ie vzel v roke ji. liter vina, ga nekaj zlil krščencu za I vrat, ob tem pa govoril: -Krstim te v imenu boginje Diane za lovsko » čast m poštenje... za lovske Vi puške pravilno nošenje." To pa še J m bilo vse- poljubiti sta morala še “ zajčka. Krščenca sta izpolnila tudi to nalogo, nakar je predse- M dnik sedišča razglasi! da sta postala polnopravna člana lovske 3 družine Velika Polana in ju spomnil. naj nikoli ne zatajita lovske časti in na lovu nikoli lovske pra- S vičnosti. udarci po zadnji plati (ki so pozneje sledili) pa naj bodo v opomin na zvesto izvrševanje lovskih dolžnosti. Kaže, da sta se 19 oba krščenca še najbolj bala ta f pravega krsta s palico, vendar so ® bili lovci le prizanesljivi, vsaj večina njih, in so ju le s palico, -po riti j pobožali". Nobenemu od njiju S naslednji dan ni bilo treba iti k zdravniku in na bolniško, se je pa to menda zgodilo ob prejšnjem n ffstu
LOVSKI BOGRAČ
Dušan Rešek
Prebrisani vajenec (Narodna)
Po krstu sta krščenca poljubila lovski palici, se zahvalila za sprejeto čast in obljubila, da se bosta izkazala za vredna in pravična lovca. Predsednik sodišča jima je stisnil roko, nazdravil in oba sta morala izpiti dva decilitra vina. To pa ni bilo prvič, saj sta tudi prej, v času sojenja, so nista vedela vselej dati pravilnega odgovora, bila kaznovana z dva decilitra vina, ki ga je bilo treba izpiti na dušek. Enaka kazen je bila naložena njunima zagovornikoma in vsem drugim, ki so se vmešali v delo sodnih organov.

Nekoč je živel na robu majhnega mesta v razpadajoči cim-prani hišici star slaboten čevljarski mojster. Ta je imel v uku prebrisanega vajenca, ki je bil vedno dobre volje, zato ga je imel mojster rad. Neko soboto po končanem delu je mojster poslal vajenca, da odnese strankam popravljene čevlje na dom. Vajenec je čevlje povezal med seboj, jih vrgel čez ramo in se podal proti mestu. Med potjo si je žvižgal in pel. Tako veselega ga sreča visok gospod oblečen v lepo črno obleko, pokrit s klobukom in s palico v roki. Gospod zaustavi vajenca in mu reče:
»Hej. ti. majhen fant! Vidim, da si dobre volje in videti tudi prebrisan. Če rešiš to uganko, dobiš pet kron. Moraš mi vzeti klobuk z glave, da se jaz ne bom upognil, ti pa ne stopi na stolec ali kak drug visok predmet.«
Vajenec je meril gospoda odpet do glave in tuhtal, kaj mu naj odgovori. Slednjič se mu je posvetilo v glavi.
•Gospod, če boste vi mene na trgu ob dvanajstih pihali v ta zadnjo tako, da se ne boste upognili, jaz pa nikjer stopil gor. vam dam deset kron.« 1
Gospod seje silno razjezil, dvignil palico, da bifanta udari! po glavi. Ta seje zmuznil in začel teči, gospod pa za njim. Nekaj časa sta tekla, dokler se nista znašla pred redarjem, ki je stal na cesti in pregledoval promet. Redar fanta ni opazil, ker je bil ta majhen in se je kar smukal med ljudmi. Zagledal je samo velikega gospoda, kije tekel po pločniku, vpil in mahal s palico po zraku. Zagrabilje piščalko, zapiskal in zavpil:
»Stojte, gospod! Kam se vam tako mudi? Vasje kdo okradel?«
»Ne. gospod radar. Bežim za tistim smrkavcem.« in s palico pokazal za fantom, kije tekel pred njim in se počasi zgubljal med ljudmi.
•Kaj vam je storil?«
•Dejal nu je, naj ga na glavnem trgu ob dvanajstih piham v ta zadnjo, pa dobim za to od njega deset kron.«
Redar je izvlekel žepno uro in pogledal na njo. Pomirjevalno je potrepljal gospoda po rami in mu dejal:
»Dragi gospod. Za to vam pa res ni potrebno teči. Do dvanajstih imate še pol ure časa.«
'Zanimiv drobiž
Končno je bil krstni obred pri
kraju. Sledilo je' še podpisovanje lovcev in gostov na palico, s ka
1
tero so ju »krstili:- Medtem pa so S lovčevi ženi in njune pomočnice že pogrnile mizo, nakar je še bolj S3 zadišalo po prekmurskem bo- % gračd. Bilo ga je veliko in nihče ni h šel lačen domov. Pa ne le te lovske specialitete tudi drugih do- “S brot se je človek lahko naužil. ■
Bograč je bil hudičevo začinjen, zato ga.pijača ni in ni mogla po-gasiti. Še sreča, da so lendavske g gorice letos dobro obrodile in je H tako vina kar precej, pa ga zato tudi v lovski koči v Mali Polani ni M zmanjkalo. Nekateri so se kar 3
Namigujejo, da bo popularni pevec in igralec Frank Sinatra imenovan za veleposlanika v Italiji. S tem se mu bo baje za prizadevnost v predvolilni kampanji oddolžil novi ameriški predsednik Reagan. Za Sinatro bo to zagotovo lepo priznanje, posebno še, ker je bil novi ameriški predsednik igralec, če bo tudi dober »režiser«, pa bomo še videli.
I z Slovenj G radca smo dobili za ženske z visokimi petami, ki so preveč okoničene, malce neveselo vest. Pred bolnišnico so namestili opozorilno tablo, ki prepoveduje vstop z visokimi ozkimi petami. Ze vedo zakaj. Moda gor ali dol, tla pa so zaradi neumne mode le preveč poškodovana.
Če se spreminja temperatura, se V kamnu z luknjičavim okvirjem spremeni barva, poročajo iz New Delhija. Pod izbrušenim vložkom planinskega kristala je tanka plast tekočih kristalov, ki so občutljivi na vsako spremembo temperature. Barve se spreminjajo od živo rdeče do svetlo modre. Se nam torej obetajo moderni »temperaturni« prstani?
Še ena iz New Delhija: Narain Sing bi bil čisto navaden policaj, če ne bi imel sto centimetrov dolgih brk, ki jih »goji«, že od leta 1962. Nič čudnega torej, če imamo tudi pri nas čedalje več brkatih policajev.
Vsaj pet in pol milijona Italijanov trpi zaradi revmatičnih obolenj. Zdaj se trudijo, da bi z boljšo organiziranostjo zdravstvene službe naredili kar se le da, saj za zdravljenje in okrevanje porabijo milijarde lir. Okrog tega so pripravili tudi poseben kongres.
precej nacejali. Tudi meni je be-seda tekla nekoliko hitreje, kot pa Is zdaj, ko to pišem. No, tako omamljen pa vendarle nisem bil, m da si ne bi zapomnil tudi nekaj Šl odgovorov na šaljiva vprašanja w oredsednika sodišča, ki ju je '° zastavljal svojima -žrtvama," na primer: Zakaj zajec pred belim J psom boljleče kakor pred črnim ? Viktor in Jože sta dejala: Ker misli, da sije beli slekel suknjo, da bo v H srajci hitrejši! Zdaj vem tudi, kdaj H zajca bole zobje. Takrat, kadar ga J drži pes. Slišal sem tudi, kdaj ima divja kura največ perja na sebi.
Takrat, kadar je petelin na njej. s
I
ŠTEFAN SOBOČAN
STOLETNA TAJIKA — Vogrinova Ana ali po domače Tajika, ki živi pri Poštarovih v Rakičanu, je z novim letom stopila v stoto leto. Rojena v Bogojini kot ena izmed Benkovičevih otrok, je pri sedmih letih izgpbila mater, pri devetintridesetih postala vdova in na jesen življenja pristala pri družini hčerke Anike, ki skrbi zanjo. Ko smo jo obiskali, je brez očal brala knjigo, potem pa z otroškim navdušenjem povedala pesmice, ki se jih je naučila v mladih letih. V tistih, ko je kot prava Prekmurka nosila le lanene doma izdelane obleke. Ker je njena rojstna letnica 1881 je to razumljivo, bb
Foto: Albert Abraham
STRAN 6
RJA-
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981

Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE
Zenski z dolgimi prsti prijeti
KRVODAJALCI
V ČASU PRED NOVIM LETOM JE BILO NA OBMOČJU POMURJA VELIKO MANJŠIH IN NEKAJ VEČJIH TATVIN. ODKLENJENA STANOVANJA ŠE NAPREJ VABIJO DOLGOPRSTEŽE.
BRATONCI — Voznik osebnega avta 30-letni Jože Kavaš iz Beltinec. Panonska ulica, je med vožnjo v Bra-toncih dohitel tovorni avto z napravo za posipavanje ceste in se zaradi vožnje v prekratki varnostni razdalji zaletel vanj. Gmotno škodo so ocenili na 25 tisoč dinarjev, voznik in žena Milka pa sta se pri tem lažje poškodovala.
LIPOVCI —24-letni Miroslav Sraka iz Bratonec 96 seje peljal z osebnim avtom skozi Lipovce in se med vožnjo srečal, z voznikom traktorja. V tem hipu je izza traktorja prečkal cesto, 5-letni S. R. iz Lipovec, ki gaje avtomobilist zadel, zbil po cesti in hudo poškodoval.
GEDEROVCI — V tem kraju se je zgodila huda prometna nesreča, katere vzrok je izsiljevanje prednosti. '30-letna Ljubica Količ iz okolice Pulja, sicer pa zaposlena v Avstriji, seje peljaala iz Sodišinec proti Gederov-cem. V križišču cest je izsiljevala prednost pred osebnim avtom Franca Zachnerja iz Feldbacha v Avstriji, zato je prišlo do trčenja. Ob lem seje Zachnerjeva žena Elizabeta hudo poškodovala, škode na pa vozilih pa je za 40 tisoč dinarjev.
RAKIČAN — Čeprav 22-letni Štefan Gabor iz Rakičana nima dovoljenja za vožnjo osebnih avtomobilov, je vseeno sedel v avto s tujo registracijo in se tako odpeljal proti letališču v Rakičanu. Gabor je zapeljal na levo in trčil v
nasproti vozeče vozilo sovaščana Evgena Cora, pri čemer seje ta hudo poškodoval, nastala pa je tudi škoda na avtih, in sicer za 50 tisočakov.
ČRENSOVCI — Voznik osebnega avtomobila 38-Ietni Jože Trajber iz Lendave. Partizanska 63. ki seje peljal po magistralni cesti iz smeri Murska Sobota proti Lendavi, je v Črenšovcih v preglednem ovinku zapeljal v jarek, nakar je trčil v drevo. Zaradi tega se je lažje poškodoval, medtem ko je avto hudo zdelan, saj je škode za 100 tisoč dinarjev.
MORAVCI — Kmalu potem, ko je Gustav Škalič iz Moravec po telefonu obvestil miličnike, da pogreša 10 tisoč dinarjev, so delavci UNZ šli na kraj dejanja. Ugotovili so, da je nekdo denar pobral iz predala v pisarni. Že naslednji dan pa so prišli na sled storilkama. Dejanja sta osumljeni 23-letna Stanka Baranja in 14-letna M. L„ obe iz Dolge vasi. Tatvino sta priznali, vendar so pri njiju našli le še 200 dinarjev.
TURNIŠČE — Oddelek milice v Dobrovniku je 41-letna Antonija Hozjan iz Turnišča obvestila o nepovabljenih obiskovalcih. Povedala je, da pogreša zlat prstan, verižico. 100 šilongov in 2 kilograma mesa. Vse to sta iz stanovanja pobrali dve-ženski vpričo njenih otrok. Miličniki so medtem že ugotovili. da sta dejanje storili porednici iz Dolge vasi: Stanka Baranja in M. L.
HOTIŽA — V času našega poročanja še niso izsledili tatu 65.000 dinarjev, ki jih je odnesel iz nezaklenjene pisalne mize Ivana Kolenca s Hotize. Za storilcem poizvedujejo.
RAKIČAN — Na gradbišču stanovanjskega bloka v Rakičanu se je vnela lesena baraka 14x3 metre, v kateri je bil gradbeni material in orodje. Gmotna škoda znaša 55 tisoč dinarjev, požar pa so delno pogasili gasilci iz Mur-
TEMELJNO SODIŠČE, ENOTA GORNJA RADGONA
Andrej Mulec obsojen na 9 let
Prispevki za kirurgijo
zapora
Tričlanski senat enote temeljnega sodišča v Gornji Radgoni, ki mu je predsedovala sodnica Marija Belec, je v teh dneh obravnaval, kaznivo dejanje po členu 4671 kazenskega zakonika SR Slovenije, ki ga je storil Andrej Mulec z Orehovskega vrha. Obdolženi je namreč na vaški veselici v Okoslavcih umoril Zvonka Babiča na ta način, da ga je udarjal z rokami po tilniku. Zaradi hudih poškodb je Ba
ske Sobote in Rakičana. Ognjeni zublji so se pokazali dobre tri ure pozneje, ko so delavci zapustili gradbišče.
BOGOJINA — Na seniku Jožeta Vogrina v Bogojini so našli mrtvo 69 let staro Klaro Ščap iz Turnišča. Le zakaj je umrla, in prav na tem mestu? Odgovor na to vprašanje so poiskali preiskovalni organi in je takle: sem (na senik) se je zatekla, da bi prenočila. Ker je bilo hladno, ženska pa je bila vdana pijači, se je ponoči tako močno »podhladila«. daje umrla. To je tudi ugotovitev zdravnika in torej ni bilo vmes kako nasilje.§. S.
MORAVCI — Anton Vrečič (36). Franc Sep (11), Bela Železen (3) Jože Sep (II). Geza Lutar (28). Šarika Gomboc (8). Franc Bruner (2), Anica Hernah.(5). Karolina Žganjar (8). Irena Ambrož (5). Marija Lipič (4). Josip Čarni (9). Šarika Kuhar (14). Jože Rumič (11), Irma Lanjšček (7).Zinka Ovsenjak(2). Ivan Kodila( 11). JožeErniša (6),GezaCigut(4), Franc Horvat (6).
N OR ŠINCI — Jože G ergorič (5). Jože Erjavec (10), Jože Kavaš (8). Franc Jančarič (I) Štefan Banko (7). Franc Zakoč (9). Jože Kodila (9) Stanko Donša (5). Štefan Cigut (2).
MARTJANCI — Janez Kološa (9). Jože Lipaj (8), Jože Durič (9) Rudolf Šavel (14).
ANDREJCI — Emilija Horvat (3). Terezija Emri (6 j. Janez Kerec (4). Ludvik Karas (6). Zita Vaš (1). ,
SEBEBORCI — Irma Petrovič (8). Vera Vogrinčič (10), Marija Čurman (7). Kristina Papič(12). Marjeta Ružič(3), Marija Kuronja(5), Marija Novak( 10). Jože Albert (1), Pavel Meolic(3).ŠarikaŠebjanič(l).
KRVODAJALCI OD DRUGOD — Franc Dani (17), Nemčavci; Gizela Fartelj (17). Marija Kranjec (6). JožeŽerdin (6),Teodor Kerčmar S. vsi iz Krncev: Vladimir Lazar (2). Ivanovci; Ivan Oblak (17), Sotina; an Tivadar (2). Drago Lipič (4). oba iz Mlajtinec; Franc Raščan (9), Ženik: Franc Rajh (5). Milan Vidmar (10). Milan Osterc (3), vsi iz Radenske Radenci; Slavko Domonkoš ž(9), Blisk; Drago Veren (4); Vlado Ivanič(6). Tovarna mesnih izdelkov; Franc Kuplen(29), Mura, TOZD Težka konfekcija; Štefan Baler (4). Alojz Flisar (32), Splošna bolnišnica Murska Sobota; Marjan Mihorič(20). Radenska; Arpad Jat k (6). Kroj Murska Sobota; Vlado Škerlak (3), Mura, TOZD Težka konfekcija; Ludvik Šebjanič (8). Pomurka; Roman Klement (2), Blisk; Mira Skuhala (3). Iljaševci: Franc Bruner (15). Moravci; Marija Klar (33). Bratonci:	HVALA ZA SODELOVANJE!
bič med prevozom v bolnico umrl. Pred sodnike je stopil tudi brat Milan, ki mu je obtožnica očitala nasilniško obnašanje in sodelovvanje v pretepu. Brata sta namreč pretepla Rudija Kumpa in druge ter poškodovala tuje premožejtje. Sodiščeje izreklo tile kazni: Andrej Mulec je obsojen na 9 let in 3 mesece zapora, brat Milan pa na 1 leto in 5 mesecev.
Š. S.
Ludvik in Šarolta ANDREJČ, Cankarjeva 2 Murska Sobota (namesto venca za pok. Julijano Lutar iz Gornjih Petrovec) — din 200,00; Družine: BAČIČ. BANFI. EKART. GUMILAR, HORVAT E., HORVAT M.. KOVAČ. KOVAČIČ, KRPIČ. KUČAN, PEČEK, ŠERUGA, ZUPANČIČ iz Murske Sobote (namesto venca na grob pok. Sukič Sonje iz. M. Sobote) — din 5.050.00; DRUŠTVO INVALIDOV M. Sobota (namesto venca Vrečič Aleksandra. Sodišinci 56, Osojnik Alojza Tropovci 8 in Prelog Ivanke Tropovci 57 c) — din 600.—; POTROŠNIK M. Sobota, sindikalna organizacijaTOVP) namesto venca na grob pok. očeta Muhič Marjana) — din 500.00; POTROŠNIK — sindikalna organizacija TO IZ (namesto venca na grob pok. očetu Gregorec Marije) —din 500.00; KUHAR Terezija Markišavci 2 (namesto venca na grob Rituper Zoltana. Markišavci) — din 300.00: KUHAR Terezija. Markišavci (namesto venca na grob Lah Jožefa, Markišavci) — din 300.—; Osnovna organizacija sindikata CARINARNICE Gornja Radgona (namesto vencev pok.: Šiftarjevi mami. Tošičevemu očetu, Herzogovemu očetu) — din 3.000.00; GORENJE — ELRAD, splošni sektor Gornja Radgona (namesto venca pok. Draganovi mami) — din 800.00;
Darovalcem se zahvaljujemo!
Prispevek nakazujte na račun; 51900-763-30297 TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota. ;
m iško KRANJEC
strici som povedki
L somi~ vegan—
Jaz lepo zašila, vi pa potlej mazala, zjutraj. Popoldne jaz pogledala, če Fujsi ne umrli. . .Az ordog jol dolgozot — ta vaša Ivan dobro delala, mesarski način, na srečo krvavice ne prerezala, drek se ne razlejala po blekih.«
Delalje "ko kakšen krojač", so kasneje rekle ženske, ki so morale skrbeti za toplo, pa tudi za mrzlo, le da čisto vodo. Nazadnje pa je kljub vsemu stokanju moških le dobro zakrpal bleke, prekril zašito z gazo, zavezal, vmes dopovedoval ženskam, kako morajo zjutraj same opraviti, »s čistimi rokami«. Potem sije opral roke v čisti vodi in sijih obrisal s še nerabljeno, oprano brisačo.
»Tudja, Fujs bači,« je začel mlomotati, ko sije še brisal roke. "Ne bi smela jaz tega delati, ez a korkPzi dolog — špitalsko delo. De ki tog, kdo bo kmečka človek zobstonj zdraviti? In tako jaz jemljem na svojo dušno vest, mert tudom — dobro vem, hogy poraszt akarata ellen ali az Isten akarata — kmet močnejša od boga — ne evokne. Vidite, Fujs bači — koliko pa vaša stara ?«
"Malo, malo, doktor ur,« je Fujs zamahnil z zdravo roko. "Osemdeset, samo osemdeset.«.«
"Nyolcvan, hala Istennek, vaša pa živa.«
Tedaj se je stari Fujs razjezil: "Jerič na Bregu, Vragec v Črnem kotu, Kranjec na Trati imajo dobrih deset let več, bog pa jih niti ni udaril kot mene«
"Isten akarata, Fujs bači, vse božja volja« ga je pomirjal zdravnik. "Nemreš nika proti božji volji. On tu vzame k sebi nedolžno detece iz zibelke, mashol pedig lepo mladenko devico, spet kje mladenca, in spet kje dečici mater, ženi moža, možu ženo. Vaša pa stara, Fujs. Bog vas lepo spomnila: pripravite se na poslednjo pot. Jaz doktor orvos vagyok, a tudi jaz šla S sveta. Prišla bo božja dekla, kak mi to lepo pravimo, rekla bo: — Pakolyon, te dreg, jdtt.az ido ura odbila Žitki. . . A to mi povejte, Fujs Bači, Ivan pa pobegnila, uggye bar? Jaz bi morala javiti esendoroknek, a kaj zdaj?«	, ,	.	, ■ .
»Pustite žandaruške, gospon doktor,« je zagodrnjaj Fujs-Picko. "To bomo mi do kraja med seboj, če se lajkos vrne. Le da razbojnika ne bo več domov, ga predobro poznam. In nima tu več česa iskati, ko je vsezapravdal. Nima komu in čemu gospodariti. Uničil nam je vse, kako naj še živimo skupaj, če pa nimamo tako rekoč ničesar več. Nasa rodovna skupnost je — fuč. Hotel sem, da bi vse ostalo, kakor je bilo nekoč — zemlja in falamilija vkup.^ Moški bi gospodarili drug za drugim, vsak po en teden, zenske pa spet po en teden gospodinjile ...«
»Stara svet mrtva, Fujs bači,« ga je zavrnil zdravnik. »Forradalom — reberija oseminštiridesetega brisala njega. Uj villag prihaja — nova svet. Ne vemo, kakšna bo dobra,
slaba. De ugy van — grofovska svet ne več glavna, ez mar regi vilag — stara svet minila. Polgarsak prišla na vlast, gospoda. In sreča, da niso proletaruške zmagah. Stara kmečka življenje mrtva, elmult, ljudje hočejo vsak po svoje živeti, vsaka v svoji hiši, ne več štiri, pet falamilij vkup.. «
Ko sta se poslavljala, se je stari Fujs — tudi tega je pregledal, mu predpisal neka zdravila — opravičil v svoji ponižnosti: »Nimam denarja, da bi vam plačal. Ko ženske kaj prodajo, bom takoj poslal.«
»Nem baj. K vam tako prišla, Fujs bači. Vrhnje in kiseljak pa mi lahko pošljete, ko pridejo ženske po vracvo v Lendavo. In hajdinska kaša, ha lesz. To imam rada.«
“In če bi vas potreboval, gospon doktor? Zase — mislim.«	,
»S kobilo naj vas pripeljejUv Lendavo. Če pa bog udari še enkrat« in stari Fujs je vedel — če ga bo še enkrat božje, »udarila bo zadnjikrat — amen. Lepa smrt, ne boli...«
Stisnila sta si roke, zdravnik se je še ozrl po bolnikih, še otipal žilo vsakemu nato pa sedel na kolesej. Kobile so takrat mladi Ficki že nakrmili, Mankicajesedlaz bičem vroki na prednji sedež in prijela za vajeti, zdravnik pa je Steveka potisnil na zadnji sedež in sam sedel spredaj k Mankici.
V Lendavi pa je zdravnik za slovo povedal Mankici: »Očetu pa le pripeljite domov popa, dušica mora stopiti čista pred božji tron:..«.
Še vedno mati:
o smrti svojega dedka Fujsa
Smrt očeta in dedka so pri hiši vsi pričakovali, a se tudi vsi bali, ne da bi vedeli, zakaj. Se pa je vsem zdelo, da bodo po očetovi smrti čisto nebogljeni, zgubljeni.Njegovo do-zdanje 'varuštvo ’ rodovniška skrb »smisel za skupnost, za družino — v čemer ni bil nikdar pristranski — je začela popuščati. Povrh vsega pa so vsi vedeli, da je njihov grunt zapisan smrti. Starega Fujsa je lahko pretreslo, ko je izvedel, kako je Ivan lahkomiselno zadal smrtni udarec njegovi rodovniški skupnosti, nazadnje pa mu še skoraj zaklal vse tri sinove. In tako se je njegovo življenje zvijalo v dvojni zagatnosti: v. zavesti 'smrtelnosti', kakor je temu rekel doktor, ip v zavesti, da bo za njim njegova rodovna skupnost do kraja razpadla; razpadla zato, ker kratko in malo ne more več živeti. Rodovniška skupnost, na katero je bil tako ponosen; v resnici zadnja rodovna skupnost v Poljani. Cas jo je nagrizel, kakor je že nagrizel vse ljudi v njej.
Stari Fujs je začel hirati, zdelo se je, da tudi z njegovo duhovno navzočnostjo, ki je za čas postala ponovno bistra, ni vse v redu: ali ni dobro slišal, ali je včasih odgovoril kaj tretjega.
Mankica je materi in teticam doma povedala, kaj ji je naročil doktor zastran očeta in kako naj poskrbe za njegovo'
dušico, ker da nihče ne more vedeti, kdaj ga bo pobralo. — Zdravnik je bolnike — pojdočki seve — še dvakrat pregledal, nazadnje pa jim pobral šive iz zaraslih ran. Potem se je poslovi/, ko da odhaja poslednjič od njih.
Zares je odhajal poslednjič. Ker Fujsov rod, ki mu je oče pridobil ugled kot župan in kot kmečki človek, je bil na kraju. Le staremu Fujsu je doktor še lahko naročal, naj mu ženske prinesejo na dom vrhnje in kiseljak, a tudi kakšnega piščanca ali raco, pa še hajdinsko kašo. Njihovim naslednikom ne bo šel več na preglede, razen ko jih bodo obiskale črne koze, ki bodo prizadele predvsem Jožefovega Števeka.
Fujsove ženske so vse storile v skrbi za očetovo dušico — Fujsi so vedno govorili le o dušici, nikdar o neki duši, — da bi očeta kakorkoli pripravile k spovedi. Ne le da oče od tistih dob, kar ga je prizadelo, ni več šel v cerkev, k maši, niti na spoved se ni spomnil. In zdaj se je pokazalo, da so mu verske stvari čisto tuje, odvečne, in če je nekoč hodil k maši, je to počel kgt ugleden kmet, ki se mora tudi pri cerkvi pokazati. Že nekaj krati so poskušale ženske med njegovo boleznijo, da bi mu, ko je bil količkaj pri močeh, pripeljale plebanuša za spoved, se je pa vedno odločno uprl njihovim nakanam. »Vsak človek poskrbi za svojo^dušico, da pride čista pred božje odličje,« so mu govorile. »Na njej se vedno najdejo kakšnepiskovine.« — »Kakšne piskovine, ha?« se je skoraj zadrl nanje. »Kakšne grehe pa naj delam ? Miše na misel ne pride nič grdega,!« Pa so se ženske dOgolčale, v nedeljo po maši naj katera stopi k plebanušu in mu pove če ga bo že poi zanesla kdaj v Poljano, naj se zglasi še pri njihovem očetu, Fujsu.
Sin Jožef se je s svojima sinovoma Števekom in Markcem žespet umaknil v svojo mizarsko delavnico. Stari mu jo je bil postavil še dečku. Ta se je rajši kakor na njive zatekel k sosedu Horvatu, ki je imel delavnico. Poljsko delo mu ni dišalo, pri mizarstvu, sploh če je bilo treba napraviti kaj iz lesa, pa se je prav dobro izkazal. »Pa bodi mizar,« je odločil oče, čeprav je bil prepričan, da je mizarski poklic dober le za kašnega vaškega siromaka, ki nima zemlje, »ker kmet naj ostane kmet, zdseb še zdaj, ko so mu priznane pravice, odpravljena pa tlaka, desetina in devetina«,.
Mizarček Horvat je kmalu umrl in tako je Jožef Picko imel priložnost, ne le da se izkaže pred ljudmi z delom, temveč da tudi kaj zasluži. Kajpa je to bilo v poljanskih okoliščinah še vedno bore malo, ker so si ljudje dali tudi malo novega delati. Poljana je bila revna vas sredi močvirja, kjer ljudje niso imeli kaj prodajati, še manj kje kaj prislužiti. ’ Kar pa so spravili iz živine, so pobrali davki. Pri tem niti Fujsi niso mnogo na boljšem. — Picko Jožef je oberoč zagrabil za sleherno delo, ki ga je dobil. Ne glede na slab zaslužek je vseeno hotel, da se sinova izučita njegove obrti, ker je bil prepričan, da bodo po očetovi smrti 'na svoje živeli'.
Ko se je doktor iz Lendave še zglasil pri starem Fujsu, podjočkipa srečal Jožefa, kije ravno prihajal iz delavnice, ga je pogledal: »Vaša pa že dela?« — »Pomalne gospon doktor, pomalem...« — »Stara Fujs pa umrla bo, drevo treba napraviti. Suha les naj bo, da Fujs ne bo prehitro sprhnela.«
^888^8^883^8*^
8888888888883
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981
STRAN 7
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 7. DO 9. JANUARJA
SREDA
ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z .... 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.20 TV V SOLI: TV koledar, Dioklecijanova palača 10.00 zimski Šolski spored (do 13.15) 17.30 POROČILA 17.3OZ BESEDO IN SLIKO 17.50 UKROČENO OKO, švicarska dokumentarna serija 18.20 OKROGLI SVET 18.30 OBZORNIK 18.45 GLASBENI AMATERJI 19.15 RISANKA 19.20 CIK CAK 19.24 TV NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 Tt DNEVNIK 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 FILM TEDNA: NASLEDNJA POSTAJA GREENWICH VILLAGE 21.45 MINIATURE: Govorica rož 22.00 V ZNAMENJU
/O yubljaipka banka
Pomurska banka
ODDAJNIKI H. TV MREŽE:
17.00 TEKST 17.15 KOŠARKA BOSNA: PARTIZAN, prenos v odmoru . . . 18.45 GLASBENI AMATERJI 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DR. NORMAN BETUME, kanadska drama 21.35 ZAGREBŠKA KRONIKA 21.55 DIOKLECIJANOVA PALAČA V SPLITU (do 22.25)
TVZAGREB
TV ZAGREB I. PROGRAM:
13.15 ODDAJA ZA OTROKE
NAŠIH ZDOMCEV (do 14.15)
16.10 POROČILA 16.15 PTIČJE STRAŠILO 16.45 TV KOLEDAR 16.55 KRONIKA OBČINE BJELOVAR 17.15 KOŠARKA BOSNA: PARTIZAN, prenos!8.45 GLASBENI AMATERJI 19.30 TV DNEVNIK 20.00 IZBOR V SREDO 21.15 PORTRETI 22.00 TV DNEVNIK 22.15 POP GODBA: Na najvišji ravni
TV AVSTRIJA ’
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Oddaja z miško, 9.35 Italijanščina, 10.05 Šolska TV, 10.35 Bitka za Rim (film), 12.10 Poldark, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Wickie in silaki, 17.55 Spanček zaspanček , 18.00 Robinovo gnezdo, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.49 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Maigret, 21.45 Snort 22.10 Poročila
11.55 do 13.00 Smučanje, 17.55 ORF danes, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Popotovanje po Avstriji, 19.00 Dekleta iz vesolja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kavarna Central, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Kralj v New Yorku (film), 0.10 Poročila
TV MADŽARSKA
8.05 Šolska TV. 10.15 Sandor Matyas, pon. 12.05 Ugankarska igra. 16.05 Risanka. 16.20 TV borzi. 16.30 Za upokojence. 17.00 Kdo je pozoren, reportaža. 17.25 Misleči roboti, TV film. 18.50 10 minut mladosti. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Novi Scotland Yard, kriminalka. 20.50 Dialog; J. Somogyi. 21.15 Bayreuth 1980, dokumentarni film. 22.15 TV dnevnik.
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA _____!______
9.00 TV V ŠOLI: TV koledar, Pod snežno odejo, Živčni sistem, Klub mladih tehnikov 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED (do 13.15) 15.05 TV V ŠOLI — ponovitev (do 16.00) 17.35 POROČILA 17.40 PRIJATELJI, mladinska nadaljevanka TV Skopje 18.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Ciper, otok ki ga nihče ne pozabi 18.30 MOZAIK 18.35 OBZORNIK 18.45 DOKUMENTARNA REPORTAŽA 19.15 RISANKA 19.20 CIK CAK 19.22 TV NOCOJ 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 STUDIO 2 22.00 V ZNAMENJU
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
16.55 TEST 17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI 17.30 TV DNEVNIK 17.45 JELENKO, otroška serija 18.15 ZNANOST 18.45 MUPPET SHOW 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TO SEM JAZ 21.00 PO IZBIRI... 23.00 24 UR (do 23.05)
TVZAGREB
13.15 ODDAJA ZA OTROKE
NAŠIH ZDOMCEV (do 14.15)
17.40 POROČILA 17.45 JELENKO, otroška serija 18.15 TV KOLEDAR 18.25 KRONIKA OBČINE SPLIT 18.45 MUPPET SHOW 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ARGUMENTI 81 20.50 „KVIZKOTEKA” 20.50 TV DNEVNIK 22.05 SKLADATELJI — BORCI: Bojan Adamič
TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9	.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Zabava, (film), 12.05 Risanka, 12.15 Bela hiša	zadnji vhod
(film), 13.00	Opoldanska
redakcija, 17.00 Am, dam des, 17.25 Fant z zlatimi hlačami, 17.55 Spanček zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, J9.30 Čas v sliki, 20.15 V lastnem poti (film), 21,25 Samo lutke, 22.10 Večerni šport, 23.00 Poročila.
DRUGI PROGRAM
17.55 ORF danes, 18.00 Brez nagobčnika, 19.00 'Dekleta iz vesolja, 19.30 Čas v sliki, 20.If Zabavna odaja, 20.15 Reklame, 21,50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2 in poročila.
TV MADŽARSKA
8.30 in 14.00 Šolska TV. 16.35 Nacionalni parki Evrope; Švedska. 17.10 Filmi za otroke. 17.40 TV borza. 17.50 Za najstnike. 18.30 Imate kaj časa v prostem času? 3. del. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog, magazin za starše in vzgojitelje..21.00 Car Peter in črnec, sovjetski film. 22.35 TV dnevnik.
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Za konec tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
tv Ljubljana c -
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, Zima, Ruščina, Proti beli smrti 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED (do 13.157 14.55 TV V ŠOLI — ponovitev (dč> 16.00) 17.20 POROČILA 17.25 DRUŽINA SMOLA, madžarska risana serija 17.50 ROCK KONCERT: Angleški novi val 18.20 OBZORNIK 18.30 SODOBNA MEDICINA 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.20 CIK CAK 19.24 TV NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA 20.00 A. Maro-dič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST Z opeko po zakonu
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
20.35 PROPAGANDNA ODDAJA 20.40 JAZZ NA EKRANU: Gojkovič-Kovačev — DONNALEE 21.05 T. HARDY: ŽUPAN V CASTERBR1DGEU, angleška nadaljevanka 22.00 V ZNAMENJU 22.15 NOČNI KINO: FREUD — SKRITA STRAST, ameriški film
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
16.55 TEKST 17.10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI 17.30 TV DNEVNIK 17.45 NAŠI PESNIKI, otroška oddaja 18.15 NAMESTO TOP LISTE, mladinska oddaja 18.45 ZGODBE DANILA NIKOLIČA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 POROTA,
dokumentarna serija 20.45 ZA-
GREBŠKA KRONIKA 21.00
ZELENI KABARET 21.40 KULTURNI MAGAZIN (do 23.40)
HV ZAGREB
• _
13	.15 ODDAJA ZA OTROKE NAŠIH ZDOMCEV (do 14.15) 17.40 POROČILA 17.45 NAŠI PESNIKI 18.15 TV KOLEDAR 18.25 KRONIKA OBČINE REKA 18.45 NAMESTO TOP LISTE, oddaja TV Beograd 19.30 TV DNEVNIK 20.00 GENERACIJA 44, ameriški film 21.45 ZGODBE IZ MUZEJA REVOLUCIJE 22.30 TV DNEVNIK 22.45 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA
;:TV AVSTRIJA
PRVI PROGRAM
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am dam, des, 9.30 Ruščina, 10.00 Šolska TV, 10.30 Mož, ki je prišel na kosilo (film), 12.20 Klub seniorjev, 13.00- Opoldanska redakcija, 17.00 Am, dam, des, 17.55 Spanček zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.49 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.33 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari, 21.15 Reklame, 21.20 Shirley Maclaine, 22.00 Reklame in šport, 22.10 Nočni studio, 23.10 Poročila.
■TV MADŽARSKA?
8.05 in 14.35 Šolska TV. 16.25 Major Zemann, nadaljevanka. 17.30 Ziehrer melodije. 18.00 Navzkrižno vprašanje, ugankarska igra. 18.30 5 minut meteorologije. 18.40 S človeškimi koraki, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta. 20.25 Petofi, 3. del nadaljevanke. 21.20 Panorama. 21.45 Teta Ida, portret. 22.20 TV dnevnik. 22.30 Petofi, pesmi.
miSKO KRANJEC
strici so mi povedali
Jožef Picko je potlej s sinovoma obsedel na dolgi mizarski mizi, vsi trije so se zamislili: »Doktor je rekel, da bodooča umrli, drevo bo treba napraviti. .. dobro drevo," je rekel sin Markec.
»Drevo,« je zakinkal oče Jožef, »Prav bi bilo, če bi ga napravili dobrega, ne kar tako vkup zmetali ko za kakšnega drugega mrtvaka, ko ga delaš, ko je oni že mrtev. Za očo pa bi lahko napravili že naprej, lepo, kakor se spodobi, dabodo Poljanci gledali — njim bo v čast, ki bodo v njem ležali, nam pa tudi, ki ga napravimo. Samo oča so velik ... eden od vaju naj gre in jih kako premeri. Ne treba, da ravno kaj posumijo ..."
Fanta sta se spogledala, se znenada oba hkrati zasmejala — po očetu Jožefu sta se nalezla posebnega hihitanja. »Ti, Markec, pojdi, če jo hočeš izkupiti," je rekel Števek. — »Tebe imajo rajši, Števek,«je dejal Markec, »ti jih zravnaj in zmeri." Nakar sta se spet oba hihitala, dokler ni Markec rekel očetu: »Vi ste jim sin, ona pa vam oča. Naj vam še zadnjikrat odmerijo na pleča tisto, kar so kdaj prej zamudili." — »In mogoče bi vam pred smrtjo še kaj posebnega zaupali," je menil Stevek, čemur sta se spet oba hihitala.
Oče Jožef Picko se ni jezil na sinova zaradi njunega norčevanja. Zamislil se je, ko je vlekel pipo, in nazadnje . dejal: »Nič, oča so za dobro glavo vikšiši od mene, pa jim napravimo drevo za dve glavi dolgše. Tako bodo Poljanci videli že po drevu, koga pokopavamo. Z njimi pa bomo pokopali zadnjo rodovnostin zadnjega starosto. Ker potlej bomo morali vsak zase živeti. Le da ne vem, kako pojde, ker zemlja je za vse fuč. — Nekaj suhih hrastovih desak še imam, škoda jih je sicer, so drage in jih ni zlahka dobiti, oča pa le zaslužijo kaj boljšega ...«
Nakar so se lotili dela.
Nakar se je zgodilo, kakor so želele Fujsove Pickovice: plebanuš se je pripeljal nekomu v Poljano na spoved, medtem pa poslal od tam glas, da potlej pride še k njim, kakor so želele in mu tudi sporočile.
Ženske so pregrnile mizo s čistim belim prtom, postavile tja bogeca, zraven pa na vsako stran po eno svečo, začele pometati sobo, odprle okna, daje čist zrak buhnil v sobo, poln sonca in poletnih senc starih jablan na vrtu.
Stari Fujs je sedel na klopi pri peči kakor vedno, opirajoč se ha svojo grčavko. Njegove roke so bile izsušene, uvele, z žilami, ki so močno izstopile. Mirno je opazoval to početje, nekaj žvečil z usti, na kraju pa vprašal: »Kdo pa bo umrl, da vse to pripravljate?"
»Plebanuš pridejo," je še kar mirno odvrnila Manka, ki si je kot hči še največ upala do očeta. »So se pripeljali v Poljano, pa še k nam pogledajo."
»Svojo Mankico mi pošlji sem,«je zapovedal stari Fujs. Mankica pa je bila ravno pri roki in ko je vstopila, ji je dedek zapovedal: »Nekje v Poljani je pop. Boš ga že našla — na dvorišču bo farovška kočija s kobilami, hlapec bo lokal v kuhinji in šlatal ženske, ti pa stopi k popu in mu lepo reci: — K Fujsom ni treba prihajati, ker nihče ne umira."
Mankica je naprej osupnila, a že se je zasmejala rekši mu: »Kaj ste nori, dedek? Pop je pop, lahko pride h katerikoli hiši kot žandar. Če pa vam ni do njega, se vendar lahko z njim pogolčite, malo žganjice mu ponudite, sajni treba, da se mu izpovedujete. Tetice ali pa naša mati pa mu lahko napravijo cvrtino, gotovo bo že lačen." S takim gostolenjem je dedka čisto razorožila v njegovi bojevitosti, celo ko je še dodala pomirjujoče: »Do popa ne smemo biti grdi. Četudi ga kdo ne mara, spoštuje ga lahko. Ker to vemo vsi: če kdo od vseh ljudi v fari takoj po smrti postane svet, je to lahko samo pop, ki vsak dan sprejme k sebi bogeca«
»Ima čas,- je zabrundal dedek. »In kdo ga bo, če ne on? — Z mize mi pa le pospravi bogeca s svečami vred.« Nato je dodal odločno rekši ji: »Ne maram že umreti, da veš."
»Saj, saj," je vzdihnila Mankica in ga še bolj pomirila. »Čeprav si že vsi želijo vaše smrti, pravijo — ko bile bog že vzel k sebi našega očo —jaz pa pravim, da vas še ne bo kmalu. Topa vemo, da vsakomur nekoč pride poslednja ura, dedek.«
»Pride, le da moja še ni prišla, da veš."
»Vem, ni še prišla, ste še močni. Beli prt pa le pustim na mizi, da ne bo pop mislil, kako grdo imajo Fujsi. . .in lahko, da si bo privoščil cvrtino in žganjico .. .«
Farovški hlapec je zapeljal na Fujsov vrt, kamor so mu ženske odprle vrata s kolnika, tam privezal kobile k jablani, sam pa prizvončkljal pred plebanušem v dolgo sobo, kjer sta našla starega Fujca sedečega pri peči, na sicer belo pogrnjeni mizi pa ne bogeca ne sveč. »Z rešnjim telom prihajam," je dejal plebanuš ženskam, ki so molile naglas očenaš in se za plebanušem natrpale v sobo. »Bogeca pa ni na mizi, da bi tja položil rešnje telo ... in sveče tudi ne gorijo."
»Bogeca sem dal postaviti nazaj v kot, kjer je že vsa leta, sveče pa pogasiti, da ne bi zabstonj gorele." Plebanuša ' je poparil ta sprejem, je pa pomignil ženskam, naj odidejo iz sobe. »Cvrtino napravite plebanušu, "je naročil stari Fujs, »in žganjico dajte na mizo. Hlapcu pa postrezite samo z žganjico."*
»Na spoved so me povabile Fujsove ženske," je dejal plebanuš Fujsu, »in ne cvrtino in na žganjico. Rešnje telo sem prinesel s.seboj."
»Rešnje teid naj počaka,« je rekel stari Fujs. »Vipa lepo
sedite za mizo. Če se imava o čem pogolčati, se bova tako laže. Spovedal pa se ne bom — še nimam za kaj...«
»Ne golčite tako," ga je zavrnil plebanuš. »Na duši vedno najde kakšna piskovina .. .še na tako čisti dušici se najde, Fujs. Vaša pa — v cerkvi vas ni bilo že nekaj let, vsak dober kristjan pa je dolžan biti vsaj ob nedeljah pri sveti maši, enkrat na leto pa opraviti spoved in sprejeti k sebi rešnje telo, vi pa — — ko pravi pogan.«
»Pogan aline — ne verujem ne v nebesa ne v pekel, ne v boga ne v hudiča in še, v življenje več ne morem verovati. Cvoknil bom in od mene ne bo ostalo nič, smrdljiva zemlja
Nakar ga je plebanuš Salaj zavrnil srdito: »Ko te bodo cvrli v večnem ognju, se boš spomnil name, ki sem ti dobro hotel, klical si boš mater božjo na pomoč in še vse svetce, pati nebo nič pomagalo. Mene pa si tudi več ne kliči k hiši, da bi ti prinesel milost božjo, ki se norca delaš iz vsega svetega.«	’	•
»Zdravja hočem, hočem živeti," je sirovo odvrnil stari Fujs. »Tega pa mi ti ne prinašaš. Kaj le bom z neko milostjo, ha?« Niti ni več vikal plebanuša, kar se je temu na moč pokadilo' pod nos, da se je kar začel odpravljati, rekši staremu Fujsu:
»Pa cvokni ko pogan. Tudi na sprevod ne bo ne mene ne kaplana. Pokopljejo naj te v kot za nekrščene in razbojnike, ki sižitek sami vzamejo. Te ni nič groza pred večnim ognjem, ki se boš v njem cmaril na vse veke ko prašiček na smodelini?"
»Na onem svetu — pod zemljo bova oba vkup. Amen.«
Fujsovke so se hotele opravičiti plebanušu, ker so ga zvabile k hiši z najboljšim namenom, ta pa je odhajajoč le zamahnil z roko srdito, ne da bi se bil po kom ozrl. Le zunaj se je ustavil, ko da daje poslednja navodila: »Pokopljite pogana _ ko črednika, kanasa, v neblagoslovljeni kot na cintoru. Česa drugega ni vreden. Amen.«
»Človek je, krščen je bil,« so poskušale ženske ugovarjati.
»Krščen ali ne,« je jezno zavrnil plebanuš ženske. »Kdor ne veruje v božjo besedo, je pogan, in ne človek ne kristjan. Zanj ni milosti ne na tem ne na onem svetu. Tam še najmanj. Ko bo cvoknil, mu ni treba ne zvoniti ne prihajati na faro, da ga sprevodimo do groba.«
Filipova Mankica je bleknila dedku o nekem 'drevu1, ki ga dela stric Jožef s sinovoma zanj. Bleknila pa je prav njemu, le da potlej ni več hotela nobene besede povedati — pobegnila je. Pa se je tako stari Fujs neko jutro napotil 'na sprehod po svom gruntu': »Z mano pojdeš,« je rekel Mankini Mankici. »Če te bom potreboval. Leda mine boš kar naprej kaj m /omotala, žvegla, kakršna si.« — »Palico imete, z njo pojdite, ta bo tiho,« se je obregnila Mankica. — »Smrklja, fačuk,« se je zadrl stari Fujs. — »Zdaj pa sploh ne grem. Sem vam že povedala ■ pokeč mi boste rekli fačuk, nebom slišala." — 'ŠFditd jo je gledal, nato se je zarežal rekši ji: »No pa — golobičica bela ... z mano greš.«
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 8
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981
”7	KmETIJSKO* .
Osnovni problemi prebrane prežvekovalcev pozimi
(nadaljevanje iz 98. številke)
BENURAL DODATEK je mineralen vitaminski dodatek z beljakovinskim ekvivalentom 60 odstotkov.
Namenjen je predvsem za izpopolnjevanje beljakovinskega deficita v prehrani prežvekovalcev v zimskem času ob krmljenju koruzne silaže in koruze. Popolnoma zadovoljuje potrebe prežvekovalcev s kalcijem, fosforjem, vitamini in mikrominerali v zimskem času.
Benural dodatek v krmi pospešuje: intenzivno rast, povečuje mlečnost in tolščobo mleka, preprečuje jalovost krav in telic, hipokalce-mijo, paralizo, tetanijo in avitaminozo. Benural dodatek vsebuje 21 odstotkov ureje, surovin beljakovin minimalno 60 odstotkov, kalcija 7 odstotkov in fosforja 33 odstotka.
NOVODILA ZA KRMLJENJE
Uporabljamo ga dobro pomešanega z žitnim zdrobom (koruza, ječmen, odpadna pšenica) in sicer: teletom v pitanju od 100 do 200 kg teže 5 odstotkov ali 100 do 200 g dnevno, pitancem nad 200 kg teže 7 odstotkov ali 250 do 500 g dnevno, plemenskim telicam 5 do 6 odstotkov ali 200 do 400 g dnevno, kravam molznicam 5 do 7 odstotkov ali 300 do 600 g dnevno.
Za primer navajamo nekaj dnevnih obrokov, sestavljenih z benural dodatkom.
1. Dnevni obrok za molznice s pretežnim delom koruzne silaže v obroku
Krmilo	Dnevna mlečnost (litri)				
	10	12	15	18	22
Koruzna silaža	25	25	25	22	20
Seno	7	7	7	6	6
Koruza storž	—	1	2	1	—
Koruza zrno (dr. žita)	—	—	—■	2	4
Oljne tropine	—	—	03	1	2
Benural dodatek	03	0,60,6		0,6	0,6
Namesto zgoraj opisanega obroka lahko krmimo koruzno silažo po volji, seno 6 kg, koruzni storž ali pesne rezance 2 kg in 0,60 kg benural dodatka. Sestavljeni obrok zadostuje za krmljenje presušenih krav in proizvodnjo do 12 litrov mleka. Kravam z večjo proizvodnjo pa dodajamo na vsaka nadaljnja 2 litra mleka 1 kg krmne mešanice, sestavljene iz 40 odstotkov oljnih tropin in 60 odstotkov zdroba.
Strokovnjaki svetujejo
2. Dnevni obrok za pitance s pretežnim delom koruzne silaže v obroku
Krmilo	Telesna teža kg					550
	150		250	350	450	
Koruzna silaža	kg	5	10	15	18	20
Seno	kg	1	1	1	1	1
Koruza v storžu	kg	1	13	2	23	3
Oljne tropine	kg	0,75	0,50	0,20	—	—
Benural dodatek	kg	0,20	030	0,40	030	0,60
Koruza (dr. žita)	kg	1	1	1	1	1
Obrok zadostuje za 1100 do 1200 g prirastka.
3. Dnevni obrok za molznice s pretežnim delom sena in koruznega zdroba v obroku
Krmilo	Dnevna	mlečnost litrov			
		10	14	18	22
Seno	kg	10	8	6	6
Koruza storž	kg	5	7	9	5
Koruza zmo (žita)	kg	—	—	—	4
Oljne tropine Benural dodatek	kg kg	03	0,6	1 0,6	2 0,6
V tem primeru morajo molznice zaužiti določeno količino zdroba z benuralom, nato jim dajemo sena do sitosti.
4. Dnevni obrok za pitance v primeru osnovnega obroka sena m koruznega storža
Krmilo
Seno
Koruza storž
Koruza zrno (žita)
Benural dodatek
kg kg kg kg
Telesna		teža kg		
150	250	350	450	550
1	1	1	1	1
2	3	6	73	9
1	1		 -		——
0,20	030	040	030	0,60
V primeru krmljenja svežega koruznega storža oziroma siliranega, dajemo Živalim 30 do 70 odstotkov več zgoraj navedenih količin, kar pa je odvisno od vlažnosti storža, oziroma silaže.
Količino koruznega storža lahko zamenjamo tudi z isto količino SUh'KwXnural dodatek vsebuje 21 odstotkov ureje, m0™™®™™11 navajati nanj postopno in moramo upoštevati točno določene količine.
Benural dodatek dajemo v suhi mešanici obvezno v dveh obrokih dnevno. Skladiščimo ga v zračnem in suhem prostoru.
mr. Ernest Omar, dipl ing. agr.
Združevanje dela in sredstev ni več tabu
Jože Škrilec. napredni kmetovalec iz Čikečke vasi, seje vrsto let ukvarjal z vzrejo piščancev. Brojlerje je krmil v najeli stavbi, ki je bila neprimerna za tako vzrejo. Naposled je napočil trenutek, ko seje bilo treba odločiti: ali pristopiti h gradnji hleva za piščance ali pa morda spremeniti vrsto proizvodnje. Ob spodbujanju temeljne zadružne organizacije Prosenjakovci seje odločil za gradnjo velikega hleva za pitanje bekonov.
»Kmet sem. in to bo tudi moj sin Geza, kije zdaj star 13 let. Vsaj tako pravi, da bo ostal na posestvu. Seveda po starem človek ne more več gospodariti, še manj pa. če hoče, da bo delo na kmetiji nadaljeval sin. In tako sem sklenil, da mu bom ustvaril pogoje za tržno proizvodnjo. Z izdatno materialno in strokovno pomočjo smo letos dogradili velik hlev, ki meri 36 x 14 metrov, ima 48 boksov, v katerih je 500 pitancev. To je že
Izkušnje kmetovalcev
druga skupina, saj smo prvih 500'že oddali v mesecu juliju. Izkupiček ni bil slab, saj so bekoni iz naše farme ob določeni količini krmil dosegli predvideno težo. Povprečna poraba krmil na enega prašiča v teži od 100 do 120 kilogramov je znašal 350 do 400 kilogramov krmil. Seveda pa smo jim pokladali tudi nekaj domače hrane.«
Jože Škrilec je tako še kar zadovoljen. Pa ne le z dohodkom od prodanih prašičev, ampak tudi s sodelovanjem z zadrugo. Ne moti ga. da hlev, kije veljal čez 3 milijone novih dinarjev, ni povsem njegov, ampak ima v njem svoj delež tudi
Jože Škrilec iz Čikečke vasi je zamenjal vrsto proizvodnje: opustil je vzrejo piščancev — brojlerje in se preusmeril v pitanje svinj — bekonov. Letno jih bo oddal kar 1500. S sodelovanjem z zadrugo, predvsem pa pri gradnji skupnega hleva, je zadovoljen.
Foto: Š. Sobočan
zadruga. Gre torej za združevanje sredstev in dela, za skupno investicijo, v kateri so na temelju dohodkovnih odnosov določene pravice in obveznosti kooperanta in zadruge. To je torej ena izmed oblik tako imenovanih skupnih naložb, za katere si prizadevamo. da bi jih bilo še več. Kaže, da nezaupanje počasi pojenja in bo čez čas na našem pomurskem območju zrasloše več takih skupnih objektov. Pred časom ste v naši rubriki lahko prebrali o podobni naložbi v Renkovcih. Koristi od združvnja so obojestranske, še več: proizvodnja v takih skupnih hlevih je visoko produktivna, saj lahko, en delavec skrbi za krmljenje kar 500 svinj. To pa je že dosežek, ki se lahko enači s svetovno produktivnostjo, kaj pravite?
»Res je. da naša farma za vzrejo bekonov ni nepomembna. saj bomo v njej letno spitali kar 1500 bekonov, torej več kot 150 tisoč kilogramov mesa! Naše vzrejališče bo pomembno prispevalo k povečanju ponudbe z mesom in bo tako zagotovilo nekaj več surovin za mesno predelovalno industrijo,« je povedal Jože Škrilec. ki je na to. kar je z družbeno pomočjo postavil v Čikečki vasi, zelo ponosen. Enako pa velja ugotoviti tudi za večino domačinov, torej občanov tega kraja, ki niso bili prav nič ljubosumni (kot je to marsikje drugod), ko je v vasi nastajal velik hlev za pitanje bekonov. Nasprotno! Velika večina njih je priskočila na pomoč: eni brezplačno, drugi za denar (tudi to je pomoč, saj včasih ni moč dobiti delavcev tudi proti plačilu dnevnic), in tako je na vzpetini, blizu Škrilčeve domačije vznikla sodobna farma. Seveda Jože svojih dobrotnikov ne pozablja. Poleg tega, da jim bo skušal delo povrniti s strojnimi uslugami, je dal na razpolago še gnojnično jamo, iz katere vaščani lahko vozijo gnojnico na svoje travnike in njive.
»Za zdaj ima naša domačija 5 hektarjev njiv, ki so zelo raztresene v bližnji okolici. V naši vasi se pripravljamo na komasacijo zemljišč, zato upam, da bo moje posestvo kmalu nekoliko bolj strnjeno. Rad bi kupil oziroma najel tudi nekaj zemlje, da bi prideloval več koruze, saj bi potem lahko pitancem pokladal več domače hrane, kije cenješa od krmil. Seveda pa se zavedam, da prav vsega ne bo moč nadomestiti z domačo hrano.saj moji pitanci (letno 1500 bekonov) čez leto pbjedo več kot 525 tisoč kilogramov krmil. To pa je ogromna količina, ki jo zazdaj moram po hlevar še razvažati, upam pa, da bom pozneje uredil neke Vrste »avtomatiko«, seveda ko si nekoliko opomorem.« je povedal naš sogovornik.
Š. SOBOČAN
ZANIMALO VAS BO
DRŽAVNA
ODLIKOVANJA TUDI
POMURSKIM
KMETIJCEM
Na izrednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenijeje član predsedstva SFRJ Tone Bole podelil odlikovanja, s katerimi je izrečeno priznanje vsem tistim vestnim delavcem in kmetom — zadružnikom, na katerih ramenih so slonele številne akcije v zadružništvu na vasi, kakor tudi tistim vodilnim zadružnim kadrom, ki so bili med prvimi za nove odnose na vasi. Med odlikovanci so tudi Pomurci. Red republike z bronastim vencem je prejel Jože Mlinarič iz Radenec. Red republike z bronastim vencem pa Marija Roškar iz Zbigovec. Štefan Sambt iz Tešanovec in Vlado Ulen iz Martjanec; Red dela s srebrnim vencem pa so od Pomurcev dobili: Stanko Černel iz Slaptinec. Franc Fašalek iz Lastomerec in Janko Slavič iz Grab pri Ljutomeru. Čestitamo!
Š. S.
UTRINEK IZ GORNJE RADGONE
»Nerentabilna čreva” in poper
V program sanacije v tozd Mesoizdelki v Gornji Radgoni so med drugim zapisali:”. . . Vendar bi lahko trdili, da nekateri izdelki še vedno niso rentabilni, in to predvsem tisti, katerih repromateriai je uvožen (čreva, aditivi, poper. . .). . .”
Samo za glavo se lahko primemo ali dvignemo roke ali nemočno zmigamo z rameni in kvečjemu še kakšen globok aaahhh se nam morda izvije nekje iz notranjosti. Pa ne zato, ker so to Mesoizdelki.
Zato, ker je to naša mesna industrija.
Kaj vse moramo uvažati! Celo čreva in poper! Narobe svet!
Pa poduk?
Ga sploh ni. No, da. Kakšen premeten gospodarstvenik ali kmetijec vas utegne prav zafrkljivo odpraviti: „Ja, kdo pa se danes sploh še ozira na take malenkosti! Prazne marnje!”
Pa so res prazne marnje?
—brž—
POGLED NA SOBOŠKO TRŽNICO
CENE NISO
ZAMRZNJENE
Minuli ponedeljek so lahko kupci izbirali med dokaj dobro založenostjo z Zelenjavo in sadjem.
Solata seje ponašala z visoko ceno, saj je kilogram tovrstne zelenjave stal 60 dinarjev. Tudi hren, ki bo popestril jedilnik v prazničnih dneh, pa si prav tako kot solata, kljub svoji kvaliteti, ni zaslužil cene 70 dinarjev in 50 par. Korenček so prodajali po 60 dinarjev. česen pa seje podražil, tako da so kupci sedaj morali zanj odšteti kar 84 dinarjev, prav toliko pa je stal kilogram cvetače.
Prodajalka pa je svojo stojnico založila tudi s smetano in skuto, za katero je bilo treba odšteti 40 dinarjev.
Stojnice je polnilo tudi raznovrstno sadje. Kilogram jabolk je stal 25 oziroma 30 dinarjev, hrušk 35, (skorajda zelenih) banan 38. grozdja 40 in limon ter mandarin 59 dinarjev. Precej pa je bilo tudi suhih sliv, za katere je bilo treba odšteti 60 dinarjev.
Prav tako kot za ceste, smo lahko tudi za cene prejšnji teden trdili, da niso ostale zamrznjene.
— M. Skledar —
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981
STRAN 9
( ŠPORT • ŠPORT J
TELESNOKULTURNA SKUPNOST MURSKA SOBOTA
Plakete iir nagrade
najzaslužnejšim
V hotelu Diana v Murski Soboti je bila slavnostna razglasitev letošnjih športnikov Pomurja ter podelitev plaket in nagrad zaslužnim telesnovzgojnim organizacijam in posameznikom. O pomenu podeljevanja plaket in nagrad je govoril predsednik skupščine TKS Murska Sobota Ferdo Pihlar, učenci osnovne šole II. iz Murske Sobote pa so izvedli prisrčni kulturni program. Letos je bilo podeljenih 12 plaket, 2 nagradi in 10 posebnih nagrad.
Plakete TKS M. Sobota so prejeli: TOZD Beltinka iz Beltinec kot pobudnik, sofinancer in izvajalec telesnokiilturne dejavnosti v KS Beltinci, Zavod za časopisno in radijsko dejavnost na področju telesne kulture, ŠŠD OS Prekmurske brigade M. Sobota za sistematično in ustvarjalno delo z učenci s prilagojenim programom, SD Radenska iz M. Sobote za uspešno organizacijsko in strokovno delo, Partizan Tišina za 28-letno
požrtvovalno delo na področju nogometnem klubu Bakovci, rekreacije, Jože Gašpar za 25- Stefan	Forjan za
Ferdo Pihlar — predsednik skupščine TKS M. Sobota podeljuje nagrado Jožetu Bratušu — predsedniku Društva Partizan M. Sobota ob 60-letnici obstoja. Foto: A. Abraham.
letno požrtvovalno delo na področju rekreacije, Danilo Hari za požrtvovalno organizacijsko in strokovno delo v šahovskem društvu, Stanko Mes za dolgoletno organizacijsko delo v
organizacijsko delo na področju množičnosti v KS Lipovci, Franc Horvat za požrtvovalno delo v osnovnih telesnokulturnih organizacijah in Vlado Roškar za dolgoletno strokovno delo na področju
Direktor Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota podeljuje pokal predstavniku AMD Gorenje-Varstroj Lendava za osvojitev naslova najboljše športne ekipe Pomurja 1980. Foto: A. Abraham
rokometa.
Nagradi sta prejala nogometni klub Beltinka iz Beltinec za 40 let obstoja in 20 let neprekinjenega dela na področju nogometa in društvo Partizan Murska Sobota za 60 let obstoja in uspešnega delovanja. Posebne nagrade so prejeli športniki: Greta Kar-doš, košarkarica Pomurja, Štefan Kovač, namiznoteniški igralec Sobote, Boris Horvat, namiznoteniški igralec Sobote, Franc Fajhtinger, Danijel Kisi-lak in Dario Šemen, judoisti soboškega Partizana, Jože Cesar, igralec hokeja na travi, Štefan Cigan, šahist Radenske, Štefan Varga, kajakaš BD Mura iz Kroga in Miro Steržaj, kegljač Čarde iz M. Sobote.
F. M.
JUDO — NOVOLETNI TURNIR
Najuspešnejši Sobočani
V Murski Soboti je bil nogometni turnir v judu za mladince, mladinke in člane, v Lendavi pa za pionirje. V M. Soboti je sodelovalo 63 tekmovalcev in tekmovalk, v Lendavi pa 107 pionirjev.
Največ uspeha so imeli predstavniki soboškega Partizana. ki so v skupni uvrstitvi osvojili prvo mesto z 68 točkami pred Lendavo 37. Lju-
KOŠARKA — SREDNJ. LIGA — MOŠKI
CPŠ še brez poraza
V nadaljevanju prvenstva v srednješolski košarkarski ligi za moške so bili doseženi naslednji rezultati: G. Ljutomer : ŠCBP 90:82, CPŠ : EŠC 67:40, Enotnost : P. Gimnazija 54:51, Svit : KŠC 59:46 in G. Ljutomer : P. Gimnazija 109:83.
CPŠ	7	7	0	424:281	14
Enotnost	6	5 1	331:285	9
P. Gimnaz.	6	4 2	425:377	8
.G. Ljutom.	6	4 2	432:405	8
KŠC	6	3	3	399:315	6
Svit	7	3	4	401:442	6
SCBP	6	2	4	354:389	4
EŠC	7	1	5	434:494	2
GŠC	7	0	7	206:418	0
tomerom 14 in Rogašovci 8 točk.
Rezultati — mladinci — do 60 kg: L Fajhtinger. (MS). 2. Magdič (Ljutomer). 3. Lppert (MS): do 78 kg: 1. Apšner (MS). 2. Kranjc (Ljut.). 3. Horvat (MS); nad 78 kg: 1. Šemen (MS). 2. Varga (Lend). 3. Vojsk (Ljut). Za najboljšega mladinca je bil proglašen Apšner (M.. Sobota). Mladinke: L Meničanin
(MS). 2. Dok) (MS). 3. Mušič (MS). Člani — do 60 kg: L Fajhtinger (MS). 2. Trstenjak (MS). 3. Lopert (MS); do 68 kg: L Bac (MS). 2. Magdič (Ljut). 3. Horvat (MS); do 78 kg: 1. Apšner (MS). 2. Smodiš (MS). 3. Štuhec (Ljut); nad78 kg: Slak (MS). 2. Krančič (MS). 3. Šemen (MS); Absolutna kategorija: L Smodiš (MS). 2. Krančič (MS) in 3. Slak (MS).
ŠAH
B.	Kovač pred D. Harijem
Na decembrskem hitropoteznem turnirju šahovskega društva Radenska je v članski konkurenci nastopilo 12 šahrstov. Zanimivo je. da so si prvo mesto z 9.5 točkami razdelili Boris Kovač ter brata Danilo in Bogdan Hari. četrti je bil Božo Bolčič z 8 točkami, peto in šesto mesto pa sta zasedla s 6 točkami Aleksander Kelemen in Denis Sonnenschein.
V skupnem seštevku brzoturnirjev za leto 1980 je imel največ uspeha Boris Kovač, ki je zbral 106.8 točke. Nadaljnji vrstni red: Danilo Hari 103.8. Božo Bolčič 56. Bogdan Hari 53.3. Igor Kos 45.5. Alojz Kos 38 točk itd.	M. J.
SREDNJEŠ. LIGA — ŽENSKE
Vodi Enotnost
V petem kolu tekmovanja srednješolske košarkarske lige za ženske sta bila dosežena naslednja izida; CPš : Enotnost 10:86 in Svit: EŠC 34:53.
Enotnost 3 3 0 330:60 6 EŠC	4	3	1	191:216	6
P. Gimn.	2	1	1	60:75	2
CPŠ	3	1	2	71:153	2
Svit	4	0	4	88:236	0
Nogometno moštvo Melinci, ki je osvojil pokal krajevnih skupnosti občine Murska Sobota. Po jesenskem delu tekmovanja v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota pa je na četrtem mestu.
ljubljanska banka
Lesna industrija Platana TOZD LESNA PREDELAVA
Murska Sobota Lendavska 25	»
Delavski svet TOZD Lesna predelava
RAZPISUJE
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Lesna predelava
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo višjo ali visoko izobrazbo lesne ali ekonomske smeri
—	da imajo najmanj 5 oziroma 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
—	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
—	da so moralno-politično neoporečni
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Lesna industrija Platana, TOZD Lesna predelava, M. Sobota, Lendavska 25, z oznako ,,za razpisno komisijo”.
Kandidate bomo o izidu pismeno obvestili v 30. dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
ŠAH
Prvi Lukič
Končan je turnir šahovskega društva Radgona, ki so ga pripravili v prostorih hotela Radin v Radencih, na njem pa je sodelovalo 13 šahistov. Prvo mesto je 'zasluženo pripadlo Ivanu Lukiču, ki je zbral kar 10,5 točke. Drugi je bil z 9,5 točkami Ružič (postal je drugokategornik) sledilo: pa Jerše 8,5 Šinko 7,5, Sonnenschein in Rožman 7, Manič 6,5, Štelcer 6, Zver 5,5 točke itd. Zmagovalec turnirja je prejel pokal, šest prvouvrščenih pa priznanja in praktične nagrade.
M. J.
LJUTOMER
ŠŠD Ivan Cankar
V Ljutomeru je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško na katerem je sodelovalo, 9 ekip pionirjev in 2 ekipi pionirk. Največ uspeha so imeli predstavniki OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera, ki so v obeh konkurencah osvojili prvo mesto.
Rezultati — pionirji: 1. OŠ Ivan Cankar Ljutomer 498 krogov, 2. OŠ Stročja vas 492, 3. OŠ Ivan Cankar, Ljutomer II. 482 krogov. Pionirke: 1. Ivan Cankar L 585 in Ivan Cankar II. 191 krogov.
R. K.
HHMDM PRIMAT
ELKOM TKO PRIMAT MARIBOR
TOZD Tovarna skladiščne opreme
LENDAVA po sklepu Delavskega sveta
RAZPISUJE
(ni relekcija)
PROSTA DELA IN NALOGE
vodenje komercialnega sektorja
Poleg z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje za zasedbo delovnega opravila:
—	visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj (VS) ali 5 let delovnih izkušenj (VŠ)
—	moralno politične kvalitete
Delovna opravila se razpisujejo za obdobje 4 let. Poskusno delo traja 3 mesece.
Prošnje z dokazili sprejema kadrovska služba TOZD Tovarna skladiščne opreme Lendava 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od dneva zaključka razpisa.
Za stanovanje je potrebno varčevati
Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko.
Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom.
Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo
prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev.
Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge.
Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki.
STRAN 10
VESTNIK, «. JANUARJA 1*1
tedenski koledar
SREDA, 7. januar — Zdravko
ČETRTEK, 8. januar — Severin
PETEK, 9. januar — Julijan
■ V	t .
kino i
PARK MURSKA SOBOTA
7. in 8. januarja ob ■ 18. in 20. uri italijanski barvni film kinema-skopski film: MANUELA BELA IN ČRNA.
9. januarja ob 16., 18. in 20. uri hongkongški barvni film kinema-skopski film: ZADNJI KARATE UDAREC.
KINO ČRENSOVCI
9. januarja ameriški barvni film: ,,BRILJANTINA”.
GORNJA RADGONA
7.	januarja ob 19. uri slovenski film: ,,PRESTOP”;
8.	januarja ob 17. in 19. uri ter 9. januarja ob 19. uri ameriški film: „NESRECA NA LINIJI 401”.
JERMENICO ZA TRAKTOR STFYR 18 KM, prodam. Naslov v upravi lista. M—7
JAWO 350, karambolirano, prodam. Trnje 26, p. Crenšovci. M—8 PLAŠČ (št. 42), skoraj nov, prodam za 900,00 din. Naslov v upravi lista. M—3783
AUDI 80, letnik 74, garažiran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Margan, Cvetkova 14 — od 14. do 16. ure. M—3834
KABINO ZA TRAKTOR DEUTZ 4006(avstrijska), prodam. Rakičan. 95. M—3835
SUHE BOROVE „ROŽENICE”, dolge 7,5 m x 12 X 14 cm, prodam. Krapje 1, p. Veržej. Vi—389 RENAULT 4 PRODAM. Miklošičeva 9, telefon 22-463. M—TO DOMAČO SVINJSKO MAST PRODAM. Predanovci 19, p. Puconci. M—12
KOMBAJN CLAAS COSMOS — novejši tip in kombajn claas johan dreer lanz, oba z rezervoarjem za zrnje, prodam. Pečarovci 125. M—17
BQROVE SUHE PLOHE (2,5 kub.) prodam po 5.800 za kubik. Ponudbe na upravo pod šifro „LES”. M—MM '
KRAVO, staro 7 let, 8 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Veščica 9. M —19
NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, starega eno leto, prodam. Ogled popoldne: Bakovci 45. M—20
ŠPORT • ŠPORT •ŠPORT
GRETA KARDOŠ - ŠPORTNICA POMURJA 1980
Ostati v drugi
zvezni ligi
>S košarko sem se začela
mkvarjati v petem razredu osnovne šole, dve leli ka-

LJUTOMER
7. januarja ob 17.15 in 19.30. uri ameriški film: ,,ELITA MORILCEV”.
VELIKA POLANA
JERMENICO ZA TRAKTOR ZETOR, KUPIM. Vaneča 37. M—MM
MOPED 4-bfzinec, kupim. Albin
Šarkezi, Serdica 114, p. Ro-gašovci. M—16
snejc pa sem začela intenzivno trenirali pri košarkarskem klubu Pomurje. Letošnje letuje bilo za naš klub najbolj uspešno, saj smo se uv rstile v drugo zvezno ligo, kar je doslej največji uspeh pnmmst,- košarke. Razen
tega smo ponovile lanskoletni uspeh v pokalnem tekmovanju z uvrstitvijo med osem najboljših moštev' v državi. Sodelovala sem ludi na dnevu košarke v slovenski canski reprezentanci. Moj največji uspeh je uvrstitev v državno mladinsko reprezentanco in sodelovanje na mednarodnem tekmov anju v Bolgariji in na evropskem prvenstvu v Romuniji, kjer je Jugoslavija osvojila drugo mesto. Osvojitev' naslova športnice Pomurja je zame priznanje za večletno športno udejstvovanje, hkrati pa tudi spodbuda za nadaljnje delo. Moja največja želja je. da bi klub še naprej ostal v drugi /v ezni ligi in da bi ludi v prihodnje še nastopala v d ržav n i repreze n ta nci.«
Jako
meni
najboljša
špormica Pomurja za leto 1980. Je ’	'	'
študentka prvega
letnika, farmacije v Ljubljani.	' ’
ŠTEFAN VARGA - ŠPORTNIK POMURJA 1980
Potovati na svetovno prvenstvo
»Z veslanjem sem se začel ukvarjali takoj po ponovni poživitv i dela v brodarskem društv u Mura iz Kroga, leta 1975. Tako se ukvarjam z veslanjem šest let. Mislim, da sem letos dosegel odlične rezultate tako v državnem tekmovanju, kakor ludi mednarodnem merilu. Moj največji uspeh je vsekakor osvojitev evropskega mladinskega pokala, kar je neuradno evropsko mladinsko
prvenstvo v Spillalu v Av- * siriji. Sodeloval sem tudi na • generalki za svetovno prvenstvo v Angliji. Osvojitev naslov športnika Pomurja mi veliko pomeni, vsekakor
pa je to zame velika spodbuda'za delo vnaprej. Moja želja je. da bi si zagotovil mesto v državni reprezentanci in z njo odpotoval na svetovno prvenstvo v Anglijo. Poleg lega pa si seveda želim dobre uvrstitve tudi na
drugih tekmovanjih doma in v tujini.« Tako je izjavil '
Štefan Varga po osvojitvi naslova športnika Pomurja 1980. Osemnajstletni Štefan Varga je letos končal šolo za prodajalce in je zaposlen v veletrgovini Potrošnik Murska Sobota.
9. januarja ob 18. uri francoski barvni film: ..ZBOGOM EMANUELA”.
prodam
JABOLKA — večjo količino — in žganje, prodam. Srečko Kranvogel, Sp. Voličina 118, 62232 Voličina. M—OP
MOTORNO ŽAGO PRODAM.
Zoltan Vogrinčič, Lemerje 62, p.
Puconci. M—1
MEŠALEC ZA' BETON, PRODAM. Razlagova 3. M—2
MOTOR BMW 500 PRODAM. Mačkovci 43, telefon 77-035 — po 18. uri.M—3
DVE SVINJI ZA ZAKOL, prodam. Naslov v upravi lista.
Naročniki f Vestnika . imajo pri objavi malih * / oglasov in zahval 20
AMD GORENJE-VARSTROJ LENDAVA - ŠPORTNA EKIPA POMURJA 1980
Sistemska dirka za
Lendavsko avto-moto društvo Gorenje Varstroj je najmlajše tovrstno društvo v državi, ki je v tretjem letu delovanja osvojilo naslov dr-
svetovno prvenstvo
zavitega ekipnega prvaka. V prvi ligi so imeli dva tekmovalca — Štefana Kekca in Franca Jaušovca. Kekec je
zasedel drugo. Jaušovec pa peto mesto. Drugo mesto sta osvojila tudi v tekmovanju parov. V drugi ligi pa je Lazar ( aha osvojil prvo mesto, uspešen je bil tudi v kvalifikacijah in bo v novi sezoni tekmoval v prvi ligi. AMD Gorenje—Varstroj pa se je
uveljavilo tudi kot odličen organizator domačih in mednarodnih dirk, kjer velja poseben omeniti vsakoletno dirko za »Zlatočelado«.
l udi v letu 1981 bo AMD Gorenje— Varstroj Lendava organizator številnih dirk za
republiško, in državno prvenstvo ter mednarodnih dirk. Posebej velja omeniti sistemsko dirko posameznikov za svetovno prvenstvo, ki bo 26. aprila 1981 v Petišov-cih. Privlačna pa bo prav gotovo tudi mednarodna dirka »za zlato čelado«.

razno
M—4
TREVERZE (dolžina
18 cm), prodam. Naslov
, lista. M—5
TRAKTOR ZETOR 25,
5,30 x • v upravi
odstotkov
Naslov v upravi lista. M—6
prodam.
popusta
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO oddam. Naslov v upravi lista. M—13
TRI MANJŠE PROSTORE — delno opremljene, oddam solidnima zakoncema brez otrok. Telefon 23-648. (vi—MM
ŽELIM SPOZNATI DEKLE, staro do 22 let. Ce si sama, se oglasi osamljenemu fantu.. Ponudbe na upravo lista pod ,,LEPŠA PRIHODNOST”. M—18
Ge bi solza mrtvega zbudila, te ne bi draua mama.
POZD JAVORNIK, TABOR 26, 61380 CERKNICA sprejme v redno delovno razmerje
DVA DIMNIKARJA
Samsko stanovanje zagotovljeno.
ZAHVALA
Ob uspešni Operaciji žolčnih kamnov se prisrčno zahvaljujem dr. Štefanu Kousu, dr. Jožetu Kozarju, dr. Aleksandru Kelemenu in dr. Perkiču ter vsemu zdrav-».stvenemu. osebju kirurškega, internega in pljučnega oddelka soboške bolnišnice.
Iskrena zahvala tudi vsemu strežnemu osebju, posebno sestram’in bolničarjem sobe št. 5. za vsestransko pomoč, ohrabrujoče besede in odlično nego, da bi čimprej okreval.
Še enkrat vsem najtoplejša hvala!
hvaležni pacient Jože Špilak Kuršinci 1. p. Bučkovci

ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene. mame, stare mame in prababice
Kristine Sever
—	roj. Merklin
iz Poznanovec 54
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste drago pokojnico v tako v elikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darov ali vence in cvetje ter nam v najtežjih trenutkih pomagali.
Posebna zahvala g. duhovniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem zaodpetežaloslinke. predstavniku KS iz Mačkovec za poslovilne besede, sodelavcem skladišča pijač, sindikalni ' podružnici TOZD Zvezda in godbi.
Žalujoči: mož Franc, sinovi Mihael. Karel in Franc, hčerke Jolanka, Regina in Marijana z družinami ter ostalo sorodstvo
S	v gomili lihi mirno spiš.
t*— S	'rce ljubeče več ne^ije
j z*-	in ti se več ne prebudiš
| M’	V SPOMIN
T vSii*. Jr/ । januarjaminevaenolelo.odkarjeugasnilo srce našemu
'Jr	dragemu možu-. očetu, tastu, staremu očetu in dedku
Jožetu Lipiču
muzikantu iz Zg. Moravec
is hiti, toda spomin na tebe še živi. Težko je spoznanje,da te ni več med nami in da le nikoli več ne bo.
Hvala vsem, ki sega še spominjate in obiskujete njegov grob.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški Odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik). Brigita Bavčar, Jani Dominko.Jože Graj, Milan Jerše. Janez Kurbus. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 _ Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Od L L 1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih in petkih — Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska ČGP Večer Maribor— Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščeft plahte temeljnega 'davka od prometa proizvodov.
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči izgubi dragega sina
Stevana Oškola
strojnega ključavničarja
iz Peskovec
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, zasuli prerani grob z venci in cvetjem, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala prijatelju Aleksandru Baleku. mojstru Aleksandru Abrahamu, družini Šanca iz Domanjševec. e. g. duhovniku za opravljeni obred, pevcem ter govornikoma MA in KS za ganljive poslovilne besede.
Peskovci. 26. decembra 1980
Žalujoči: mama in očim
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981
STRAN 11

Blejska noč
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
KRIŽEVSKE OPEKARNE
IZVOZ TUDIV-KANADO
1
Marija Žuljevič, poslo-vodkinja na oddelku perila v soboški Blagovnici, se po sedemindvajsetih letih Še vedno živo spominja stiska roke in Titove gostoljubnosti na Blejski noči, ki se je je udeležila kot mlado dekle, zaposleno v prodajalni spominkov znanega turističnega središča.
»Bilo je 9. septembra leta 1954, ko sem se s sodelavko odpravila na slavje in si želela, da bi bila čim bliže predsedniku, ki seje mudil v svoji rezidenci na Bledu. Do slavnostno okrašenega odra nad jezersko gladino sem priveslala, s čolnom ki ga si je prijateljica — domačinka — izposodila v čolnarni. Čisto ob žični ograji sva bili, ko je predsednik Tito, ki je ob tej priliki gostil turškega predsednika Bajata, velel, naj pregrajo umaknejo in mi podal roko, da sem lahko iz čolna stopila na oder. Bilo je nepozabno,« se živo spominja gostobesedna Marija, za | katero je bilo srečanje usodno tudi zato, ker je takrat spoznala svojega moža. Takšni dogodki v življenju pa prav gotovo ne gredo kar tako mimo.
»Pogostitev je bila izjemna in tovariš Tito se je izkazal kot pozoren gostitelj. Ves čas sem bila ob njegovi strani, pazil je. da so bile okusne sladice pri roki in z vsakim, ki mu je nazdravil, je
s Titom
Marija Žuljevič
srknil požirek pijače. Po krajšem ogledu vile Bled, si je zaželel, da bi se popeljali po jezeru, in čoln, s katerim sva priveslali s prijateljico, je postal kar pretesen za vse, ki so se želeli peljati z njim. Mislim, da nas je bilo kar osem in čoln je skoraj zajemal vodo, vendar je bilo doživetje vseeno sproščeno in predsednik izjemne volje. Tako so vsaj ugotavljali tisti, ki so z njim delili več časa, kakor jaz.« Miličnik Janko iz Turnišča, ki je bil takrat tudi na Bledu, je menil, da podobno razpoloženega predsednika še ni videl in je bil posebej ponosen, da je bila v pogovoru omenjena rojstna pokrajina Prekmurja. mlado dekle ob Titovi strani pa njegova rojakinja.
Posebej pa si je to dekle, svojo sedanjo ženo, zapomnil oficir v Titovem spremstvu, kije bil pri štirinajstih že v partizanih in je za rojstvo nove domovine veliko žrtvoval. Visok in v uniformi je stopil po Blejski noči v prodajalno s spominki nasproti hotela Toplice in Marija je postala njegova. Hčerka Zdenka je ponosna, da sta se oče in mama spoznala ob tako izjemnem dogodku in še sedaj pravi, da, če ne bi bilo Tita, bi ne bilo tudi nje.
»Želela sva. da bi bil predsednik Tito boter najinemu otroku, saj Je na nek način tudi bil.« pravi Marija Žuljevič in prav nič ne skri- g va. kako pomembno je bilo v | njenem življenju Blejsko | srečanje. Oči pa se ji ovla- | žijo. ko spregovori o tem. g kako čustveno prizadeta je bila, ko e delikt nemo žalost ob slo’esu z njim. Pred kratkim, ko sc je mudila v Beogradu in se je namenila obiskati Hišo cvetja na De-dinju. je bila na nek način kar zadovoljna, daje bil ponedeljek in so bila, vrata v grobnico zaprta. »Živega ga imam v spominu in prav tako je v meni živ spomin na srečanje z njim.« Le eno takoje bilo v njenem življenju kotje a samo eden tudi Tito.
Brigita Bavčar B
Preden sva z dipl, ing Brankom Zidarjem, direktorjem Križevskih opekarn, pričela ž resmm pogovorom, mi je mimogrede omenil, da kadarkoli se kje pogovarja, ga moti ena stvar namreč, v ljudeh je še vedno globoko zakoreninjeno mišljenje, češ: ,,Ce nisi za šolo in drugo delo, boš pa šel za opeka-rja!” Včasih je bilo to tudi res, vendar pa so ti časi že zdavnaj minili. Danes se v katerikoli opekarni zahteva znanje. Pa dovolj za uvod. Seveda me je najprej zanimala uspešnost poslovanja.
„ Če hočemo podati neko temeljitejšo analizo gospodarjenja, moramo najprej pogledati stanje v celotni opekarniški industriji v Sloveniji. Že pred koncem devet-
Vedno zaskrbljen pogled direktorja Križevskih opekam dipl. ing. Branka Zidarja.
mesečja smo se zavedali, da bodo letos hude težave. Razlog je čisto preprost. Osnovna postavka v naših računih je energetika. Kot ve-* mo, je cena energiji v letošnjem letu izredno narasla. Naša opekarna pa je kljub temu imela neko prednost pred ostalimi opekarnami v Sloveniji. Obseg fizične proizvodnje smo v letošnjem letu dvignili za celih 25 odstotkov, kar pa je posledica investicij v letih od 1978 do 80. V tehjetih smo vložili kakih 70.000.000,00 din, in sicer v razširitev in posodobitev proizvodnje. Vsekakor pa smo z rezultati letošnjega leta zadovoljni.” ,.Letošnja stabilizacijska prizadevanja
pa so bila usmerjena — poleg dobrega gospodarjenja — tudi v izvoz. Kako ste v vaši delovni organizaciji rešili ta problem?”
,,Prav letošnje leto smo pričeli intenzivno izvažati naše izdelke, predvsem strešnike, tako imenovani bobrovec, v sosednjo Avstrijo. Pri tem imamo vsekakor pozitivno razliko, saj so naše potrebe po uvozu bistveno manjše, tako da v veliki meri pokrivamo uvoz z izvozom. Samo 10 odstotkov izvozne vrednosti zadostuje, da pokrijemo naše celotne zahteve po rezervnih delih, ki jih moramo uvažati. Seveda pa igra tudi tu veliko vlogo cena. V sosednji Avstriji je približno 25 odstotkov višja kot pri nas doma. Tudi kvaliteto smo približali njihovim normam in nimamo nobenih problemov. V letošnjem letu pa smo dobili tudi nenavadno ponudbo, da bi namreč naš bobrovec izvažali tudi v Kanado. V Torontu blizu Niagarskih slapov gradijo park, ki je podoben Disne-ylandu. Tovariši iz Kanade so že bili pri nas, se zanimali za naš program in nam tako dali ponudbo, kajti naš proizvodni program jim v celoti ustreza. Zanimivo je tudi, da so transportni strošff relativno nizki, saj so stroški za en kontejner približno 60.000,00 dinarjev. Če bi se lotili tega projekta, potem bi prihodnje leto izvozili za približno 10.000.000,00 dinarjev.’’Kakšni pa so vaši načrti v prihodnjih petih letih?”
,,Naša delovna organizacija je že sprejela temelje plana za prihodnje srednjeročno obdobje. Tam imamo tudi zapisano, da bi v letih 1983—84 investirali 280.000.000, 00 dinarjev v izgradnjo nove tovarne strešnih opek na bazi gline. Avstrijski partner, ki nam je dal to
ponudbo, pa je istočasno omenil, da s tem izdelkom na avstrijskem trgu ne bi imeli problemov, saj bi od 20.000.000 strešnih opek lahko tja izvozili približno 7.000.000 komadov. Vsekakor zanimiv program, saj vemo, da bi samo v Sloveniji v veliki meri zadovoljili tržišče. Pri nas so namreč prisotni tudi ponudniki iz drugih republik, njihova opeka pa je dražja za 200 odstotkov. Ta naš program ima v slovenski opečni proizvodnji prioriteto iz že prej omenjenih razlogov.”
,,V Sloveniji zaenkrat še nimamo konkretnega urbanističnega zakona in razvojnih načrtov. Že večkrat smo slišali o neprimernih kritinah na nepravih mestih. Kaj lahko in kaj ste že naredili na tem področju?”
,,Res je, da smo,' žal, našo lepo slovensko pokrajino skoraj do konca estetsko uničili. V drugih deželah in državah imajo že točno določene predpise za vrsto kritine na posameznih območjih. Le pri nas še tegu nimamo. Moram pa priznati, da je tudi na tem področju že dosežen napredek. V razgovorih z Zavodom za spomeniško varstvo v Ljubljani in Mariboru smo uspeli z nekaterimi programi o poenotenju pri zaščiti kulturnozgodovinskih spomenikov. Prav radi pa bi dosegli take sporazume z raznimi urabnističnimi zavodi in načrtovalci.”
Takšni so torej načrti Križevskih opekarn in njihovega direktorja Branka Zidarja. Upajmo, da jim bo uspelo. Tako bo še ena delovna organizacija na ljutomerskem območju v celoti zaživela na Slovenskem in tujem prostoru.
Dušan Loparnik
V Gradišču delajo in opozarjajo
Med obiskom v Gradišču v soboški občini sem imel najprej občutek, da so vaščani pozabili na vse tisto, kar so po osvoboditvi naredili s skupnimi močmi. Nekam neučakani so in bi radi skoraj več kot v določenem obdobju lahko uresničijo. Dogovarjali so se in, če je treba, se še dogovarjajo, med tem pa ne manjkajo pripombe, ki niso samo pripombe, ampak besede spodbude za vse, ki so odgovorni za razvoj vasi. Krajani imajo za vse to razumevanje in ob reševanju krajevnih problemov ob pravem času pritegnejo tudi druge, ki jim lahko na tak ali drugačen način pomagajo. Tako bodo delali tudi v prihodnjem obdobju, saj imajo pred sabo precej nalog.
,,Kje so že leta! Prijeli smo za krampe in lopate in, skupaj z mojstri in zidarji, zgradili zadružni dom. Ponosni smo bili na to delovno zmago/' pravijo. Zadružni dom se je medtem „postaral", zato je potreben temeljite obnove. Tega se vaščani dobro zavedajo, vedo pa tudi, da bo ta obnova stala okrog 600 tisoč dinarjev.
TRGOVINA IN MAJHNI ZAPLETI
Potrošnik iz Murske Sobote je v zadružnem domu posodobil trgovski lokal, ki ima sorazmerno dobro potrošniško zaledje. Izbira je pač takšna kot jo lahko imajo v utesnjenih vaških prodajalnah, zato vaščani in potrošniki iz okolice niso razočarani. Tudi iz Murskih Črnec, Satahovec in drugih okoliških krajev prihajajo, poslovodkinja pa je dodala, da je promet kar zadovoljiv, le prostori so tesni, pri prodaji pa bi rabila še enega sodelavca. Za enega je, zla-
Zadružni dom v Gradišču je potreben temeljite obnove, pravijo domačini. Zgradili so ga s skupnimi močmi, zato bodo nekaj podobnega naredili pri obnavljanju.
sti ob konicah, dela preveč, stranke pa so pogosto neučakane.
Veletrgovina Potrošnik je res posodobila trgovino, vendar.se je ob tem malo zapletlo pri plačevanju najemnine, ker pri sklepanju dogovora niso bili dovolj dosledni. Tudi to bodo uredili, pravijo, le trgovino hočejo imeti v svojem kraju. Pogovarjajo in dogovarjajo se, zato bodo verjetno kmalu našli najprimernejšo rešitev. Ta zaplet pa bi radi razpletli čimprej.
AVTOBUSI - CESTE
Skoraj ni kraja v Pomurju, kjer ne bi povedali kakšne na račun avtobusnega prometa. Najbolj tihi so tam, kjer avtobusnih prevozov sploh nimajo. V Gradišču pa je kar 150 ljudi, ki se vozijo na delo v Mursko Soboto in Radence. Predvsem za lokalni avtobus — včasih ima tudi zamude — predlagajo, naj bi uvedli „žetone", tako kot drugod po Sloveniji, da potniki pri vstopanju ne bi
imeli problemov z drobižem. Tudi šofer bi bil verjetno s tem predlogom zadovoljen.
Ceste so v vasi asfaltirali, za to so s krajevnim samoprispevkom zbrali dovolj denarja, zdaj pa ga zbirajo tudi za vrhnjo prevleko. Kdaj? Pravijo, da bi to radi naredili že prihodhje
Poslovodkinja Marjeta Časar bi v trgovini v Gradišču pogosto rabila pomoč, zlasti ob „konicah", vendar se znajde tako kot se pač en človek lahko — stranke naj ne čakajo predolgo. Trudi se, mi pa upamo, da bo dobila še koga, ki ji bo pomagal.
leto, saj zaposleni v delovnih organizacijah plačujejo dva odstotka od osebnih dohodkov, kmetje pa dvesto dinarjev od hektara obdelovalne površine. Za to so se na referendumu odločili že lani.
Med pogovorom o cestah so omenili še to, da delovna organizacija Sobota z gramozom preveč obremenjuje tovornjake, v sušnih obdobjih pa ti tovornjaki vozijo prehitro in vaščanom s prahom naredijo precej škode na posevkih ob cesti. Ni jim žal za gramoz, ki ga tovornjaki odvažajo, o cestah in posevkih ob njih pa pogosto povedo kakšno precej glasno.
REKREACIJSKI CENTER
ne obupujejo
V Gradišču niso malo-dušni, čeprav je v tej vasi le 90 hiš, zato, ob drugem, urejajo rekreacijski center. Denarja je malo, volje pa precej. Za to z dobro organizacijo pogosto poskrbijo mladi skupaj z drugimi organizacijami in društvi.
Janko Stolnik
Del petrokemičnega kompleksa, v katerega je vtkano veliko dela in znanja lendavskih naftarjev
Ni enostavno in prijetno delati v temeljni organizaciji, ki že dalj časa posluje z izgubo, to pa iz dveh vzrokov. Prvi je v tem, ker te ,,imajo vsi na očeh”, češ da delaš izgubo, drugi pa v tem, ker veš, da delaš izgubo, pa ne po svoji krivdi, a si pri tem nemočen. Tako je to v temeljni organi- j zaciji INA-Nafte Petrokemija, kjer že dalj časa ugotavljajo, daje vzrok za izgube predvsem v nesorazmerju cen in da bo stvar še bolj smešna, naj povem, da je denimo cena plina, ki ga rabijo v tovarni metanola večja kot proizvedeni metanol. Seveda jih pri tovarni metanola tepejo še visoke obveznosti za najete investicijske kredite, tako pri enem kot pri drugem pa so nemočni. Za letošnje leto so na ta način planirali izgubo v višini 117 miljonov dinarjev, žal pa je ta izguba že ob devetih mesecih tega leta presežena.
Lastna sanacija izgube ni izvedljiva, izhod pa je v tem,, da bi cene proizvodov Petrokemije ovečali tako, da bi bili kriti stroški surovin pa tudi stroški kreditov. Poleg vsega jih tepejo še druge nepredvidene težave, denimo zastoj proizvodnje v marcu zaradi zaustavljene dobave zemeljskega plina po slovenskem plinovodu iz SSSR, to je povzročilo škodo in ponovno izgubo v višini 17 milijonov dinarjev. Izpad električne energije, trajai je 32 dni, je to izgubo povečal še za novih 12 milijonov dinarjev. Devalvacija dinarja je obveznosti za najete kredite še povečala, tako da so ob- j resti višje za 18 milijonov dinarjev. Človeku se kajpada ob vseh teh števi- I Ikah zavrti, saj tu vsaka malenkost, vsaka napaka stane na desetine mili- ( jonov. Kako rešiti trenutno stanje? Možnost je ena in sicer s pomočjo ostalih temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije, SOZD INA in I predvsem republiškega sklada skupnih rezerv Slovenije. Toda, to je, kot že rečeno, le začasna rešitev, dolgoročna sanacija pa je možna le z dvigom realnih ekonomskih cen produktov, da bi lahko krili vse stroške poslovanja. Stari naftarji so šli v teh 35 letih skozi trdo življenjsko šolo, zato ne obupujejo, vprašujejo pa se vendarle, zakaj se cene ne uredijo. Višje cene bi menda dosegli tudi s sporazumevanjem z odjemalci, zvezni zavod za cene pa je ostal prej ko slej še vedno gluh za njihove prošnje. janj d.
STRAN 12
VESTNIK, 6. JANUARJA 1981