spodarsk ? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta V i ♦ 1 1 i A 1 l 1 i , t i 9 gold., za eetrt leta po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. 1 gold.; pošiljane Ljubljani v sredo 16. februarija 1881. 0 b s e g : Živinozdravniki in kovači v našem cesarstvu. bi se v ljudski nadaljavni soli podueevalo o rudninskem gnoji. (Dalje.) stvo pri Slovencih do Cirila in Metoda. (Konec.) Sadimo in snažimo sadno drevje pravilno. (Konec.) Zoper krompirjevo gnjilobo. Prislovice in reki iz Istre. Kako naj Rešnjemu Telesu. njegovi otroci. (Dalje.) „Kresťi in „Ljubljanski Zvon". (Konec.) Istorija slavjanskih literatur. T-r V V Krscan- Cerkvene pesmi v čast presv. Mlinar Matúc iu Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Zivinozdravnlki in kovaéi v našem cesarstvu več kovačev in zdravniških kovačev je v doljni Av" namreč 1150, najmanj pa na Primorske m, s t r i j i in sicer rt i. Po naukazu c. k. ministerstva notranjih oprav je dr. Roll, bivši vodja živinozdravske sole na Dunaji lani dobil nálog, naj živinozdravske in podkovske razmere v Avstriji popiše. Dr. Roll je vsled navedenega ukaza sestavil zanimivo poroČilo za leto 1878., iz katerega naj Sadimo in snažimo sadno drevje pravilno! Drug gl (Konee.) paka dandaoašnjih sadjerejcev je zato f ker Je živinozdravstvo in podkovstvo v ozki pa P a i i zvezi s kmetijstvom, našim bralcern povzamemo nekoliko vrstic. Dr. Roll poroca, da leta 1878. (dandanes ni veliko drugače) je v našem cesarstvu (razven Dalmacije) bilo 397 v višji živinozdravniški soli popolno izučenih in diplomiranih živinozdravnikov. Od teh jih je 218 ? javnih službah (62 v cesarskih), 179 pa brez služeb. Med živinozdravniki , ki imajo cesarske službe, je 13 J dnega d a celó m arj Većina je te mi sna-Drevo sem vsadil, rodi mi in Bog te obvaruj ; — za drugo še porajtajo ne. Le. kedar jim drevo kaj rodi, so priprav- grda ljeni ga otresti m neusrai o klati ti To Je res nehvaležnost, ker se ga le takrat spominjajo, kedar • « trudapolno ? vse zanemar kaj koristi obrodi jim Sèm ter ob hudi zimi pri pomanjk misel pride, da se spravi na sad drv res komu na deželnih. 36 pa okrajnih živinozdravnikov, 9 kontuma po rabeljsko kake r drevj ter mu prav * v i u<* oauuv/ tjrit/vj^j tv>i jjuu pi^f zdol viseće veje po pol metra od cijskih direktorjev in 3 profesorji živinozdravstva debla sè skrhano sekiro na pol odseče , a na pol pa odlomi, ter vse razkrojene štreclje stati pusti, v katerih Poglejmo pa zdaj: ali more to število živinozdrav- voda zastaja, pozimi zmrzne se vece nikov, zadostovati številu kooj, goved, prešičev > ovac m kóz, ki so v tistem okraji, kjer živi poke napravi kar prouzroči, da sicer krepko in trdno drevo trohneti en zivino- zdravnik ? začne in prehitro pod zlo pride Ni zadostno, da se odrastlemu drevesu e primenmo na priliko y število kónj s številom viseče veje neusmilj odsečejo, temveč moraj o navzdol se dre- živinozdravnikov dotične dežele, nam ta primera kaže, da na enega živinozdravnika pride kónj: vesu vse potrebne veje in izrastke po čelem vencu odstraniti, a to tikoma pri deblu na gladko z drevesno na Tirolskem in Predarlskem na Šlezkem na Spodnje-Avstrijskem na Českem . . . . na Solnograškem . . na Štajarskem . . na Primorskem . . na Moravském na Kranjskem v Bukovini . . . na Gornje-Avstrijskem na Koroškem . Gališkem . . na 518 .515 1 609 1.843 1.856 1.872 2.515 2.762 3.917 5 Ml 5 704 7.711 žagico Ko se je to izvršilo , mora tudi strguij Pij skorj se mah in mrtva deblo in debeleje veje z apnom pobeliti odstraniti a peti, ter rane pa z mazilom, katero se prav dobro iz enega delà apna, enega delà vgnane ilovice in enega delà kravjeka na- praví, obrastej zamazati, da jih kambij počasi ali da se m celij Žaíostno res je gledati drevje po nekaterih krajih ? katero je z vejarm vse preraščeno in tako gosto , šcet; od takega drevja je še čudo, da more listj kot les rediti a čud o pa ni prav nikakoršno,, če pomladi tudi cvete , a v jeseni na njem sadeža opaziti ni. Podobno tako neosnaženo drevo malomarnemu člověku, ki se kdar ne umije, ne opere, ne počeše in ne osnaži, ter Enake razmere so tudi, kar se tiče goved in druge je poln vsakovrstnega mrčesa in nesnage ; lazi sicer vegetira in se ogreba, a ni za nobeno delo spo- 28.838 domaće živine. Kar se tiče podkovstva, poroča dr. Roli da íxai sc noc jjvutvvvotv«*, vi«, inju , vi« je "vwv^. „ ----- ~ - -----j ----*------------o- —'— ----O - — precej dobro oskrbljeno , ker izučenih kovačev ne prostost dobro ugaja, da ostane vesel, zdrav in za delo okolí, f WigVKUOI AUL OV/ ' " ' soben. Kakor toraj člověku in drugi živali snaga m manjka tako, kakor diplomiranih živinozdravnikov. Naj krepak j ravno tako dobro tudi snaga sadnemu drevju ugodno prija, da se more po prirodnih zakonih krepko razvijati in nam kaj koristiti. Za snaženje in obrezovanje drevja sicer deioma vsak letni čas ugaja, a najboljši so pozimski meseci ; ravno v tem času ima tudi sadjerejec, ob enem polje-delec, za ta posel naj več časa, ko drugo navatino kme-tijsko delo miruje. 8 snaženjem drevja si pa tudi last-nik dostikrat v zadregi ob zimskem času potrebnih drv dobiva v bližini svojega stanovanja, ter mu ni potrebno v po več ur oddaljeni gozd po nje hoditi — se ve da tam , kjer je tudi sadjereja uže precéj zastopana. Ta dvojni prid naj bi si paČ vsak kmet sadjerejec dobro v spomin vtisnil in ga nikdar ne izgrešil! Sadnemu drevju s tem pomaga k lepsi rasti , boljšemu razvoju in bolj gotbvi produktivnosti, a sam sebi pa prihrani veliko te-žávnega in trudopolnega delà, ter si zagotovi boijših dohodkov od sadnega vrta. drevje pa v krepki rasti in lepem razvoju obrani. Memogredé naj še to omenim, da je sedaj najboljši cas sadnih ce piče v si priskrbeti. Nabirajo naj se ce-piči ob lepem suhera vremeni, od zdravega ne presta-rega drevja na vrhovih vejah; spravijo naj se potem za pomladno in poletno cepljenje v klet, kolikor moč na hladni in temni kraj; dobro se hranijo, ako se v drobni, ne presubi pešek zataknejo; tako ohranil sem jih uže celó do konca meseca avgusta v dobrem stanu. — Drug način cepiče hraniti, navaja pa zadnji list,,Slovenskoga Gospodarja" tako-le: V kleti, kjer ni misi, naj se na tla razgrne za prst na debelo slame, na to slamo naj se razpoložé nabrani cepiči, sorta po sorti skupa), kateri naj se pokrijejo z močno slamnato storijo, na katero naj se nadevajo deske, katere naj se še s kamenjem obložé, da cepiči na trdo med slamo leže. Na ta način se cepiči prav dobro do meseca j ulij a ohraniti dajo. Poskusimo ! Tako končam svoj današnji dopis z željo, da se sadjereja povsod na bolišo stopinjo povzdigne ! M. Rant, narodni učitelj. Kako naj bi se v ljudski oadaijevavni soli podučevalo o rudiiinskem gnoji. Spisal Anton Derganc. Apno. (Dalje.) Pa ne samo kisla trava, tudi preslica ljubi kisla tla; ako najdeš na njivi med žitom itd. veliko preslice, zamoreš gotovo sklepati, da ta zemlja je kisla. Poapni jo in hitro zgubila se bode preslica , ker odvzel si jej njen živež; žito rastlo ti bode pa veliko boijše, lepše, kot popřej. Apno je posebno tudi tam zelo koristno, kjer nahaja se veliko nagnjitih tvarin. Na gnjilih, pa ne še segnjitih tvarinah se najraje redé gljive (gobe), ki pokončujejo nado kmetovalcev, ker zadušé tudi druge rastline. Apno ima pa to lastnost, da pospešuje gnjilobo in tako zavaruje prehitro plodenje gljiv, rastline pa pred hudimi smrtnimi sovražniki. Umni kmetovavec poapni, ako hoče mećavo, pašnik ali košenico spremeniti v rodovitno njivo, izorano zemljo; to iz tega vzroka, da more hitreje in lažje potem zrak do korenin, katere s spodorano travo in z drugimi ne-segnjitimi tvarinami tem hitivje segnjijejo. Apno upliva pa tudi na težka i Inata ali pa g lina ta tla. Umni gospodar dobro vé, ako bode poapnil taka tla, da postanejo rahla, in da zamorejo vsled tega korenine globokeje in na vse strani razprostirati se v taki zemlji. Vrh tega pokaže pa apno svojo posebno moč do gline in ila še na drugi način. Apno zamore namreč. kalij loČiti od křemenice (kremeoČeve kisline), iz ka-terih delov ravno glina in iloviea obstojí. Spiošno znana je tekocina , navadno lug imenovana, ki jo rabi perica za žehto. V tej tekočini razpu-ščena je zeló jedka in neizmerno jaka osnova kalij tudi kalijev lug, v njem se raztope vse rastlinske in ži-valske stvari ziasti tolšče. Kalij je med drugim posebno tudi neobhodno potrebna žitna hrana, po tej hrani postane namreč zrno težje in boli močnato , kar brez kalija ne bilo bi mogoče. Tudi drugo vrsto gline poznal bode vsak, kdor videl je uže kamen , ki rabili so ga v prejšn jih časih za to, da kresali so ž njim ogenj, to je kresalni kamen ali kresilnik; tudi o kremeni atrdi je marsikdo uže slišal, vse to ni druzega , kakor zgoraj uže imenovana kremenica, katero porabi rastlina za to , da sestavlja si ž njo in z nekoliko drugimi snovi bdke in žitne liste, potem, ko oprostijo apno njenega pajdaša kalija. In v resnici. ako sežgemo travo ali kako žito, najdemo pošteno kremenico v tem pepelu. Apno ima slednjič pa še to lastnost, da zamore veliko veČ svetlobe rastlinam donasati, kot druge zemlje, ker je pa svetloba prvi in neobhodno potrebni pogoj za popolno razvitje rastlin , je apno tudi v tej zadevi za polje zeló važno telo. Vecletne vsakovrstne skušnje umnega kmetovanja potrjujejo, da obnese se socivje, lan, detelja, ječmen in korenje posebno dobro na apneni zemlji, in kakor apno ravno tako pa rabiti zamoreš tudi lapor, to je z ilom in s peskom zmešano apno. S posebno dobrim vspe-hom gnojé peščeno in vroco zemljo z ilnatim laporjem, da ne posuši se prehitro v vroćih dneh. Ako gnojiš pa z laporjem zemljo, moraš dobro paziti na to, da pride-neš zraven v pravi primeri tudi živalskega rastlinskega gnojá. (Dalje prih.) » m +——— - ^ ■ « «r- 1 ■■! v- Gospodarske izkusjtje. Zoper ferompirjevo gnjilobo. bi. ministerstvo kmetijstva z dopisom od 6. dne januarija naznauja družbi kmetijski neko , kakor pravi, zeló staro, pa gotovo sredstvo zoper krompirjevo gnjilobo, ter želí, naj bi se to razglasilo, in če je kdo na Kranjskem to sredstvo izkusil, naj bi potem se poročalo ministerstvu. To sredstvo glasi se tako le: Iz njive izkopani krompir se umije, potem za pol ure položi v vodo, v kateri je bilo nekoliko kloro-vega apna (na 100 delov vode 1 del klorovega apna) ; ko se pa krompir iz te klorove vode vzame, naj se položi v drugo vodo, v kateri je bilo nekoliko sode (v isti meri kakor zgorej klorovo apno) razstopljeoe ; ko je krompir četrt ure v tej sodini vodi ležal, se iz nje vzame, s čisto mrzlo vodo umije, na zraku posuši in posušen po navadi spravi. Zgodoviiiske stvari* Kršćanstvo pri Siovencih do Cirila in Metoda. Spisal Ivan Lavrencič. (Konec.) VIL Skof Ar no je ljubil Slovence tako, kakor oče svoje otroke; pridno je prihajal k njim in utrjeval jih v veri. Ko pa povzdigne 798. 1. papež Leo III. sol- nograško škofijo v nadškofijo, postal je njegov delokrog seznanili so naše odete z obredi krščanskimi, pobiralč tako obširen, da mora poslati na Korotansko posebnega desetino od njih , ali Ijubezni do prave Kristove vere skofa. ízvoiil in posvětil je Teodoři ka, katerega pn- jim niso niti znali niti mogli vdihniti* Drugic so bili peljeta on sam in kraljevi namestnik Gerold v Slove- iz deželá, s katerimi so se Slovenci boriti morali; po- cijo; izročila in priporočila sta ga vsem domaćim po- slali so jih vladarji, ki so hoteli Slovence podjarmiti glavarjem po vsi Korotaniji in po severnem delu doljne in ponemčiti; od tod ona mržnja do kršćanstva in Panonije. Obsegal je tedaj njegov delokrog vso Koro- nemških duhovnikov. Treba je bilo, da sta prišla moža tanijo in vse pokrajine na severni strani reke Drave do katerima je ljudstvo zaupalo: apostola, ki sta přinesla njenega iztoka v Donavo. prave vere luč, a tudi prave omike ključ, — da sta Kmalu po prihodu Teodorikovem je nastal prepir prišla učenika Oiril in Metod. Ea- rned akvilejskim patrijarhom in nadškofom Arnom. tri j a r h Ursus je namreč trdil, opiraje se na stara po-ročila, da ima Oglei pravico do vse Korotanije, kajti v poprejšnjih časih niso imeli akvilejski škofje samo v južni, temuč tudi v severni podravski strani višjo cerk- veno oblast Arno pa se je skličoval na določbo pa-peža Caharije, ki je dal one pokrajine solnograški stolici. Ta prepir trpi tako dolgo, dokler ne razsodi Karol 811. 1. pravde s tem, da Dravo postavi za mejo obeh cerkvenih poglavarstev. Arnu je sledil 821. nadškof Adelram, ki je med drugimi Slovencem O ton a. Vec zaslug si je pridobil njegov naslednik Lu i pram, ki je nastopil solnograško stolico 836. leta. Obhodil je podučevaje mnogo pokrajin slovenskih: zidal in posvečeval je cerkve sam, a tudi druge spodbujal k zidanju, kakor na Stirskem grofa Brunona. *) Po Oton ovi smrti je posvětil in poslal na Korotansko Ožbalta kot zadnjega škofa, kajti Luipramov naslednik Adalvin 858. leta ni volil našim očetom posebnega škofa, marveč je oskrboval sam njihovo deželo. tem času se je širilo kršćanstvo tudi pri oger-skih Slovencih v deželici o Blatném jezeru, deloma po solnograških nadškofih, deloma po njihovem knezu dobrimi deli po smrti biskupa Teodorika poslal Pri bi ni. Pri bi na,« rodom Moravec, je dobil namreč deželo v spodnji Panoniji ob reki Sali, ki se izteka v Blatno jezero, kot fevd; pozneje pa zarad zvestobe do cerkve in vladarja kot last. Sezidal si je trdnjavo „Blatni grad" (Moosburg), kar vzbudi pozornost sosednih Slo-vencev tako, da se naselé v velikem številu okoli gradů. Ker so pa bili naseljenci v pravi veri on ega malo podučeni, zapové svojemu mašniku Dominiku nebeske resnice oznanuje in razklada. y da jim Sezidal je Pribina v svoji trdnjavi v čast materi Božji tudi cerkev. katero je nadškof Luipram 850. leta posveti!. Hazven one sezidal še mnogo druzih po deželi, kakor v Ptuju. K i sek u y Pe snici y L e n- davi. **) V tem početji ga je podpiral Luipram, ki mu je pošiljal iz Solnograda zidarjev, tesarjev, mizarjev in druzih rokodelcev y poslal mu je tudi po smrti Do-' minikovi izvrstnega mašnika Svarnagel-a in za njim Allfrida. Enako je skrbel za te pokrajine Adalvin y ki Je 865. leta na uže omenjenem gradu pri Kocelju, sinu in nasledniku Pribinovem, Božič praznoval. Posvětil je vec eerkvá, tako: cerkev sv. Stefana v Stradah, cerkev sv. Petra v Veridi, cerkev sv. Janeza evangelista v Kar- tinah in mnogo druz'h. ***) Izročivši Altfridu ključe cer-kvene, povzdignil ga je v višega duhovnika; po njegovi smrti pa Richbalda, ki ga je nadomestoval do prihoda apostolov slovanskih. Bili so tedaj naši preddedje o polovici devetega stoletja kristijani; o malikih ni bilo več duha ne sluha. So li pa bili v kršćanstvu utrjeni, je drugo vprašanje, katero moramo zanikati. Dosedánji učitelji so bili prav trdi Nemci, ki so večinoma po tolmačih govorili ; Srodno bla^ó. « in reki iz Istre. Zapisal J. Volčie. Kokoš pjeva, peteh odgovara: Joh cesarstvu brez cesara, joh komunu brez glavara, joh je kuci brez go- spodara. Bolje je staroj babi, ka gre va polje (se moži) mladoj divojki, ka gre va gore. y nego Ni vsak svet y ki se úženi; ni vsak proklet ? ki se ne uzeni. Nebi dal Bogu kamik, da vragu glavu razbije (tako je skop). y a kada su mrtvi Dok su roditelji živi ih milujmo pomilujmo (recimo: Bog ih pomi uj). Ako ćeš ča, hodi sam; ako ćeš nič, pošli drugoga. Kako je poli vas? Sunce sveti kako poli vas. Na kraju prača puca (finis eoronat opus). Ki ima prijatelji, ima pozdravi. Mi smo od danas, kako rosa na travi. i mi huje storil, nego da si mi ga iz oltara znel. Keinu se grusti delati se reče : Kruhu rad, siru voljan , delu bolan. Ako ćeš poznat gospodara, hodí mu na kopišće (seno) i va konobu (klet). o zborom lje je pojt za vodom (v ravnino), nego od vode a se niku da, nik zame (zataj Kasno dobar, rano zrel (se reče no nima blagoslova) epo8lušnemu otroku), Kap (zelje) ne y gnjojen, i va zdeli zasmočen (zabeljen) Ako nevesta greduć od matere ne ako na kapuznjaku ni na- n)aJ ni kruh ni repa kisati : ako ne ? y nece se ne te njoj konoplje rasti Rožica posahne, ako se ju na rasteć podi Otava košena prvo male S, Marije je za loj košena je za gnjoj dit i y potle Ni su sir ni dî v širino ni v daljino) severozapadni veter) : kakovo eme jdern ga pustim Sladka su ušća (ustaca) poli bušca (poljubca) Ki gre u tamnicu nedužan , pride van tužan ; a ki gre malo živ. u tamnicu kriv, pride van Ocat prebrene, zgubi moč; uhko, malo mokro; ka luzdrati se, blatiti se; blušća neuku8nost y gumica ili gumasta kokoš, ka ima okolo kluna ili ušes perje kakor brke; pokušljat se, podebeliti se; podgnjetuha ka se kamo prisili; šemprat kega, srečati ga; ruljak kos debelega dréva; garma t, oicuau ga, iuij<»«.; prostor puščen u zidu za ormarič; glamuća, porubek s koreniuami; kelj y keljčić, kos drva: nabahtati kemu uši, napolniti mu usesa. * ** Valvazor buk. VII. str. 403. Anonymus Salisburgensis. Anonymus Salisburgensis. * Glasbene novine- je v besedah: Jurij Z. 14. 15. (Govori in piše se Juri za J u r i j gen. Jurja Habd. Juraj Vramec) ; strijc Z. * Cerkvene pesmi v čast presv. Resnjemu Telesu, II. 10. 13. 14.. 15. 16. (Ta beseda se glasi stric. del. Cena 80 kr. a bd. Za mešan zbor vglasbil P. Hugo lin Sattner. Mikl. Vuk. stričič Vramec. Habd.). nij Z. 7. 13. Zgo- dovina oblike nijsem wv,luw vi/ini^ iiijobuj j nil31 , um nu» jo Auaud, ivaaui jo Pod tem naslovom je pri J. Kraj eu v Novomestu tudi to znano, da jo je njeni oče sam za pet let popol- nij itd. je znana, kakor je na svitlo prišla zbirka ce^kvenih pesni 7 ki so od viso- noma zavrgel njegovi epigoni se je pa držé kakor kočast Ijubljanskega knezoškofijstva potrjene in od stro- kleše kože. Da je ta oblika kriva, ve vsakateri, ker kovnjakov posebno pohvaljene. Oblika je lična, papir se lep in trden. posebno vstreženo, ker se Pevovodjem in orgljarjem bo ž njimi nigder 1870. ne govori. Pisatelj i pa je tudi neso pisali do Daj Bog, da bi se vsi piaatelji dobrih oblik v • • ozji smejo rabiti pri očitni službi tako trdo přijeli, kakor so se te. Naj samo navedem dob varnah. pesni Kdor pošlje imenovani znesek po nakaznici, kar Mikl. pravi j \ pesni franko; sicer Pri se dobé tudi po vs o buk Vergl. srramm. IV. 172: in den sla- vÍ8chen sprachen pflegt man in der schrift die negations- Krajcu se tudi še dobé: Cerkvene partikel ne mit dem verbum zu einem worte zu ver- del od istega skladatelja po 50 kr. Naj pristavimo semkaj tudi se to, da je v tiskarni schmelzen : A jes esse: as 1. A nesmb. nesi nesva u. s. w. aus ne marljivega gosp. Krajca přišel na svitlo sedaj uže 10 snopić „Tisoé m in ene noči" non sum, non es etc. nsl. jesmt, ne jesi nêstB u. ne u. s. w. und nes^tB und t % Jezikoslovne stvari. nejsi, ne neben nej und ni und sogar nêso, nejso, niso nesem und nejsem, nesi ; ; ne s va und nej sva u. s. w. serb. nijesam, nijeai y y nijeste, nijesu und nisam, nisi u. s. w. rus. mjesmo tontes ne steht fur ne estl>, solite daher ni je, be- Kres m m W IÍ1 » Ljubljanski Zvon a werden. cech. nejsem A ne pol. nie fur geschrieben ne jestB ober- (Konec.) serb. nejsyra, nejsu. lit. nêrafiïr ne ira. g o t. nist, a h d. nist, neist fur ni est neben ni im, m is. II. ime ha- „Zvon" ljubi samoglasnike v začetku besed, česar bere: asi. y se sicer radi ogibljemo: izgled Z. 6. 43. in vzgled Z. 23. 25. 26. 30. Oblika izgled je na vsak način kriva in pomeni „aussicht", ne pa „beispiel". Izgled je tako Vrgl. gramm nastalo kakor izrok Kren. evang. 65 b. m. 2rok, vzrok, starosl. vtzrokk, zrok, Vramec. Uzrok Z. 29. 57; iz- nèmanvB. nsl. nemam, némaš, nema u. s. w. non habeo, non habes etc. bul g. nemam. III. hi>t velle: nsL nočem. nečem" itd. O nêsem, němam še III přímen nema 175. Ljublj. Zvon 44. 45. (32. 33.) Iz navedenega se vidi, da oblike nijsem, nijsi, nij itd. nobeden slovanski narod: zakaj bi tedaj ravno gubiti Z. 28. 29. 57. K. 12; mesto zgubiti Z. 47. iz- «ai Slovenci take oblike rabili v pisavi, ki se nigder v grešiti Z. 21. m. zgrešiti srb. zgriješiti, sagriješiti. Vuk. govorici ne rabijo? ,,Kres<; ima dosledno oblike nisem ^ _t_ -__! i! O "1 ___ - 1____ f l f —_______ i • WW f* ____ ________ 1 ? _ i n \rsr\ rr /\ia VM n /\ »vi AriA Xn • i rvA rw r\ r\ A »V% nimam, . Zvon nisem, nesem, nesem; nimam , neœam, izkusiti K. 31. m. skusiti; izpozuati Z. 6. m. spoznati; izpregovoriti Z. 34. m. spregovoriti; izpremeniti Z. 25. němam. Vsakdor lehko previdi, da je edino prav ne 35. m. spremeniti ; poizgubiti Z. 62. m. pozgubiti ; uci- sem y nesi etc. pisati. Ta e s'arslov. se raz- niti Z. 45. m. včiniti Habd. Vramec. uiečarski Z. 5. m. Hčno izgovarja: na vshodu ê: dête, ^ ^ __- ___J % « m • . i « JT # ? l % • vêra jeČarski od ječa Trub. Kren. kakor i: dite, vira. Mikl. rabi za na zahodu bolj * nad stresico se je jel rano zgubivati pred 1 : ladanje Vramec. 0, ê, Hrvati so pred kratkim rabili stresico v nad e Habd. ; laška IV. 486., tedaj tudi Evangelistar. Kronika, fastovit za vlastovit. Jagic. Archiv lastnik m. vlastnik K. 65; in lastnina m. vlastnina K. 63. 64. 66. Suf. Ijej (ljaj) glagolovi koreniki dodan, znamen-juje djanje, v hipu dovršeno ali abstraktně pred- ■pj ulica; lat za vlat, 6: lep, vera, zdaj pišejo ie: vienac, grieh. Poprimimo se tedaj še mi te oblike in • w # y » Mikl. 30 Zvon zedinili. pisimo nesem, nemam kakor nésem, némam kakor Levstik (,,Ljublj. Zvon" u 36) ali něsem 43 47) y němam kakor Šuman i) Ljublj. y gledé znamenja nad e se uže bomo mete: grižljej, mahijej j.j, migljej — „---- r-----------------, ------,-----, ,----- slovnica" 121. Po tem navedenem pravilu se pa kareri, katera, katero. Ali nebi kazalo se prve ob- I *Mm ft A * ' \ Y à^ 1 • ^ 1 # • ft zategljej" itd. Jane- ,,Kres « piše dosledno kteri, ktera, ktero , ,.Zvon u žič „Slov. ne more glasiti prigodljaj Z. 41., temveč prigodek, do-godek. Wolfov slovar. Cigale Termin, prigogijenje. Habd. like poprijeti? Jaz sem čestokrat slišal govoriti keri, a, o m. kteri y a. o. Da še dendenes veliko pisateijev piše prigoda Vuk. yy Opazovati" je glag. VI. vrste, tedaj praes. opa- kteri in so tudi popřed tako pisali, je znano. Praepos. raz se stavi za acc. tedaj raz konje 7 ne zujem » deblo je opazu Sedanjikove oblike se obrazé pa raz konj K. 4. (M kl. Vrgl. gramm. IV. 441). od sedanjikovega debla, tedaj part, praes. act. adv. opa-zujé, ne pa opazovaje K. 8., kakor da bi se praes glasil opazo va m. Iz Francoskega se je fevdalstvo dum širilo med germani na Jeziki brez samostalnega členka (spolnika) tem jezikom se prištevajo tudi slovanski ne mor ej o adj. rabiti m. subst., tedaj se ne sme reči ali pisati : mlado beneficium, feu- in staro (popušca dobrodejno senco) K. Nemškem, in ko so si Ita- in starost, mlajina in starina, otroci m starci m. mladost ali kdo > lijo podvrgli tudi na Laškem. Na Nemškem so imenovali fevdalstvo ,,lehenwesen" in feudum „lehen", tedaj je tudi bolje feudum sloveniti s ,,fevd", nego nemško besedo ,,lehen" K. 65. 66. rabiti fevdalstvo uže privajeni Podati se" K. y zlasti, ker smo besedi bo vendar tišti srečni Z. 29. m. srečnež; ali med zve-ličane K. 66. m. med svetnike; ali ubog K. 66. m. ubožec itd. Cf. Mikl. IV. 6. Neprimerno je reči ,,kmetje so začeli živ posvěť* Z. 4. m. kmetje so začeli se živo posvetovati; nepri- .. J. 27. 28. 42. 63. 66. Z. 42. sich merno „z v tla uprtimi očmi" K. 5. dve praepos. ne begeben je germanizem in naj se rabi mesto te besede: smeta druga za drugoj biti, izvzemši „oklep za na prsii4 iti i mri napotiti se. Od kor. mr se glasi praes. merjem : tedaj tudi mrèti praes m še inf. mrêti ; part, praet act. IL morda pri kakej drugej besedi. Za ,, bord- je ne- uliJL i • pia^o« uiC/i jcuj • t^uaj tuui iui uvi S^. v• c*^ ' * ^ —r ^ umerje, ne pa umrje K. 65. Z. 22. Mikl. Vrgl. gramm. verkáufer se pravi prodajalec in tako III. pnmerno reči 77 ladjino vzgorjeťí 24. Prodajalničar Z. 9. se pravi besitzer eines gewolbes, verkaufsladens ; se tudi mo- lli. 167. ralo reči. Da so nekateri pisatelj i v „j" zaljubljeni in ga pi Zgoraj se je uže omenilo, da je den edina beseda t sejo večkrat tudi brez potrebe, je poznáno. Nepotreben ki se v novoslovenščini še po konzonantični sklanji sklanja. Čuvajmo tedaj ta zaklad in pisîmo rajši od dne do dne m. od dneva do dneva K. 34. Tako tudi Kren 62 itd. piše. Da se nekatere tiskarske pomote pri popravljanji lahko prezró, je jasno, deloma si je vender lehko bralec sam popravi, na pr. ino K. 32. Z. 34. 36.; nahoté K. 40. m. nehote; ni smeti Z. 49. m. ne smete; zgodoviva Z. 57.vm. zgodovina etc. Ce bi glavna vrednika — katerih osobno ne poznam — obeh listov in ,,Lj. Z." se hotela po mojem svetu ravnati, bi postala oba lista bolj enotna in bi s tem gotovo le pridobila. V to pomozi Bog! V T. Petrov. Slovensko slovstvo. * Istorija slavjanskih literatur se zove znamenita knjiga, katero dajeta na svetlobo v drugem, predelanem in dopolnjenem izdanji Pypin in Spaso vic. V 1. delu se najprej govori o slovanském narodo-pisu, o statistiki, o narečjih, zgodovini in vzájemnosti slovanskih plemen, o kršćanstvu, pravopisji in književ- nem jeziku njihovem; potem se razlaguje literatura Bol-garov, Srbov in Hrvatov, Slovencev, in naposled južnih Kusov, to je, Malorusov. V IL delu se obravnava literatura Poljakov, katero je spisal Spasovió, Cehov in Slovakov, pa severnih Srbov. V III. delu bode literatura Velikorusov. Prva dva sta v rusovšcini uže na svetlobi, in I. del je prestavljen uže tudi v češčino in Demšćino. Přeložil ga je v nemščino ,Geschichte der slavischen Literaturen" Traugott Pech in založil v Lipskem knjigar F. A. Brockhaus 1. 1880. Cena je tej I. knjigi 6 gold. 60 kr. ter se dobiva tudi pri Bambergu v Ljubljani. — Radi pripoznavamo , da se Šafaříkova bio- in bibliografična slična knjiga bistveno dopolnuje po tej, vzlasti v političnih, državnih, cerkvenih in pa v občekulturnih razmerah ta«o, da v njej nahajamo Slovani mnogo novih literarnih proiz-vodov in virov naše književne povestniee, in uže zarad tega dobro doide vsakateremu Slovanu , kateremu je v čislih vzajemno napredovanje slovansko. Se bolj pa nas to delo veseli za to, ker po njem spoznavajo Němci in eploh tajci nas Slovane v obéekulturnem smislu na-predujoče in da nam v prihodnje visoke pomembe med dotičnimi faktorji odrekati ne morejo. In zato ime-nitno to knjigo sploh priporočamo. — Nasproti je pa tudi res, da so nekateri oddelki še zeló pomanjkljivi, le deloma resnični, s pisatel ji vred presojevani s pravo-slavnega ruskega stališéa. Razen Rusov morebiti noben slovanski rod z opisanjem svoje literarne zgodovine ne bode popolno zadovoljen; najmanj se moremo pohvaliti z njo mi Slovenci, ker naša je (str. 369 — 395 v prevoduj res borna in malo dovršena. Naloga je torej posamesnih rodov pisateljem, posebej pa še slovenskim, da svojo književnost po vseh razmerah in dobah opišejo ter jo istinito in dovršeno podajo bratom Slovanom in vedoželjnim Neslovanom , in k temu vzajemnemu častnemu delovanju vzbuja vrlega akademika Pypina in Spasovica znamenita istorija slavjanskih literatur. Mlinar Matúc in njegovi otroci. Podoba iz narodnega življenja. Spisal Gomilšak. (Dalje.) Med tem postajal je oče Matuc doma čmernejsi od dne do dne, dvoja prevara ogrenila mu je življenje. Pri gospodarstvu šio je vse po starem, sreča bivala je v mlinu. Odraščeni otroci postali so vrli delavci — le Jakecu šlo je v mlinu vse počasno izpod rok. Rad bi se bil šel za Mihecom učit, a Matuc zapovedal je: ti ostaneš domá. Zato pa je imel ž njim zdaj dokaj če-méra. Izposojeva! si je skrivoma knjige, in pozabil pri njih pogosto, da je kamen uže pražen in zvonec kliče. Naposled vtaknejo dvajsetletnega fanta med vojake — nova grozna střela v mlioarjevo upanje in srce. A Jakec se je vdal, oolekel ie belo suknjo brez solz in strahu. Mislil je pri sebi: ,,Bolje vojak, kakor težák, cesarskega kruha je sicer malo, — pa gotov je zato, in ni se treba tako ukvarjati za-nj; časa za uk ostane mi dovolj". V šestih tednih pisal je domu, da nosi na ovratniku uže zvezdo. O srečen Jakec! Tako je podrla sovražna osoda Matuci najviše zlate gradove iz oblakov. Togotil in žalostil se je, da bi bil lahko přišel ob pamet. Naglo se je postaral, osivěla mu je cela glava. Pri vsem bogastvu ni našel zadovoljnosti in mirú, česar so bili najbolje krivi hu-dobni jeziki, ki so ga imeli za bedaka. Vendar ostala mu je še ena lepa nada — njegova edina tolažba — mala hčerka M i cika, takrat stara sesťnajst spomladi. Varoval in ljubil jo je stari mlinar kakor lastno bun-čico. Mieika ni bila ne lepa ne grda — pa kinčala jo je vrlost in pokornost. Sedaj, ko so jej začeli bolehati oče, bila je vedno njih strežnica, karkoli so jej veleli, storila je urno in natanko. Matuci zdelo se je , da je vstala njegova pokojna Gera omlajena iz groba, tako ljubeznjiva in materi podobna bila je hčerka. ,,Vsi otroci so me vkanili in mi nakopali sramoto, le moja Micika mi delà veselje pravil je včasih mlinar. Zato pa je namenil jej tako doto, s kakoršno bi 3e smela bahati „purgarska'4 hči. Urno teka kolo časa. Matucovi lasje so se pobelili, iz Micike je izrastla okrogla devojka. Čedalje vec snu-bačev prihajalo je iz devetih vasi k mlinu. ,,Lepota in denar sta si redkoraa brat in sestra, pa vsak ima veliko moč", te besede pregovora pokazale so tukaj svojo resnico. A kateri bodi fantaiin ni bil po godu ne Matuci, ne Miciki, — a iz raznih vzrokov. Očetu zatega-voljo, ker mu je imel vsak premalo pod palcem, hčeri pa — hm — hm! — Oj Matuc — Matuc! kako čuval si svojo golobico, da jo je skrivoma pred tvojim nosom v kletko dobil mlad prekanjen dečko, da se je zatele-bila v tvojega mlinarskega hlapca. Pa kaj čuda, saj mu ni bilo blizo enakega ! Létal je dan na dan po mlinu gor in dol, popevaje in žvižgaje vesele pesmi, s katerimi je očaral v kratkem Micikmo srce. V njeni družbi bil je sam méd, sama burka in šala. Kmalu sta drug druzega dobro razumela, — pa kakor kineški zid stal je še oče med njima. Da bi ta zid srečno pre-plezal, pa manjkal je mlađemu Dragotinu le z zlatom obložen osel, — kajti bil je vincarske krvi. 0 Pa solnce spravi vse na beli dan. Primeri se nam-reč, da pride k mlinu snubit bogat županov sin. Veselja igralo je Matuci srce, natihoma namenil je namreč uže davno temu svojo hčer. Kakor kmet in kupec, če sta se pogodila za konja, segneta si mlinar in županov sin v roke. ,,Tvoja bodi!" zakliče Matuc, ,,vem, da dam ž njo „grunte" in peneze v dobro roko". — Micike sicer takrat ni bilo doma, ništa vprašala nje, — a kdo bi bil dvomil, da bode brž zaplesala po očetovi godbi! I Spet računil je Matuc brez krčmarja, ni ga bila zmodrila troja poprejšnja prevara. Ko razodene hčeri, kolika je čaka sreča, strepetala in obledela je zeló, — ali ni rekla ne bev ne mev. Kaka eterična meščanka bila bi pri takem glasu omedlela. Od lega dne nosila je Micika zmir rudeče v • OC1 9 pa in javni red varovati, se udeleži takih ekscesov! Vsa pravega vzroka žalosti skrbljivemn očetu ni povedala. pričakuje, da bo vlada takému skandalu s krepko Spremenil se je ob enem mlinarski hlapec in potihnil roko za zmerom konec storila , kakor to javna morala Je celó. In se zdaj 8previdel je Matuc, za katerim in postava zahteva. grmom tiči zaječ. Spreletí ga jeza in strah. Brž od-pravi Dragotina od hiše, češ, ako tega potepina ni blizo, si ga izbije kmalu iz glave. deluje Dunaja 12. febr. * wkjL uj u y j bio veil 1J cl u c* L/ uuaj i vogouauoau v w r* iu zabavo slovenskih vseučiliščnikov. Ustanovila je tudi u na Dunaji Znana je skrb, s katero vseatransko v pouk in A gasil je ogenj z oljem. Hčer jela mu je zdaj hirati vidoo, ni hotela ali mogla pravni odsek ki ima ako važno nalogo , da ori ne jesti, ne piti, ne in hudo zboli; jokala je dostikrat delati, ne spati. Naposled se vleže pravlja pravnike za slovensko uradovanje, katero bres Zdaj začne se Matuci po pa molčala! učenja pac ni mogoce Pri možganih vrteti, ni vedel sejí a 7 ki so vsako sredo 9 čita se državljanski zakonik, razklada ter tudi z ozirom prav, jeli še mu stoji buča na ramenih. Pošlje po vrač- na jezik pili, česar je živo treba, izmed predavauj naj 7 kateri se je dal konavati (zmerjati) ,,dohtarja u omenim te le: Pravne razmere pri Slovencih do desetega HPJIH v - H| I HH HH| I I m^H H I Dolgo je šlatal žile dohtar, kimal z glavo in zri bolnici stoletja (trikrat). tujci v kazenskem zakoniku, liberali v obraz, napohled se pa nasmehlja in spregovori: ,,Hudo zem v državi, socijalizem in komunizem. Želeti bi bilo 9 nevarno vrocico ima, če je ne po nj ej 7 Naši I A J E li U X V ^ V ▼ X ✓ A JL • < J JL A, VI Vi W " V ftJLJ ¥ V4 A M VU w M f K/V V/ I JW%4I kar ga toiaži. On trdi, da Slovenci v Gorici so le ,,misera plebs": nekaj stotin kmetov v mestni okolici, dé kle 7 7 n govornikov, tako, da za splošno debato vpisanih še 25 smo za ta teden več ko obilo preskrbljeni z obravnavo edinega Lienbacherjevega predloga, ki bo gotovo sprejet. Gospôska zbornica svojo prvo akladavci (carradori), fakini, 3 trgovci in kak vládni urad- il i k pa se ti da bo, kedar jej doide ta predlog, imela veliko preskušnjo o tem, aii se sme uže po prvém peršubu v njej pričakovati konservativna večina ; odsekih bila je naj bolj pomenljiva silijo učiti se in govoriti italijanski. Na to bi jez lahko odgovoril, da šrevilka 3'/2 tisoč je visoka, če pomislimo, kdo je ljudi štel in njih obce-valni jezik zapisaval; nam pa, ki poznamo vsak kamen v Gorici, zdi se veliko premajhna. in vsak nos mislim, da ne. v ka- izjava ministra Gon rada v budgetnem odseku teri je v imenu vlade pripoznal Cehom pravico do lastnega vseučilišča. Dr. Vošnjak pa je naučnega ministra jako odločno , pa v vsem prav po zaslugi krcal po prstih; zakaj se Slovencem gledé šolstva še zmerom Toda denimo, da je resnična; ali niso potem naše dékleř našikmetje in fakini za vedn i, i n t e 11 i g e n t n i ijudje, če prav so se, kakor pravi „lndipendentov" so ker dopisnik, uže laške kulture poprijeli uu^ioiim^ u^u iaorc\ uitm o ij^n y - Z D H I* O CJ íi a lohovega vendar spoznali in zatrdili svojo narodnost? Mo- spoznali jo vprico moz 7 o katerih so lahko vedeli y samo obeta in obeta 7 ravna pa zmerom se prav da jim ni kaj po volji taka izpoved? Sicer pa imamo nasprotuo. Vendar pa se zagotovlja (se ve da ne prvič), da hoće vlada kmalu tudi za Slovence kaj vpeljati. Zeló zemljiškega davka za prihodnjih 15 let, katera ima znašati letnih 37 milijonov in 500 000 gold. Ta svota v Gorici uže celih 20 let neko slovensko napravo, katera ni ne za dekle, ne za delavce , ampak za samo vazen predlog zadnjih dni je postava o svoti inteligencijo (še le letos se je ustanovila podružnica f n vi n r\ vin rr a ^ii i r* m « X « r>m /n i /\ ^ ^ \ , ~ nnnftntra te naprave tudi za nižo inteligencijo in ta naprava, Je za milijon viša, kakor so bili dosedanji dohodki enaka pa je tišti, katera se-je zemljiškega davka, dozdaj predpisavala. Ta postava na dalje odločuje da tišti davkoplačevalci (ne dežele), kateri bodo po novi postavi imeli od svojih zemljišc nad »0 odstot-kov zemljiškega davka več plačevati kakor so ga pla- čitalnica namreč, se vzdržuje in napreduje in otem-nuje vsa druga enaka društva v našem městu z Vašo „Associazione di ginnastica" vred, katere dolg (5000 gld.) hočete zdaj po akcijah poplačevati. Vse hira m umira Indi- Tudi čitalnica živí in se veseli. Poreče li dopisnik pendentov'*, da vzdržujejo čitalnico ,,carradoriť* ? 77 r ■ 7 * "«JVJV ^.v«*«*^ -------- . ---- še v mestne cerkve bi jez rad poslal g. dopisnika ob čevali lani prevzamejo to večo svoto še 7 vsak o leto za i v 10 letih popolnem i o desetinko) več 7 VSl uri zjutraj ob nedeljah, pa vera da mi ne pojde, torej pustimo ta ,,argumentum ad hominenr' in tako (za danas) drugi pa plačajo ta koj ves zemljiški davek. Kolikor se zdaj čuje, so zeló v.se stranke s tem predlogom zado- tudi še marsikaj druzega , kar bi ga utegni o preventi da smo Slovenci po „quantità 9 m voljne, razen Tirolcev, kateri trdijo, da so jim v cen- tralni kora i » t • si JI vso cenitev in tarife brezumno skazili qualità" veliko važniši faktor v Gorici, ko je morebiti njemu in mar-sikomu drugemu ljubo. 7 tudi nekateri levičarji b do posebno zato, ker bo za zdaj delati. državna blagajnica morebiti za 2 milijona ali še več o tem davku na zgubi , skušali vladi zapreke je pa došla iz Litije o Dolenja vas pri Senožečah 6. febr. (Cigani.) Da so davek mnogim kmetom, to obcutijo tudi Cigan i grozen Novica, katera r am Vašega cenjenega dopisa ne moremo vsega natisniti dopis v zadnjem uže poulicnem obnašanji ces. kralj glavarja Vestenecka, zato, ker bi le ponavljal, kar je poročal je v resnici vzbudila veliko zaćudenje v vseh poslani- listu. Oprostite! „Novice" se Vam pošljejo. Vred. ških krogih; tudi levičarji strmijo, da je mogoče, da V Citalnična podružnica šteje uže 90 udov. prva vladna oseba vsega okraja, ki ima dolžnost postave Pis. vaši SenožeŠke fare blizo Primorske meje. Tukaj îbira se ta divjad 5 do 6 dni pred mesečnim Sežan-skim sej mom , kamor ženejo precejsnje stevilo konj in oslov, pa nas nadleguje zopet ta sitna druhal par dni po sejmu; dati se jej mora vse, kar zahteva, dru-gače s pěstmi in rudečim petelinom žuga. Ravno přetekle dni bilo je cetrt ure od vasi samotnega kmetica obdalo 15 ,.Jurčekova, katerim je moral, hočeš nočeš, svoj mali živinski hlev in krmo za njihove konjice, njim samim pa prosto gibanje okoli ognja prepustiti. S svojo družinico prisiljen je bil, od blizo poldne do ranega jutra v mrzli stanici v strahu prebiti. — Pridružim tedaj v imenu nadlegovanega tukajšnjega ljudstva k 1. in 5. listu letošnjih „Novic" svoj glas: naj se razširjanje potepuhov ciganov kmalu zabrani, ni nevar-nemu ,,polku Braidoviču" kje stanovitno mesto odkáže. Kaj pa prebivalstv-o Hrenovskein Postojnske fare k temu poreče, -- mu vendar „manevriranje" te konjice ne d"pada? A. M., bivš; župan. Iz KrŠkega 10. febr. (Prošnja do vodstva kmetijske fodružtiice.) P<»rocdo kmetijske podružnice v Novomestu v zadnjih „Novicah" nas je napotilo na to , da bi se tudi naša kuetijska podružnica malo oglas ti morala. To željo so tudi nekateri u i je kmetijske podružnice pri nas uží se u ter tje izraževali, in pravili, da bi tudi pri nas koristno bilo, da bi se udje kmetijske družbe shajali véasih v vece ali manjše pogovore in poâvete, kako bi se mogio s podukom in na druge načine pomoci našemu kmetu. Nekateri na pr. celó sprožujejo misel, da bi se v Krskem osnovala kmatijska posojiluica ali založ-nica. *) Jaz mislim, da bi se taka važna stvar pri zboru kmetijske podružnice obravnavati morala. Zato menim govoriti v smislu več udov kmetijske družbe, ako prosim viaokočast. gospoda predstojnika naše podružnice, da bi pozval v shod pri priliki tukajšnje elane. Ud kmetijske družbe. Iz Ljubljane. — Dogodba, o kateri je poročal župan Litijski c. kr. deželnemu predsedstvu, je, kakor po vsod, tako tudi pri nas prouzročila veliko senzacijo; povsod , kamor je člověk přišel, je bil ta škandal na dnevnem redu in to tem vec, ker pl. Veste neck spada po vsem tem , kakor se vede v deželnem zboru in v cestnih in šolskih odborih, v vrsto deželi jako malo priljubljenih osob, in je vsakdo misliti imel, da poročilo občespoštovanega župana je podprto s trdnimi pri-èami. A čudo golemo ! Po Ljubljani se jev včera j raz-našal glas , da je pl. Vesteneck v krčmi Smartinski z ono družbo skupaj pil, ki je potem okna pobijala v Litiji, a se popřej od nje ločil in domov — spat šel. Ali je na tej govorici trnhica resnice ali ne, bode preiskava kazala; poročilo župana Litijskega, mirnega in vestnega moža deželni vladi glasilo se je tako le : „Visoko c. kr. deželno predsedništvo ! Ponoći od 6. na 7. dan februarija t. 1. proti poluenajstim zvečer so bila tukajsnjemu c. kr. okr. komisarju Delkotu okna nj-govega stanovanja hiš. št. 22 v Litiji popolnem pobita. Razbitih je bilo 24 šip ter je škode okolo 7 g!d. Okna so se pobijala s konci strešne opeke, s kamenjem in s kepami, kar se je z veliko silo lučalo v okna; te reči so potem v dotični sobi obležale. Tišti, ki so okna pobijali, pa niso bili drugi, negjo družba katero je vodil t. kr. okrajni glavar pl. Vesteneck; v tej družbi *) Ker smo dobili tudi od druge strani hvalevredni glas, da hočejo osnovati založnico, smo se obrnili v Žavec na Šta-jarsko, kjer so ravnokar ustanovili posojilnico , na podlagi večletnih izkušinj na Stajarskem, in prosili za ondašnja pravila. Da pomag^mo ustanovtvi teb toliko koristnih zavodov, natisnemo jib. kedar jih dobiuio, v našem listu. Vred. so bili c. kr. okrajni glavar sam osobno, c. kr. davkar Rotter in davkarski kontrolor Moschner, c. kr. žandarski vaht maj ster Wagner, potem urad- nika tukaišnjega rudnika Karl Wehrhan sen. in njegov sin Fric Wehrhan, kakor znano pruska podložnika, ki posebno rada ter v navzocnosti gospoda c. kr. okraj nega glavar ja in žandarskega vah tma j-8tra ukazujeta v javnih pro3tonh igrati „Wacht am Rhein", potem še drugi, ki s» nastavljeni v rečenim rudniku in pa^ poštar Vreo. Ti so priredili nedeljo zvečer izlet v Smartno, kjer so v gostilni Robert Rav-niharjevi dobro pi:i in jih je baje to ježilo, da gospod Del kot ni hotel ž njimi do kraja ostati, ampak je prej odšel. Ker je njegovo stanovanje sredi trga, zato je ta nered ra >čno kahl javni noćni mir, kajti vse so-sede v okolici je iz spanja vzbud 1 ropot projektilov in žvenketanje zdrobljenih šip. Posebno naj bodo navedeni c. k. okrajni sodnik Pleško in njegova soproga, ki sta ravno nad stanovanjem g. Delkota, c kr. okrajne sod-nije adjunkt Gregorin, c. kr. okr kanceiist Vončina itd. Tudi g. Delkot sam je bil tačas uže domá. Činitelje same je nekol ko osob opazovalo, vidělo jib in spoznalo; posebno gostilnicar, ki je poleg, Lavrencic, v čegar gostilni so bili še neki gostje, ter so ven hiteli, misleći, da je eksces namerjeo zoper c. kr. okrajnega sodnika Pleška; dalje gospodicina Ljudmila Ivoblar, ki je iz ua-sproti stojeće hiše svojega očeta vse opazovala in tudi še druge osobe, ki se morejo še kasneje imenovati. Ta dogodjaj je nezaslišan ter delà po celi Litiji velik hru p, a vse je tudi silno razkaceno nad tem, da se možje. ki so vsled svoje službe dolžni in pokli-cani skrbeti za javni red, krive storé ne samo kázeňsko sodniškega prestopka z zlobnim oškodovanjem tu-jega imetja in s tem , da v nevarnost stavljajo telesno varnost, nego tudi ker na tak neodgovoren n*čin kalé noćni mir. Med drugim se tudi pr poveduje, da je bil g. vahtmajster tako pijan , da je komaj na nogah stal in da gosp. Rotter zarad pijanosti ni mogel priti dné 7. t. m. v urad. Kako se pa sicer vahtmajster svoje-glavno vede nasproti županstvu , omenjal je tudi poslanec Svete^ v zadnji sesiji deželnega zbora (9. seja str. 177.) V opravičenje niž jih uradnikov pa se omenja, da se vidi, da hodijo ti gospodje zunaj urada z gosp. Ve-steneckom samo iz bojazni, ker se vsi spominjajo, kako se je na pr. godilo bivšemu okrajnemu komisarju Ser-tiču, davkarju Jagodicu itd. — Podpisano županstvo, ki zavoljo takih razmer ne more vzdržati javnega miru in reda in katero tudi skrbi, da bi slabega vzgleda gospodov ne posnemalo tudi priprosto ljudstvo in katero z žalost-nim srcem opazuje demoralizacijo, katero hrani in raz-širja gospod pl. Vesteneck na več stranéh , kar se je uže z vec tožbami tega okraj a naznanjalo višjim ob-lastvom, ne more drugače, n^go da visoko c. k. deželno predsedstvo nujno prosi, naj ta čin blagoizvoli na znanje vzeti in přeje ko mogoce odf omaga na način, ki se mu zdi najbolj přikladen. Županstvo v Litiji 8. februarija 1881. Župan: AL Koblar m. p." — (V mestnem odboru 11. dne t m.) je odbornik Regali utecneljeval svoj predlog, naj se pro-»i ministerstvo za pravosodje, naj se v jetnišuicah usta vij o ona obrtnijska delà, ki škodo delajo malim obrtnikom, kajti jetnišnice niso z davkom obložene in delavci so jim zast »nj. zato lahko vsako reč cenejše izdelajo kot obrtniki. Predlog se je sprejel z dostavkom Potoč-nikovim, da se peticija pošlje tudi državnemu zboru. — Odbornik dr. S up pan je utemeljeval svoj predlog, naj se pošlje peticija zoper povišani dac na petrolej in zoper davek na plin. O tem predlogu je odbornik Potočnik še dalje segel in zagovarjal še nižji davek memo sedanjega, ter pri tej priliki začudenje izreke! > 18 u ako da se je dr. Supp in nekaterih poznejših določeb so kvarte imele daj spokoril, ko je ven- 15 kr. koleka. Po zgledu druzih držav je zdaj povikšan dar leta 1878. v državnem zboru dunajském pod Au- in sicer tako, da za kvarte z 36 ali manj listov ostane erspergovim ministerstvom glasoval za povikšanje davka kolek s 15 kraje., za kvarte pa z več kot 36 listi in so lakirane in se umiti dadó, pa bo kolek o povek na petrolej in se ločil od Dežmana, Barbota, Pfeiferj«, , ^ ou i^n^uc iu »e umm uauu, pa Bočevarja, Hohenwarta, Vošnjaka itd., ki so glasovali znašal 30 kr. Vládni zastopnik, ki je postav pa take, ki I P povišek. Dr. Sup pan je skozi in skoz stran kar je dovolil ministerstvu Auerspergovemu kar tega noče dovolí ti ministerstvu Taafťeovem > šanega koleka. v zbornici zagovarjal, je rekel, da dohodka ne bode zarad tega veliko vec zavnega kakih 60 dr-za 70.0J0 gold. večj, vendar Avstrija potřebuj se Odbor „Matice slov." ima danes sejO, v kateri pomnoženih dohodkou in dobro je , kar se pridobi oloči dan prihodrijega občnega zbora in marsikaj kar ne obtežuje nikog m kdor se s kvartami sam ne druzeg (Soarej drug pí c. 9. dne t. m. potrdil Je se bolj to, kar smo deželnem predsedniku) obteží o prvi soa- reji rekii, eta namrec v viacinin civoranan, Kar pom] ni bilo še nikoli tako sijajnih veselic, kakor ste rekli Ko se je zadnji čas v budgetnem odboru, v kterega je med našimi poslanci dr. Vošnjak voljen, obravua- -----J -----J t L _ J ----------r -------- * ~ J " VV/.MT .JWI mrec v vladnih dvoranah, kar pomnimo, valo šolstvo, se je dr. Vošnjak posiužil vsake prilike bili imenovani dve na odgovor pozivljati naučnega ministra barona Kekšim to nam ni treba na drobno opi- Conrada. kako to, da vkljub odločnim resolucijam v sovati presrčnega sprejema nad 140 vabljenih gostov, v vsem izboruega gementa, z okusnimi jedili in pija bogato obloženih miz, živahnega gibanja v vseh čaru w prostorilT, elegantnih oblek, a to moramo še dodati, da je tudi bilo, da je dregnil se je, ..... zbornici poslancev ni duha ne sluha, da bi vlada SI o dobro voljo pokazala, da hoče začeti iz- pravem městu v e n c e m vrševati, kar ustavni §. 19. ukazuje. Na v gnjezdo i rr e d e n ta r j e v, tr^člULiiiU <\ tu uiuiauiv oo uuu«iij víc* jt, luui uiiu, Utt jo ui Celili V gUJCZUO lTTeOCH čeravno so pričuoči bili zastopniki oběh kateri so čedalje drznejši v svoji propagandi. Česki političnih strank, vendar dejansko vidělo to , kar v poslanci so ga večkrat krepko podpirali.~ Iz obravnav ~ * ~ * odsek ovih je očitno, da o vprašanjih, ki zadevajo jyi peri Zauberilote" poje Sarasti heiligen Halien kennt man die iiache nicht", kajt diesen viděli smo ta večer med zastopniki razlienih političnih strank poslancev. narodno ravnopravnost, bude hudo vršelo v zbornici složnost Da bi tudi kraljevati veselo spravo in lep povsod drugod tako bilo ! (Drugi društveni ples) napravi čitalnica prihodnj nedeljo 20. dne t. m., pri katerem imajo vstop samo društvenik glas, Ko so uaidan ustavaški časniki zagoali lažnjiri da zavoljo razpora med udi kluba de snega središča, kateremu predsednik in o društvenikih vpeljani vnanji gostj razpad je grof Hohenwart, pretí ? je „Keform" razložila zgodovino tega kluba tako-le: Klub desnega središča se je osnoval koncem A ^ { \ i V ^ % % A Citalniški pevski zbor) priredi debeli četrtek meseca septembra 1870. 1. po shodu pod ministerstvom dne 24. februarija v čitalnični restavracij veselico ; na Potockijevim direktno voljenega državnega zbora in to katero uže zda) opozorujemo národně kroge. Program, česar se stařeji poslanci še dobro spominjajo sestavljen iz šaljivih zboi juiuv , cveterospevov, aum^u.u loterije in produkcij gledaliske komičnih in kupi pnzorov godbe bode gotovo zadovolil vsakeg program se bode v kratkem razglasil , po priza- zadevanji nepozabljivega nam dr. Coste. Za načelo klu- bovo gosta Natančnej Je bilo (.Ljudski shod) bode prihodnjo nedelj 20 bruarija v gostilnici ,,Bierhalle razglašeno ,,sporazumljenje in sprava med narodi avstrijskimi", in na to delati, daobveljaavtonomija dežel z ozirom na ,,oktobersko diplomo". V tem klubu so , Dalmatinci, Rumuni in Italijani; izprva bili Slovenci in sicer zadeve: ob a) uri na sv. Petra predmestji predsednik klubu je bil Pa s c o ti n i