\
Nova meterska mera in vaga
(Piše Ivan Tomšič.)
Prestopimo zdaj k rneri za poveršja ali tako imenovanim ploskov-niin meram. Ploskovne mere aijso nie posebnega ali novega, ker soosnovaue ua podlagi dolgostnih mer. Kvadrat, čogar vsaka straa je po 1 meter dolga, iinenuje se kvadratmeter ali meterkvadrat in se zaznamena se znamnjem ,.Dm-" Mislite si dolgost decimetra, ki si ga lehko narišete na papir, kakor ga bte imeli v 2. listu ,,Vertca," ter si po njcgovej dolgosti narišite kvadrat, čegar vsaka stran bode po 1 decimeterdolga, in imeli bote deciineterkvadrat ali kvadratdeciineter. — Iz tegatedaj vidite, da nij pritej stvari nič novega, ne-go to, da dobijo kvadrati ime od dolgostne mere, na katerej smo je osnovali. Imeli bi tedaj sledeee ploskovne ali kvadratne rnere, ako si je denemo v pregled:
Jedn6tine   deline:
decirneterkvadrat   (ndm) = Vioo Dm
centimeterkvadrat (Dom) = Viooo Dm
milimeterkvadrat (Qmm) = ytoooooo nm-
Jedndtine   množine: Dekameterkvadrat (DDm) = 100 Dm Hektometerkvadrat (QHm) = 10000 Dm Kilometerkvadrat (DKm) = 1000000 nm Mirijameterkvadrat (QMm) = 100 inilijonov ?tn-Iz  tega pregleda takdj spoznate, da je pri tej meri delitev stotiuska, a to zot(5, ker je delitev in množitev kvadratna.   Tedaj je: 1 ?m = 100 [Jdm = 10000 Ddc = 1000000 Gmm5
1  Dm = V,oo DDm = V.oooo DHm itd.
To bi bile splošne ploskovne mere. A imeli bodemo še posebno mero za zemljiška poveršja. Jednčta aove zemljiške ali poljske mere je ar, Ta mera nij nič dnigega npgo kvadiat, čegar vsaka stran meri deset metrov. Ar je tedaj toliko, kolikor 100 C2m- Deseti del ara se imenuja decijar; deseti del decijaraseimenuje: centijar itd. 100 arombodemorekli: Hektar. Iz tega zopet vidite, da poljska mera nij nič novega, nego povzeta je po kva-dratnej meri in samo imena so predrugačena, a to zaradi tega, ker je ta mera posebno poljemerstvu namenjena.
Dosedanje ploskovne mere so bile ?seženj, ?čevelj itd. Polje smo me-rili z oraloin, ki je imel 1600 ?sežnjev, a druge daljine po miljah, ki jeimela 10,000 oralov. V prihodnje tega več ne bode treba, ker bomo iineli novo po metru osnovano ploskovno mero. Za denes aaj bode dosti, ter naj vam samo to še omenim, da so ravnokar prišle na svitlo nove avstrijske meterske mere in uteži, ki jih je narisal in v slovenskem jeziku na svitlo dal ErnestMatthey-Guenet. Vse mere so narisane na velikej karti papivja in to v svojej pravej podobi, kakoršne so v resnici. Nobena šola in nobena gostilnica naj bi ne bila brez te karte, pa tudi po drugili premožnejših hižali naj bi si jo kupili, da se Ijndje uče nove meterske mere, M kmalu stopi v javno življenje. Matthey-Guenetova karta v slovenskein jeziku se dobiva pri bukvarji Gerber-ju v Ljubljaui po 70 krajc. Kedor koli ima ,,Vertec" uaj seže po njo, da vse to lehko tudi pogleda,  kar pisemo o novej meterskej meri.