___ 150 ___ Naši dopisi. Iz Zagreba 1. maja. — Ker vem, da se „Noviee" zmirom rade ozirajo na nas Hrvate o narodnih in gospodarskih zadevat, naj jim naznanim veselo novico, da je baron Filipovi č, zapovednik v Krajini („vojaški Granici" po vaše) dovolil, da se tudi tu ustanovijo gospodarske podružnice v združbi z našim gospodarskim društvom v Zagrebu« Tako se je Krajina vsaj na kmetijskem polji združila s civilno Hrvatsko. Baron Filipovic ima veliko veselje in blago voljo za to uredbo ter je za vse občine v Krajini naročil 170 iztisov našega „Grosp. L'*stau. Težaven bode sicer začetek v tej dosihdob brez svoje krivde zelo zanemarjeni deželici, al, če Bog d& in pripomoč inteligentnih rodoljubov, tudi tu ne bode izostal srečen vspeh! Z Dunaja 3. maja. — „Bume svečanosti so minule, al hvaležen spomin na te dni ne bo nikdar izginil iz mojega srca" — tako se med drugim glasijo prisrčne besede, s katerimi se cesar zahvaljuje za tolike dokaze verne udanosti zadnje dni preteklega meseca vsem svojim narodom. Te besede s toplo ljubeznijo svetu okli-cane tudi nas Slovane napolnujejo z veselo nado, da dosežemo to, kar nam v ,>veliki familiji avstrijski" gre — ravnopravnost namreč, da se ne bode v Avstriji več slišala psovka: mi gospodje, vi pa hlapci! In da je zahvalno pismo narodom cesar pisal grofu Taaffe-u, ne pa Streemayer-u, nam je temveč poroštvo bolje prihodnosti, ker nas z zaupanjem navdaja, da kmalu pride novo ministerstvo na krmilo, ki utegne zaceliti rane , ki jih je nam Slovanom toliko let sekalo Auer-spergovo z ono nemško stranko vred, ki si je izkovala lažnjivo ime „ustavoverske", da je pod krinko parla- mentarnega absolutizma tlačila lojalne Slovane, po pošteni ustavi hrepeneče. Od vseh strani^se res ministru Taaffe-u razodeva zaupanje in celo Cehi^se mu bližajo, pričakovaje, da se dožene sprava med Cehi io Nemci na Pemskem. Ob času, ko pridejo nove volitve v državni zbor, se bode pa še le dejansko pokazalo, ali ima grof Taaffe ono eneržijo, ki je potrebna,. da glavo stare oni birokratični hi dri, ki je v preteklih letih tako mogočna bila , da je v mnozih slovenskih deželah ona najbolj pokaziia voIitve;v živa priča temu so volitve na Koroškem, Kranjskem, Stajarskem, Primorskem. Slovenci ne potrebujemo pri volitvah nobene podpore od uradnikov, to pa smemo zahtevati^ da se noben uradnik ne vtikuje v volitve, če vlada hoče, da po volji cesarjevi so deželni zbori in državni zbor v resnici zastop ljudstva. Zato tndi uže o novih volitvah je treba vseh novih ministrov, katere bo navdajal isti spravljivi duh kakor ministra Taaffe-a. Državnega zbora bode kmalu konec, in — kakor se za gotovo pripoveduje — bodo nove volitve državnih poslancev sred meseca junija; zato zdaj najradovednejši pričakujemo novice: ali dobimo po vse novo mini*teratvo? Iz notranjske Bistrice 2. maja. {Cesarjeva srebema poroka. — Naši Bomjaci, — Neugodno vreme.) Kakor drugod, tako se je tudi pri nas obhajala cesarjeva sreberna poroka z nenavadnimi, velikimi slovesnostmi* Predvečer godba, streljanje z možnarji, razsvitljava Bistrice in Trnovega, po gorah kresovi, drugi dan bila je velika sv. maša, pri kateri so moški Čvetorospeve pe-vali. Vse oblasti in mnogo ljudstva se je božje službe vdeležilo. Po sv. maši je imela besedo s petjem in deklamacijami šolska mladina cele fare. Po besedi se je vsadila vpričo mladine ,,cesarjeva lipa". Ko se je> to zvršilo, je bilo blizo 400 šolarjev in šolaric pogostenih pod milim nebom. Ob 2. uri popoldne slavnosten obed* Pri napitnici na Nj. veličanstva je godba cesarsko pesem zaigrala in strel možnarjev se je po dolini razlegal. Ob 8. uri zvečer je bila v čitalnici velika „beseda". Predstavljal se je prav dobro Prešernov „Krst pri Savici". To je ob kratkem načrt slavnosti; iz kratkega popisa lahko razvidite, da nismo bili Bistričani zadnji v praznovanju veselega dneva. — Zdaj pa še kaj drugega? Minule jeseni in pozimi je bilo šlo mnogo tukajšnjih delavcev, posebno pa voznikov s konji v Bosno in Hercegovino. Zdaj se vračajo v trumah nazaj domu; vaak dan pride mnogo voz in konj nazaj. Nekateri so nekaj zaslužili, nekateri pa nič. Večidel so se zadolžili ali so pa goveda prodali, da si so omislili kljuseta. Zdaj so prišli domu brez denarja z mrševimi in izstradanimi konji. Kaj bodo sedaj reveži počeli? Reči se mora, da bo naša dolina vprihodnje še bolj uboga, kot do sedaj. — Do sedaj je cele mesece neprenehoma deževalo, zdaj pa že par dni mrzla burja brije, da imamo le 7 , 8° gorkote. Ljudje si niso skoraj nič še obdelali; vse je zaostalo. V nižavah je zemlja tako namočena , da ne bo tako brž mogoče delati. — Letos smo vendar nase bližnje rebre pogozdovati začeli. Nasadijo se je krog Bistrice mnogo tisoč mladih borovcev. Ce se jih le '/* ogoji, bo v nekaj letih naša okolica lep zelen pas imela. Upamo, da se bo to koristno delo prihodnje leto nadaljevalo. Z Bogom! Iz Ljubljane. Od si. deželnega predsedstva je tudi „Novicamu došlo sledeče pismo: Prebivalcem na Kranjskem ! Njih c. in kr. apostolsko Veličanstvo so blagovolili najmilostivše podeliti naslednje Najviše ročno pismo gospodu ministru notranjih zadev: „Ljubi grof Taaffe! Med Svojim dalje kot trideset* letnim vladanjem sem poleg marsikaterih bridkih ur ----- 151 ----- delil tudi mnogo veselja se Svojimi narodi; toda čistejše, srčnejše veselje se Mi pač ni moglo napraviti, kakor v ravno preteklih dnevih.^ Pripravila Mi je to veselje ljubezen Mojih narodov. Čutiva se, Jaz in Cesarica, globoko ginjena po tem prostovoljnem izražanji odkritosrčne ljubezni in zveste udaaosti. Posamezni državljani in društva, skupščine, občine in oblastnije, zastopniki vseh dežel, vse vrste in vsi stanovi prebivalcev so najginljiveje pokazali odkritosrčno veselje in razodeli najsrčnejša voščila. Jaz sem ponosen in ob enem srečen, da morem narode, kakoršne ima ta država, imenovati Svojo veliko družioo, in v njenih znamenjih ljubezni, ki Naju danes obdajajo, vidiva Midva tudi nasledek onega nebeškega blagoslova, katerega sva izprosila pred 25 leti pri poročnem oltarji za svojo zvezo in katerega se od milosti božje še dalje nadejava za Svojo dosedanjo družbimko srečo, za Svoje ljube otroke, kakor tudi v blagor domovine. Hrumeče svečanosti so minule, hvaležni spomin teh dni pa ne bode nikdar izginil iz Najinega srca. Le nekaterim izmed milijonov sva mogla ustmeno izreči Svojo zahvalo; razglasite tedaj povsodi, da se vsem, vsem najgorkeje in najsrč-neje zahvalujeva". Na Dunaji dne 27. aprila 1879. Franc Jožef 1. r. Z občutjem prisrčnega veselja naznanjam to najmi-lostivše ročno pismo preblazega, očetovskega priznanja vsem prebivalcem te dežele, katerim je biia svečanost, ki se je ravnokar obhajala, v ginijivi tekmi in na prav «nodusni način povod, da so vnovič razodeli povzdigujoči dokaz svoje prirojene zvestobe in udanosti do Najviše cesarske rodovine. V Ljubljani dne 29. aprila 1879. C. kr. deželni predsednik: Franc vitez pl. Kal lina 1. r. — {Iz seje družbe kmetijske 4, dne tega 7neseca>) Sejo prične predsednik baron Wurzbach s tem, da s toplo besedo obžalovanje izrazuje o izgubi gosp. Petra Kozlerja, ki je mnogo let bil jako delaven ud centralnega odbora in družbe podpredsednik; — odbor ža-lovaje pritrdi govoru predsednikovemu, dr. Bleiweis pa izroči pri tej priliki odboru precej obširni in s podobami razjasneni rokopis o umni napravi vodnjakov („Ueber daa Sammeln, Erhalten und Reinigen des Trinkwassers und iiber die Anlage der Wasserbe-halter und Cisternen"), ki mu ga je rajnki gosp. Kozler pred nekimi meseci izroči!, in prediaga, naj se ta našim Kraševcem in drugim vode potrebnim deželanom koristni poduk natisne v ,,naznanilih" družbe kmetijske. — Poročilo viteza Schneid-Treuenfelda, ki je z grofom Barbotom vred zastopal družbo kmetijsko kranjsko pri skupnem poklonu vseh avstrijskih družeb o are* berni poroki cesarjevi 22. dne u. m. na Dunaji, se radostno vzame na znanje, knjižice pa z govorom grofa Coronini-a, poslane odboru od družbe kmetijske dunajske, S3 razdelijo odbornikom. — Obširna razprava se je sukala okoli dopisa si. ministerstva kmetijstva od 16. dne u. m., zadevajočega žetvino statistiko od lanskega leta; sklenilo se je, dottčna pojasnila dati ministerstvu. —» Naznanilo ministerstva kmetijstva o nekaterih premembah vremenskih telegramov za leto 1879» naj se izroči vredništvu „Novicc' s prošnjo, da ga objavi v svojem listu. — Dopis c. kr. deželne vlade od 30. marca t. 1., s katerim se c. kr. okrajnim glavarstvom ukazuje strogo nadzorovanje nad tem, da se postava o varstvu kmetijstvu koristnih tičev točno izpolnuje, se je zadovoljno na znanje vzel. — SI. deželni odbor je dražbi kmetijski poslal 100 gold. s hvalevrednim naročilom, naj to svoto obrne za darila (premije) marljivega in vspešnega pokončevanja sadežem škodljivih mrčesov; ob enem je pa centralnemu odboru tudi izročil 50 iztiskov deželne postave od 17. junija 1870. 1. o pokončevanji gosenic, metuljev, hrosčev itd. za razdelitev družbinim podružnicam. Kaj je centralni odbor o delitvi daril ukrenil, kaže dotični razpis na 146. strani današnjega lista. Ker pa se s 100 gold. ne morejo vsem darila nakloniti, ki bi jih morebiti zaslužili, je odbor sklenil, obrniti se za blago pripomoč o tej zadevi še do kranjske hranilnice, ki je leta 1873. za premije pri pokončevanji hroščev družbi kmetijski izročila 300gold. — Odgovor c. k. finančne direkcije, da prošnji družbe kmetijske za zaželena naznanila o davkovskiheksekutorjih ne more zadostiti, se je naznanja vzel. — Prošnja vodstva ljudske šole v Oreheku za denarno pomoč o napravi šolskega vrta se ni mogla vslišati, ker odbor za letošnje leto še ni nikakoršne državne podpore dobil, — isto tako prošnja A. Babica v M. ne, ker družba kmetijska ni v stanu, vsacemu pogorelcu sadnih dreves darovati in je to izjemno le pri Kompoljcih storila, katerim je grozni požar drevje velike vasi uničil. — Marljivi svilorejski grofinji M. se ni moglo postreči s semenom svilnih črvičev, ker družba za svilorejo ni nikakoršne subvencije prejela, tedaj si tudi ni semena naročila; odbor je tedaj grofinji svetoval, obrniti se do svilorejnega posku-ševališča v Gorici. — Ker je odbor prejel iz Tri-dentanaročeno posodo, ki se „telečji dojnik" (Kal-bertranker) imenuje, ga zdaj vsak lahko ogleda v pi-sarnici družbe kmetijske; pozneje pa se pošlje v B o-hinj predstojniku kmetijske podružnice gosp. župniku Mesarju za poskušnjo. — Za uda družba kmetijske je bil sprejet gosp, Anton Požar, učitelj in župan v Knežaku. — Prvi natečajni spia za Schneid-Treuen-feidovo darilo je odboru došel 6. dne t. m. — Po naznanilu gosp. odbornika Seuniga se je nakupiio nekoliko plemenske goveje živine muriškega (Murz-thaler) plemena na Stajarskem, katera se bode, kakor „razglasu na 146. strani današnjega lista kaže, v Ljubljani prodala drugo soboto, to je, 17. dne t. m. — (Katol. rokodelska družba) je 4. dne t. m. imela svoj letni zbor in je tako prestopila v 25. leto svojega blagonosnega obstanka. Prihodnjič prinesemo obširnejše poročilo o vspešnem delovanji njenem preteklega leta. — Iz Železnikov smo prejeli obširno poročilo, kako posebno lepo in navdašeno se je tu obhajal v spomin sreberne poroke cesarjeve 23. in 24. aprila t. 1. Ker pa „Novice" izhajajo le enkrat v tednu, tedaj jim o dnevnih dogodkih ni mogoče tako obširno poročati, kakor jih poročajo dnevniki, zato tudi o železniških svečanostih moremo svečanosti le v obče našteti, s katerimi se je v vaeh treh oddelkih obširnega trga in v bližini njega praznoval spomin 25!atnice slavne poroke, namreč: lepe krese, umetalni ogenj, rakete, don možnarjev, osvečava vseh treh Železnikov, s katero so se še posebno nekatere hše odlikovale, vrh tega pa 23. aprila zvečer vse ulice polne veselega ljudstva , ki je navdušeno popevalo cesarsko himno. Da je 24. dne aprila dopoldne bilo posebno slovesno cerkveno obhajilo v farni cerkvi, razume se samo po sebi, omeniti pa je še posebno to, da je šolska mladina pod vodstvom svojega učitelja se lepo udeležila cerkvenega obhajila in pa v šolskem poslopji napravljene slovesnosti ter v spomin nepozabljivega dne obdarovana bila s knjižico ,,Cesar Pranc^Jožef I." in drugimi darili. — (Iz Crnic na Vipavskem) smo prejeli jako pa-trijotični govor gosp. predsednika čitalničnega pri veselici na Čast sreberni poroki cesarjevi 27. dne aprila, ki v kratkih črticah popisuje životopia presv. cesarja Franc Jožefa 1. in važnejše dogodbe vesele in žalostne njegovega vladanja, in konča z navdušenim zagotovilom, da »Slovani primorski so in hočejo ostati zvesti državljani avstrijski.u Obžalovaje, da tednik ne more kos biti obširnim poročilom, dostavljamo kratkemu temu posnetku le to, da veselica, ki se je po vvodnem govoru v čitalnici pričeia, bila je „non plus ultrau in da je šolska mladina (učenci in učenke) z veliko pobvalo sodelovala pri deklamacijah in igrab. — (Sejm ljubljanski) je bil zopet prav slab. Malo denarja, pa slabo vreme! Tudi živinske kupčije je biio malo. — {Pretekli dnevi so bili dnevi groznih samomorov.) Ritmojster Grottlieb se je v svojem stanovanji ustrelil, prof. Kozina s skokom s tretjega nadstropja na kamniti tlak dvorišča usmrtil, v Celji pa je soproga c. kr. svetovalca deželne sodnije g. Levičnika, našega rojaka, se vrgla pod železnični voz, ki jo je stri. — O vseh treh nesrečnikih je gotovo, da so v zmotnjavi uma se usmrtili. Profesorji realkini naznanjajo s toplim sočutjem prežalostno dogodbo, ki jim je vzela spoštovanega tovariša prof. Kozino, čegar pogreb iz deželne bolnišnice bode danes ob 5]/2 ure popoldne. — (Prve cresnje) so, kakor „Soča" poroča, prišle 1. maja v Gorico, pa — po 10 soidov ena! — (Valvazorja 56. snopič), ki smo ga te dni pre jeli, je zanimiv zato, ker nam kaže, da Reka, čez katero zdaj Magjari svojo pest pokladajo, je nekdaj spadala v ozemlje Kranjsko. — (Koncert) v redutni dvorani napravita jutri ob 8. uri zvečer nas slavnoznani pevec gosp. Fr. Gerbic in pa nadepolna pianistinja Val. Karingerjeva. Program koncertu, pri katerem sodeluje tudi čitalniški pevski zbor, šteje 8 interesantnih toček. Naj bi tedaj dvorana bila prepolna! —- (Vabilo k občnemu zboru ^Glasbene Maticeu) 10. maja 1879. ob 8. uri zvečer v čitalnični pevski sobi. Program: L Ogovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev 20 odbornikov, katerih mora najmanj 12 prebivati v Ljubljani, in med njimi se zaznamuje posebej prvosednik in blagajnik. 5. PoBamesni nasveti. Odbor. — (Porotne obravnave) so se v pondeljek zopet začele. Kakih 15 zatožeb se bode razpravljalo, med njimi tudi „Slovenčeva" tiskovna pravda, ki pride 15. dne t. m. na vrsto in o kateri bode dr. Zarnik zagovornik. — (»Brencelj" štev. 8) ima prav dobro podobo o bivši cesarjevi slovesnosti v Ljubljani. Narisan je Bren-celj kot Diogen, ki podnevi z luščjo išče — Nemcev, ker ni bilo namreč slišati ne enega ,,hoch