(novori slovenskih poslancev v deželnem zboru v Gradcu  zastran vpeljanja učnega slovenskega jezika v vino-  rejsko šolo v Mariboru. Govor dr. Vošnjaka: ,,V poročilu deželnega odbora je izrečen uaruen vinorejske šole: Naj se razširi urana viuoreja, kletno gospodarstvo, sadjereja itd. v spodnjem Štajarskeni in naj se v teni podučujejo teoritieno in praktično mladi Ijudje posebno knietijskega stana v vinorejski šoli in tako rekoč popolnoma izobrazijo. Da se ta. namen  in zato še ou ono malo nemškib besed, kterih se je v šoli naučil, v kratkem spet pozabi. Po predloženem glavnem načrtu ne bo koristiia vinorejska šola Ijndstvu spodnjega Šfajarj.i, koristila bi inu vendar in mnogo koristila če bi bil ueni jezik slovenski. Obiskovali bi jo tedaj tudi labko prebivavci mest in trgov, ker sini teb tudi govorijo in razumejo slovenski proti terau ko slovenski kmetijski sini ne razumejo nemški. 0 zmožnosti, urnosti kakega jezika, gospoda, pa nima odločevati niti deželni zbor, niti ministerstvo, naj mauj pa nemška večiaa deželnega zbora. Kar se tiče literature in šolskih knjig, se bodo že priskrbile, tudi se že nabajajo in kar še ui, se bode ko naj bolj dosegne, da se namreč g.ispodarstveno zuanje storilo; ali kdo bi pisal knjige če se ue polrebujejo? Mora ko uaj bolj razširi med ljudstvo spodnje Štajarske, se odjbili prej potreba, morajo seprej snovati šole,_ in poteiu bodo onih mladih ljudi, ki bodo boteli v vinorejsko šolo boditi, samo zabteva, da znajo to, kar se uči v Ijudskib šolab in sicer v šolab s tremi razredi, kakoršne se navadno v spodnjern Štajarju nabajajo. V ljudskih šolah se učenci učijo brati, pisati in računati, neki se tudi naučijo 200—300 neoiškib besed, ktere vendar spet v kratkeni pozabijo ker niniajc priložuosti jib rabiti. Ker se v viuorejsko šolo v Mariboru bodo prijeruali le učenci  rodoljubi kujige tudi pi3ali iu kar še Slovenci v tem nimajo, najdejo pri svojib sonarodib. Znano je, da česka literatura ni zaostala za nemško, da je polska Iiteratara jednaka neraški, iu da so Jugoslovaui inieli literaturo in jezik, ki je bil tako popoln, kakor atari grški prej, ko še je nernški jezik začel biti jezik, in zuano je, da iuiajo vsi Slovani skupaj naj vekšo literaturo, ia če se slovanskega jezika učijo, če sele jednega narečja luuičijo, sc 17 let stari, je celo naravsko, da sa ti že večidel onega po-jludi lahko naučijo drugih narečij in odpre se jim zemlja, na zabili, kar so se v ljudskib šolab naučili in zatoraj bo sepriikteri biva 80 miljonov, zemlja, ki obseže pol Evrope, in njib spet moralo pri abecedu začeti. Podučevali bi se isključivno le uioralo v naroduein jezikn in ker je vinorejska šolajta spodnje Štajarsko, toraj za slovensko ljudstvo spodnje Štajarske odločena, tirja že pravica, da mora biti učui jezik v vinorejski žoli tudi slovenski. ni jim treba iskati pri ptiijein ljudstvu svojega kruba. Zdi se mi vendar, da se bocejo Slovenei ponemčiti, da se zato neniški jezik vpelje v šole. Na to sem že pri adresnem besedovanju odgovoril, da ta tirjatev ni prava in sem tudi vzroke povedal. Večina naroda je vsikder za narodnost, To zabteva tudi dmgi ozir. V popolnoina vredjeni go-jjkjer ni zapeljana. — Drugače tudi ne more biti spodarski ali poljedelski šoli v Krottenhofu je učni jezik nemški. Zavod je odločen za nemški del štajarskib prebivavcev; nič ne reeeru proti temu, da je ta zavod celo nemški, da je lepše in popoluejše vredjea kakor vinorejska šola v Mariboru, ker je nemških prebivavcev na 8tajarskem več, kakor slovenskih._ Vinorejska šola v Mariboru pa je odločena za spodnje Štajarsko, kjer se posebno slovensko ljadstvo peča z vinorejo; pravica toraj zabteva, da kakor je v gospodarski šoli v Krottenhofu učni jezik nemski, naj bo v Mariboru slovenski. Predlagam toraj naj se pristavi k temu oddelku končni stavek: Učnijezikjeslovenski. G. Herman je o tej zadevi govoril takole: Zvednost uči in je tudi celo naravska stvar, da škole, posebno niže, obiskuje naj več Ijudi iz onega kraja, v kterem se nabajajo. Natnen odborovega poročila gre do tega, da se vinorejska šola rabi kot orožje, po kterem se bo odpravljala narodnost. Ali je to praktično izvrševanje tako vi-?oko cenjenega §. 19 osuovnib postav? Ali je to prosto ]>'>lje, na ktereru se vsi narodi morejo prosto razvijati, kakoi1 se reče v vaši adresi? To ni pot, po kteri bi se napravil inir. Če se zabrani vpeljanje slovenskega jezika kakor učnega, se bo to iinelo za veliko brezoziruost, iu bo iaielo svoje nasledke. Vi delate proti vaši lastni koristi. Vi nara oeitate, če se mi drugam kaino oziramo — Vi nas k temu silite! Gospoda moja, jaz še bi vam Iahko nekaj povedal na vašo lastno srečo. Tu se ni raogoče porazunieti, kakor je že rečeno, ker vi nočete mialiti na tuje okolščine, in ker vi, če dojdete v naš kraj, obiskujete satrio ponemčena meata, dežele pa ue poznate. V spodnjem Štajarskeiu se morebiti nahaja 1—2 procentov Predložena šola pa se naj napravi pri Mariboru tedaj  čistih Nemcev, 4—5 procentov ponemčenih Slovencev in 94 celo za slovensko ljudstvo in posebno za kraetijsko tnladino. IIprocentov trdib Slovencev. Pretežko je podučiti tako veliko Ni tedaj uič bolj prostega, naravskega in sanio po sebi razuraljivega, kakor to, da je nčni jezik on jezik, kterega go vori ljudstvo, za ktero se ta šola anuje. Iz odborovega poročila iu iz govorov, ktere smo ravno čuli, se vendar celo nasprotao kaže. Naravnost se je izreklo da nimamo pričakovati, da bi se tukaj gledalo na nase zahtevanje narodnib šol. Namen vinorejske šole ne zabteva tujega jezika, temoč ga celo zavrguje. Kako bi mogoče bilo, da bi slovenski množiup; bilo pa bi pravično, če bi se jej razjasnilo, in vsem razjasniti, traja predolgo. Mi se obračatno do pravice in višega razumljenja vlade iu zabtevaaio, da nam dojde na podioč po eksekutivni poti. Po njihovem večnein komaudiranju in grajanju, po njibovem smeba vrednem zahtevanju, po tem da hočejo vse uaj bolj vedeti in povsod biti kulturonosci, po njihovem vsiljenju jezika, so Neinci že tako daleč došli, da je vsi narodi črtijo, tako da se neruščina povsod nazaj riva in da je moralno celo zagospodiojila. V korist svojega naroda mladenč tukaj rnogel pri nemškem ueenju se kaj naučiti ? ker,  bi jaz takemu zahtevanju nasproti stopil in se vprašal: Kar v Ijudski šoli še se dozdaj, kakor je že rečeno, noben slo- meni ni prav, tega tndi ne storim drngemu narodu in kar venski mladeneč ni neniščine naučil, ker zvun šole doma nimajjje tneui sveto, to tndi čislaui pri drugib narodih. se z kitn vaditi, ker se po vseb vaseb samo slovensko govori,! Jaz podpirarn predlog dr. VoŠDJaka. Dr. Prelog je o aolski zadevi takogovoril: Dr. Weiss pravi v knjigi ?Ein treues Bikl des Herzogtbums Steiermark-,, — ,,Nekdaj j e b i 1 c el i Š taj ar sl o ven ski" in to je celo mogoče in resaičao, ker dokazov še se nabaja zadosti, ker še se dandanašnje nahajajo slovenska imena v zgornjem Štajarskem in v tukajšni okolici. Po čern pa ste se že skoraj dve tretini Štajarske ponemčile? Po ponemčevanju, in kteri so biliglavni pomočki poaemčevauju? Uradi in šole. Samo po tera, da se je v šole vpeljal aemški učni jezikjebilo mogoče, če ravno počasu, napredovati v poaemčevanju. Zdaj se snnje spet šola v Mariboru in sjcer za aaj nižje stanove, t. j. za viuičare in kraete dolnje Štajarske ia spet se boče v to šolo vpeljati nemški učni jezik, t. j. hoče se spet po tem pomočku dalje poneračevati, da bi se tako cela dežela spremenila v uernško. Gospoda rnoja, tega pa vendar ueboste dosegli, ker slovenski uarod je že zbujen, se čuti kakor slovenski inje poaosen aa to, da je slovenski ,,ker Slovani imajo prihodnost!" Ce se v viuorejski šoli v Mariboru ne bode učilo v slovenskem jeziku, se sini prostih ijudi ne bodo celo nič aaučili. Slovenski kraetijski in viničarski sini, se v ljudskib šolab nčijo le v svojem jeziku. Res pa je, kar je že dr. Vošnjak rekel, da če se ravuo kakili sto neinških besed naučijo, jib veadar v kratkem sp_et pozabijo, ker nimajo priiožnosti se v nemščini vaditi. Če pa bi se tudi v vse ljudske šole vpeljal netuški učai jezik, se ga veudar nobea ne bi naučil, kar jaz iz lastne skušnje veoi. Ko sem jaz v ljudsko šolo hodil, se je vse v neniškem jeziku učilo, učitelj je bil trdi neraec, ucil aas sicer je, mi fantje vendar nismo rezumeli jega on pa nas n<?. Učili snao se brati, pisati, rajtati in celo nemški katekizem aa pamet, zastopili pa nismo niti besedice. Tri leta sem zgubil v tej šoli, naučil sem se sicer nekoliko brati pisatiin rajtati, neinšeine vendar celo nič, še le tedaj, ko sem prišel v nemško mesto, scm se upočas, naučii nemški. Sloveasko ljudstro se na deželi ne more nančiti nemškega, jezika, če pa tedaj 17 let stari fantje, ki ne vedo nemški, dojdejo vcelo uemško šolo, ne bodo nič zapopadli, kar se bo učilo iu se zato tudi ne bodo mogli nič naučiti. Prvo leto bo tedaj za nje celo zgubljeno in potem še se le morebiti toliko naučijo, da bodo nekoliko neraške kujige razumeli. Ca pa bi se res slovenski fant pvvo leto toliko naučil, da bi že drugo nemško uče- nie nekoliko zastopil, se vendar ne bo naučil toliko nemškega jezika, da bi razumel vse polrebne tehnične uraze, ker teb seni mogoče naučiti v tako kratkem času, posebuo ne za 17 letistarega slovenskega fauta, ki je že privajen sloveuskemu je- ziku, in slovenski raisliti. V poročilu se dalje uabaja, da bi naj učenec o tera, karjse jc v vinorejski šoli naučil, tudi druge ljudi doma podu- ieeval, kako se narareo to ali ono balj ia lože pridela. Kako pa bo slovenski nčenec to mogel storiti, ca nemškib izrazov, ktere se je v nemški soli nauoil ljudstvo neba razamelo? Slovenskib besed nimaza svoj poduk, kerse je samo nemškib naučil, kterih pa slovenski kinet ne razuine, praktičao bo mu morebit znal kaj pokazati, razložiti pa mu nikdar ne bo mogel. Sploh je Jedaj potrebao, da če se že boče za Slovence v spodnji Štajarski kaj storiti, se mora vpeljati v vinorejsko šolo sloveaski učai jezik ker drugače sino prisiljeai reči :Zaaas, zanašo korist senooeničstoriti! Po 19. §. tretji točki osnovnih postav se lahko zahteva, da se pri nas mora po vseb učilnicab učiti slovenski ne nouiški. Taino stoji: Vsakerau narodnemu pleaienu se morajo dati potrebni poraočki, da se izomika v svojem jeziku, ne da bi bil prisiljen se učiti drugega deželaega jezika: Po tem paragrafu bi rui tedaj imeli pravico zabtevati, da se za naa celo napravi sloveasko vseucilisče. Mi veadar samo zabtevamo sloveaski ačni jezik v viaorejski šoli, ktera se bode napravila za viaorejce v spodajetn Štajarju, v kterera so veči del ali skomj vsi prebivavci Sloveaei in ktero bodo 'tedaj veči del samo Sloveaci obiskovali, če tedaj hočete da bo ta šola Sloveacem kaj koristila, raorate vpeljati sloveaski učai jezik v to šolo. Nočem dalje razvijati, kako daleko še bo to segalo, če se Sloveacem ne bo celo uič dalo, če nas še nadalje ne bote boteli pripozaati; spomenoti vas veadar moram na to, da se tudi na nas ozirate, da spozaate, da je slovensko ljudstvo v Štajarski postalo inaožica (faktor), s kterim boste tudi morali rajtati. Tudi jaz podpiram predlog g, dr. Vošnjaka. tti(l