LETO V. SOBOTA, 15. MAREC 1975 št. 3 Togo našim ženam Spoštovane tovarišice — dekleta in ženice, matere, ki ste že spočele in ve, ki niste še načele, ve, ki enkrat ali večkrat ste rodile, pa ve, ki boste potni list za Rim dobile, ki spočetja ste užile že sladkosti a niso znane vam še mesecev vseh devet bridkosti. Vam voščilo to velja — ko dan slavimo vseh žena. Mislim, da narobe nič ne bo, če se danes malo spomnimo — kako nekoč je z ženskami bilo. Zato v preteklost malo se ozrimo in spomine na minulo dobo obudimo, zdaj ko ob kozarcu, polnem vina, poglejmo kaj nam pravi zgodovina. Res, da danes uganjamo tu spase, a ženske so nekoč imele hude čase. Na splošno jim takrat je predla slaba, po nomenklaturi je bila le baba. A danes je v družini ona špica, ne več baba. možu zgolj je danes tovarišica. Nekoč bila je stvarca le mikavna, danes že je enakopravna, Zato pravico ima volilno in pasivno in po vrhu še aktivno. Delegatkinja je v mestih in naseljih — celo v ministrskih sedi foteljih. V razpravah javnih sme sodelovati, da celo še dedci morajo molčati in največkrat velja kar reče mati. Od sestanka do sestanka skače, ne le doma, celo na cesti nosi hlače. Enakopravnost pa ne bila bi dostojna, če v financah ne bila bi samostojna. Zdaj sama služi si denar — koliko to dedcu prav nič mar, Četudi kdaj jo mahne v bar. In če dedec poseduje dobre znanke, jo mahne včasih kar čez planke kdo zato zameril bi ženam, če po začasno nadomestilo gre drugam. Nekoč je dedec ženo korobačil — čas pa danes se je predrugačil, pogosto ona njega zdaj nakreše, po viži njeni dedec zdaj zapleše. Zakonskih pa dolžnosti izpolnjevanje, ponudba pač ureja in povpraševanje. Plačilo gre seveda po učinku in po normi, zasluži le, če mož je v formi. P e. poglejmo še v davnino, koliko žensk je imelo pokojnino. Če bila je bolna — vzdihovala je v stranišču, danes zdravi že se v letovišču. Na potoku včasih je plenice prala,s fingradom in šivanko le šivala, oglje v likalniku pihala, z burkljami po peči ropotala, na kolenih mnogokrat klečala, ko umazana je tla pucala. Danes je električni štedilnik, pralnik in likalnik, pod pa iz plastičnih že zdaj je mas, gospodinja bit je špas. Tehnika ogromno je napredovala, ugodnosti velike ženskam dala. Še to mogoče je storiti, če želela ženska bi roditi, pa ne mogla dedca bi dobiti, lahko umetno da se usemeniti Vendar to le redka je zadeva — vsaka se za klasičen način ogreva. Danes pač postala je resnica — Žena pač je pravcata kraljica. Kar pa praznik ta zadeva, naj po svetu vsem odmeva. Drage naše tovarišice — srcu mnogemu kraljice, srečno zdravo vam življenje bodi po poteh naj vas usoda vodi, a ne pozabite teh naših vzklikov, vrnite nam za štirideset mučenikov. imamo, brez vas bi se svet ustavil. Pa naj se ustavi za en dan, za vaš praznik. Poveselite se, praznujte ga, odvrzite vsaj za en dan skrbi, dolžnosti — preveč jih je vse ostale dni! Potrudili se bomo, da jih bo manj. Rože, ki ste jih dobile za svoj dan, naj vam vse povedo. Marjan Knaflič POPRAVEK Avtorju članka »Proizvodnja suhomontažnih podbojev SM-3 je končana« tov. Kocjančiču se opravičujemo zaradi napake v naslovu, ki se pravilno glasi »proizvodnja suhomontažnih podbojev SM-3 je stekla«. Tiskarski škrat Studor Ob dnevu žena Praznik 8. marec, dan žena se čedalje bolj uveljavlja. Vsi vemo, da so medsebojni odnosi eden najpomembnejših činiteljev v našem življenju, naj si bo to v krogu svoje družine, ali na delovnem mestu. Medsebojni odnosi pa niso sestavljeni samo iz črk, temveč iz vse pomembnejših prvin, na katere dostikrat pozabljamo. Ob dnevu žena menda ne bomo nanje pozabili, nasprotno, skušali bomo ženam izkazati prijateljsko pozornost, morda jih tudi obdariti. S to skromno pozornostjo jim bomo napravili dosti veselja in se skromno oddolžili za njihovo delo na delovnih mestih, doma v družini in za njihovo borbo za današnji mir. Njihov boj za enakopravnost je bil težak in dolg. V mnogih deželah še vedno traja in bo trajal še vse dotlej, dokler nam ne bo vsem prešlo v zavest, da je tudi žena tista, ki v skupnosti predstavlja enakopravni del celote. Rajko Primožič Radi vas imamo Brez vas bi ne bilo nas. Svet bi se ustavil. Sploh ne vem zakaj vas imenujemo »šibki« spol, saj ste močnejše od nas. Mame, žene, sestre, hčerke, sodelavke, prijateljice — radi vas Rezultati poslovanja v 1.1974 Zadolžitve, sprejete z gospodarskim načrtom za leto 1974, nili z naslednjimi indeksi: smo izpol- neto prodajna vrednost 96 TOZD »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica TOZD Bled TOZD Mojstrana TOZD Podnart 115,27 115,57 90,88 122,00 Skupaj DO LIP Bled 114,30 Kritje na pragu TOZD % TOZD »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica TOZD Bled TOZD Mojstrana TOZD Podnart 188,54 127,12 37,37 84,90 Skupaj DO LIP Bled 143,08 Izvoz % TOZD »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica TOZD Bled TOZD Mojstrana TOZD Podnart 70,45 78,13 120,51 Skupaj DO LIP Bled 81,62 Ce primerjamo doseženo neto prodajno vrednost v letu 1974 z doseženo v letu 1973, potem ugotovimo, da znaša porast le te v letu 1974 37 %, seveda pa moramo istočasno ugotoviti, da je ta porast predvsem vrednostni ne pa tudi količinski. Kritje na pragu za delovno organizacijo LIP Bled se ob upoštevanju niže vkalkulirane amortizacije od planirane, pojavi z indeksom 124,5. Masa vkalkuliranih osebnih dohodkov je za 25 % višja od leta 1973, pogodbene obveznosti so v masi nespremenjene, izreden porast pa beležimo pri zakonskih obveznostih, ki so višje od leta 1973 kar za 209 %. Seveda pa je tudi res, da so bile obveznosti iz bruto osebnih dohodkov znižane. čeprav smo dosegli le 81,62 % plana je LIP Bled dosegel rekorden izvoz, ki je znašal skoraj 5,000.000 dolarjev in bi ga po vsej verjetnosti dosegli še znatno višjega, v kolikor se ne bi pojavile izrazite težave zaradi restrikcij v gradbeni dejavnosti v tujini. Te težave se na žalost nadaljujejo tudi v letu 1975. Indeks izvoza pri TOZD Mojstrana ni prikazan, ker ni imela zadolžitev, dosegli pa so izvoz v vrednosti din 6,141.346, kar predstavlja 50,47 % celotne neto prodajne vrednosti TOZD. Pri navedenih podatkih ne navajamo indeksov za TOZD trgovina, ker je bil za to organizacijo način planiranja nekoliko drugačen in ni primerljiv z ostalimi TOZD, so pa vsi doseženi elementi ugodnejši od planiranih. OSEBNI DOHODKI Povprečni mesečni osebni dohodki na bili naslednji: zaposlenega v letu 1974 so znesek indeks 74/73 TOZD »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica 2.484 120 TOZD Bled 2.545 127 TOZD Mojstrana 2.561 116 TOZD Podnart 2.517 133 TOZD Trgovina 3.155 106 Skupne službe 3.833 120 Povprečno v DO LIP Bled 2.638 122 Povprečno preseganje normativov za neposredno delo je znašalo v: TOZD »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica 24.28 TOZD Bled 20,96 TOZD Mojstrana 22,19 TOZD Podnart 21,88 Povprečno v DO LIP 22,78 Povprečno izplačani učinki za posredno delo TOZD »Tomaž Godec«, Boh. Bistrica 16,65 TOZD Bled 30,76 TOZD Mojstrana 21,05 TOZD Podnart 35,73 TOZD Trgovina 15,61 Skupne službe 23,32 Povprečno DO LIP Bled 23,32 Z izplačano, oziroma razpore- lja samo vrednostni porast, tem- jeno maso osebnih dohodkov več tudi količinskega in nam smo v okviru dovoljene mase osebnih dohodkov, izračunane po določilih samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov delavcev v slovenski lesni industriji. Povprečje skupno razporejene mase za osebne dohodke na delavca na mesec je bilo 2.685,42 din ali 22,04 % več kot v letu 1973, kar pa je izpad rasti republiškega povprečja gospodarstva. OSTALI PODATKI O GOSPODARJENJU V LETU 1974 Zaloge surovin, reprodukcijskih materialov, polproizvodov, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov so bile za 99 % višje od leta 1973, kar ne predstav- otežuje, seveda poleg otežkočene prodaje, nemoteno proizvodnjo zaradi natrpanosti skladišč. Stanje dolžnikov v državi je za 105 % višje od leta 1973, stanje dolžnikov v tujini pa predstavlja le 23 % stanja predhodnega leta. Ob upoštevanju dolžnikov na domačem in tujem trgu skupaj ugotavljamo porast za 21 % kar je nekako v skladu s porastom realizacije v povprečju. Porast dolžnikov je sicer problematičen, ker nam kaže ponoven pojav nelikvidnosti našega gospodarstva. Vezana sredstva v surovinah, gotovih izdelkih in kupcih so za 50 % višja kot v letu 1973, kar praktično pomeni, da celoten ostanek dohodka ne zadošča za pokritje tega povišanega angažiranja sredstev. Zato je nujno pod vzeti ukrepe za znižanje stanj v vseh navedenih sferah. Sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo so tako v masi, kakor tudi v odstotku nekoliko višja kakor v letu 1973. Novi izdelki: Seveda pa je odstotek teh sredstev v celotnem dohodku še vedno znatno nižji od doseženega v letih 1971 in 1972. Poleg tega pa je angažiranost teh sredstev že popolna za kritje zalog in kupcev. Cuznar Franci Sedežna garnitura »STUOORll V težnji čimboljšega ovrednotenja kvalitetnega smrekovega lesa in nov val rustikalnega pohištva je nastal nov izdelek sedežna garnitura »Studor«. Izhodišče za oblikovanje in razvoj jedilnega ali družabnega kota je bilo že obstoječe podnožje mize, namenjene za prodajo v USA. Že na lanskem jesenskem zagrebškem velesejmu smo predstavili prvi vzorec jedilne garniture, ki je vsebovala poleg mize, še stransko, malo in čelno klop. Maloprodajni cenik za garnituro »Studor« Naziv izdelka Dimenzije cena/kom 1 miza 1364 X 864 X 32 mm 1213 2 kotna klop 1460 X 500 X 32 mm 696 3 čelna klop 864 X 381 X 32 mm 520 4 stol z nasi. 480 X 460 X 38 mm 511 5 manjša klop 500 X 381 X 32 mm 430 6 naslonjač 1460 X 200 X 20 mm 127 7 naslonjač 480 X 200 X 20 mm 44 Cene se razumejo prometni davek. fco skladišče. V ceni je vračunan Osnovo smo imeli, treba je bilo le še dopolniti program in razviti. Stransko klop smo spremenili v kotno klop, ji povečali sedežno ploskev ter rešili kotni stik. Zaradi serijske proizvodnje smo kotnim klopem izenačili dolžine, zaradi tega pa smo morali zaradi zaključka mizo nekoliko skrajšati. Kotni klopi sta označeni z 2 a in 2 b in se ločita po izvrtinah na stranskih, oziroma čelnem robu sedežne plošče zaradi kotnega spoja. Kotnim klopem smo dodali še hrbtno naslonjalo, ki se pritrdi na zid s štirimi vijaki. Čelna in mala klop sta ostali, razen drobnih korektur, isti kot v prvem planu zagrebškega prototipa. Na novo pa smo razvili stol z naslonjalom, ki je sestavljen iz sedežne plašče in 4 nog s pod-nožnim vezjem in hrbtnim naslonjalom, ki je oblikovno izrezano. Stol je uspešno prestal različne mehanske preiskave pri obremenitvah in dobil atest, ki odgovarja zahtevanim določilom JUS. V celoti je garnitura izdelana iz prvovrstnega smrekovega, jelovega lesa. Površinska obdelava pa je v dveh izvedbah: v naravni barvi ali luženo rjavo in lakirano s poliuretanskim lakom v polmat izvedbi. Posebnost je tudi v tem, da so vsi elementi sestavljivi, kar je zelo pomembno za embaliranje, transport in vskladiščevanje. Posamezni deli elementov so zaviti v krep papir in vloženi v kartonsko embalažo. Priložen je potreben montažni material in navodilo za sestavljanje. Garnituro STUDOR, ki smo jo poimenovali po bohinjski vasi, smo razvili v projektivnem razvojnem biroju v sodelovanju priprave dela in oddelkom pohištva v TOZD »Tomaž Godec« v Bohinjski Bistrici, kjer garnituro že v celoti izdelujejo v oddelku za masivno pohištvo. Prvih nekaj kompletov garnitur STUDOR smo že razposlali v trgovske salone s pohištvom po Jugoslaviji tako, da lahko rečemo, da se je prodaja začela. Cena kompleta je konkurenčna sorodnim garnituram drugih domačih proizvajalcev tako, da upamo na prodajni uspeh. Garnitura je namenjena za prodajo na domačem trgu. Program reklame je že v teku, prav tako je že v tisku prospekt, garnitura bo predstavljena na raznih sejmih, reklamnih oglasih in TV. Kot sem že navedel, je garnitura sestavljiva in ob kompleti-ranju določenih elementov jo lahko uporabljamo v več kot dvanajstih variantah v različnih interierjih. Garnitura je primerna tako za individualno opremo jedilnih kotov, hobby prostorov, ters (lož), kot za opremo gostinskih in drugih javnih prostorov. Zvone Papier Garnitura STUDOR v hotelu Podvin Samoupravne interesne skupnosti V skladu z določili nove ustave, da delovni ljudje neposredno odločajo o zadovoljevanju skupnih in splošnih potreb na podlagi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, so bile ustanovljene samoupravne interesne skupnosti. V naši občini so bile ustanovljene naslednje samoupravne interesne skupnosti: temeljna izobraževalna skupnost, otroško varstvo, kulturna skupnost, te-lesnokulturria skupnost, socialno skrbstvo, skupnost za zaposlovanje, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupnost zdravstvenega zavarovanja ter raziskovalna skupnost. Ustanovne skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti so bile v januarju in začetku februarja letošnjega leta. Na prvih sejah so bili izvoljeni organi skupščin in sprejete programske zasnove dela za leto 1975. V naši delovni organizaciji smo 5. decembra preteklega leta izvolili delegacije v samouprav- ne interesne skupnosti, kjer imamo 1 delegatsko mesto. Zaenkrat še ne moremo govoriti o kakih posebnih izkušnjah pri delu naše delegacije, ker smo z delom šele dobro začeli. Vabila z materiali za seje sprejme predsednik konference delegacij. Material se razmnoži in pošlje po en izvod na vsak TOZD. Delegacije TOZD material obravnavajo na sejah, dajo morebitne pripombe in določijo delegate za konferenco delegacij delovne organizacije. Na konferenci delegacij TOZD in skupnih služb ponovno obravnavamo material in morebitne pripombe, oziroma predloge posameznih delegacij. Vskladimo stališče do obravnavane teme ter določimo enega delegata, ki bo zastopnik naše delegacije na seji samoupravne interesne skupnosti. Delegati, ki nas zastopajo na sejah SIS, se menjajo. Zapisnike sej posameznih skupnosti pregledamo na prihodnji konferenci delegacij. Jordan Blažev ič Sušilnica TOZD Bled Več solidarnosti in razumevanja Tako kot zadnje mesece, se bomo verjetno morali še v naprej spoprijemati s težavami ter intenzivno usmerjati akcije in gibanje za reševanje družbenoekonomskih smernic na negotovem domačem trgu. Ob prisotnosti hiperprodukcije posameznih artiklov in s tem v zvezi nelojalne konkurence, bomo s težavo kos nalogi, ki smo jo dolžni reševati s skupnim ri-zikom in odgovornostjo. če ne gre vedno tako kot bi si želeli, se je nujno potrebno vrniti k izhodiščem za sistematsko odstranjevanje negativnih poja- UJETA PRODAJA Le kaj za vraga me drži, da z vrati ne morem na tržišče? vov, za katere smo pogosto krivi tudi sami. Kdor zasleduje dnevno časopisje in druga informativna sredstva, je prav gotovo seznanjen s problemi, ki tarejo v zadnjem obdobju, poleg ostale, tudi lesno industrijo. Zato bi želeli, da tem splošnim težavam prisluhne sleherni član kolektiva z razumevanjem in da zaradi nepoznavanja situacije ne kritizira najbolj prizadeto, t. j. prodajno službo, ki po vseh svojih močeh, z vso vnemo in odgovornostjo poskuša primemo ukrepati v danih okoliščinah. Menimo, da sedaj ni čas za nestrpnost, še manj za zgubljanje glave, saj nam lahko samo škoduje, ne pa koristi. Dolžnost slehernega posameznika je, da poskuša ublažiti težko situacijo, tako v delovni organizaciji sami, kot tudi izven nje, zlasti s tem, da dano stanje okarakterizira dokaj kritično, vendar brez panike in škodljivega polemiziranja, ki se odvija ne le v delovni organizaciji, temveč vsepovsod, celo po gostinskih lokalih. Tudi na naših vse prepogostih sestankih ugotavljamo, da določeni posamezniki pretiravajo v svojih izjavah in iz trte izvitimi podatki zavajajo člane kolektiva, zlasti pa samoupravne organe v zmote ter mečejo slabo luč na sposobnost delavcev na posameznih področjih dela. Take pojave bi bilo potrebno zatreti v kali, k temu pa bi moral prispevati vsak posamezni član kolektiva s svojim razumnim in koregiranim odnosom do sodelavcev, kolektiva in družbe sploh. Zaradi takih neljubih in očitajočih izpadov smo se odločili razgrniti podatke o poslovanju na domačem trgu, t. j. dosežene rezultate v odnosu na planske zadolžitve, kot sledi: Sortiment rt 4-» O o u a S rt 2.S 'g S fi C . G rt O T3 d rt v S > G £ W g jS o P-i M š ° HH M CS rt - r* g c S o H L, ft žs? žagan les m3 500 379 750.000 735.088 98 str. st. obloge m2 15.000 25.562 1.025.000 1.867.464 182 stavb, pohištvo kom 14.360 9.497 7.425.400 5.834.479 79 gradb. plošče m2 20.000 22.315 3.235.000 3.889.259 120 zaboji m3 160 271 324.000 557.328 172 iso-span kom 35.600 34.950 871.800 875.118 100 sekanice prm 2.200 1.818 413.000 337.150 82 Studor garn. kom 100 8 288.000 26.460 9 Stik - 4 kom — — — 69.241 — Ostale usluge — — 31.700 75.350 238 Skupaj 14.363.900 14.266.937 99 Od zgoraj navedenih sortimen-tov je še vedno pereče vprašanje plasmana stavbnega pohištva, proizvodnje TOZD Bled, zato podajamo posebej pregled realizacije za mesec februar 1975: Vrednostna zadolžitev 6.365.000 dinarjev; Realizirano 4.679.801 din; ali 74 % Količinska zadolžitev 13.300 komadov; Realizirano 8.371 komadov; ali 63 % Sortiment Enota mere Izvršena količina febr. 1974 Izvršena količina febr. 1975 Izvršena real po vredn. febr. 1975 žagan les m3 24 379 735.088 str. st. obloge m2 9.605 25.562 1.867.464 stavb, pohištva kom 9.314 9.497 5.834.479 gradb. plošče m2 1.247 22.315 3.889.259 zaboji m3 176 271 557.328 iso,span kom 42.582 34.950 875.118 sekanice prm 1.075 1.818 337.150 Studor garn. — 8 26.460 Stik-4 kom — — 69.241 ostale usluge — — 75.350 Skupaj: NPV 6.295.157 14.266.937 Indeks realizacije februar 1974/75 je 226 % Rezultate prodaje proizvodov TOZD Bled za mesec februar lahko ocenjujemo kot kritično, vendar je večji odjem in rezultat akcije prodaje iz meseca februarja pričakovati šele v mesecu marcu. če primerjamo količinski pregled dela prodajne službe v mesecu februarju 1975 v odnosu na februar 1974, ugotavljamo, da se je obseg dela občutno zvišal, kar prikazuje naslednji pregled: Iz prikazanih podatkov celotne realizacije in primerjave februar 1974/75 je razvidno, da zaenkrat ni osnove za panične diskusije, saj obstajajo večje možnosti za optimistično gledanje na bodoče poslovne uspehe, še zlasti zato, ker smo proizvajalci artiklov, katerih sezona se šele pričakuje. V kolikor bomo stremeli za izboljšanjem položaja, v pogledu skladiščnih prostorov, in če bomo usklajevali našo proizvodnjo s potrebami na trgu, bodo naša optimistična gledanja osnovana. Zavedati bi se morali, da je naš časopis Glasilo najboljše sredstvo za obveščanje in informiranje o dogodkih in situaciji, v kakršni smo, in če bomo te informacije prebrali, bodo lahko sestanki, ki obravnavajo pogosto tudi tržno situacijo, krajši, s tem pa prihranjena marsikatera dragocena produktivna ura. Zvonko Jirasek Vsem članom kolektiva Ljubljanska banka, enota Radovljica, nam je poslala obvestilo, katerega v celoti objavljamo: Ena najpomembnejših nalog banke je intenzivno spremljanje dogajanj v gospodarstvu in izvajanje ukrepov kreditne politike. To pa lahko doseže le banka, ki ima velike vire sredstev, da jih nameni za pospeševanje in razvoj vseh gospodarskih panog. Dolgoletne izkušnje pri zbiranju sredstev pa kažejo, da se veliko bolj veča delež sredstev prebivalstva. Ko govorimo o sredstvih prebivalstva, imamo v mislih tudi izplačilo osebnih dohodkov zaposlenih na hranilne knjižice in o tem bi se radi pomenili tudi z vami. Sami gotovo veste, da izplačevanje osebnih dohodkov v gotovini pomeni ogromen odliv sredstev iz gospodarskega dogaja- nja. Ta sredstva mrtva ležijo pii posameznikih in se le postopno vračajo v gospodarstvo, kar povzroča zastoje v tekočem dogajanju in likvidnosti v gospodarstvu. Ljubljanska banka, enota Radovljica ima pri izplačevanju osebnih dohodkov na hranilne knjižice bogate izkušnje, saj se je v to obliko zbiranja sredstev vključilo že 17 organizacij združenega dela s skupno 7000 zaposlenimi. V letošnjem letu bo banka namenila do 60 % avista sredstev prebivalstva za potrošniške kredite. Banka bo dajala potrošniške kredite v letu 1975 v skladu z uredbo o splošnih pogojih za dajanje potrošniških kreditov občanom, ki z njo poslovno sodelujejo. Občan z banko poslovno sodeluje, če izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: — da ima na hranilni knjižici, tekočem računu, deviznem ali žiro računu 10 % od zneska zaprošenega kredita, najmanj 3 mesece pred vložitvijo prošnje za potrošniški kredit ali — da ima namensko vezana sredstva na najmanj 13 mesecev v višini 10 % zneska zaprošenega kredita ali — da prejema svoje osebne dohodke ali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun ali — da namensko veže domačo ali tujo valuto po pravilnikih Ljubljanske banke. Obenem vam sporočamo delovni čas za stranke, in sicer: vsak dan od 6.30 do 18. ure in ob sobotah od 6.30 do 11. ure. Pa smo tam... Kje tam, se boste vprašali. Odgovor: mesec februar, leto 1975. Mesec, ko je naš uredniški odbor dobil prvo pismeno kritiko in prva navodila o vsebini prispevkov v našem Glasilu. Zelo vzpodbudno in dobrodošlo, vendar bi lahko rekla, v določenih pogledih neizvedljivo. Zakaj neizvedljivo? Ob tako minimalni zainteresiranosti za sodelovanje lahko prinaša naš časopis le novice in obvestila, ki jih v njem prebirate — če jih prebirate. — zaradi mesečnega izdajanja je dostikrat nemogoče objavljati dogodke, ker časovno zamujajo in zato niso aktualni, — o pomenu obveščanja v naši samoupravni ureditvi je seznanjen sleherni član kolektiva, vendar so le redki, ki samoiniciativno nekaj doprinesejo. Vsi hočemo biti o vsem obveščeni, kar pa sami vemo, se nam ne zdi vredno povedati drugim. Ničesar ne pade samo z neba, še za točo, sneg in dež so potrebni oblaki, — dostikrat nočemo pisati o načrtih, da morda ne bi izpadli smešni. Raje se pohvalimo takrat, ko je nekaj uspešno zaključeno, kar je zgrešeno. Kdor redno prebira naše Glasilo, lahko ugotovi, da je skoraj 80 % prispevkov pisanih v preteklem času. Ljudi smo obvestili o zaključku, vzeli pa smo jim pravico spremljanja dogodka, — posebno poglavje so stalne rubrike. Zasledite lahko dve: Ognjeni zublji in Mali kotiček. Pohvale vredna je prva, druga pa je zaživela le dvakrat. Predlog, da se odpreta stalni rubriki »O delu samoupravljalcev« in »Novice iz SOZD« je utemeljen, vendar utemeljitev in predlog nista zadostna poroka za uspešnost teh rubrik. Delegati si bodo morali že enkrat dopovedati, da je njihova dolžnost obveščati kolektiv, kako zastopajo svoje interese v TOZD, med TOZD, v SOZD, v samoupravnih interesnih skupnostih. Se in še bi lahko naštevala pomanjkljivosti in probleme v zvezi z izdajanjem Glasila. ZAKAJ JE NASE GLASILO TAKŠNO, KAKRŠNO JE, NAJ VSAK VPRAŠA SEBE IN NAŠEL BO ODGOVOR. Jeglič V smislu nalcg in sklepov sprejetih na IV. seji predsedstva CKZKJ in X. seji predsedstva CK ZKS ter sklepov Občinskega komiteja ZKS in sklepov občinskega sindikalnega sveta sta sprejela zbor, dne 30. 1. 1975 in OOZK, dne 31. 1. 1975, TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica naslednji Akcijski program za stabilizacijo kot obveezn dokument vseh članov ZK, vseh služb, odgovornih oseb in vsakega posameznika v TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica. Za zgraditev celovitosti sistema osebne in kolektivne odgovornosti vseh članov delovnih skupnosti in s tem kot prispevek za stabilizacijo gospodarstva se s tem akcijskim programom dajejo kompletne zadolžitve posameznim službam oziroma posameznikom, zlasti pa tiste naloge, ki so v tem obdobju najvažnejše, čeprav gre v večini primerov za naloge, ki se redno pojavljajo in jih je zato treba stalno in tekoče reševati. A. Organizacija proizvodnje 1. Z reorganizacijo podjetja v TOZD in združitev TOZD v DO se mora organizacija podjetja uskladiti s Samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo LIP, Lesna industrija Bled, Organizacijo služb v TOZD (priprava dela, konstrukcija, študij dela, vzdrževanje itd.) je treba organizirati tako, da bodo učinkovite ter da bodo delitev dela in odgovornosti jasne. Nosilec naloge: AOP in vodja TOZD Rok: 30. 6. 1975 2. Urediti delovno dokumentacijo za oddelek pohištvo. Nosilec naloge: Stare ing. Janez Rok: 30. 3. 1975 3. Izdelati tehnološko študijo o uporabi odpadkov v oddelkih žaga in opažne plošče. Nosilec naloge: čuden ing. Vinko Rok: 30. 4.1975 4. Uvede se tedensko mikro-planiranje proizvodnje in porabe materialov. Nosilec naloge: Žitnik Janez in vodje oddelkov Stalna naloga! B. Ekonomika poslovanja 1. Večjo skrb je posvetiti potrošnji materialov in ostalim stroškom. Odgovorna služba seznani vodstvene kadre v oddelkih z normativi potrošnje, spremlja potrošnjo ter obvešča o odstopanjih oddelke, vodjo TOZD in predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Nosilec naloge: Stare ing. Janez Stalna naloga! 2. Dosledno izvajati predpise o kontroli kvalitete v cilju zmanjšanja reklamacij in izboljšanja izdelkov. Nosilci naloge: Izmenovodje, vodje oddelkov Stalna naloga! 3. Izdelati študijo o možnostih povečanja pridobivanja lesne moke. Nosilec naloge: Taler ing. Niko Rok: 30. 4. 1975 4. V cilju zmanjšanja stroškov, ki nastajajo z odvozom ža-govine v letnem času in problemom onesnaževanja okolja z ža-govino je treba proučiti možnost prodaje le-te za iverko oziroma predelave žagovine v brikete ali lesno moko. Nosilec naloge: Bajt ing. Franc Rok: 30. 5. 1975 C. Delovna disciplina Delovna disciplina je ekonomska kategorija in sestavni del elementov gospodarjenja. Delovna disciplina je odraz zrelosti članov delovne skupnosti vsake TOZD. Visoka stopnja discipline pomeni visoko zavest, zrelost in široko razgledanost delovnih ljudi v združenem delu ter obenem boljše pogoje in večji obseg samoupravljanja in obratno. Splošno se ugotavlja, da je delovna disciplina močno zrahljana in splošno mnenje je, da se tu ne da napraviti ničesar, kar pa ni res. Zato smatra komisija za sestavo akcijskega programa o stabilizaciji, da se vztraja na izvajanju ukrepov glede izboljšanja reda in discipline, poleg tega pa se predvidi še: 1. Zgradi naj se nova vratarnica s centralnim vhodom v tovarno in kontrolno uro. Nosilec naloge: Čuden ing. Vinko Rok: 30. 6. 1975 2. Uredi se parkirni prostor za osebne avtomobile: Nosilec naloge: Langus Franci Rok: 15. 4. 1975 3. Uvede naj se destimulacija za odsotnosti oziroma stimulacija za stalno prisotnost na delu. Nosilec naloge: Mencinger Franc Rok: 30. 6. 1975 4. Obvestilo za izboljšanje delovne discipline, izdano 14. 1. 1975, se posreduje vsem članom naše TOZD. Nosilec naloge: Mencinger Franc Rok: 15. 2. 1975 5. Očisti se okolica oddelkov in ostalih delovnih prostorov, čistoča in red se morata stalno vzdrževati. Nosilci naloge: Vodje oddelkov Stalna naloga! D. Delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij 1. Izdelati in sprejeti je treba Statut TOZD. Nosilec naloge: Mencinger Franc Rok: 15. 3. 1975 2. Povečati je treba aktivnost dela samoupravnih organov Bohinjska Bistrica zavzema centralni del bohinjskega kota in leži na 521 m nadmorske višine, šteje pa okrog 1750 prebivalcev, kar pomeni nekaj manj kot 25% vseh Bohinjcev. Prebivalci so v glavnem zaposleni v dveh večjih kolektivih, LIP Bled TOZD Bohinjska Bistrica, GG Bled TOZD Bohinjska Bistrica, in v nekaj manjših kolektivih kovinske, gradbene stroke ter trgovine in prometa. Nekaj manj pa je zaposlenih v turizmu in gostinstvu. Taka je danes Bohinjska Bistrica ... Bohinjski kot je eno najbolj avtohtonih in prirodno ohranjenih območij Slovenije. Kljub bogatemu turističnemu potencialu je razmeroma slabo ekonomsko valorizirano. Poslovni interes investitorjev predvsem v turistično-trgovske novogradnje v Bohinju je kljub naraščanju turističnega prometa malenkosten, čeprav ekonomske raziskave kažejo, da je tveganje v turistične naložbe v gorskem svetu manjše kot ob morju. Nekaj več je zanimanja za gozdarsko-lesno predelavno industrijo. Zimska turistična ponudba Slovenije je neproporcionalna s povpraševanjem. Smučišča so opremljena stihijsko in nenačrtno. Območje Soriške planine, Malega vrha, Koble je ostalo edino in neposredno dostopno smučarsko območje na Gorenjskem, če ne celo v Sloveniji, kjer obstoji možnost najbolj funkcionalne in racionalne rešitve žičniškega sistema, Bohinjska Bistrica pa kot nekdaj vodilni zimsko-športni turistični center. Bohinjska Bistrica je z evropskim komunikacijskim omrežjem razmeroma dobro povezana. Neposredno nanjo se navezuje cesta II. reda Lesce—Bled—Bohinjska Bistrica, železniška proga Jesenice—Nova Gorica z modernimi vlaki, ki povezuje Bohinj s slovenskim in tržaškim primorjem, mednarodna letališča Ljubljana, Celovec in Ronchi predstavljajo bistveno dopolnilo, predvsem za obisk iz severnih in zahodnih evropskih ter prekomorskih dežel. Leta 1906, ko je bila dograjena »goriška« proga, je Bohinjska Bistrica pridobila prvo ustreznejšo transportno komunikacijo, ki je Bohinj povezala s svetom in ga takorekoč odkrila. Čeprav je bila proga zgrajena predvsem zaradi ekonomsko-političnih ambicij tedanje Avstro-Ogrske, je Bohinju, predvsem pa Bohinjski Bistrici prinesla več kot kakršna koli dosedanja komunikacija. Do leta 1914 se je Bohinjska Bistrica in pa tudi področje okrog Bohinjskega jezera razvilo v pravo »turistično meko«. Kratek podatek jasno pove, kaj je bohinjski kot že takrat imel: Grand Hotel Triglav — 18 sob Vila Bogomila — 12 sob Depandansa Bellevue v Bohinjski Bistrici — 32 sob TOZD, predvsem delo Sveta za varstvo pri delu in požarno varnost in disciplinske komisije. Nosilec naloge: Mencinger Franc Stalna naloga! 3. V cilju zboljšanja obveščenosti zaposlenih je treba organizirati sestanke zborov po oddelkih in izmenah. Nosilec naloge: Mencinger Franc Stalna naloga! 4. Delo družbenopolitičnih organizacij v tovarni mora biti usmerjeno v izvajanje ustavnih načel in dosledno izpolnjevanje nalog na vseh področjih, OOZK v TOZD pa mora biti nosilec teh novih akcij. Nosilec naloge: Sekretar OOZK Stalna naloga! Bistrica danes Hotel sv. Janez ob Bohinjskem jezeru — 40 sob s kopalnico, kegljiščem, športni prostori za tenis, pošto in omnibusom Hotel Zlatorog v Ukancu — 40 sob Hotel »Mencinger« v Bohinjski Bistrici z 20 sobami in mesnico Hotel »Rodica« v Bohinjski Bistrici s 16 sobami Hotel »Markeš« z 10 sobami Hotel »Bistrica« — 14 sob Hotel Josef Ažman — 12 sob in fijakarstvo Obstojalo je 7 privatnih gostiln s 14 sobami: Franc Arh, Gašper Arh, Mihael Grobotek, Johan Hajnrihar, Franc Ogrin, Frančiška Bevc, Peter Mavrič vse v Bohinjski Bistrici. V ostalih vaseh v Bohinju pa so bile še naslednje gostilne: Antonija Pavšek in Anton Longo iz Ribčevega laza, Marija Mle-kuš iz Polje, Urban Beguš iz Kamenj, Luka Zgaga iz Bitenj, Franc Mulej iz Nomenja, Franc Pfeifer iz Nemškega rovta, Mihael Grobotek, Blaž Hodnik, Johan Zupanc in Franc Žvan iz Srednje vasi, Jakob Gašperin iz Stare Fužine, Johan Korošec iz Češnjice, Franc Strgar in Martin Sodja iz Gorjuš ter Johan Korošec iz Koprivnika. Bohinjci pa so imeli na voljo tudi turistične sobe, ki so bile vse ogrevane in so jih oddajali poleti in pozimi. Tako je bilo v Bohinjski Bistrici, ki je štela nekaj več kot 800 prebivalcev 46 registriranih (prijavljenih) 'sob, v ostalem Bohinju pa še na-daljnih 28 sob. Razvito je bilo tudi fijakarstvo — Mihael Grobotek in Franc Ogrin iz Bohinjske Bistrice, ni manjkalo pa tudi kegljišč — Franc Arh iz Bohinjske Bistrice, Pavšek, Longo in Mlekuš iz spodnje doline ter Franc Mulej iz Nomenja. Turisti pa so svoje zadovoljstvo imeli tudi v čolnarjenju in planinstvu, saj je bila organizirana posebna skupina vodičev za pohode v gore — Valentin Rozman, Gašper Logar, Lovrenc Logar, Jože Ravnik, Lovrenc Jelar, Anton Šest, Janez Boltar, Matej Arh, Lovrenc Škantar, Anton Grm, Valentin Stare in Martin Langus. Nekateri statistični podatki govorijo tudi o tem, kako so preživljali počitnice v Bohinju gostje, šoprtniki in drugi obiskovalci Bohinja. Omenjeno je, da so bila razna športna tekmovanja v hitrostnem drsanju na jezeru, moto-skjöring na jezeru, evropska prvenstva v smučarskih tekih z udeležbo najboljših tekmovalcev iz Nemčije in Skandinavije, po letu 1930 pa se je razvila še ena športna dejavnost, smučarski skoki. Zgrajena je bila prva smučarska skakalnica v Jugoslaviji, skakalnica še danes stoji, ob smučiščih na Koblo kjer je bil postavljen prvi državni rekord 8 m, ki ga je postavil Skladišče iso-span TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska nekoč in eden najboljših skakalcev tedanje dobe Pogačar. Skakalnico so iz leta v leto povečevali, tako da je bilo organizirano celo veliko mednarodno tekmovanje in takrat je skakalec lahko skočil v »lepi pokončni drži« celo 20 m. Ob nekem sodelovanju na tekmi je prispel v Bohinj tudi znameniti skakalec Hannsen iz Norveške, ki je videl zagnanost tedanjih smučarskih zanesenjakov iz Bohinja, priskočil jim je na pomoč in izgradil še večjo skakalnico v Jugoslaviji, ki je dopuščala skoke kar 50 m daleč. Smučarski šport pa je dobil ob sebe tudi sankanje, ki je bilo še dolgo časa v Bohinju »velik šport«. Tako je bilo v Bohinju oz. Bohinjski Bistrici nekoč. Danes pa je povsem drugače. Poleg lesne industrije in manjših delovnih organizacij je le v turizmu in gostinstvu videti napredek. Toda kdaj?! Prenočitvene kapacitete Bohinja že več let stagnirajo, kar je povsem v nasprotju z gibanji turističnih kapacitet na ostalih področjih Slovenije. Trenutno Bohinj poseduje hotele C in D kategorije od Alptour Škofja Loka, Kompas hotel Stane Žagar, Mladinski dom in nekaj gostišč v Poljah, Stari Fužini, Fužini, Srednji vasi, Češnjici, Koprivniku in Nomenju ter nekaj privatnih pensionov na Rib-čevem lazu. Vse skupaj pa ne presega 1000 postelj v družbenem sektorju in 500 ležič v privatnem sektorju. Bohinjska Bistrica pa je od vseh naselij v Bohinju, pa čeprav je center Bohinja, še na najslabšem. Vsega skupaj ima eno gostišče črna prst z 12 posteljami, dva bufeta in nobene gostilne. K tem turističnim kapacitetam pa lahko prištevamo tudi ca. 150 turističnih postelj privatnega sektorja, ki pa ne morejo biti tako dobro odane prav zaradi neurejenih restavracijskih kapacitet in to ne poleti ne pozimi. K temu pa še »pripomore« slabo razvit žičniški sistem, trenutno obratuje samo ena 300 m dolga vlečnica, brez kopališča in drsališča, brez urejenega družbenega centra (obstoja samo slaba kinodvorana), slabo razvita trgovina in promet, obrti sploh več ni, slaba komunalna razvitost kraja in še in še slabih strani, kajti prav z ničemer se ne more Bohinjska Bistrica pohvaliti, da je urejeno, razen nove šole, ki so jo občani pridobili v letu 1974. Vsekakor ni pohvalno, da tak kraj kot je Bohinjska Bistrica, kraj ki leži v tako lepem in uporabnem okolju, ni razvit tako, kot bi bil lahko, najbolj klavrno pa je to, da ne dosega niti razvitosti iz časov pred nič manj kot 60 leti. Kaj pa Bohinjska Bistrica lahko pričakuje v bodoče? To je vprašanje, na katerega ne more trenutno nihče odgovoriti. Plani in programi za razvoj so sicer okvirno in optimistično izdelani, do realizacije pa bo verjetno preteklo še mnogo časa, verjetno toliko časa, da si bodo Bohinjci sami s svojim denarjem in svojim delom pridobili to, kar potrebujejo sami in kar bi potrebovali gostje. Vsekakor bi najbolj potrebovala Bohinjska Bistrica vsaj en hotel z najmanj 300 posteljami, restavracijo, zabaviščem in športnimi objekti, razvit žičniški sistem na Koblo, ter kopališče in drsališče. Dograditi bi morali večje trgovinske kapacitete in razviti gostišča v domačem slogu s pristnimi bohinjskimi domačimi jedilnimi listi. Od kar je bilo ustanovljeno turistično društvo v Bohinjski Bistrici, se je zadeva malo le premaknila. Pričela se je urejevati park Danica z gostiščem in kampom, dograjuje se žičnica na Koblo, urejujejo se smučišča in skakalnice. To je še začetek, ki bi moral biti že pred najmanj 20 leti. Toda nič ni še zamujenega. Z veliko volje in še z večjim zalogajem prispevkov občanov se bo dalo marsikaj premakniti. Bohinjci pa pričakujejo, da bodo z novo cesto Bled—Bohinj ter z nekaj investicijami v turizem in gospodarstvo le odprli pot napredka. J. Žitnik • • il SOID PREDLOG PREDRAČUNA za začasno financiranje stroškov poslovanja SOZD za prvi kvartal 1975: I. Osebni dohodki 4 visoko strokovni delavci bruto z vsemi prispevki in dajatvami mesečno 40.000,— din 2 srednjestrokovna delavca bruto z vsemi prispevki in dajatvami mesečno 20.000,— din mesečno 60.000,— din za I. kvartal 160.000,— din pri čemer smo upoštevali enega strokovnega delavca za cel kvartal, ostale delavce pa samo za 2 meseca. II. Najemnina pisarniških prostorov 6 sob v skupni površini pribl. 165 kv. m mesečno po 50 din za kv. m vključno čiščenje prostorov, vendar brez ogrevanja to je skupaj mesečno 8.250,— din za I. kvartal 24.750,— din III. Nabava pisarniške opreme prvi kontingent opreme za 6 delovnih mest vključno 1 pisalni in 1 računski stroj ter telefonski aparati in priključki skupaj 170.000,— din IV. Ostali stroški ostali stroški, splošni in režijski, dnevnice, kilometrina po oceni mesečno 20.000,— din skupaj za I. kvartal 60.000,— din V. Pokritje nastalih stroškov pri pripravah za ustanovitev SOZD a) bruto osebni dohodek strokovnega sodelavca za oktober 1974 6.030,10 din za november 4.132,50 din za december 4.512,00 din skupaj OD 14.674,60 din b) prevozni stroški 1.644,80 din c) račun tov. Miloša Hočevarja za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma 3.000,00 din č) stroški tehnol. komisije za raziskavo progr. iveric 10.308,00 din d) stroški proslave ob podpisu sporazuma 13.458,60 din skupaj pod V. 43.080,00 din Skupaj I, II, III, IV, V, to je znesek celotnega predračuna za prvi kvartal 1975 457.836,00 din UDELEŽBA DO V SKUPNEM DRUŽBENEM PROIZVODU IN VIŠINA PRISPEVKOV Družb, proizvod v st. milijardah s 3 decimalkami Udeležba v % Prispevek DO za I. kvartal Dne 23. januarja 1975 je bilo I. zasedanje delavskega sveta SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev a) verifikacijske komisije b) kandidacijske in volilne komisije — za volitev predsednika DS in njegovega namestnika, — za imenovanje v. d. predsednika in članov kolegijskega poslovodnega organa 2. Poročilo koordinacijske komisije o delu na ustanovitvi SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske 3. Volitev predsednika DS in njegovega namestnika za prvo mandatno obdobje 4. Razglasitev sprejema samoupravnega sporazuma o združitvi DO v SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske. 5. Razprava delegatov o problemih DO, združenih v SOZD glede na pogoje in izglede poslovanja v letu 1975 6. Imenovanje a) v. d. predsednika kolegijskega poslovodnega organa b) članov kolegijskega poslovodnega organa 7. Obravnavanje in potrditev samoupravne in funkcionalno organizacijske sheme SOZD ter sistemizacije delovnih mest skupnih služb 8. Obravnavanje predloga začasnega predračuna za financiranje poslovanja SOZD v I. kvartalu 1975 9. Imenovanje razpisne komisije za izvedbo razpisa in pripravo predloga za imenovanje predsednika kolegijskega poslovodnega organa in vodilne delavce skupnih služb. O poteku in razpravi zasedanja vas v nadaljevanju želimo seznaniti v obliki, kot sledi: Ad 2. Poročilo koordinacijske komisije je podal tov. Šter in je zajemal vse priprave od 6. 3. 1974 do podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju. Ker je bila ugotovljena smotrnost integracije na področju gozdarstva in lesne industrije, je bil sestavljen iniciativni odbor iz predstavnikov vseh delovnih organizacij, ki je imel 8 sej. Iniciativni odbor je opravil delo od oddaje izdelave elaborata o ekonomski upravičenosti integracije gorenjskega gozdarstva in lesne industrije, preko priprav za izgradnjo tovarne ivernih plošč na Gorenjskem, začrtanih nalog bodoče SOZD do obravnave osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju, ki ga je pripravila delovna grupa. Izdelan je bil terminski plan, katerega izvajanje je prevzela nova koordinacijska komisija, ki je obravnavala pripombe na osnutek predloga samoupravnega sporazuma, na osnovi katerih je bil izdelan predlog tega sporazuma, ki so ga obravnavale delovne organizacije. Po pripombah je bilo izdelano prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o delitvi dela in specializaciji proizvodnje obstoječega proizvodnega programa. Ad 3. Kandidacijska in volilna komisija je predlagala za predsednika DS tov. čenčič Ni-kota, inženirja izolacije dela iz Alplesa Železniki, za namestnika pa tov. Kopač Franca iz ZLIT Tržič. DS je predlog soglasno potrdil. Ad 4) Delavski svet SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske razglaša sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD gozdarstva in lesne industrije Gorenjske v besedilu tega sporazuma, ki so ga podpisali pooblaščenci TOZD oziroma OZD na Bledu dne 28. 12. 1974; sklep DS. Ad 5. V razpravi so sodelovali: Repe Jaka — Lip Bled — o uskladitvi investicijske politike na področju stavbnega pohištva v Sloveniji, pri čemer bi lahko pomembno vlogo odigrala SOZD v povezavi z GZ Slovenije in — o predlogu povezave s tržno situacijo žaganega lesa in hlodovine, kjer naj se najdejo prava razmerja in odnosi glede cene in tržnih pogojev v sami regiji. Mrak Pavel — Jelovica Škofja Loka se je pridružil predlogu tov. Repeta obenem pa postavil vprašanje načina konstituiranja posameznih organov. Miklavčič Jože — GG Bled — o najboljšem ovrednotenju surovine, ki na žalost ni neizčrpna. Ponikvar Janez — GG Kranj o skupnih vlaganjih za izgradnjo gozdnih komunikacij, zaposlovanju invalidov in njihove prekvalifikacije. Invalidnost zaradi vibracijske bolezni je namreč pogost pojav v gozdarstvu. Vlaganja in pomoč v razvoju kmetom in ureditev cen. Kos Anka — Jelovica Škofja Loka — dogovor o enotni trgovski mreži. Holozan Anton — Aero — Celuloza Medvode — o programu SOZD v naslednjem srednjeročnem obdobju, zaradi vključitve našega programa za leto 1975 v program ostalih delovnih organizacij v SOZD. Šenk Ignac — sekretar političnega aktiva Za vodstvene kadre skupnih služb SOZD je zaposliti delavce iz delovnih organizacij. Dolžnost kolegijskega poslovodnega organa je, da začne z intenzivnim delom. Aktiv ZK je že imenovan, slediti mu morata še sindikat in aktiv ZM. Zavrl Anton — Jelovica Škofja Loka — o problemu primarne predelave lesa. Kopač Franc — ZLIT Tržič — o razširitvi tapetniške dejavnosti o njihovi DO, o čemer naj kolegijski poslovodni organi in delavski svet čimpreje razpravljata — ali je razširitev potrebna ali ne. Šter Janez — Alples Železniki — o razširitvi tapetniške dejavnosti v ZLIT, ki bi bila prav gotovo nujna. Labura Zvone — Medobčinska zveza sindikatov Kranj — o stagnaciji na področju ekonomičnosti na Gorenjskem, o visokih kreditnih sredstvih pri naših kupcih, o iztrošenosti mehanizacije. Rast zaposlenosti na Gorenjskem znaša 5—6 %, produktivnost pa se ne veča. SOZD bi moral intenzivno delati na analizi obstoječega stanja v delovnih organizacijah, začeti s tržnimi raziskavami oziroma poiskati izhodišča za ovrednotenje gorenjske lesne mase. Šter Janez — Alples Železniki Sčasoma bi se morale TOZD povezovati direktno na SOZD zaradi čvrstejše formacije. To bomo uspeli, če bodo delovni ljudje videli konkretne rezultate naše SOZD. Za rezultate pa rabimo predvsem dva pogoja: kadre in denar. Kadre bomo verjetno dobili, problem je denar. Seveda je najbolje, če vložimo čimmanj svojega kapitala. Poleg inozemskih kreditov moramo imeti tudi sredstva naših bank. To pa je problem. Združili smo se v veliko SOZD, vendar pa smo na drugi strani člani nekih »mestnih hranilnic«. Mislim, da bo SOZD morala poseči na to področje. Pri tem bomo verjetno naleteli na nasprotja s politiko posameznih občin. Veliko je samoupravnih dogovorov, ki pod firmo organizacije TOZD v bančništvu razbijajo banke na majhne enote in smo tako danes priče takemu bančnemu potencialu, ki za našo SOZD nič ne predstavlja. Govorili smo o trgovski mreži pa smo takoj spet pri denarju. Za to je po- treben investicijski kapital. Čim-prej se moramo pomeniti ali nam take banke odgovarjajo ali ne in o tem obvestiti občinske organe in tudi zahtevamo organizacijo bank, ki bodo lahko kos velikim investicijskim zahtevam. Ad 6. Za vršilca dolžnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa je imenovan tov. Tolar Pavle, direktor GG Bled. Za člane kolegijskega poslovodnega organa pa: Zule Slavko, Šter Janez, Čuk Cveto, Vizjak Metod, Ilovar Polde, Kokelj Tine, Hočevar Jurij in Repič Miro. Ad 7. Samoupravno in funkcionalno organizacijsko shemo ter sistemizacijo delovnih mest je pripravila delovna grupa. Predloženi predlog je obravnavala koordinacijska komisija in pa politični aktiv SOZD. Iz predloženega gradiva je razvidno, da je težišče dela SOZD na organiziranju, koordiniranju, usklajevanju in preverjanju izvajanja posameznih del. Vendar pa bo verjetno taka oblika prehodnega značaja, saj bo praksa pokazala tudi morebitne korekture. Sistemizirano je 17 delovnih mest, ki zahtevajo strokovno, samoupravno in politično znanje. Ta delovna mesta so: SOZD — 9 članski kolegijski poslovodni organ — predsednik in 8 članov iz delovnih organizacij Sektor za organ, kadrovske in splošne zadeve — direktor sektorja — organizator za informacije in organizacijo — organizator pravnih in splošnih zadev — korespondent — tajnica kolegijskega poslovodnega organa — šofer osebnega avtomobila Komercialni sektor — direktor sektorja — organizator komercialne dejavnosti Finančno gospodarski sektor — direktor sektorja — organizator za finančne, kreditne in hranilne posle — knjigovodja Razvojno programski sektor — direktor sektorja — organizator gozdarsko razvojne programske dejavnosti družbenega in zasebnega sektorja — organizator za lesno razvojne programske dejavnosti — organizator za plan in analize — organizator za primarno proizvodnjo Dopisujte v Glasilo SKLEPI 1. Sprejme se predlog funkcionalno organizacijske in samoupravne organiziranosti SOZD ter sistemizacije delovnih mest v predloženi obliki 2. Kolegijski poslovodni organ se pooblašča in zadolži, da v skladu s to organizacijo pripravi in sprejme konkretnejši opis delovnih mest in takoj kadruje oz. zasede delovna mesta v skladu z nalogami in programom dela SOZD. 3. V skladu s samoupravnim sporazumom in interesi delovnih organizacij oziroma nujnostjo takojšnje aktivnosti SOZD, naj se kadruje kvalitetne strokovne in družbenopolitične primerne ljudi iz delovnih organizacij v okviru SOZD. Če kolegijski poslovodni organ in politične organizacije SOZD ugotovijo, da je določen delavec primeren in potreben za opravljanje delovnih nalog v SOZD, naj se takega delavca premesti na to delovno mesto v skupne službe SOZD. GG Kranj 3,308 GG Bled 6,174 GG skupaj 9,982 LIP Bled 7,075 Jelovica 8,421 Alples 5,037 ZLIT 1,565 lesna industrija skupaj 22,098 AERO — Celuloza 4,164 » SKLEPI: Sprejme se predlog začasnega predračuna za financiranje poslovanja SOZD za I. kvartal 1975 v predloženi obliki kot globalna orientacija. 2. Kot ključ za razmejitev prispevkov za kritje izdatkov po začasnem predračunu poslovanja SOZD v I. kvartalu t. 1. se uporabi delež delovnih organizacij v skupni vrednosti družbenega proizvoda, ki so ga delovne organizacije obračunale v periodičnem obračunu ob koncu III. kvartala 1974. V ključu za to obdobje so upoštevane TOZD Celuloza Medvode in Lesnoindustrijski obrat Gradis Škofja Loka, ne pa družbeni proizvod DO Aero Celje in Gradis Ljubljana. Ta ključ (9-mesečni družbeni proizvod in vključitev samo nekaterih TOZD) se smatra začasen in orientacijski ter se kasneje poračuna po kriterijih, ki jih bo DS sprejel ob končni potrditvi letnega predračuna za leto 1975. 3. Kolegijski poslovodni organ se zadolžuje, da v okviru sprejetega začasnega predračuna organizira in zagotovi takojšnje funkcioniranje SOZD s tem, da do konca marca t. 1. pripravi predlog letnega predračuna in poročilo o izvršitvi sprejetega predračuna za I. kvartal t. 1. 4. Kolegijski poslovodni organ se zadolžuje, da pripravi do konca marca predlog načina financiranja dejavnosti SOZD, ki je v skladu s samoupravnim sporazumom SOZD, programom dela in bodočo razvojno politiko. SOZD. 5. Dokler niso izdelana merila nagrajevanja za zaposlene delav- 10,04 45.967 16,28 74.535 26,32 120,502 18,66 85,432 22,21 101.685 13,28 60.801 4,13 18.909 58,28 266.827 10,98 50.270 4,42 20.237 ce skupnih služb SOZD, se v začasnem razdobju uporabljajo naslednji kriteriji za nagrajevanje: a) Osebni dohodki zaposlenih naj se gibljejo v višini poprečnega osebnega dohodka, ki ga je delavec prejemal na dosedanjem delovnem mestu v zadnjih 3 mesecih leta 1974. b) Glede na to, da je v skladu s sprejetimi kriteriji kadrovanja treba zagotoviti ustrezne strokovne kadre iz sestava podpisnic sporazuma, naj se tiste delavce, ki bodo vezani na prevoz na daljših relacijah, izenači z ostalimi delavci tako, da se jim v okviru možnosti zagotovi ustrezno nadomestilo. c) Vse ostale pravice finančnega značaja, ki izhajajo iz medsebojnega razmerja delavcev, se urejajo po kriterijih veljavne sindikalne liste SRS. d) Rast osebnih dohodkov v skupnih službah SOZD naj se giblje v skladu s produktivnostjo dela, uspešnostjo poslovanja in rastjo OD v delovnih organizacijah, združenih v SOZD. Ad 9. Delavski svet je na predlog kandidacijske komisije imenoval razpisno komisijo v sestavi: L Kos Ana — predsednik, Jelovica Škofja Loka 2. Lakota Franc — član, GG Bled 3. Bajt Franc — član, LIP Bled 4. Šmid Milka — član, Alples Železniki 5. Šenk Ignac — član, GG Kranj in ji naložil, da čimpreje razpiše delovna mesta: predsednik kolegijskega poslovodnega organa, ostalih vodilnih delavcev ter vseh ostalih delovnih mest v skupnih službah SOZD. Jeglič Silva Gradis 1,674 Skupaj SOZD 37,918 100 % 457.836 Akcijski program za stabilizacijo v TOZD Bled V smislu nalog in sklepov izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS o uresničevanju nalog 4. seje predsedstva ZKJ o gospodarski stabilizaciji in na pobudo družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica, so bile v DO LIP Bled imenovane posebne komisije za izdelavo akcijskih programov za stabilizacijo v delovni organizaciji kot celoti ter v posameznih TO. Komisija v naši TO, imenovana na zborih delavcev dne 24. 12. 1974, je pristopila k izdelavi osnutka po nakazanih smernicah občinske konference SZDL, ZKS in občinskega sind, sveta, skupne komisije v DO, pri čemer je upoštevala tudi pismene predloge posameznih članov naše TO, ki jih je prejela. Predloženi akcijski program je bil obravnavan na zboru delavcev TOZD Bled dne 30. 1. 1975 ter je bil sprejet kot obvezen dokument vseh služb, odgovornih oseb in vsakega posameznika v TOZD lesna predelava Bled. Organizacija proizvodnje 1. S formiranjem TOZD je nujno prilagoditi organizacijsko shemo v TOZD, ter jo uskladiti s samoupravnim sporazumom o združevanju v DO LIP Bled. Za učinkovito delo in sodobno organizirano proizvodnjo je treba izvesti delitev dela in jasno opredeliti odgovornost ter razmejitve med posameznimi strokovnimi službami znotraj TOZD (proizvodnja, SD, PD, kadrovska služba, vzdrževanje itd.) ter jasneje začrtati povezavo s posameznimi službami v OSS (prodaja, nabava, AOP). Organizacijo je treba izvesti tako, da bo delo razporejeno čimbolj enakomerno v rednem delovnem času (predvsem pri obračunu, vzdrževanju, v kotlovnici in čuvajski službi). Noselice naloge: vodja AOP in vodja TOZD, rok 30. 6. 1975. 2. V predpisanih rokih izdelati in prilagoditi samoupravne akte, predvsem statut TOZD. Nosilec naloge: Knaflič Zdravko. Štednja materiala in surovin Vrednost materiala in surovin, ki jih letno potrošimo v naši TO, znaša ca. 90,000.000 din, zato pomeni že minimalni prihranek izdatno znižanje proizvodnih stroškov. Za ta del akcije stabilizacijskega programa smo zadolženi vsi zaposleni, ker ima vsakdo na svojem delovnem mestu možnost in dolžnost štediti kot dober gospodar z materialom ali pa sodelavce opozarjati na štednjo. To je trajna naloga. Ukrepi: 1 — pravočasna nabava materialov ustrezne kvalitete in dimenzij (PD); 2 — vhodna kontrola: prevzem po količini in kvaliteti (hlodovina, žagan les eskot, vezane plošče, furnir); 3 — pravilna manipulacija, vskladiščenje (sortaci j a pri hlodovini), sušenje lesa (oddelko-vodje); 4 — določitev minimalnih in optimalnih zalog za A material (PD); 5 — predpisati interne standardne kvalitete ter zaposlene točno poučiti, katere napake v materialu je treba izločiti (kontrola, PD, oddelkovodja); SD 6 — preveriti pravilnost materialnih normativov in seznaniti operativno vodstveni kader z normirano potrošnjo A materiala in uvesti učinkovito evidenco ter analizo dejanske potrošnje (PD); 7 — izložene materiale in polizdelke sproti odstranjevati, oziroma podelovati (vodje izmen); 8 — iskanje cenejših nadomestnih materialov naj bo stalna naloga ne le tehnologom in nabavni službi, temveč vsem zaposlenim; 9 — masivne obloge pri SM-3 podboju zamenjati z oblogami izdelanih iz furniranih iveric (tehn. vodja 30. 3. 1975); 10 — iskati možnost uporabe domačih materialov namesto uvoženih (nabava); 11 — povečati izkoriščanje v žagalnici za 1/2 % ter zmanjšati potr. materiala in surovin v proizvodnji vrat za 1 % (oddelko-vodje); Odpravljanje napak v proizvodnji V samoupravnem sporazumu o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v DO je v 22. členu določilo, da se plača samo kvalitetno opravljeno delo, ki ustreza predpisanim delovnim standardom. V proizvodnji vrat smo uspeli doseči visoko kvaliteto ne le za domače, temveč tudi za izredno zahtevno nemško tržišče. Žal pa kontrola vedno znova ugotavlja in izloča velik % izdelkov z napakami. Ker delo na začetnih fazah ni opravljeno kvalitetno, oz. ni uporabljen kvalitetni material, tak obdelovanec ali polizdelek nadaljuje pot v proizvodnji, nanj se dodaja novo delo in material, končni izdelek pa je neuporaben in škoda je 10-krat ali večkrat večja, kot bi bila, če bi izločili nekvalitetni polizdelek. Ukrepi: • 1 — pri vseh zaposlenih vzbuditi zavest osebne odgovornosti za storjene napake 2 — vsakdo je na svojem delovnem mestu dolžan, da proizvaja kvaliteto, da pa izloča slučajne nekvalitetne polizdelke 3 — delavec na naslednji fazi obdelave mora izločiti nekvaliteten obdelovanec; 4 — dolžnost vodij izmen je kontrolirati kvaliteto polizdelkov ter priznavati za obračun samo kvalitetne (oddelkovodja); 5 — kadar se škart izdelki nad dovoljeno mejo pri posamezniku pogosteje pojavljajo, je takega delavca potrebno zamenjati (vodja izmene); Varstvo pri delu Večja varnost in dobro počutje delavcev na delovnih mestih, urejeno tehnično in higiensko-zdravstveno varstvo, ne zmanjšuje le števila nezgod in bolo-vanj, temveč tudi povečuje količino in kvaliteto opravljenega dela. Zato mora služba varstva sodelovati že pri izbiri strojev in delovnih naprav, pri urejanju delovnih mest ter stalno opozarjati na pomanjkljivosti, pri večjih nevarnostih pa tudi prepovedati delo. Ukrepi: 1 — v delovnih prostorih, kjer ropot presega dovoljeno mejo, je treba izvršiti potrebna tes-nenja (vodja vzdrževanja); 2 — neposredni vodja ter varstveni tehnik naj redno kontrolirati uporabo osebnih zaščitnih sredstev ter pravilno namestitev varnostnih priprav in naprav; 3 — v letu 1975 izvesti preizkus znanja iz varstva pri delu za vse zaposlene, posebej za operativni vodstveni kader (varstvenik); 4 — pred razporeditvijo na delo je potrebno novinca seznaniti z nevarnostmi na delovnem mestu ter ukrepi in sredstvi za varno delo (vodje izmen, varstvenik); 5 — s potrebnimi ukrepi zagotoviti varnejše delo na krlišču (oddelkovodja žage); 6 — odnos do strojev, delovnih naprav, delovnih prostorov, garderob, sanitarij in okolja obrata je potrebno zaostriti na vseh nivojih; 7 — povečati pozornost pri preventivnem vzdrževanju stro- jev in naprav (vodja vzdrževanja); 8 — odgovorne službe DO naj store vse potrebne ukrepe za čimprejšnjo organizacijo lastne ambulante na Bledu. Splošni stroški Nenehni porast splošnih stroškov nas sili, da tudi na tem področju sprejmemo določene ukrepe. Racionalno in premišljeno trošenje splošnih stroškov vseh vrst je imperativ stabilizacije. Zlasti je potrebno štediti z mazutom, ter ga nadomestiti z vso napadlo količino kosovnih odpadkov in žagovine, električno energijo (konica, kompenzacija jalove energije) orodjem, rezili, brusnim papirjem in ostalim po-trošnim materialom. Delovna disciplina Delovna disciplina vseh zaposlenih je osnovni pogoj za uspešno in kvalitetno opravljanje dela. Z oziroma na stanje, kakršno je v naši TO, je potrebno izvesti naslednje ukrepe: 1 — kontrola prihodov in odhodov z dela — izgradnja ograje (teh. vodja 30. 3. 1975), —• organizacija vratarske službe — kontrolna uro, dovolilnice za izhod med rednim delovnim časom (vodja TOZD 30. 4. 1975), — predlagati svetu za gospodarjenje, da prouči možnost uvedbe stimulaoije oz. destimulacije za prisotnost oz. odsotnost z dela; 2 — ŠD predpiše začetek obratovanja in ustavljanje strojev ob koncu izmene (ŠD 30. 3. 1975); 3 — med delovnim časom ni dovoljeno nepotrebno ustavljanje strojev, zlasti ne proizvodnih linij, za kar so posebej odgovorni vodje prog, skupin in izmen (stalna naloga); 4 — dosledno izvajanje določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je dolžnost vseh zaposlenih. Proti kršiteljem je potrebno dosledno disciplinsko ukrepati. Opuščanje dolžnosti iz navedenih sporazumov se smatra kot težja kršitev delovne dolžnosti. Organi in komisije, ki so dolžne uravnavati disciplinske odnose, morajo skrajšati roke za uveljavitev postopka. 5 — Medsebojne odnose je treba na vseh ravneh uskladiti, da bodo v ospredju interesi skupnega dela in cilji delovne organizacije. V službenih odnosih je treba izločiti osebna — subjektivna nerazpoložen j a, ki zmanjšujejo skupno delo. Raven odnosov naj bo dostojen, objektivno kritičen, z namenom, da se vsi delavci medsebojno dopolnjujejo v celovit in enoten delovni kolektiv. Nesebični tovariški odnosi so pogoj uspešnega dela za nadaljnji razvoj delovne organizacije. Investicije Za letošnje leto v naši TO niso predvidena večja investicijska vlaganja. Pri začetih investicijah je treba strmeti, da se dela končajo v čimkrajšem roku (tehnični vodja). Letos bomo investirali le v posamezne stroje in naprave, da bi vključili proizvodni proces, pri čemer je potrebno skrbno izbrati najprimernejše stroje za predvideni tehnični proces. Za vlaganja v naslednjih obdobjih je nujno izdelati investicijski program pravočasno, strokovno in ekonomsko utemeljeno. Delo samoupravnih organov In družbenopolitičnih organizacij 1. Povečati aktivnost dela samoupravnih organov TOZD, predvsem delo sveta za varstvo pri delu in požarno varnost ter odbora samoupravne delovne kontrole in uveljaviti delegatski sistem (stalna naloga — predsedniki svetov in delegacij). 2. Poživiti delo družbenopolitičnih organizacij v TO, ki mora biti usmerjeno v izvajanje ustavnih načel in izvajanje stabilizacijskega programa, OOZ v TOZD pa mora biti nosilec teh akcij (skretar OOZK, predsed- nik sindikata, predsednik mladine — stalna naloga). 3. V cilju izboljšanja obveščenosti zaposlenih o poslovanju in problematiki proizvodnje in prodaje, o delu samoupravnih in družbenopolitičnih organov v TO, DO, KS in občini, koristiti vsa razpoložljiva sredstva obveščanja (Glasilo, oglasne deske, ustno seznanjanje delegatov svojih sodelavcev, organiziranje sestankov —• zborov po formiranih delovnih skupinah). Komisiji za Sestavo akcijskega programa za stabilizacijo v DO LIP Bled predlagamo, da vključi v svoj akcijski program plan akcij za prodajo prevelikih zalog ter redne proizvodnje vrat. Na osnovi akcijskega programa za stabilizacijo, ki okvirno zajema posamezne ukrepe za izboljšanje stanja v temeljni organizaciji, se je sestal kolegij vodstva v širšem sestavu, kjer smo ponovno analizirali program in konkretno določili posamezne službe, skupine in posameznike za izvedbo določenih nalog. Sindikalni občni zbor TOZD Bled, s komajda sklepčno udeležbo, je bolje uspel v drugem delu. Na zabavnem delu smo bili neprekosljivi. Predsednik in predsedujoči sta se trudila, da bi vzbudila čimveč zanimanja za razpravo okrog nakazanih problemov. Posebnega zanimanja ni bilo niti tedaj, ko je vodja TOZD načel problematiko dela v enoti. Zaradi krize v prodaji lesnoindustrijskih izdelkov nasploh smo prizadeti tudi v naši enoti. Ker je trenutno manj povpraševanja za vrata, bomo primorani proizvodnjo omejiti, to je nadomestiti s proizvodnjo izdelkov, po katerih je večje povpraševanje. Za smotrnejše reševanje problemov smo se omejili na delo po skupinah. Tako imamo v TOZD več takih skupin, kjer o problemih razpravljamo in skušamo najti ustrezne rešitve in jih potem združujemo v končno obliko. V takih skupinah intenzivno delujejo delegati. Samoupravni odnosi se tu dobro uveljavljajo. Sodelovanje pa bo moralo iti po poti lažjega reševanja težkega položaja v proizvodnji. Tu bo treba več pozornosti posvečati kvaliteti surovine, kontrola bo morala biti intenzivnejša, posebno pri preprečevanju manj kov. Še več pozornosti bo posvečati kvaliteti izdelave. Potrebno bo tako družbeno načrtovanje, da ne bomo gradili tovarn za izdelke, ki jih že dovolj proizvajamo (gradnja nove tovarne vrat INLES Ribnica). Najbrž se bomo morali intenzivno vključe- Tako se bo krog prizadetih za ukrepanja razširil do slehernega zaposlenega, ki bo odogovarjal za svoje delo v smislu kvalitetne izdelave, prihranka na materialu, času in znižanju drugih stroškov proizvodnje. Te akcije bodo morale biti trajnejšega pomena in enkratne. Ugotavlja se že, da v stabilizacijski program nismo zajeli vseh momentov, ki lahko vplivajo na prihranke. Eden teh je kadrovanje zaposlenih. V aktu sistemizacije predpisujemo določeno izobrazbo za delovna mesta. Torej bo treba previdnosti pri sprejemanju delavcev na delo: koga sprejeti, poskusno delo in redno odločanje o sposobnosti posameznikov. Zelo važno bo tudi naprej pravilno in realno ocenjevanje delovnih mest in razporejanje pravih ljudi na posamezna delovna mesta. Več pozornosti bo treba za izobraževanje zaposlenih. Sposobnim in pridnim delavcem pa omogočiti zunanje izobraževanje in izpopolnjevanje. vati v reorganizacije gospodarstva na Gorenjskem. Te akcije bodo laže izvedljive v okviru SOZD. Potrebna bo večja in intenzivnejša analiza trga, analogno temu seveda večja angažiranost prodajnega sektorja, ojačanega s strokovnimi delavci. Pri vseh prizadevanjih pa bo potrebno več optimizma zaposlenih. Težave nas ne smejo onemogočiti pač pa vlivati še več poguma za premagovanje teh. Več razprave bi morali vzbuditi nakazani problemi predkongresnih in kongresnih tez. Sindikalna lista je del možnosti konkretnih rešitev, ki pa so po različnih podjetjih različne v nakazanih mejah. Stalno prisotni so še problemi rešitve stanovanjske stiske, čeprav je bil z zadnjo akcijo rešen ta problem blizu potreb zaposlenih. V smislu socialno varstvenih potreb zaposlenih, je še vedno problem ambulantnih uslug zaposlenim. Pereče je tudi vprašanje varstva otrok. Vsi zaposleni še nimamo urejenega dovoza na delo in z dela. Z organizirano likovno razstavo smo se za korak približali kulturnemu udejstvovanju, vendar bo v tej smeri treba več sodelovanja. Zanemarjati ni izletov, piknikov za prijetni odmor in medsebojno spoznavanje zaposlenih. Med razpravo izvoljeni novi organi sindikalne organizacije bodo imeli dovolj dela z uresničevanjem programa in izpeljavo posameznih akcij v korist zaposlenih. TAND Tand »Skladišče« vrat Akcije za premostitev težav Sklepi samoupravnih organov SDS (12. 2., 25. 2. 1975) 1. SDS se je s predlogom organizacije oddelka za organizacijo poslovanja in AOP strinjal in ga daje v 8-dnevno javno obravnavo DSSS. 2. SDS priporoča vodjem TOZD, da seznanijo člane DS na zasedanjih s sklepi kolegijev, ki se nanašajo predvsem na gospodarjenje v DO. 3. Obnovil je tudi sklep o mesečnem informiranju članov kolektiva po oddelkih. 4. Odbor za splošni ljudski odpor se preimenuje v odbor za ljudsko obrambo. 5. Sklep o delitvi odpadkov velja od dneva sprejetja predloga na SDS (25. 9. 1974). 6. Potrdil je zaključni račun za leto 1974. 7. Dokončni obračun OD sledi po pregledu ZR 1974. 8. Poveča se minimalna amortizacija za 25 % glede obratovanja druge izmene in za 26 % glede podražitve. Le-ta se popravi na ta način, da se za ta znesek amortizacija zniža nad predpisano višino in poveča minimalna amortizacija. 9. Poleg 6 % sredstev z stanovanjsko izgradnjo, ki se formirajo na podlagi izplačanih OD, se formira še 3 % iz dohodka. Ta sredstva se razporedijo v sklad skupne porabe za namensko uporabo za stanovanja, kar pa je v bistvu že razporejeno po programu za stanovanjsko izgradnjo. 10. SDS bo na eni prihodnjih zasedanj obravnaval vprašanje realizacije neizvršenega investicijskega programa in o tem sprejel odgovarjajoče sklepe. 11. Nujno je treba pripraviti ukrepe kratkoročnega značaja, s tem bomo skušali odkloniti vprašanje neenakomernosti proizvodnje in prodaje. 12. Vodstvo DO in TOZD stalno spremlja vse pojave na domačem in tujem trgu in pravočasno ukrepa v cilju zboljšanja položaja LIP Bled. 13. Stalno in povsod se mora vsak član kolektiva boriti za realizacijo sprejetega stabilizacijskega programa. Realizacijo stabilizacijskega načrta naj bi vsaj enkrat na mesec obravnavali organi upravljanja DO. 14. Potrdil je plan stroškov reklame, reprezentance, sejmov in razstav. 15. Potrdil je reklamacijo 5 kos vhodnih vrat v znesku 307,5 dolarjev. Prodaja mora urediti vprašanje transportnega prevoza. 16. SDS je potrdil in sprejel predlog organizacije oddelka za organizacijo poslovanja in AOP v celoti. 17. V okviru sprejetega predloga se razglasijo prosta delovna mesta po potrebi. 18. V kolikor se ne najde primernega kandidata za organizatorja programerja, se razpiše še eno prosto DM za programerja. 19. Za oddelek za organizacijo poslovanja in AOP je treba preskrbeti ustrezen prostor. 20. Pooblastil je direktorja, da zastopa našo DO na III. skupščini Jugobanke. SVET ZA GOSPODARJENJE (24. 2. 1975) 1. Potrdijo se izračunani °/o za obračun B grupe za mesec januar 1975, ker je obračunska napaka 3,5—4 % v poprečju pri vseh TOZD. 2. B grupa se od 1. 2. 1975 obračuna tako, da se upošteva pri izračunu 70 % preseganja neposrednega dela, 15 % proizvodnosti in 15 % proizvodnosti na zaposlenega. 3. Pogoj za obračun po 1. sklepu je, da je 60 % neposrednega dela normiranega, v nasprotnem primeru se obračuna po poprečju LIP. 4. Pri premestitvah delavcev iz TOZD Bled v TOZD Podnart se za opravljene ure TOZD-u Bled zadolžitev zmanjša, zadolžitev TOZD Podnart pa ostane nespremenjena. 5. Zaradi nejasnosti termina osnovne obračunske postavke daje svet pojasnilo, da se smatra pod osnovno obračunsko postavko kategorija, znižana odnosno zvišana za določen %, kot je napisano v odločbi. To pojasnilo daje zaradi jasnosti obračuna za minulo delo in stalnost. SVET ZA DRUŽBENI STANDARD L Regres za prehrano znaša do podpisa sporazuma 5,— din na obrok. 2. Potrdil je predlog plana sredstev skupne porabe. SVET ZA IZUME, RACIONALIZACIJE IN IZBOLJŠAVE L Na podlagi obravnavanega materiala za ustanavljanja področnih raziskovalnih skupnosti je bil sprejet sklep, da sporočimo Raziskovalni skupnosti Slovenije, da je naša DO zainteresirana za področni raziskovalni skupnosti: — lesarstvo, gozdarstvo, papirništvo; — gradbeništvo, gradbeni materiali, komunalno stanovanjsko gospodarstvo, geodezijo. 2. Na podlagi poročila in obravnave podboja B-3 je svet sprejel sledeče sklepe: — predlog daje svet teamu za vrata in prodaji, ki naj dasta svoje mnenje glede prodaje novega podboja B-3, kakor tudi glede prodaje JUS 25 in 26. Mnenje naj posreduje team za vrata. — Svet smatra, da je konstrukcija podboja kot izboljšava podboja B-2 dobra, saj izboljšuje kvaliteto podboja in omogoča uporabo žaganega lesa v standardni debelini. — Svet je na podlagi omenjenega in za prizadevnost dodelil tov. Kocjančiču enkratno nagrado v višini 2.000,— din. 3. Tov. Jožetu Mandeljcu je svet dodelil za predlog delne tehnične izboljšave pri brušenju, za prihranek na času ter istočasno na brusnih ploščah enkratno nagrado po pravilniku o nagrajevanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov — v višini 1.000,00 din. 4. Po pravilniku o izumih, racionalizacijah in izboljšavah je potrebno preskrbeti diplome, ki jih bomo podeljevali izumiteljem in novatorjem. 1. Obravnaval in potrdil je drugi del inventurnega elaborata za leto 1974. 2. Obravnaval je reklamacijo 5 kom vhodnih vrat v vrednosti 307,50 dolarjev. Le-ta so bila poškodovana pri prevozu. Reklamacijo predlaga v potrditev SDS. 1. DS je sprejel sklep, da predlagani samoupravni sporazum o nadomestilu v letu 1974 izpadlih transportnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela, združenih v železniško gospodarstvo Železniško transportno podjetje Ljubljana sprejme in pooblasti za podpis ing. Karla Maslja. 2. DS sprejme sklep, da LIP Bled plača prispevek za pokritje stroškov samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet za leto 1974 in 1975 v znesku 1.750.— din, kakor je predlagal občinski štab za izvajanje nalog v SIS za železniški in luški promet. 3. V bodoče prošenj ali predlogov za prokrivanje stroškov SIS ne bomo odobravali niti obravnavali, pač pa naj si SIS pokritje teh stroškov zagotovi s svojim planom. 4. DS sprejme besedilo samoupravnega sporazuma o financiranju vodnogospodarskih del za območno vodno skupnost Gorenjske in program del za leto 1975 kakor je predlagan. Pooblaščenca za podpis imenuje Robič Ivana. L Po obravnavi pritožbe Jalovec Franca na odločbo komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti v TOZD Bled z dne 15. L 1975 je delavski svet sprejel sklep, da se ugovor zavrne kot neutemeljen in potrdi odločbo organa prve stopnje ter se ga razporedi za dobo treh mesecev na delovno mesto »krojilec širin — Torwege«. Člen 176 tč. 1 in 177 SS o medseboj. razm. delavcev. 2. Ugovor Frelih Marjana se ravno tako zavrne kot neutemeljen in se potrdi pravnomočnost odločbe organa prve stopnje z dne 8. 1. 1975. Razporedi se ga za dobo enega leta na delovno mesto »pomožni skladiščni delavec« v oddelek žage. 1. DS se načelno strinja s tem, da daje soglasje za prenos transformatorske postaje Rečica-žaga. Pogoje prenosa ali eventuelnega plačila osnovnega sredstva naj določi SDS za obe transformatorski postaji enotno, to je za TP TOZD Bled in TOZD Bohinj. 2. DS je sprejel sklep, da se gasilskemu društvu Zasip odobri razrez hlodovine do 70 m3 pod pogoji kot so za zaposlene v DO. 3. Knaflič Marjanu, zaposlenemu v oddelku vrat je DS odobril 30 dni izredno neplačanega dopusta. 1. Za delegata za SIS gozdarstvo gozdno-gospodarskega območja Bled je bil imenovan tov. Medja Anton. 2. Svet za gospodarjenje naj uvede najboljšo finančno varianto za TOZD oziroma DO, glede financiranja vodno-gospo-darskih del za območno vodno skupnost Gorenjske. SS se sprejme, za podpisnika pa imenuje tov. Ivana Robiča. 3. Sprejeti so bili sklepi sveta' za gospodarjenje: — SS o nadomestilu v letu 1974 izpadlih transportnih dohodkov v TOZD združenih v železniško gospodarstvo ŽTP Ljubljana se sprejme. Za pooblaščenca za podpis tega SS se predlaga Karla Maslja, dipl. ing. — LIP Bled plača prispevek za pokritje stroškov SIS za železniški in luški promet za leto 1974 in 1975 v znesku 1750 din, kakor je predlagal občinski politični štab za izvajanje nalog v tej SIS. — V bodoče prošenj ali predlogov za pokrivanje stroškov SIS ne bomo obravnavali niti odobravali, pač pa naj si SIS pokritje teh stroškov zagotovi s svojim planom. 4. Sprejet je bil predlog sistemizacije novih delovnih mest: — spajalec na VF (visoka frekvenca) — 2 delavca — nanašalec lepila — sestavljavec — 4 delavci Delavci, ki delajo na stroju za visoko frekvenco naj bi redno opravljali tudi zdravniške preglede. 5. Iz 20 % amortizacije, ki pripada TOZD, naj se nabavijo sledeča osnovna sredstva: — 2 kom cepilna tračna žaga — 1 kom večlistna krožna žaga »Gabiani« — 1 kom enostranski skobelni stroj — 1 kom razmnoževalni stroj — postavitev nove vratarnice — 9 plastičnih kontejnerjev Poišče naj se tudi ponudba za nabavo novega sekirostroja. 6. Transformatorska postaja LIP L, Bohinjska Bistrica, se da v brezplačen najem za nedoločen čas z enoletnim odpovednim rokom Elektru Kranj — Distributivna enota Žirovnica. Vkolikor se Elektro s predlogom ne bo strinjal, se bo vprašanje ponovno obravnavalo na DS TOZD. 7. Nogometnemu klub Bohinj se odobri 6 brezplačnih prevozov s kombijem na tekmovanja. Vse stalne dovolilnice za odhod domov v času malice se s 1. marcem 1975 ukinejo. Stalne dovolilnice se bodo izdajale le za nujne zdravstvene primere in jih bo obravnaval svet za varstvo pri delu. Prepovedano je tudi nošenje odpadkov iz vseh oddelkov, razen iz mizarske delavnice (s potrdilom o plačilu). V žagi je treba urediti, da bo ves žagan les, ki pride v sušilnico, označen z ustreznimi tablicami. SVET ZA REKLAMACIJE IN INVENTURO DS TOZD LESNA PREDELAVA BOH. BISTRICA 10. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA TOZD BLED Ugotovitve pred gradnjo V zvezi s centralnim skladiščem oblo vine v TOZD Bled, smo obravnavali nekaj problemov, ki so se nanizali v času priprav za izdelavo idejnega projekta. Zaradi nekaterih sprememb v načinu žaganja v drugih državah razmišljamo tudi pri nas o možnostih osvojitve takih načinov proizvodnje. Na sestanku delovne skupine so nekateri navzoči predlagali, da bi spremenili tehnološki proces v žagalnici. V proizvodnjo naj bi vključili visokokapacitet-no tračno žago ali dvolistno krožno žago. V skupini smo bili mnenja, da se v enem ali drugem primeru način dela na skladišču oblovine ne spremeni, oziroma ne bo potrebno manj naprav in priprav za delo. Po analizi stanja smo ugotovili še naslednje: — angažiranje še dodatnih strojev visokih kapacitet v žagalnici bi pogojevalo tudi večje količine hlodovine za žaganje, kot jo imamo sedaj na razpolago, — izključitev enega polnojar-menika iz proizvodnje in zamenjava z enim od zgoraj omenjenih strojev pa bi predstavljalo bistvene spremembe v tehnoloških postopkih. Katerekoli spremembe proizvodnje v žagalnici pa ne bi bistveno vplivale na ureditev skladišča oblovine. Pomisleki za okr-njenje števila boksov sortirane oblovine in drugih naprav za zmanjšanje stroškov rekonstrukcije, so neutemeljeni. Oblovino bomo morali sortirati v vsakem primeru na več debelinskih razredov zaradi nestalnih dimenzij iglavcev za domače potrebe, še manj stalne pa so za izvoz. Poleg tega tudi ni stalnih odnosov v korist lx žaganja 2x žaganja. Ce je slednjega veliko, je nujno sortirati hlodovino na čimveč debelinskih razredov. Prav tako ni primerno naprej razžagovati debelejših sortimentov za poznejše razžagovanje na tračnih žagah, ker ne vemo, če nam bo pri poznejšem razžagovanju tak mnogokratnik ustrezal. Tako žaganje zaenkrat lahko forsiramo v debelejših sortimentih za kasnejše razžagovanje v deske za proizvodnjo oblog, kjer imamo že ustaljene dimenzije. Člani delovne skupine smo bili mnenja, da zaenkrat ne kaže spreminjati tehnologije v žagalnici. Cepljenje in paranje žaganega lesa že opravljamo in so kapacitete za trenutne potrebe zadovoljive. Pospešiti je priprave za že osvojeni način dela na skladišču oblovine s portalnim žerjavom. Nujno je razčistiti probleme, ki ovirajo izdelavo projekta zaradi nejasnosti končnih odločitev o načinu dela: — odločitev o smeri dovoza oblovine in odvoza praznih kamionov, — vskladiščenje neolupljenih sortimentov oblovine in izdelanih sortimentov, število boksov, — odvoz lubja, — problematika elektroenergi-je. Vse predvidene variante je treba obdelati in najti najboljšo rešitev. Z najboljšimi odločitvami bomo zagotovili, da bo investicijski program in glavni projekt tehnoloških rešitev dobro izdelan. S tem v zvezi pa bo tudi laže dobro izdelati gradbeni in elektroprojekt, da ne bo poznejših rušenj in dodelav, kar bi neupravičeno poviševalo predvidene postavke ekonomskega izračuna. Osvojili smo že sklep, da dobro analiziramo izkušnje dela centralnega skladišča oblovine v Bohinju, ki je v poskusnem obratovanju. TAND li stabilizacijskega programa o energiji Ce za leto 1974 prikažemo vrednost uporabljene kupljene energije ugotovimo, da je skupna nabavna cena olja in električne energije 3,845.957,99 din ali starih 400 milijonov. Najmanjša štednja in racionalnejša uporaba pomeni znatne prihranke. Že junija 1973 smo priobčili »Navodila za štednjo električne energije«, ki jih je odlično sestavil tov. Stanko Ažman. Povzemimo za konkretizacijo stabilizacijskega programa nekatere zaključke in ugotovitve: — paziti je treba na pravilno izbiro obračunske tarife in na pravočasno prijavljanje sprememb, — prepovedano je zaganjanje občasnih proizvodnih ciklusov in opravljati poizkuse z zaganjanjem strojev v času največjih obremenitev (od 8. do 10. ure dopoldne) — zadeva tudi lakirnico Rečica; poizkuse morajo opravljati popoldne, v prostih dnevih ali v času malic; -— z dinamiko proizvodnje, kolektivnih dopustov, remontov in podobnega se moramo prilagajati distributerski politiki električne energije, ker je ta usmerjena tudi sezonsko na višjo tarifo (4 mesece) in na nižjo (8 mesecev); — občasna dela v redni proizvodnji bi morali opravljati v času nižjih dnevnih tarif, tj. od 13. do 16. ure in od 21. do 6. ure, s tem bi dosegli znatne prihranke — taka dela pa so tudi sekanje in drobljenje odpadkov, ventilatorski transporti, ogrevanje prostorov in vode; V stabilizacijske programe so številne delovne organizacije postavile denarne sankcije kot posledice, če delavec ne opravlja svoje delovne dolžnosti ali če kako drugače krši svoje dolžnosti po dogovoru o združenem delu. O upravičenosti takih ukrepov pa je nastala razprava na raznih nivojih — med drugim Ustavnega sodišča Jugoslavije, Zveze sindikatov Jugoslavije in Zveznega sekretariata za delo. S prehodom od administrativnega razdeljevanja dohodka in osebnih dohodkov na samoupravna načela, ko delavci odločajo o delitvi, je še posebej vzniklo vprašanje, če lahko interni akti določijo zmanjšanje osebnega dohodka iz spredaj navedenih razlogov, t. j. če delavec krši svoje delovne dolžnosti v združenem delu. Z načelom delitve po delu in po rezultatih dela bi izgledalo povsem razumljivo, da tudi po teh merilih dobi vestnej-ši delavec več, manj vesten pa manj. Nekatera mišljenja so se oprijemala take utemeljitve, ki je podana z internimi akti, če določajo kategorije sankcij za določene kršitve delovnih dolžnosti ali opuščanje teh. Taki primeri so konkretizirani v mnogih samoupravnih sporazumih, ki predvidevajo zmanjšanje osebnega dohodka za 10 % delavcu, ki zamudi delo do 30 minut ali pa če delavec ne opravi naročenega dela. V nekaterih republikah (SR Srbija in SR črna gora) zmanj- — gospodarjenje z jalovo energijo mora biti usmerjeno k največji štednji; tov. Stanko Ažman mora o tem poročati; — voditi moramo tudi račun uporabe energije, ko projektiramo nove prevodnike, ker pre- obremenjeni kabli povzročajo velike —• plačane izgube; — preorientacija na racionalno uporabo lesnih odpadkov je med prvimi našimi stabilizacijskimi nalogami; — ventilacije trošijo veliko električne energije; treba je torej omejevati vsa nepotrebna obratovanja ventilatorjev v času, ko stroji stoje. Dosledno pa je treba zapirati vse nepotrebne sesalne in druge odprtine — Stanko Ažman je zadolžen za poročanje. Tudi štednja razsvetljave lahko doprinese prihranke. Ob tem moramo še opozoriti na štednjo vode — tople ali mrzle, ki odteka nekoristno, ker ni urejeno tesnenje, enako tudi velja to za razvode zraka. Pri tej štednji imamo možnost sodelovati prav vsi, zato opazujmo okolico in svoje delovno mesto pazljivo in kritično ter prispevajmo k stabilizaciji. Štednjo z energijo pa je posebno v tem času, ko se zaradi zimske suše pripravljamo na maksimalno štednjo električne energije, treba posebej poudariti, saj izgledi za letno sezono niso dobri, če že sedaj ne obratujejo polno hidroenergetske centrale. JH šanje osebnega dohodka zaradi kršenja samoupravnega dogovora ne sme presegati 10 % OD. Iz različnih prijemov pa nastopi ustavni spor, ker rešitev združeno delo ni enotna. Nekateri razlagajo osebni rezultat in pa minulo delo kot edino osnovo osebnega dohodka. Ker pa osebni dohodek ni plača in zato tudi ni »višek«, ni mogoče vnaprej določiti odstotka ali dela osebnega dohodka kot sankcijo za kršenje ali opuščanje delovne dolžnosti, ker tudi dohodek ni določen vnaprej. Tako je stališče ustavnega sodišča Jugoslavije in Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Zvezni sekretariat za delo in pa nekatera republiška ustavna sodišča pa ne menijo enako. Po njihovem mnenju pa še ni mogoče povsem uresničevati načela delitve po rezultatih dela, ker še ni prav točnih in eksaktnih meril in kriterijev za vrednotenje rezultatov dela in osebnega prispevanja. Razen tega je marsikje mesečna akontacija na osebne dohodke stalni oziroma startni osebni dohodek. Že iz tega stališča pa je upravičeno zmanjšati take prejemke tistemu delavcu, ki krši delovne dolžnosti. Verjetno pa je tako različna razlaga tega vprašanja upravičeno pogojena. Z ene strani se v našem sistemu izgubljajo vsi elementi najemnega dela, ki so postavljali delavca v podrejeni odnos proti družbi ali tehnokratski strukturi podjetniške hierarhije. V samoupravi pa z dru- ge strani kot samoupravi j alee delavec sam organizira in urejuje svoje odnose v združenem delu, tako je denarna kazen — sankcija ostanek starih odnosov. Torej tako reševanje nima prostora v medsebojnih odnosih, ki vse bolj dobivajo elemente solidarnosti, visoke razredne zavesti, tovarištva, skupnega dela v osebnem in skupnem interesu. Res pa je, da pa zavest poedin-ca tudi ni vedno in povsod na taki stopnji, da bi spoštoval svoje družbene dolžnosti, ki jih ima v združenem delu. Potem je pa le potrebna tudi neka sankcijska mera za tiste, ki se ne ravnajo po samoupravnih dogovorih in internih aktih. O obliki in obsegu sankcij pa bi morali odločati delavci. Vpra- V prvi vrsti se moramo zahvaliti vsem tistim, ki so z razumevanjem vzeli na znanje naše prošnje za preureditev naše okrepčevalnice in nam nabavili novo in moderno opremo, katere smo zelo vesele. Kot veste vsi, je bil že skrajni čas, da se kuhinja preuredi in modernizira. Nova oprema je bila nabavljena v KOVINOSTROJ-u Grosuplje — tovarna gostinske opreme. Čeprav smo morali nanjo precej časa čakati imamo sedaj že vso montirano — to je plinski in električni štedilnik, prekucna ponev, kotel in nekaj delovnih miz, nazadnje pa še univerzalni stroj za rezanje, katerega smo najbolj pogrešali, saj nam bo le-ta največ olajšal delo. Tudi ogrevanje prostorov je urejeno in imamo sedaj centralno kurjavo. V načrtu je še nabava pomivalnega stroja in upamo, da ga bomo kmalu dobili, ker nam je resnično potreben ob tako velikem številu obrokov Kot uravnalni element splošnega ljudskega premoženja se je oblikovala samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Bled. Tako smo se sestali predstavniki TOZD GG Bled, krajevnih skupnosti, Kmetijsko zemljiške skupnosti, kmetijskih OZD, lovske organizacije, turistične organizacije, vodne skupnosti, samoupravne skupnosti s področja varstva okolja in družbenopolitičnih organizacij. Obravnavali in sprejeli smo poslovnik zbora delegatov. Območna skupnost obsega prostor občine Radovljica in Jesenice. Ing. Cuk je nato tolmačil stanje in način gospodarjenja v GG Bled. Vse površine GG obsgeajo 101.000 ha. Od tega je 53.000 ha gozdnih. Takih, ki pridejo v po- šanje ostaja še vedno odprto in bomo morali še nadaljevati razglabljanje o DA ali NE! Merodajni za odločanje o tem pa so predvsem odnosi v delovnih organizacijah, ki morajo reševati vprašanja odgovornosti do dela in skupnih nalog s sankcijami in disciplinskimi ukrepi. So pa tudi take delovne organizacije, ki uspešno z družbeno političnim delom in pravilnimi odnosi uspešneje odpravljajo napake in kršitev delovnih dolžnosti. * Želimo si, da bo tudi pri nas tako in da v stabilizacijski program ne bo treba vključevati sklepov o denarnih in disciplinskih sankcijah. JH malic. Sedaj kuhamo kar okrog 350 malic, kar je več kot preveč za tri kuharice, ker imamo poleg kuhanja in pomivanja posode še dosti drugega dela, n. pr. nabavljamo in prodajamo suho hrano, tobačne izdelke ter konec vsakega tedna preštevamo in oddamo v blagajno denar, kar znese mesečno okrog 10.000.— novih dinarjev. Kuhinjo, shrambe, jedilnico in sanitarije moramo čistiti same, zato nam dela nikoli ne zmanjka. Ko pa bo vse urejeno in nabavljeno kar potrebujemo in kar mora biti po sanitarnih predpisih, pa bomo začeli kuhati tudi kosila. Toda takrat pa bomo rabili eno ali še celo dve kuharici, ker po zanimanju kaže, da tudi kosil ne bo malo. Upamo, da se bo vodstvo TOZD-a s tem strinjalo in tudi sedaj ustreglo našim prošnjam in potrebam. štev za izkoriščanje pa je 40.000 ha. Od teh površin je cca 50 % družbena last, 50 % pa v zasebni lastnini. Po strokovni razdelitvi pa gospodarijo s temi gozdovi v štirih TOZD, to so Bled, Bohinj, Jesenice in Radovljica. V slednjih dneh prevladuje zasebni sektor, v prvih dveh pa družbeni. Prisotni delegati smo se seznanili že z značilnost- mi sestojev, vplivi posegov za zaščito in oplemenitenje teh. Poudarjena je bila tudi skrb za olepšanje turističnih centrov s primerno drevesno kulturo m drugimi nasadi. Območni načrti pa vsebujejo poleg tehničnih rešitev tudi ekonomske programe. Prebivalstvo v industrijskih centrih narašča. Ugotovljeno je, da se le 0,6 % prebivalstva ukvarja z gozdarstvom. Nizki zaposlenosti pa botruje visoka mehanizacija s pomočjo katere proizvedejo 193.000 kubičnih metrov lesa za nadaljnjo obdelavo. Od tega 52 % hlodovine, 23 % celuloze, ostalo drva, hmeljevke, drogovi in drugo. Za gospodarjenje v gorskih, zaščitenih površinah so različna mišljenja. Eni so mišljenja, da bi tam vse pustili stihiji; tudi cest ne bi vlekli do samih centrov zaščitenega naravnega okolja. Drugi so mnenja, da je s pomočjo tehničnih sredstev naravo treba približati človeku. Vse pojme bo treba izoblikovati v najrealnejše rešitve. V nadaljevanju smo slišali še, da je prirastek na masi cca 4 m3 na ha. Da je vseh cest 12,7 km na ha, vseh zaposlenih pri GG je 500, od teh 150 sezonskih. Poraba iz-delavnega časa za m3 je 8 ur. Za vzdrževanje ravnovesja pogozdijo na leto ca. 100 ha. Veliko časa porabijo za zaščito gozdov pred lubadarjem in pred divjadjo. Več vlaganj bo v bodoče potrebno za dosego kvalitete sortimen-tov in za gojenje in zaščito zasebnih gozdov. Precej zainteresirani za gojenje, vzdrževanje gozdov in nasadov so turistični centri. Vse več domačih in tujih turistov se zadržuje v gozdovih. Gozd naj bo primerno vzdrževan, posebno v dostopnih točkah. Obenem pa je treba tega zaščititi pred onesnaženjem, požari, poskrbeti za primerna parkirišča. Gozdove je treba gojiti na gozdnih območjih. Na nezgodnih pa bo treba ščititi interese kmetijstva in turizma. Gozdove je treba širiti predvsem v strmine, ne pa v doline. Tam kjer so gozdovi umetno gojeni, je ta ciklus treba nadaljevati, drugače bomo priča degeneraciji gozdnih površin. Svet propada tam, kjer nihče ne gospodari. Izoblikovalo se je mnenje, da ima gozdarstvo in kmetijstvo zelo velik vpliv na okolje. Napačna so mnenja, da malo sredstev pripada kmetijstvu, ker se malo ljudi ukvarja s to dejavnostjo (na Jesenicah 2 %). Gorske vasi in kmetije propadajo. Divjad zaradi opuščenih senožeti išče sočnejšo hrano v dolini. Tako so ogrožene tudi nižje kmetije. Torej bo potrebno več sredstev za obnovo kmetij in planšarstva. Približati bomo morali naravo človeku v korist vsem. Potrebno bo več vzgoje o varstvu okolja v šolah. Po taki in podobni razpravi smo izvolili še dva zbora organov območne skupnosti. Enega za gozdarstvo in kmetijstvo in zbor uporabnikov. Poleg tega smo sprejeli še okvirni program dela, ki predvideva ohranitev in gojitev gozdov, usklajevanje interesov med gozdnimi, lesnimi, turističnimi in drugimi dejavnostmi, ohranjevanje biološkega ravnotežja v gozdovih. TAND Dopisujte v Glasilo! Pregled stroškov mazuta in električne energije po TOZD za leto 1974 TOZD mazut el. energija Bohinj 921.371,05 1,143.235,15 Bled 177.626,95 950.664,50 Podnart — 179.054,70 Mojstrana 96.405,34 118.076,40 Trgovina — 10.000,95 Skupne službe 122.850,40 26.672,55 Skupaj 1,318.253,74 2,427.704,25 Kazen - DA - NE ? Kuharice TOZD »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica Zaščita gozdov in drugih površin »Starega štedilnika« ni več Novi štedilnik v okrepčevalnici Pomen in naloge družbene samozaščite S sprejemom nove ustave, občinskega statuta in statutov KS, ki bodo v kratkem sprejeti, smo sprejeli načelo in obvezo, da družbeno samozaščito vključimo v naš samoupravni sistem, da jo razvijamo in s tem uresničujemo tista ustavna določila, ki opredeljujejo družbeno samozaščito, kot pravico in doložnost vseh delovnih ljudi in občanov. Varovanje pridobitev NOV in samoupravne socialistične družbe, varovanje ustavne ureditve, samoupravnih pravic in pravice občanov, ni dolžnost samo specializiranih organov in služb, to je milice, sodišč, sodnika za prekrške, javnih tožilcev in drugih, temveč pravica in dolžnost vse družbe, na vseh, vsak v svojem okolju na svojem delovnem mestu, ali kjer živimo in se udejstvujemo. Nihče nima pravice biti indiferenten do takih pojavov, ki družbi škodujejo. Ne sme nam biti vseeno, če se nekdo nesamo-upravno obnaša, neopravičeno bogati, izkorišča svoj položaj, odloča mimo naših dogovorov, je stalni nergač in kritizer, skratka da namerno ali zaradi svojih zaostalih ali okorelih birokratskih gledanj zavira ali ruši, kar mi gradimo. Nekatere oblike družbene samozaščite smo že razvijali med NOV in smo jo po vojni zanemarili. Ustava iz leta 1963 in kasneje vrsta dokumentov daje družbeni samozaščiti vedno večji poudarek in važnejše mesto v samoupravnih odnosih. Zato družbena samozaščita ni nekaj povsem novega, lahko pa govorimo o njeni novi kvaliteti. Z resolucijo zvezne skupščine o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja, s priporočilom republiške skupščine o sklepih in nalogah s področja družbene samozaščite in drugimi dokumenti in ne nazadnje z resolucijo 10. kongresa ZKJ, smo se dogovorili in obvezali, da bomo razvijali varnostno kulturo, dali poudarek poleg šolske izobrazbe tudi moralno političnim kvalitetam, da bomo razvijali socialistični partiarhizem, da bomo nujno zaščitili nekatera delovna mesta, da bomo zavarovali državno, uradno in gospodarsko tajno, da bomo krepili vlogo samoupravne delavske kontrole, in odstranjevali vse, kar škoduje družbenim interesom. V tem obdobju je važno, da ne bomo v družbeni samozaščiti samo razpravljali, kako bomo naloge družbene samozaščite začeli v praksi uresničevati, temveč da z vso resnostjo in zavzetostjo začnemo družbeno samozaščito tudi v praksi uresničevati. Družbena samozaščita ni akcijska naloga in dejavnost ločena od naše vskdanje prakse, ampak široko področje družbene aktivnosti, zoper raznovrstne škodljive pojave naperjene proti družbi, proti našim pridobitvam in našim naporom. Ko bomo izdelovali nekatere načrte in programe in spreje- mali določene akte, bomo šele programirali našo dejavnost, pravo delo o družbeni samozaščiti, pa se šele začenja. Ne smemo pozabiti, da se uresničevanje nalog družbene samozaščite ne konča pri naših organih. Osnovni nosilec družbene samozaščite je delovni človek — občan, zato moramo usmeriti vse napore, da bomo v samozaščitno dejavnost vključili našega delovnega človeka. Strokovni organi, zlasti organi za notranje zadeve, kot nosilci varnostnega sistema so se v zadnejm obdobju vključili v si-sistem družbene samozaščite, tako da so posamezni delavci miličniki zadolženi za določena območja, z nalogo, da tesno sodelujejo z KS, TOZD in drugimi progresivnimi silami in se dogovarjajo z vsemi, ki jim je naložena skrb družbene samozaščite, varovanje družbenega in osebnega premoženja, ter varovanja z ustavo zajamčenih pravic občanov na področju vzpostavljanja medsebojnih odnosov, pa se strokovni organi še vedno srečujejo z nekaterimi težavami, predvsem zaradi tega, ker je še pri nekaterih zakoreninjena stara miselnsot, ker vidijo v teh organih še vedno orodje »državne sile«, nad ljudmi, ne pa strokovni organ družbene samozašči-et, ki dela v interesu delovnega človeka, varuje ustavni red in samoupravne pravice in svoboščine slehernega občana. Da bi premostili te težave je potrebna širša pomoč zavestnih družbenih sil in vzgoja delovnega človeka. V borbi proti zunanjim in notranjim sovražnikom in preprečevanjem družbi škodljivih pojavov, mora biti varnost podobno kot vseljudska obramba postav- ljena na široko osnovo, kot pravica in dolžnsot vseh občanov, delovnih in družbenih organizacij ter družbeno političnim skupnostim, vendar pa se danes ponekod budnost in varnost večkrat tolmačita kot protislovnost in ovira razvoju demokratične družbe, vendar je treba poudariti, da naš razvoj zahteva stalno in brezkompromisno borbo proti vsem tistim silam, ki hočejo našo demokracijo izkoristiti v sovražne namene. Ob zaključku naj poudarim, da je smisel družbene samoza- Danes je človeštvo že na tako visoki razvojni stopnji, da ne moremo v miru pojesti kosila, ker se bojimo, da bi nam kaj ušlo. Hitimo, hitimo, kam? Preveč resno smo vzeli pregovor: »Minuta izgubljena, ne vrne se nobena«. Izkoristimo vsak trenutek, da zaslužimo čimveč. To je vse lepo in prav. Samo, kje so ostali življenjski cilji? Se še kaj brigamo drug za drugega, razen ob opravljanju in ko se pojavi zavist. Loteva se nas čustvena otopelost. Vsak se ubada s svojimi problemi in smatra, da so njegovi največji. Niti na um mu ne pade, da jih ima prav tako tudi njegov sodelavec, tovariš. Posebno starejša generacija se zapira vase. Mladina je vsaj malo drugačna. Ne rečem, da je boljša, toda smisel življenja vidi v tovarištvu, ljubezni in iz tega izhajajoča na- ščite v tem, da občani in delovni ljudje v okliščinah miru z preventivnimi in drugimi akcijami preprečujejo vse negativne pojave, ali kako drugače v svoji sredini razkrinkavajo nosilce sovražnih parol in pojavov in opozarjajo pooblaščene organe na poizkuse sovražnega delovanja ali proti-državne usmeritve, reagirajo kadar gre za varnost posameznika ali države in na lastno iniciativo vplivajo na odpravljanje nepravilnosti ter čuvajo interese ožje ali širše skupnosti. Pogačnik Alojz čela in ideale. Res, da nekateri zaidejo na kriva pota, za kar morda niso samo sami krivi. Nismo ne lačni, ne žejni — dobro se imamo, morda predobro. Dopisujte v naše glasilo /ato nimamo časa za razumevanje in pomoč drugim, nimamo časa, da bi na novo začeli gojiti tovariške odnose. Marjeta Praprotnik Človek v času današnje industrializacije TOZD, katerim mora poročati o svojem delu in ugotovitvah. To poročilo poda odbor 2-krat letno, oziroma vedno takrat, ko ugotovi hujše kršitve oz. pojave iz 3. člena tega pravilnika. 20. člen Kadar odbor samoupravne delavske kontrole TOZD ugotovi kršitev obveznosti delavcev skupnih služb, mora o tem nemudoma obvestiti odbor samoupravne delavske kontrole v DO. To je dolžan storiti že ob ugotavljanju in preverjanju podatkov. O končnih ugotovitvah mora odbor samoupravne delavske kontrole obvestiti svet delovne skupnosti skupnih služb, skupni delavski svet oz. pristojne pravosodne organe. 21. člen Odbor samoupravne delavske kontrole sprejema ugotovitve, predloge in mnenja, na sejah z večino glasov vseh članov. Vsak član odbora delavske kontrole lahko ob glasovanju izrazi ločeno mnenje, ki se posebej zapiše v zapisnik. 22. člen Seje odbora sklicuje predsednik ali njegov namestnik, ki ju izvolijo člani med seboj za dve leti. Seje odbora so javne, kolikor tajnosti podatkov ne terja zaprte seje. O tem odloča odbor pred pričetkom seje. Seje odbora se morajo na povabilo predsednika udeležiti strokovni in drugi delavci TOZD ali DO, če je njihovo sodelovanje nujno, da se razčistijo obravnavani primeri. 23. člen Delavec TOZD, ki se je zaradi ugotovitve nepravilnosti obrnil na odbor samoupravne delavske kontrole ali na DS TOZD, pa ta organa nista ukrenila ničesar in delavca nista obvestila o svojih ukrepih v 30 dneh potem, ko se je delavec nanju obrnil, ima pravico zahtevati sklic zbora delovne skupnosti in na njem neposredno opozoriti na tak problem. III. Prehodne in končne določbe 24. člen Ta pravilnik začne veljati 8 dan po tem, ko ga sprejme SDS. $ UP, lesna industrija BLED Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju in statuta DO oz. TOZD je delavski svet DO na IX. seji dne 9. 1. 1975 po opravljeni javni obravnavi sprejel PRAVILNIK o samoupravni delavski kontroli Delo AMD Tomaž Godec Doli. Districa AMD TOZD »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica si je na zadnji seji, ki je bila dne 25. 2. 1975 pripravil oziroma očrtal program za meseca marec in april. Sestanka se je udeležil tudi sekretar tov. Mecninger Franc in v. d. vodje TOZD Bajt ing. Franc. Vsi mladinci so izpolnili anketne liste za popis, zaradi statistike, ki jo zahteva Občinska konferenca ZSMS Radovljica. »ZADOVOLJNI KRANJCI« in sicer ob 15. uri na Rečici v Gorjah, ob 17. uri v Boh. Bistrici ter ob 20. uri v Češnjici. Z vokalnim kvartetom nastopajo tudi pevci Stojan Vene, Branka Strgar in Stane Mancini ter humorist Marjan Roblek. Ob prijetnih polkah in valčkih se boste tudi od srca nasmejali. Mladina vas prisrčno vabi, da se udeležite tega koncerta. Ansambel »Zadovoljni kranjci« je v oktobru gostoval v ZDA, natančneje v Kanadi, kjer je bil na 3-tedenski turneji. Nastopa pa samo v oddajah RTV Ljubljana pod naslovom: »KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV« in TV oddajah. Zaradi redne zaposlitve na RTV Ljubljana s svojimi koncerti ne nastopajo, tako kot drugi ansambli. To je prvi koncert, ko bodo nastopili po prijaznem vabilu našega AMD. Nadalje smo sprejeli tudi pobudo tov. Bajt ing. Franca, da bi v mesecu aprilu namenili 2 prosti soboti za čiščenje okolice naše tovarne. V akciji naj bi sodelovali vsi mladinci, katerih pa je okrog 70. Sodja Branko Nadalje smo pripravili proslavo ob »DNEVU ŽENA «za 8. marec, katere organizator je bila komisija za kulturo pri AMD, zastopa pa jo predsednik Sodja Branko s svojo ekipo ter s sindikalno podružnico, katere predsednik je tov. Kovačič Janez. V mesecu marcu in aprilu bomo organizirali predavanja tov. Tavčar Staneta in sicer v Pionirskem domu v Boh. Bistrici. Predavanja imajo naslednjo tematiko: 1. Španija — dežela sonca 2. Slikovitosti Maroka 3. V peklu Sahare 4. Z mopedom na Sinaj 16. marca 1975 pa bomo pripravili oz. organizirali za naše delavce KONCERT ansambla Benedik Vinku v slovo Dne 18/2 — 1975 se je nenadoma poslovil od nas Benedik Vinko. Hudo nas je prizadela njegova izguba. Delo, ki mu je bilo zaupano, je vzorno opravljal dolga leta. Veselil se je dneva, do katerega je manjkalo manj kot mesec dni, da bi slavil 20 let dela v naši delovni organizaciji. Žal tega ni dočakal. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Že od mladosti je doživljal trde preizkušnje življenja. Ko se je odpravil na pot v šolo, je moral prenašati večji napor, saj ta pot ni bila lahka. Tudi v kasnejših letih mu ni bilo ničesar prizaneše-nega. Najlepša leta življenja mu je vzela vojna. Gorje, ki ga je prestajal, je hranil le zase. Vse to ga je kalilo v moža, kateremu nobeno delo ni bilo pretežko. V rojstni vasi Laze obdani z gozdovi je že v mladosti vzljubil ljubezen do narave in tej ostal zvest do prerane smrti. Po osvoboditvi se je zaposlil v gozdarstvu, kjer je s podvojeno močjo pomagal pri obnovi naše domovine. Leta 1955 se je preselil v vas Rovte in se zaposlil v našem kolektivu. Od prvega dne je opravljal odgovorno delo. Pri svojem delu je bil neumoren in natančen in je svoje delovne izkušnje rad prenašal na sodelavce. V zasebnem življenju je bil tovariško uslužen, za družino skrben in dober oče. Kakor s svojo družino je kazal povezanost tudi z vsemi sodelavci in našim podjetjem. Prezgodaj nas je zapustil in odšel poln življenja iz sredine živahnega dela v tišino večnega molka. S teboj smo izgubili dobrega in iskrenega tovariša in prisrčnega sodelavca. I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo smotri in cilji samoupravne delavske kontrole, načela delovanja, organi samoupravne delavske kontrole in njihova pooblastila. 2. člen Samoupravno delavsko kontrolo opravljajo delavci TOZD neposredno, preko svojih delegatov v delavskem svetu in seveda preko posebnega, v ta namen izvoljenega odbora samoupravne delavske kontrole v TOZD in DO. 3. člen Namen samoupravne delavske kontrole, ki je pravica in dolžnost vseh delavcev, je preprečiti družbeno škodljive pojave, kot so: — kršitev samoupravnih pravic delavcev, — zloraba pooblastil in pristojnosti, — kršitev predpisov družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — kršitev poslovne morale in pojavi nelojalne konkurence, — kršitev poslovne in druge tajne TOZD oz. DO, — neupravičeno prisvajanje družbenega premoženja in neupravičene bogatitve, — prilaščanje osebnih dohodkov, ki niso v skladu z rezultati dela in veljavnih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — neracionalno trošenje družbenih sredstev in nesmotrno gospodarjenje z njimi, — pojavi podkupovanja, tatvine in korupcije, — pojavi nevestnega dela in poslovanja in drugi podobni družbeno škodljivi pojavi, ki prizadenejo družbeno lastnino ali pravice delavcev, ki izhajajo iz dela. 4. člen Samoupravna delavska kontrola je integralna funkcija delavskega samoupravljanja. Zaradi tega se opravlja v vseh oblikah samoupravljanja in v posebnem organu, to je v odboru samoupravne delavske kontrole, ki je v svojem delu samostojen in odgovoren le delavcem, ki so ga izvolili. 5. člen Delovanje samoupravne delavske kontrole je javno. 6. člen Delavci TOZD oziroma DO morajo biti obveščeni o vseh sklepih organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov, kakor tudi o pomembnejših ukrepih, ki pomenijo uresničevanje skupaj sprejetih ciljev. Vsak delavec ima pravico in dolžnost opozoriti delavski svet ali drug samoupravni organ na dejanja, ki po njegovi presoji pomenijo družbeno škodljiva dejanja po določbah tega pravilnika. 7. člen Organ, na katerega se je delavec obrnil z opozorilom iz predhodnega člena, je dolžan nemudoma raziskati dejanje oziroma okoliščine, na katere je bil opozorjen, sprejeti ustrezne odločitve in o njih obvestiti delavca. Nihče ne more biti klican na odgovornost zato, ker je sprožil postopek delavske kontrole. 8. člen Tudi delavski svet pri svojem delu neposredno opravlja funkcije delavske kontrole, s tem da: — dosledno spremlja izvajanje svojih sklepov, — spremlja delo izvršilnih organov, — vsestransko in kritično ocenjuje predloge aktov in sklepov, preden o njih odloči, — analizira posledice izvajanja svojih sklepov in drugih odločitev, ■— dosledno izpolnjuje načelo odgovornosti vseh delegatov delavskega sveta pri sprejemanju sklepov in drugih oseb, ki sodelujejo pri tem. II. Odbor samoupravne delavske kontrole 9. člen Za stalno opravljanje funkcije samoupravne delavske kontrole, izvolijo delavci vsake TOZD svoj odbor delavske kontrole ter predstavnike oz. člana odbora samoupravne delavske kontrole v DO. Odbor delavske kontrole v DO šteje 6 članov. V odbor izvolijo delavci vsake TOZD po enega člana, enega člana pa skupne službe. Vsak član ima svojega namestnika. Število članov odbora samoupravne delavske kontrole v TOZD določijo le-te same v svojih statutih. 10. člen V odbor samoupravne delavske kontrole ne morejo biti izvoljeni: — vodilni delavci v TOZD in DO, — delavci, ki so dolžni po svoji funkciji skrbeti za izvrševanje sklepov organov upravljanja, — delavci, ki razpolagajo z družbenimi materialnimi oz. finančnimi sredstvi. 11. člen Naloga odbora delavske kontrole je, da z izvajanjem svoje funkcije predvsem preprečuje družbeno škodljive pojave v TOZD in DO ter da v ta namen izvaja nadzor zlasti: — nad izvajanjem družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statutov in drugih splošnih aktov, — nad spoštovanjem zakonitih predpisov in obveznosti, ki jih je prevzela TOZD do drugih TOZD ali DO na osnovi samoupravnih sporazumov, pogodb ali drugih dogovorov, — kako se uresničujejo pravice delavcev v TOZD in DSSS, — kako se izvajajo sklepi organov upravljanja, — kako se uresničujejo sprejeti programi, — nad materialnim in finančnim poslovanjem, — nad delitvijo osebnih dohodkov in nad stroški, ki imajo značaj osebnih prejemkov, — nad stroški reklame in reprezentance, — kako so delavci obveščeni o delu in poslovanju TOZD in DSSS, — nad vsako obliko razpolaganja s sredstvi, — kako se izvršujejo pogodbene obveznosti, obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti in do družbenopolitične skupnosti, — nad izvajanjem varstva pri delu. 12. člen Odbor samoupravne delavske kontrole uvede postopek proti vsem članom kolektiva, službam ali organom v TOZD oz. DO, ne glede na njihovo funkcijo ali položaj, če kršijo pravila zakonitosti, varnosti premoženja in ljudi, ali s svojim odnosom kvarijo rezultate dela in ugled DO. 13. člen Odbor samoupravne delavske kontrole analizira tudi poslovne odločitve posameznih služb TOZD in DSSS ter skrbi, da so vse naloge vestno opravljene. 14. člen Pri svojem delu se odbor delavske kontrole naslanja predvsem na delavce TOZD in organe upravljanja, s katerimi sodeluje. Odbor delavske kontrole se zaradi večje učinkovitosti povezuje tudi z drugimi organi kontrole, zlasti s službo družbenega knjigovodstva. 15. člen Odbor samoupravne delavske kontrole se zaradi koordinacije dela in večje učinkovitosti kontrole povezuje z organi samoupravljanja delavske kontrole v drugih TOZD v okviru DO in z organi samoupravne delavske kontrole DO. 16. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico zahtevati od strokovnih in drugih služb TOZD in DSSS podatke, ki se nanašajo na delo in poslovanje TOZD in DO na podlagi katerih ocenjuje zakonitost poslovanja ter smotrnost poslovnih odločitev in uporabljenih sredstev. Ce odbor delavske kontrole pri svojem delu uporabi podatke, ki pomenijo poslovno in drugo tajnost, je dolžan z njimi ravnati tako, da se ohrani tajnost podatkov. 17. člen Kadar odbor samoupravne delavske kontrole ugotovi škodljive pojave oz. če obstoji upravičen sum, da predstavlja tak pojav hkrati tudi kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek, pripravi o tem obširno dokumentirano poročilo, ki ga predloži pristojnemu organu TOZD oz. drugemu pristojnemu (javnemu tožilcu, notranji upravi, sodišču) v nadaljnje ukrepanje. Odbor samoupravne delavske kontrole lahko po lastni presoji obvesti sočasno vse delavce o svojih ugotovitvah in o ukrepih, ki jih je sprejel oz. predlagal. 18. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ob predložitvi poročila o svojih ugotovitvah lahko predlaga sprožitev postopka za ocenitev dela in za premestitev posameznih delavcev na določenih delovnih mestih, če gre za zlorabo pooblastil, oziroma da se premestijo na druga delovna mesta ali odpokličejo posamezni vodilni delavci, kadar meni, da je zaradi njenih ugotovitev omajano zaupanje v te delavce. 19. člen Odbor samoupravne delavske kontrole je za svoje delo odgovoren delavcem OGNJENI ZUBLJI Plan dela IGD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica za lelo 1975 Upravni in nadzorni odbor IGD »TOMAŽ GODEC« sta se dne 18. februarja 1975 sestala zaradi sestave plana za letošnje leto in sprejela sklep, da se izvede: — 8 mokrih vaj, od tega 2 nočni — 5 suhih vaj — 2 redovni vaji — 2 preventivna pregleda v celotni TOZD — 2 predavanji o uporabi gasilskih aparatov (za vse zaposlene, zadložen Žnidar Franc) —- stroga kontrola od strani gasilcev glede kajenja na mestih, ki niso za to določena — udeležba na vseh proslavah in tekmovanjih — sodelovanje s sosednjimi društvi — izvedba tečajev in izpitov za izprašane gasilce — na redni letni konferenci društva dne 12. januarja 1975 je bilo govora o skupnih pripravah na tekmovanja z društvom Rečica; predlagano je bilo, da bi nastopali na tekmovanjih enotno pod nazivom LIP Bled in ne več ločeno, kot do sedaj. Upravni odbor naj bi o tem razpravljal in ustanovil naj bi se koordinacijski odbor, kjer bi bili zastopani člani obeh društev. Na I. seji upravni odbor o tem ni sklepal, zadevo se obravnava na prihodnji seji. — še v bodoče je posvetiti čim več pažnje sprejemu novih mla- dih članov. Vse mlade člane kolektiva, ki pridejo v TOZD je seznaniti z delom v gasilstvu in jih nato sprejeti med člane društva, če imajo seveda smisel in voljo za to delo. — za gasilski kombi se zadolžita šoferja Rozman Valentin, njegov pomočnik Mencinger Franc ISO-SPAN. — Tečaja za sodnike dne 10. marca 1975 in izpita dne 13. marca 1975 se udeleži Fujs Štefan. — Cimprej je pričeti s sestavo desetin in pripravami za tekmovanja. Za nemoteno delo je društvu v letošnjem letu nujno potrebno nabaviti naslednje: 1 kom. motorna brizgalna 1200 1/min (avtomatik) 200 m gumiranih cevi (nylon) »B« 2 kom. merzer na peno (70 1) 1 kom. dihalni aparat tipa MEDIJ (uvoz iz Vzh. Nemčije) 2 kom. TEMPLEKS obleki 20 parov lažjih čevljev za tekmovalne skupine Po prvi letošnij seji smo se razšli z željo, da bomo pri našem delu imeli vsestransko pomoč in razumevanje od strani vodstva TOZD in podjetja. Člane društva prosimo, da se udeležijo redno vseh vaj, ker bodo s tem pripomogli, da bomo postavljeni plan dela tudi realizirali. H. D. Naloge in sklepi društva Kot vse druge, ima tudi gasilska organizacija svoj redni letni občni zbor ali letno konferenco, na kateri pregledajo delo društva za preteklo in sprejemajo nove naloge in sklepe za tekoče leto. Vsi na občnem zboru sprejeti sklepi se, kljub zavzetosti in prizadevnosti članov in članic društva zaradi več razlogov, ne morejo izvesti. Ne gre valiti krivdo na društvo ali njegove člane, češ da niso bili delovni. Poznati mo- ramo obveznosti, ki jih društvo ima in obenem vedeti, da to delo opravlja le nekaj delavcev in delavk iz tovarne, ki so prostovoljni gasilci, čeprav bi v gasilstvu morali sodelovati vsi zaposleni. Veliko je bilo rečenega, še več pa storjenega na področju preventive v samih obratih in okolici, saj po podanih poročilih o začetnih požarih lahko sklepamo, da se število teh iz leta v leto manjša. Nikakor pa s tem Predavanje o uporabi varnostnih naprav ne smemo biti povsem zadovoljni, ker nas znova in znova presenečajo večji in veliki požari. Vzroke lahko pripišemo hitremu razvoju, avtomatizaciji v industriji in gospodarstvu, s tem pa tudi nastaja večja nevarnost požara. Na letni konferenci IGD TOZD Rečica 16. 2. 1975 so bili sprejeti sklepi, ki znova posvečajo največ pozornosti preventivi, praktičnim vajam, seznanjanju zaposlenih z gasilskim orodjem, opremo, gasilnimi aparati in vsem, kar nam služi za gašenje požarov. Na svoji redni konferenci je IGD TOZD Rečica sprejelo naslednji plan dela za tekoče leto: februar: predavanje o nezgodah pri delu in prva pomoč za vse zaposlene; marec: praktična suha vaja za člane in članice IGD; april: dnevna mokra vaja s hidranti; maj: vaja z dihalnimi aparati za člane in članice IGD; junij: izvedba mokre vaje z MB na Rečici in Gorjani; julij, avgust: premor; september: nočna mokra vaja z dvema MB in hidranti; oktober: delo z reševalnimi vrvmi; november: praktični prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati; december: osnove požarne samozaščite (prikaz filma). Vaje za meddruštvene, sektorske in druge nastope niso planirane. Že za samo izpolnitev navedenega plana bo potrebno mnogo truda ter dobre volje, mnogo prostega časa bo treba žrtvovati, še posebno pa to velja za člane in članice, ki s svojimi nastopi na raznih tekmovanjih razveseljivo zastopajo tudi ime naše delovne organizacije. Janez Prosič Ob prevzemu Že takoj, ko je šel v zasluzi pokoj bivši gasilski avto FORD, se je pojavila želja in težnja, da bi si za potrebe Gasilske enote TOZD »TOMAŽ GODEC« nabavili novega. ibili dam objektivni pogoji, kar pa pričakujemo v tem letu. V imenu gasilskega društva izrekam vso zahvalo članom kolektiva za razumevanje, posebno zahvalo samoupravnim orga- nom in Sindikalni organizaciji, ter vodilnemu kadru tovarne ter podjetja. Tov. Sedlar Antonu se pa še posebno zahvaljujemo za ves trud, ki ga je vložil, da smo avto tako hitro dobili. Jaka Dolgo časa so bile to le po-božnje želje, ki so se zdele glede na stanje neuresničljive. Skozi večje negodovanje članov gasilcev in tudi nekaterih članov kolektiva pa je po dveh letih le uspelo za nabavo. Pri upravnem odboru društva je bila v začetku leta 1974 imenovana posebna komisija v sestavu tov. Bajt ing. Franc, Sedlar Anton in Kavčič Janko. Naloga te komisije je bila, da pregleda tipe raznih tovrstnih vozil upoštevajoč funkcionalnost ter jasno tudi primerno ceno. Pregledali so več prospektov in se končno odločili za avto IMV 1600 SPECIAL GASILEC. To vozilo ima vse tiste pogoje, ki nam odgovarjajo. Tov. Sedlar" se je povezal s tovarno IMV Novo mesto od koder smo dobili tudi ponudbo. V začetku je prišlo do manjših zastojev glede dobavnega roka. Končno smo v mesecu decembru 1974 tako težko pričakovan avto le dobili. K sprejemu avtomobila smo povabili sosednja gasilska društva Boh. Bistrica, in Nemški rovt, zastopnike IGD TOZD Bled ter predstavnike podjetja LIP Bled. Po krajši svečanosti, kjer sta navzoče pozdravila predsednik društva in tov. direktor dipl. ing. Jurij Hočevar, smo izvedli kombinirano mokro vajo v tovarni skupno z vaškim gasilskim društvom. Boh. Bistrica. Vaja je bila dobro pripravljena in tudi odlično izpeljana. Po vaji so bili vsi povabljeni na zakusko v tovarniško okrepčevalnico. Kaj nam pomeni nabava novega avtomobila! Večja mobilnost za hitre intervencije pa naj si bo to v tovarni sami ali navzven. S tem se je povečal strojni potencial, ki bo vplival na boljše delo enote. Vedeti moramo, da so vsi člani kolektiva iz neposredne bližine tovarne in bomo tako lažje hranili ne samo kruh zaposlenim ampak tudi njihovo lastnino. Kako bomo financirali avto? že v letu 1973 smo se v gasilstvu kakor tudi v sindikalni organizaciji menili in tudi sklenili, da bo vsak zaposlen delal en dan za avto. Da nismo tega realizirali je vzrok v tem, da niso Zahvala ob smrti naše drage mame MARIJE KOREN se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem delovnega kolektiva, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali venec in nam izrekli sožalje Korenovi Ob prazniku - mož mučencev Za dan mučenikov se trop je izvoljenih zbral, da težnje zakonske svobodno bi reševal, saj redki so dnevi ko solnce svobode jim sije, redkejši še časi ko dinar se kakšen prikrije. Da zbor ukročenih potekal bi v redu, po drugih se zborih ravnal bi se zgledu, uspeh je mogoč de Luka Podreda da točno držimo se dnevnega reda. Predsednik naj bil bi Miha Pohlevni kot član predsedstva pa Janezek Revni Zapisnikar bo naj Sime Nezgoda kot overovatelj pa Gregor Neroda. V poročilih pove naj vsak svoje težave iz njih naj izločil zbor sklepe bi prave po njih ravna naj vsak se navzoči ker moč nad ženami nam le to omogoči. Stodvajset kilski možak se dvigne prav ročno v razpravo svoj bas povzdigne mogočno mi moški naj bili bi sila ob ženski zavpit in premagat njih jezik peklenski. In spet vključi se Jurek Spodletov ustvarmo pravico čez plot si izletov naj ženska, ki vedno vpije in skače, kar sama, če hoče, naj širi si krače. Žeposuh Makselj dotakne se teme, ki možem ustvarja največje probleme, kako in kam skriti pred žensko denar, saj ti od plače odmakne le ubog milodar. Opečen, obvezan de Srečko Nesrečni, ki štedilnik edini problem mu je večni; če kaj zasmodi, ga žena obira, kot kuhar še v postlji ga ona sekira. Bilo je debate počez in povprek in zbor se zaključil bolj v žabji je reg; naenkrat pa vsem se razširijo oči, ko zastopnica nežnih med nje pridrvi. Bodite možje, ne Sieve pohlevne, ob takih copatah še žene smo revne; če ne bi z zvijačo vam venčkov pobrale, še danes bi v hlačah vam lilije stale. Vsaka si ženska želi imeti moža, ki v hiši in zunaj nekaj velja; če mar vam je to da odslej bo drugače, kikeljce dol in nataknite si hlače. Tako se zaključil je mučenih zbor, domov odcapljal je copatarski kor; koliko moških iz njih bo postalo, se v marcu naslednjem bo že pokazalo. R. J. Do gripe in nazaj Začelo se je s stanjem, ko ne veš, kaj ti pravzaprav manjka. Sedeti ne moreš, stojiš še teže. Ko se lotiš dela, začnejo predmeti poplesavati pred teboj. Končno obležiš in od nemoči skoraj zajokaš. Obisk znancev proti večeru je bil vse prej kot dobrodošel. Hotel sem biti čim ljubeznivejši, a se mi ni posrečilo najbolje. Kar naprej sem jamral zaradi slabega počutja. Pa še tako nevzpod-buden televizijski program. Znan- ci so se naveličali mojega grdega držanja in, hvala bogu, kmalu odšli. Prva gripna noč — kot da imam tri glave, v vsaki pa se pletejo druge sanje. Prva je sanjala, da sem bil vojak. Nadrejeni me je poslal s posebno nalogo na sovražnikovo ozemlje. Tam me odkrijejo. Ko se hočem braniti z brzostrelko, ta ne dela. Pritiskam na petelina, nič, samo kloc, kot pri otroški igrači. Sovražnik pa strelja in vsaka krogla me zadane v glavo. Čutim strahotne bolečine, nekaj sto zadetkov v glavo. Čudim se, da sem sploh še živ!« Nisem se utegnil dolgo čuditi, kajti druga glava mi je že dopovedovala, da sem delovodja v podjetju. Ko sem prišel zjutraj na delo, sem od dvajsetih delavcev našel samo deset. Tudi od teh desetih niso bili vsi za rabo. Eden je bil že vinjen, drugi se je poškodoval na poti na delo, tretjemu ni bila všeč razporeditev na delo pa mi je pokazal jezik. Vse narobe! Telefonski poziv. Takoj je treba naložiti vagon, ki že stoji na nakladalni rampi, toda naložiti z izdelki, ki jih je treba še narediti. Stečem k stroju, da bi ga pognal. Pri tem padem in zadenem z glavo v stojalo stroja. Glava pa boli, boli... ! Ko so se vmešale sanje tretje glave, sem se k sreči zaradi višje sile moral zbuditi — seveda z eno glavo. V tej je šumelo, brenčalo, bučalo in hrumelo kot pri desantu v Normandiji. Sredi opravkov po višji sili, se je hrup polagoma začel oddaljevati in še predno sem dodobra opravil nujno nalogo, se mi je stemnilo pred očmi. Po vseh štirih sem prilezel do dnevne sobe in se tam začasno preselil v večno lovišče. Sosed, ki je organiziral prvo pomoč v obliki rešilca je pozneje izjavil, da sem preklemansko dolg. Iztegnjen sem bil menda od stene do omare na nasprotni strani. (Morda je pa le dnevna soba tako majhna.) Drugi dan je stopil v akcijo glavobol, rokobol, nogobol, telo-bol in sploh — vsebol. Proti večeru sem začel kašljati. Da bi bila mera polna, je drugi dan zbolela starejša hčerka. Proti večeru istega dne še mlajša, ponoči pa je stisnilo še ženo. Stara mama in zdravnik sta torej morala obvezno priti. Zdravnik je predpisal gore tablet in mama nam jih je pridno dajala. V nekaj dneh smo jih pojedli, zraven pa še pol plantaže limon in celo plantažo pomaranč. Stanje vseh se je le počasi zboljševalo, razen pri ženi, ki je dokaj hitro okrevala. Mene je še precej časa zbadalo in mi gorelo v prsih (pa ne od gorečnosti). Naša družina je sedaj zdrava in z optimizmom nadaljuje leto 1975. Tudi vam, bralcem, želim zdravja in svetujem, da kakršnikoli bolezni pokažite zobe — svoje ali umetne. TAND Rezultati nagradne 1. nagrada — 300,00 din — MARIJA VIDMAR, Ob Belci 5, Bohinjska Bistrica; 2. nagrada — 200,00 din — METKA AHAČIČ, Radovljica, Langusova 6; žrebania križanke 3. nagrada — 100,00 din — MARJAN KNAFLIC, TOZD Bled. Vsem izžrebancem čestitamo, obenem pa se oproščamo, ker izid žrebanja objavljamo šele sedaj. Okrepčevalnica v Bohinju Humor TEŽAK IZPIT Kuharica je na izpitu iz higienskega minimuma. Predavatelj jo sprašuje o žuželkah, ki so nevarne človeku. Vprašana nekaj časa razmišlja, potem pa se skorajži: »Lubadar!« Spraševalec: »Ta pa ta, posebno če ima kdo leseno nogo!« ZNAJDI SE Poročena žena je imela tri ljubimce naenkrat v hiši. Nenadoma se vrne mož. Prvi se znajde z izgovorom: »Gospa, plinski štedilnik je popravljen!« Drugi pride iz kopalnice z izgovorom: »vsa tesnila so sedaj v redu!« Tretjega, ki se ie skril v omaro, pa mož odkrije ko hoče obesiti obleko: »Kaj pa vi tukaj«, reče mož. Vprašani hitro odgovori: »Ali še nikoli niste videli tako velikega molja?«. NAMESTO POHVALE Fant povabi dekle na vožnjo s hitrim športnim avtomobilom. Sredi hitre vožnje vpraša dekle očitno ponosnega fanta: »Ali lahko vozite tako hitro tudi samo z eno roko?« Fant važno prikima. Ona pa besno: »Potem se pa usekni, pacek!«. Kronika STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC FEBRUAR 1975 TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica — 388 zaposlenih in 8 vajencev; TOZD Bled — 284 zaposlenih in 13 vajencev; TOZD Mojstrana — 46 zaposlenih in 1 vajenec; TOZD Podnart — 57 zaposlenih; TOZD trgovina — 6 zaposlenih; DSSS — 78 zaposlenih; Skupaj — 859 zaposlenih in 22 vajencev. Člani uredniškega odbora: Robič Ivan, glavni urednik Jeglič Silva, tehnični urednik Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril