Protislovanske šolske družbe. Češki pedagoški list MKomensky'< podaja kratko aliko delovanja protislovanskih šolskih družb. Te nam Slovanom tako škodljive družbe, ki imajo razprežen svoj delokrog po vsem Avstrijskem in Ogrskem, so v zadnjem času znatno napredovale. V avstrijakem delu naše monarhije krepko delujeta nSchulverein" in BLpga nazionale11 v namen, da bi odtujili sloveuskega otroka materinščini in s tem domačenau narodu. Na Ogrskem in v Slavoniji pa ima madjarski wJulian" iati nameD. Proti tem drnžbam delujejo med Cehi »Uatredui Matiee školska1*, po alovenskih krajih Stajerskpga, Koroškpga, na KraDJskem, v Istri, na Goriškem in v Trstu pa j^Družba av. Ci- rila in Metoda". Istraki Hrvatje imajo svojo BNarodno Prosvjeto*" a aedežem v Pulju. Hrvatje in Srbi imajo v kraljeatvu hrvaško-slavonakem proti madjarizaciji zakon, ki pa ima pri njih faktično isto veljavo kakor pri nas osnovni državni zakon glede ravnopravnosti z Nemci. Nemška šoteka družba je imela letoa svoje glavno zborovanje v Celovcu. Udeležili ao se ga miniater Prade, deželni prezident baron Hein, deželni glavar baron Goefi in drugi. — Pozdrave pa so poslali miniatri dr. Derachatta, dr. Gessmann, mnogo gospodov iz gospoake zbornice, prezident poslanske zbornice dr. WeiBkirehner in mnogo poslance?, med Djimi tudi soeialna demokrata Pernerstorfer in L6w. Po prečitanju pozdravov je v imenu deželnega odbora pozdravil udeležence zboruvanja dpželni glavar. Predsednik dr. G. GroC, poudarja v svojem poročilu, da je mesto Dunaj darovalo za BSchulverein" 10.000 K, a Bohrrnann, poseatnik iz Šlezije, pa 300.000 K. S posebno važnostjo pa je naglašal novo ureditev plač šulferajnskih učiteljev, ki so si jo že davno želeli r tem smialu, da bi dobivali iste plače kakor državni uradniki treh najnižjih razredor ia ki so delovali že tudi na to, da bi se njih službena doba znižala na 35 let. Družba šteje sedaj 120.000 članov in reprezentira zaraditega v državi moč, s katero mora vsakdo računati. 0 šolah samih in šolakih vrtcih je poročal profesor dr. A. vitez Wottava. Opozarjalje na novo pozorišče v Galieiji. Cesar Jožef II. je tamkaj uaaelil v 72 vasph Nemce. Nemški »Schulverein" podpira pridno te naselbine in bo skrbel zato, da se v 42 šolah, ki so postale v zadnjera času poljske, zopet nemščina uvede kot poučevalni jezik. Med kraje, ki bodo v prihodnosti zlasti zahtevali mnogo stroškov, spada predvaem vzbodna Šlezija z jezikovnim okrajem Bilsko — Biala. Bavno tako zahtevajo šolske razmere na severnetn Oeškem zvišane pazljivosti. Iz blagajniškpga poročila, ki ga je podal družbeni blagajuik Gustav Ludvig, je razvidno, da znašajo vsi dohodki 636.473 K 35 h. Izmed legatov, ki jih je družba dobila, zasluži zlaeti volilo kremskega zdravnika dr. Gottingera, da se posebno omeni. Družbeni tajnik Fr. 0. Nowotny z veseljem konstatira mogočno življenako ailo in bitro razširjevanje družbe, ki je pognala že po vseh avstrijskih deželah silne korenine. Le na Gomjem Avstrijskem in Štajerakem ji kapljajo podpore baje bolj po malem. (Koroški deželni zbor je zvišal nSchulvereinu" in BStidmarki" podporo od 200 na 500 K.) Vsako leto se dvignejo dohodki BSchulvereiDu" približno za 100.000 kroD. Poudarja z veeeljem, da prekaša s tem nemška žolska družba že češko »Šolsko Matico", ki je bila nekdaj nemški nedospgljiv vzor. »Lega Bnazionale" je imela letoa svoje plenarno zborovanje v Eivi. Vai dohodki tega bojnpga društva znašajo 309.118 K. Ediui namen tega uašega sovražnika je, da poitalijan^U.)R jugoslovansko mladino. Nikakor pa ni njpn namen, da brani svoje pozicije na Tirolskpm proti Nemcem, kakor bi to morala. A dohodki, ki jih ima, so ji prišli večinoma iz Italije. »Lega" vzdržuje 72 lastnih šo), daje 31 šolam podpore, s hrano in obleko podpira 8000 slovanskih otrok, ki jih za to svojo miloat oropa rnaterinskega jezika in narodnoati. Podpira nadalje 200 dijakov, vzdržuje 43 večernih atrokovnih kurzov in ima 80 potovalnih knjižnie. Po samotnem Primorju ima 57 šol s 4000 gojenci, ki so akoro vai slovenake narodnosti. Na njih poučuje 100 učiteljskih oaeb. Letos je mislila nanovo ustanoviti 12 šol in je prosila baje tudi alovenake in hrvaške občine v ta namen podpore. Madjaraka šolaka družba nJulian", ki deluje na jugu med Hrvati in Srbi, ni ustanovila v zadiijih 3 meseeih nič manj ko 9 madjarakih šol. Odkar vlada na Hrvaškem baron Bauch, 80 postali Madjari tako predrzni, da zahtevajo, da se morajo hrvaške šole zapirati, da bi se namesto njih mogle potem osnovati madjarske.