wleditika in boitdalcM Radia Phi
i	J
zehm ptyétát ptazitihi dmuben tvi mel božič, w iwaur m/v Mr!

Po naših občinah Sp. Podravje •
Rešitev - ceste s talnim ogrevanjem? O Stran 3
Po naših občinah Ptuj • Razloga za preplah naj ne bi bilo
Z> Stran 4
Ptuj, torek, 21. decembra 2010
® letnik LXIII • št. 99 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257

V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Pučko v Italijo, Firer v Celje, da Silva v Maribor
O Stran 11
Spodnje Podravje • Številne praznične prireditve
Božiček pleše
Atletika •
Kolaričeva trenirala na Portugalskem O Stran 11
Praznične prireditve si v teh dneh kar podajajo roke. Slovo od starega leta pa je povezano tudi s številnimi obračuni opravljenega dela.
Najbolj bodo zagotovo zadovoljni tisti, ki jim je uspelo zastavljeno med letom tudi uresničiti, manj pa tisti, ki niso uspeli, pa čeprav tudi zaradi objektivnih razlogov. Zanje bo zato leto 2011 toliko težje.
V Plesnem klubu Mambo so za slovo od leta 2010 pripravili odmevno javno predstavitev pod naslovom Božiček pleše. Nastopilo je kar 240 mladih plesalk in plesalcev iz štirinajstih plesnih skupin pod vodstvom sedmih plesnih mentoric. Tudi ta prireditev je pokazala, da je na Ptuju med mladimi veliko zanimanja za ples in da je med njimi veliko nadarjenih plesalcev, ki bodo zagotovo že kmalu opozorili nase v širšem slovenskem prostoru. Navdušeni pa so bili tudi gledalci, ki so napolnili novo ptujsko športno dvorano v OŠ Ljudski vrt - bilo jih je najmanj tisoč. Plesni božiček je prinesel tudi darila za otroke.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tednikova akcija • Ogled prazničnega Dunaja
Bowling • Radio-Tednik pometel s konkurenco!
O Stran 15
Štajerski tednik nagradil bralce
Štajerski tednik je v sodelovanju s podjetjem Sajko turizem v soboto, 18. decembra, popeljal na čudovit ogled predbožičnega Dunaja 48 izžrebanih bralk in bralcev Štajerskega tednika. Za naročnike Štajerskega tednika je v času od 26. novembra do 7. decembra potekala nagradna akcija Ogled predbožičnega Dunaja za 32 evrov za dve osebi. Med številnimi prejetimi dopisnicami je bilo izžrebanih 24 naših bralk in bralcev, ki so lahko na ogled s seboj popeljali tudi svoje partnerje.
O Stran 6
PARADA 2010
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
nedelja, 26.12.2010, ob 16. uri
PARADO VODITA; Danica Godec in Luka Huzjan

üaSTfio
Nastopili bodo:
Ans. KRANJCI NOVI SPOMINI KATRCA NAVIHANKE Ans. KOŠTRUNI ZLATI DEČKI Ans. ISKRICE Ans. ŠESTICA ZREŠKA POMLAD BOŠTJAN KONEČNIK ELA
Ans. ROKA ŽLINDRE STANE VIDMAR SKATER
Ans. BRATOV GAŠPERIČ ELDA VILER
MODRIJANI Ans. EKART Ans. DONAČKA MARJAN ZGONC
IN TOMAŽ VRHOVNIK KORADO IN BRENDI POP DESIGN KOLOVRAT SLOVENSKI ZVOKI ŠTIRJE KOVAČI SAŠA LENDERO DOMEN KUMER ROBERT GOTER KLARA KOLARIČ Kvartet BAKUS LUKA in PEPI
In Se kakino PRESENEČENJE
Predprodaja vstopnic: Center Jager - Ptuj in Uprava Radio - Tednika Ptijj Organizator: Radio Tednik Ptuj
Slovenija • Po sprejetju pokojninske reforme v DZ
Sindikati složno proti, delodajalci nezadovoljni, stroka v dvomih
Predstavniki vseh sedmih sindikalnih central so na petkovem sestanku potrdili enotno stališče proti pokojninski reformi. Storili bodo vse, kar je v njihovi moči, da se ne bo uveljavila, je med sestankom dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
»Med vsemi sindikalnimi centralami je velika enotnost v že znanem stališču, da pokojninski reformi nasprotujemo. Storili bomo vse, kar sindikati lahko storimo, da se reforma ne uveljavi,« je dejal Semolič. Podrobnosti o tem bodo, kot je dodal, pojasnili na novinarski konferenci 27. decembra.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Pergam, Alternativa, KS 90, Solidarnost, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije in KNSS Neodvisnost so še v času pripravljanja novega pokojninskega zakona večkrat izrazili nasprotovanje besedilu, zlasti zaradi zaostrovanja pogojev za upokojitev. Konec novembra lani so umik vseh predlogov, ki so jih ocenili kot sporne, zahtevali tudi na demonstracijah v Ljubljani.
Državni zbor je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sprejel prejšnji
torek, državni svet bo na današnji seji razpravljal o predlogu za veto na zakon, Zveza svobodnih sindikatov pa je v sredo v državnem zboru oddala več kot 22.100 podpisov volivcev v podporo pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma o zakonu.
Interesna skupina
delodajalcev
opozarja
Državni svet se danes sestaja na izredni seji, na kateri bodo obravnavali predlog interesne skupine delojemalcev in državnega svetnika Mihaela Jenčiča za sprejetje odložilnega veta na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta po mnenju omenjene skupine ne zagotavlja vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin.
Uvodnik
Pokojninska reforma: prvič, drugič, tretjič ... prodano!
Pa smo te dni, pred prazn iki, dočakali ne zgolj še eno pošiljko snega, s katerim menda namerava biti zima še naprej zelo radodarna, ampak tudi uradno državnozborsko sprejetje nepriljubljene pokojninske reforme.
Da je sicer tovrstna reforma potrebna, je že treba priznati, čeprav se Slovenci zelo radi otepamo sprememb. Ali je naša reforma tudi vsebinsko dobro pripravljena, je pa čisto drugo vprašanje, kjer se mnenja med zagovorniki in nasprotniki krepko lomijo. Pravzaprav so zagovorniki precej redki in jih je še največ najti medpolitiki. Na drugem bregu so sindikati in brez dvoma tudi večina zaposlenih z upokojenci vred. Slednji po torkovem sprejetju reforme napovedujejo referendum - ampak tokrat je lahko referendum krepko vprašljiv, četudi zberejo ne le 22.000, ampak 220.000 podpisov. Minister Svetlik je namreč napovedal ustavno presojo referendumske pobude, kar po domače povedano pomeni, da bo ustavno sodišče moralo najprej odločiti, ali je referendum o reformi sploh možen in primeren. Oziroma, kot pojasnjujejo pravniki, bo sodišče odločalo o tem, kakšne protiustavne posledice prinese morebiten padec ali pa sprejetje reforme na referendumu, ker o institutu referenduma niti ne more odločati, saj je ta uzakonjen. V bistvu pa, če izvzamemo leporečenje, gre zgolj za to, kar smo zapisali - torej ali se referendum lahko izvede ali ne. Kako zelo priročna gesta, ali ne? (Škoda, da ni ustavno sodišče presojalo še o primernosti popolnoma in do konca neumnega referenduma o RTV.)
Priročna gesta vlade o sodniški odločitvi pa pravim zato, ker bipokojninska reforma, takšna, kot je, na referendumu brez dvoma pogorela do konca, in to ob hudo višji volilni udeležbi, kot je bila na RTV-jevskem referendumu. Vlada si tega nikakor ne želi in seveda je potem bolje navzven odgovornost prevaliti na sodišče, kjer se bo z vsemi argumenti dokazovalo, kako referendum za takšna vprašanja, kot je nujnost pokojninske reforme, nikakor ne more priti v poštev. In osebno si upam napovedati, da če bo že prišlo do odločitve ustavnega sodišča, bo ta bodisi v prid dejstva, da referenduma o tem ne more biti, bodisi bo odločitev salomonsko zakamuflirana v takšno pravno besedičenje, da si ga bodo eni in drugi lahko razlagali vsak po svoje; da je referendum možen in da ni možen ... In referenduma spet ne bo.
Ampak ker smo ravno pred prazniki, poglejmo optimistično: da bi zloglasna reforma začela veljati že prvega januarja, je pa zdaj vseeno že zelo malo verjetno. Če to komu kaj pomaga za boljše razpoloženje ...
Simona Meznarič
Interesna skupina delojemalcev meni, da v torek sprejeti zakon ne zagotavlja osnovnega namena tj. vzdržnosti pokojninske blagajne in dostojnih pokojnin. »Zgolj povečevanje pokojninske dobe na 41 oz. 43 let ter povečevanje starosti na 65 let za pokojnino brez malusov vsekakor ne bo zagotovilo dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema,« so zapisali v predlogu za sprejetje veta.
V zakonu gre po njihovem mnenju »zgolj za poskus reševanja javnih financ na račun velike večine zaposlenih, ki ne bodo mogli izpolniti pogojev za pridobitev pokojnine brez ma-lusov,« so navedli.
Stroka previdna glede vprašanja pokojninske reforme na referendumu
Strokovnjaki s področja ustavnega prava menijo, da ni možno napovedati odločitve ustavnega sodišča v primeru, če bodo morali presojati pobudo za referendum o novem pokojninskem zakonu. Opozarjajo, da bo morala vlada navesti zelo natančne argumente, zakaj bi v primeru zavrnitve zakona na re-
ferendumu nastale protiustavne posledice.
Rajko Pirnat s Pravne fakultete v Ljubljani je ocenil, da bi ustavno sodišče lahko preprečilo referendum o pokojninski reformi v primeru, če bi katera koli od izglasovanih referendumskih odločitev lahko imela protiustavne posledice.
Edino možno pot za argumentiranje vlade proti referendumu vidi v predstavitvi natančnih izračunov, iz katerih bi bilo razvidno, da bi bila država v primeru ohranitve zdaj veljavnega pokojninskega zakona nezmožna v okviru javnih financ zagotavljati z ustavo zagotovljene pravice.
»Ta trenutek stanje ni neustavno, samo težave z javnimi financami so hude,« pravi Pirnat. »Z izračuni se da pokazati, da bodo posledice za javne finance ob neuveljaviti novega pokojninskega zakona hude. Problem pa je naslednji korak, torej dokazati, ali viri javnih financ, ki jih je mogoče predvideti, onemogočajo vladi, da bi drugače zagotavljala izvajanje vseh funkcij države, ki jih mora financirati iz javne porabe,« je poudaril.
»Težava je v vprašanju, ali bi ustavno sodišče sprejelo utemeljitev, da je ta del javne porabe tisti, ki je nesorazmeren v primerjavi z drugimi in da so prav
zaradi tega dela težave,« opozarja Pirnat.
Miro Cerar prav tako s pravne fakultete je dejal, da se v zakonu gotovo prepletajo elementi državnega oziroma javnega interesa ter vidiki človekovih, predvsem socialnih pravic. »Vse to so ustavno relevantne kategorije, ki jih bo moralo ustavno sodišče preučiti, ko bo zakon vzporejalo z ustavo. Potem pa bo moralo ugotoviti, ali bi morda odložitev uveljavitve takega zakona lahko povzročila neustavne posledice ali pa bi do njih privedla odločitev na referendumu,« je pojasnil.
»Zagotovo bi bilo protiustavno, če bi nek referendum pomembno posegel v substanco človekovih pravic, če bi jih pomembno ožal, ali pa če bi bistveno posegel v javni interes,« je poudaril. »To zagotovo ni dopustno, kljub temu da ustava tega apriori ne izključuje.«
Pač pa je na referendumu po njegovih besedah »možno odločati o določenih vidikih, npr. postopkovnih, ki tudi zadevajo človekove pravice, ne posegajo pa v samo substanco«.
Ustavno sodišče je do zdaj že večkrat presojalo dopustnost referenduma in jih že nekaj preprečilo, vendar je tokratni primer specifičen, je dejal Igor Kaučič s pravne fakultete.
Ustavno sodišče sicer po njegovem opozorilu ne odloča, ali je o tem primerno odločati na referendumu. »To ni stvar ustavnega sodišča, temveč stvar zakona,« je pojasnil.
Pač pa ustavno sodišče odloča o tem, »ali bi v primeru zavrnitve zakona na referendumu prišlo do neustavnih posledic«, pravi. Sodišče bo tako moralo v primeru, da bo presojalo ustavnost referendumske pobude o pokojninskem zakonu, ugotoviti, katero ustavno pravico bi zavrnitev zakona prizadela, je pojasnil.
Kot že povedano, pa je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v sredo v državnem zboru oddala več kot 22.100 podpisov volivcev, ki podpirajo pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o pokojninski reformi. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je že v začetku meseca napovedal, da bodo v primeru referendumske pobude preverili njeno ustavnost.
Namen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel v torek in naj bi začel veljati 1. januarja 2011, je dvigniti dejansko upokojitveno starost in podaljšati delovno aktivnost.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Politbarometer: Podpora vladi najnižja doslej
Če bi bile volitve prihodnjo nedeljo, bi največ podpore prejela SDS, kaže javnomnenjska raziskava Politbarometer. Zanjo bi volilo 18 odstotkov anketiranih, za SD pa 11 odstotkov. Parlamentarni prag bi presegli le še DeSUS in SNS. Podpora vladi Boruta Pahorja je z 28 odstotki podpore najnižja doslej, ne podpira je 66 odstotkov vprašanih.
Po raziskavi bi parlamentarni prag poleg SDS in SD prestopili le še DeSUS in SNS. Brez sedežev v DZ bi tako ostale Zares, LDS, SLS in zunajparlamentarna NSi. Podpora je sicer za tri odstotne točke padla tudi največji opozicijski stranki SDS. V primerjavi z oktobrskim merjenjem Politbaro-metra je podpora narasla le SNS in NSi. DeSUS podpira približno enak delež vprašanih kot pri minulem merjenju. V primerjavi z oktobrom je število vprašanih, ki Pahorjeve vlade ne podpirajo, s
57 odstotkov naraslo na 66 odstotkov. 56 odstotkov vprašanih v anketi ocenjuje, da bi morala vlada bolj odgovorno opravljati svoje delo do konca svojega mandata, 23 odstotkov jih meni, da bi se vlada morala razpustiti in naj se razpišejo nove volitve. Kar 17 odstotkov vprašanih se zavzema, da
predsednik vlade odstopi in da se oblikuje nova vlada.
Da bi politiki, ki obvladujejo strankarsko delovanje zadnjih 20 let, morali prepustiti mesto novim politikom, meni kar 83 odstotkov vprašanih v anketi. Kar 86 odstotkov anketiranih pa ni zadovoljnih z demokracijo v Sloveniji, v pri-
merjavi z oktobrom je ta delež narasel za 17 odstotnih točk. Ob prihajajočem novem letu 46 odstotkov anketiranih pričakuje, da bodo živeli v enakih razmerah kot letos. Da bodo razmere slabše, jih pričakuje 36 odstotkov, da bodo boljše, pa le 14 odstotkov anketiranih. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slov. gorice, Haloze • O dragi in premalo učinkoviti zimski službi
Rešitev - ceste s talnim ogrevanjem?!
Letošnja zima je s prvo, krepko snežno pošiljko postregla že zelo zgodaj. Večdnevno sneženje pa ni povzročalo sivih las le izvajalcem zimske službe, ampak še bolj ljudem, ki so se zgražali nad slabo ali sploh neočiščenimi cestami, neverjetno veliko debat na račun pluženja pa je bilo slišati tudi na lokalnih občinskih svetih.
Vedno, ko sneži, je slišati za ocean kritik na račun izvajalcev zimske službe - nekatere so res upravičene, nekatere pa ne.
Foto: SM
In pravzaprav je bilo povsod slišati približno enake kritike, z večjo ali manjšo mero (nerazumevanja, da pač pri konstantnem obročnem sneženju več dni zaporedoma enostavno ne more biti splužena vsak cestica in potka takoj in nonstop.
Župani, zlasti haloških, pa tudi slovenskogoriških občin, se sicer že nekaj časa križajo nad stroški pluženja, saj ti v občinah dosegajo že prav neverjetne zneske, od 60.000 evrov navzgor, in za letos so si dokaj edini, da je lahko pluženje vseh kategoriziranih cest ob napovedih nadaljnjega sneženja ena težjih proračunskih postavk, ki bo (krepko) presegla 100.000 evrov.
Oglašali so se seveda tudi razjarjeni občani, ki jih je zjutraj, ko bi morali v službo, še zlasti s kakšnih strmejših bregov, pričakala nič kaj idilično bela, slabo ali sploh nespluže-na in z debelo snežno odejo zasuta cesta. Zanimivo je, da so po navadi najbolj besni in jezni tisti, ki očitno ne vedo, da cestica do njihovega doma sploh ni niti lokalna cesta niti javna pot, pač pa njihova čisto zasebna last, za katero občina nikakor ni dolžna plačati storitve pluženja. Ker pa gre pač za manjše občine, kjer se ljudje poznajo med seboj, je izvajalec pluženja potegnil sneg še s tistih 100, 200 ali 300 metrov
odseka zasebne ceste, da ne bo preveč jeze. Saj se ve, da se da dogovoriti za kakšen evro plačila več na občini, če so sicer odnosi dobri.
Toda zadeve, zlasti na finančnem področju, se zaostrujejo in takšnih pluženj „na roko" in v breme občinskega proračuna bo očitno vedno manj. Vsaj tako je bilo slišati na večini občinskih sej. Seveda imajo občani z zasebnimi cestami možnost lastnega plačila pluženja, ampak to bo verjetno marsikomu težko sprejeti. Sicer, kot je bilo slišati v Trnovski vasi, si znajo kakšni izvajalci pluženja priboriti dodatno plačilo za odrivanje snega pri bolj naivnih občanih tudi za javne, občinske ceste. Po drugi strani se ob debatah, da si občani pač naj sami plačajo pluženje, če gre za zasebno cesto, postavljajo v ospredje še težave prioritete pluženja; ve se sicer, da so najprej na vrsti glavne ceste, potem lokalne ceste in na koncu javne poti, šele potem pa čisto zasebni dovozi in dvorišča, vendar pa zelo gotovo tisti, ki pluži, ne bo letal s strojem z enega konca občine na povsem drugi breg občine pa spet nazaj, da bo po 12 ali več urah nekomu splužil še cesto v zasebni lasti. Navsezadnje po tolikem času verjetno s plugom ne bo niti več aktualen, saj si bo lastnik do takrat moral
utreti pot že sam.
In tako so se razprave svetnikov in županov praviloma vrtele v začaranem krogu ugotavljanj, kako rešiti težave s pravočasnim čiščenjem (vseh) cest v občini. Definitivno je pravočasno in sprotno pluženje ob sneženih dneh možno le pod enim pogojem - da ima občina vsaj 20 ali še več izvajalcev, ki bodo ob prvih snežinkah začeli letati vsak po svojih dveh, treh ali morda petih kilometrih in sproti odpravljali vsako snežinko. Kar pa je v praksi, jasno, popolnoma neizvedljivo. Že zato, ker toliko izvajalcev, tudi če bi jih bila sposobna plačati, nobena občina v Halozah ali Slovenskih
goricah nima.
V Cirkulanah imajo še večjo težavo; na razpis se je namreč javil en sam(!) izvajalec, ki se mu je zgodila še nesreča in posledično ceste seveda niso mogle biti zgledno splužene, pa tudi ne pravi čas. Jeze in pljuvanja je bilo ogromno, tudi od svetnikov, češ da občina očitno to službo plačuje preslabo, zato pa se nihče noče prijaviti na razpis, in še, da naj se kriterij za začetek pluženja spusti s sedanjih 15 centimetrov snega na veliko manj oziroma, da naj se začne plužiti takoj, ko bo pošteno začelo snežiti. Predlogi cirkulanskih svetnikov nikakor niso slabi in so lahko učinkoviti, če se zgodi tri-, šti-
ri- ali peturno sneženje, po možnosti zgodaj zvečer, potem pa nič več. Tako ima namreč izvajalec čas, da v miru spluži vse dogovorjene ceste. Težava pa ostane, če sneži dlje časa in se enkrat že splužene ceste ponovno znajdejo pod debelo plastjo snega, preden jih lahko ponovno obišče plug.
V sosednjem Podlehniku niso bistveno na boljšem; kot je povedal župan, je bilo sicer zanimanje po objavljenem razpisu za zimsko vzdrževanje cest precej veliko (torej vseeno ne gre za tako slabo plačilo), ampak ko so si interesenti ogledali ceste, ki jih bodo morali plužiti, so poniknili kot kaplja dežja v Sahari ...
Kakorkoli že, kritike in pljuvanje čez občino in občinske izvajalce pluženja so lahko upravičeni v primerih (ki jih je bilo tudi slišati), ko je traktor s plugom sredi sneženja mirno čakal lastnika pred kakšno oštarijo, medtem ko so jezni občani tvegali avtomobilske spuste po snežnih pistah z bregov v doline. Ali pa v takrat, ko še ves dan po končanem sneženju ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem plugu na javnih cestah, kar pa se skoraj ne dogaja. V drugih primerih pa kritičnost ne bo obrodila nobenega sadu in bo pač tisto sneženo jutro ali dan, morda tudi večkrat v mesecu, ko se bo z neba vsula snežena masa, treba malo potrpeti, mogoče celo zagrabiti za lopate.
Edina možnost, da bodo zadovoljni vsi občani in bodo vse ceste vedno gladko prevozne, tudi ob večjih in daljših obdobjih sneženja, so ogrevane ceste oz. ceste s talnim gretjem. To sploh ni šala, čeprav se res tako sliši, saj takšne variante že obstajajo (res sicer samo na zasebnih parcelah največjih ruskih in še katerih bogatašev), vendar pa so občinski proračuni veliko, veliko prekratki - ne samo za takšno izvedbo cest, ampak še bolj za visoke stroške vzdrževanja oz. ogrevanja ...
SM
Ptuj • Prednovoletni sprejem ptujskega župana
S sodelovanjem in razumevanjem nad krizo
Ptujski župan Štefan Čelan je 16. decembra v slavnostni dvorani ptujskega gradu pripravil tradicionalni prednovoletni ž sprejem, ki je dvorano napolnil do zadnjega kotička. Udeležili so se ga poslanci državnega zbora, svetnik državnega sveta, predstavniki občin Spodnjega Podravja, javnih zavodov, gospodarstva, častni občani in nekateri drugi, s katerimi MO Ptuj tvorno sodeluje in uresničuje razvojno vizijo tega okolja, za kar se jim je ob tej priložnosti zahvalil. K uspehu je prispeval vsak na svoj način, vsak na svojem posameznem delovnem področju.
Izpostavil je področje predšolske vzgoje, kjer je bilo veliko narejenega na investicijskem področju kot tudi na področju dela z najmlajšo generacijo. Vrtec Ptuj dosega številne izjemne rezultate na nacionalni ravni, vse bolj pa je prepoznaven tudi zunaj meja Slovenije. Podobno velja za osnovno in srednje šolstvo. V MO Ptuj je bilo narejenega tudi veliko na področju višješolskega strokovnega izobraževanja. Leto 2010 je bilo uspešno tudi na področju investiciji v javno infrastrukturo, dokazali so se projektanti, gradbena operativa in v obveznih gospodarskih javnih službah. Uspešno pa je bilo sodelovanje z državnimi institucijami. Slovenija je izjemna po organiziranosti prostovoljstva in družbene organiziranosti ter dela v dru-
štvih. Zahvala velja vsem, ki so prisluhnili MO Ptuj in sodelovali v številnih prireditvah. Presežki na področju kulture in prireditev v letu 2010 so odmevali ne samo doma, temveč tudi širše in zunaj meja Slovenije. Po zaslugi številnih
dobrih podjetij so posledice gospodarske krize veliko manjše, kot bi sicer bile. Ob tem pa je želja ptujskega župana, da bi se celostna podoba slovenskega podjetništva čim prej spremenila. Levji delež k tej negativni podobi so nare-
dile tajkunske zgodbe. Brez uspešnega gospodarskega razvoja, brez uspešnega razvoja vrhunskih storitev Slovenija nima prihodnosti. V obdobju, ki prihaja, ki ne bo preveč dobro, bo potrebno veliko medsebojnega sodelovanja,
razumevanja in pogovorov, le tako bo mogoče prebroditi tudi ta čas. Čelan pričakuje, da bo tudi v tem obdobju pripravljenost za sodelovanje takšna, kot je bila že doslej, če ne boljša, da bodo posledice krize čim manjše. V novem
letu je vsem zaželel čim več medsebojnega razumevanja in povezovanja, če bo to doseženo, bo leto 2011 leto izzivov in ne leto krize.
Za izjemne kulturne utrinke letošnjega prednovoletnega sprejema je poskrbel mladinski pevski zbor OŠ Mladika, prejemnik številnih domačih in tujih priznanj, ki je ob tej priložnosti predstavil delček svojega najnovejšega projekta pod naslovom Zimzelenčki, ki bo luč sveta v celoti ugledal maja leta 2011. Občinstvo je bilo navdušeno. Kot vedno pa je navdušila tudi vokalna skupina Vox Arsana, ki uspešno nastopa doma in v tujini že četrto sezono. Poskrbela je tudi za presenečenje, v goste so pripeljali odlično mlado sopranistko iz Aten Mario Zi-novio Zafeiriadou.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Čelan na letošnjem prednovoletnem sprejemu: »Brez uspešnega gospodarstva, brez uspešnega razvoja vrhunskih storitev Slovenija nima prihodnosti.«
Foto: Črtomir Goznik
Mladinski pevski zbor OŠ Mladika je predstavil delček svojega najnovejšega projekta Zimzelenčki, ki bo luč sveta ugledal maja 2011.
Ptuj • O domnevno spornih novoletnih darilih za otroke
Razloga za preplah naj ne bi bilo
16. decembra je v javnost prišlo obvestilo, da je Zdravstveni inšpektorat RS od Evropske komisije prejel informacijo, da so belgijski organi za nadzor varnosti igrač prepovedali trženje nekaterih sestavljivih podlog (puzzle mats). Pri večini od testiranih 36 izdelkov so ugotovili neskladnosti, predvsem zaradi vsebnosti formamida. Gre za kemijsko snov, ki se pri proizvodnji sestavljivih podlog uporablja kot topilo oziroma mehčalec pene. V kratkem pričakujejo konkretne podatke in tudi dodatna pojasnila Evropske komisije, na podlagi katerih bodo ukrepali tudi v Sloveniji.
Zdravstveni inšpektorat je gospodarske subjekte, ki prodajajo te igrače, obvestil o ukrepih belgijskih nadzornih organov in pričakujejo, da bodo prostovoljno umaknili iz prodaje izdelke, ki lahko škodujejo zdravju in varnosti otrok. V Zvezi potrošnikov Slovenije so staršem svetovali, naj se nakupom teh izdelkov odpovedo, pri nakupu pa naj bodo pozorni na varnostne standarde. Strokovnjaki so mnenja, da otroci formamidu ne bi smeli biti izpostavljeni. Snov je rakotvorna in dokazano draži kožo, absorbira se skozi kožo in dihanje.
Obvestilo za javnost Zdravstvenega inšpektorata RS je močno zaskrbelo številne starše, dedke in babice tudi na Ptuju, še posebej zato, ker je 1108 otrok v okviru Veselega decembra od dedka Mraza dobilo v dar tudi sestavljive preproge, ki naj bi bile domnevno nevarne za zdravje otrok. Zanimalo jih je, zakaj preproga, ki je bila v paketu, nima certifikata oziroma prav nobene oznake, kje in kako je bila narejena.
V Vrtcu Ptuj so takoj po prvem obvestilu, da naj bi preproge vsebovale škodljivo snov, od prodajalca igrač zahtevali potrebne dokumente o ustreznosti izdelka, ta pa od dobavitelja. Izdelek ustreza
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj: »V času, ko smo igračo dobavljali, ni bilo nikakršnih domnev o neprimernosti izdelka.«
evropskemu standardu EN 71, v analizi pa ni podatkov za formamid, ker ga ta evropski standard ne predvideva oziroma ne zajema v analizo, zato iz testa samega ni razvidno, ali je izdelek varen ali ne.
Formamid spada med hlapljive snovi, katerih koncentracija sčasoma upada. Po za zdaj pridobljeni dokumentaciji oziroma analizah izdelek, ki so ga ptujski otroci dobili v novoletnem paketu, ne vsebuje zdravju škodljivih snovi, zato tudi še ni izločen iz prodaje, ptujski prodajalec pa je že pred uradno objavo Zdravstvenega inšpektorata pridobil vse dokumente glede tega izdelka in jih predložil Zdravstvenemu inšpektoratu, zato razlogov za
1
;*. - - - _ ' k
Sa ¡Jg§?
Foto: Črtomir Goznik
preplah naj ne bi bilo. V Vrtcu Ptuj vztrajajo, da se pridobijo tudi analize na formamid.
Kot je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, so v stalnih stikih z Zdravstvenim inšpektoratom RS, ki je predlagal, da naj starše obvestijo o tem, da naj iz preventivnih razlogov novega izdelka ne uporabljajo, čeprav v tem trenutku še ni natančnih podatkov o tem, v katerih izdelkih je formamid prisoten v koncentraciji, ki bi lahko pomenila nevarnost za zdravje otrok. Inšpektorat je pozval uvoznike, proizvajalce in distributerje, da predložijo dokazila o varnosti sestavljivih podlog, ki jih tržijo, da se v proizvodnji omenjenih igrač ne uporabljajo
Preproga - sestavljanka naj bi vsebovala zdravju nevarno kemijsko snov formamid, ki se pri izdelavi sestavljivih podlog uporablja kot topilo oziroma mehčalna pena (fotografija je ilustrativna).
nekatera topila, med njimi for-mamid. Če dokazil o tem, da se formamid ne uporablja v proizvodnji, ni, morajo gospodarski subjekti predložiti analizne izvide oziroma oceno tveganja, ki dokazuje, da so omenjene substance prisotne v takšnih količinah, da ne predstavljajo tveganje za zdravje. Po mnenju zdravstvenega inšpektorata pa je ocena tveganja za zdravje potrebna, ker po veljavni slovenski zakonodaji in standardih še ni mejnih vrednosti za te kemijske snovi tako v potrošniških izdelkih kot tudi v igračah.
Božena Bratuž je povedala, da se kljub vsemu pogovarjajo tudi o tem, da bi omenjene
igrače zamenjali z drugimi. Ko so pričeli sestavljati letošnje novoletne pakete za otroke, to je bilo že septembra, o tem, da bi lahko bile te preproge otrokom domnevno nevarne, niso imeli. Potrebno je bilo zagotoviti okrog 1100 paketov, v katerih bodo enake igrače, ki so primerne za otroke obeh spolov od enega leta starosti do vstopa v šolo in da ne stanejo veliko. Te sestavljanke so izbrali že septembra, ker sicer ne bi mogli zagotoviti enakih izdelkov za vse otroke. Štiri dni pred prvo prireditvijo Veselega decembra s prihodom dedka Mraza pa se je za čelo govoriti, da naj bi bile škodljive, zato so od prodajalca
zahtevali vse potrebne dokumente. Nemudoma so sestavili obvestilo za starše, ki je dosegljivo na vseh informacijskih tablah v vseh enotah vrtca in na spletni strani vrtca. Podjetje Denis Toys, pri katerem so kupili omenjene sestavljive podloge, pa je tudi že obvestilo uvoznika, da direktorica Vrtca Ptuj zahteva zamenjavo spornih igrač, če se bo dokazalo, da vsebuje formamid. Uradna pojasnila glede preprog pričakujejo v teh dneh, starše bodo z njimi sproti seznanili. Zelo obžalujejo, da je do tega prišlo, upajo pa, da se bo izkazalo, da so kupili igračo, ki ne ogroža otrokovega zdravja.
MG
Ptuj • Branka Bezeljak, nova predsednica ČS Center
Za delovanje po načelih civilne družbe
Predsednikovanje ČS Center je v novem mandatu prevzela Branka Bezeljak, ki je bila prej podpredsednica sveta. Nekaj časa je sicer oklevala, nato pa ugotovila, da morajo tudi mlajši upokojenci svojo energijo in znanje še prenašati naprej.
Ne gre za neki velik izziv, ker se že štiri leta sprašuje, kakšna je sploh vloga četrtne skupnosti in kakšne možnosti ima za reševanje problemov nekega ožjega okolja. Potem ko se je poglobila v vse dokumente, ki urejajo delovanje četrtnih skupnosti, je uvidela, da svet nima nekih velikih pristojnosti in tudi ne možnosti vplivanja. Prepričana pa je, da je možno zadeve premikati, če se deluje po načelih civilne družbe, civilne iniciative, ki so ga v svoje delovanje vpeljevali že v prejšnjem mandatu četrtnega sveta. To je bil tudi eden od razlogov, zakaj je prevzela vodenje ČS Center, ker v četrtni skupnosti ne moreš delovati politično, niti strankarsko.
»Na tej ravni lokalne samouprave, kjer živijo takšni in drugačni ljudje, so problemi skupni. Našo vlogo vidim
predvsem v tem, da bomo povezovali ljudi, opozarjali na stvari, ki bi se jih dalo rešiti, in na zadeve, katerih reševanje je sicer v pristojnosti mestnega sveta, župana, a bi se jih dalo rešiti na drugačen, prijaznejši način,« pravi Branka Bezeljak. Doslej se v življenju nikoli ni ukvarjala s politiko, niti ne zna politično ali diplomatsko delovati, zelo je direktna, zato se je nekaterim ljudem zamerila. Prepričana pa je, da je odkritost pravi ključ za uspeh.
Člani sveta se v glavnem poznajo že iz prejšnje sestave, štirje so bili ponovno izvoljeni; v tej sestavi je zanimivo tudi to, da imajo tudi dva člana, ki sta mestna svetnika, Dejana Levaniča in Emila Mesariča. Temeljno načelo, na katerem želijo graditi svoje delovanje, je povezovanje vseh, ki v mestu živijo in delajo, teh pa je
veliko, vsi skupaj razpolagajo z veliko energije in znanja. ČS Center ima v MO Ptuj posebno mesto, gre za območje starega mestnega jedra, na katerem so tudi vse za življenje in delo občanov najpomembnejše ustanove razen bolnišnice in zdravstvenega doma.
Branka Bezeljak pove, da bodo v prvi vrsti delovanje sveta usmerili v osveščanje ljudi starega mestnega jedra, da se bodo začeli zavedati, v kakšnem delu mesta živijo. Najprej bo treba najti metode in načine, kako se približati ljudem in tudi ustanovam, da jim
bomo znali razložiti, da gre za danost, ki je neprecenljiva, da vrednost hiše ni samo v tem, koliko je stara in kako je urejena, da je predvsem pomembna vrednost duha, ki vlada v mestu. Na kulturnem področju se stvari dobro razvijajo, treba pa je povezati neizmerno ustvarjalnost ljudi, ne glede na to, od kod prihajajo. Pomembno bo povezati tudi vse organizacije prostovoljcev, da pomagajo vsem tistim prebivalcem, ki si ne morejo sami pomagati. Tretje področje, na katerem želijo več narediti, je varnost, začeli pa bodo z osveščanjem o požarni varnosti starega mesta. V mestnem jedru je veliko hiš, ki ogrožajo varnost, ljudje živijo v objektih, ki niso varni. S številnih streh pada opeka, omet, opozarjanje ni dovolj, treba bo ukrepati. Pogledati bo treba tudi na mestna dvo-
rišča. Poseben problem so odpadki in njihovo odlaganje, saj v mestnem jedru ni primernih prostorov za zbiralnice ločenih frakcij. Da bi za mesto in reševanje njegovih problemov pritegnili čim več ljudi, so k sodelovanju povabili vse, ki so na različnih listah kandidirali za svet ČS Center na letošnjih lokalnih volitvah, ker če so se že izpostavili, imajo tudi ideje, kaj in kako bi v svojem mestu spremenili na boljše.
Že v prejšnjem mandatu so v ČS Center razmišljali o dnevu za druženje med Ptujčani. V ta namen razvijajo projekt Zdravo, sosed, ki naj bi povezal v majskem druženju vse, ki v mestu živijo in delajo. Ne hitijo, ker želijo, da projekt v resnici zaživi in doseže cilj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Obnoviti bo treba tudi gospodarsko poslopje, kolarnico. Za pomoč je Marija Kokol pisala na MO Ptuj, o tem ima cele spise ...
Štuki • Kdo bo prisluhnil Mariji Kokol
Nič več gostoljubja za pohodnike
Pred slabim letom smo na Štukih 31 obiskali Marijo Kokol, nečakinjo in imetnico rojstne hiše uveljavljenega slovenskega pisatelja Ivana Potrča. Takrat nam je s ponosom povedala, da se sama po najboljših močeh trudi, da bi ohranila slovensko kulturno dediščino, čeprav bi to morala biti tudi družbena skrb. Ker ji doslej nihče ni prisluhnil oziroma pomagal pri ohranjanju kulturne dediščine, se je odločila, da dvorišče Potrčeve domačije ne bo več prostor, kjer se bodo ustavljali pohodniki, prav tako ne bo več gostoljubna do drugih obiskovalcev Potrčevine.
Za obnovo Potrčeve rojstne hiše se je odločila, da nas ne bi bilo sram, da propada rojstna hiša tako priznanega slovenskega pisatelja in ptujskega rojaka, čeprav ni bilo nikogar, ki bi ji pomagal s strokovnimi nasveti za varovanje te dediščine. Pa je potrkala na številna vrata. Na svoje delo je ponosna, prav tako na svojo skrb, ki jo namenja ohranjanju kulturne dediščine, da se ohranja pisateljeva rojstna hiša iz leta 1813.
Potrčevo domačijo je leta 2008 močno prizadelo neurje s točo. Hiša je oktobra lani dobila novo streho, neurje pa je močno prizadelo tudi gospodarsko poslopje, ki še čaka na obnovo. Tudi s problemom zalivanja in poplavami potoka Mlinščica, ki teče tam mimo, se spopada sama. Gospodarsko poslopje je tudi zaradi poplav zelo prizadeto, podprto od zunaj in znotraj. Doslej so bili vsi urgentni dopisi, da bi se poglobil potok, zaman. Zato se je Marija pred dnevi odločila, da več ne bo sprejemala pohodni-kov in obiskovalcev pohoda po poti Ivana Potrča in Matije Murka, pa tudi ne več učencev osnovnih šol in drugih obiskovalcev, ki so se na Štukih 31 kar pogosto ustavljali. To odločitev je zelo težko sprejela, vztrajala pa bo vse dotlej, dokler ji škoda zaradi poplav ne bo povrnjena. Od leta 2008 so sicer potoki v lasti Republike Slovenije, sama pa se je s tem problemom obrnila v pisni obliki na MO Ptuj že v letu 2005 in kasneje še nekajkrat.
Med tistimi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s to ptujsko in slovensko kulturno dediščino, so zagotovo tudi Viktorija Dabič in vsi tisti, ki so se v prejšnjih letih in se bodo tudi 2. januarja 2011 udeležili že enajstega pohoda po Ptujskih kulturnih poteh, Pohoda po poti Ivana Potrča in Matija Murka, ki so ga prvič organizirali in izvedli 2. januarja 2001. 9. junija istega leta so na rojstni hiši Ivana Potrča odkrili tudi spominsko ploščo. Pot je pred štirimi leti dobila tudi svoj prospekt. Marija je bila v teh letih vesela vsake-
Foto: Črtomir Goznik
Marija Kokol je ponosna na svoje delo in prizadevanja pri ohranjanju kulturne dediščine.
ga, ki se je oglasil na pisateljevi in njeni domačiji. Pohodniki so bili Mariji v vseh teh letih v veliko pomoč s svojimi pozitivnimi mislimi in spodbudami, po toliko letih pa ji je vsega dovolj. Odločena je o problemu širše spregovoriti celotni slovenski javnosti.
V Mestni hiši na Ptuju so povedali, da so nekaj malega na vzdrževanju potoka v preteklih letih delavci VGP Drava Ptuj le opravili, da pa za večje posege ni bilo denarja. Kot je te dni povedal Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, si bodo po najboljših močeh prizadevali, da bi v prihodnjih letih bilo na tem več narejenega, vedeti pa je treba, da denarja za vzdrževanje vodotokov državi močno primanjkuje. »Lagali bi, če bi dejali, da se bo to zgodilo že v letu 2011, trudili pa se bomo,« je dejal. Pravega odgovora, zakaj se to ni zgodilo že takrat, ko so bili vodotoki občinski, pa nismo dobili.
Viktorija Dabič: »Enajsti pohod bo, le počitek bo drugje«
Pred enajstim Pohodom po poti Ivana Potrča in Matija Murka se je oglasila tudi Viktorija Dabič. »V zvezi s pismom Marice Kokol, ki je pojasnila,
da smo pohodniki po Potrčevi poti do nadaljnjega nezaželeni na njenem dvorišču, bi rada sporočila, da pohod Po poti Ivana Potrča in Matija Murka 2. januarja 2011 zagotovo bo tako kot vsa leta doslej, vendar bomo počitek pripravili na drugi lokaciji. Zelo si želimo, da bi se našega pohoda udeležilo čim več pohodnikov od blizu in daleč, da bi ponovole-tni čas izkoristili za druženje s prijatelji in se skupaj z njimi dobro ogreli in rekreirali na tej privlačni poti. Naj še povem, da bo novoletni pohod že enajsti po vrsti in da se ga udeležuje vedno več pohodnikov tudi od drugod. Junija 2011 bo minilo že deset let od odkritja spominske plošče na domačiji Ivana Potrča na Štukih, zato si želimo, da bi naša prizadevanja obrodila sadove. Ce se bomo zavedali svojega kulturnega bogastva, nas bodo cenili tudi drugi. Ko se približuje leto Evropske prestolnice kulture, katerega partnersko mesto je tudi naš Ptuj, bi bilo prav, da bi si vsi Ptujčani prizadevali za več znanja o našem mestu in njegovi kulturi. Tudi takšni pohodi so pomemben prispevek k osveščenosti. Vzemite v roke kdaj kakšno Potrčevo zgodbo, prisluhnite šumenju dravskih valov in uživajte ob lepoti sončnega zahoda 'onkraj zarje'. Veselimo se pohodnikov na naših poteh. V teh prijaznih, a mrzlih decembrskih dneh želim veliko miru in osebnih
radosti vsem našim bralcem, pohodnikom pa varen korak in veliko ustvarjalnih misli, kjerkoli vas bo vodila pot,« je še v zvezi z enajstim Pohodom po poti Ivana Potrča in Matija Murka povedala Viktorija Da-bič, predsednica Društva za ohranjanje zdravja, naravne in kulturne dediščine Ptuj.
Tudi enajsti pohod bodo organizirali v sodelovanju s Planinskim društvom Ptuj, je povedala. Zbrali se bodo 2. januarja ob 9. uri na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Po krajšem kulturnem programu se bodo odpravili na triurni zimski pohod. Med potjo bo krajši postanek s pogostitvijo in počitkom. Pohod bodo po obisku Murkove domačije zaključili na turistični kmetiji Lackovih na Drstelji, kjer bo mogoče dobiti topel obrok, za večkratno udeležbo na pohodu pa bodo pohodnikom podelili priznanja.
Ceprav se je Marija Kokol potrudila podrobno pojasniti razloge, zakaj pohodnikom in drugim obiskovalcem Štukov 31 odreka gostoljubje, se na njeno pisanje doslej ni oglasil nihče razen Viktorije Dabič, v Mestni hiši so ga celo prezrli. Clovek bi pričakoval, da se bo oglasila vsaj kulturna javnost najstarejšega mesta, verjetno pa so Štuki 31 predaleč ob Ptuja, da bi problem zaznali in zadevo poskušali obrniti v pravo smer.
MG
Ptuj • Vabljeni na predbožični koncert
Prva slovenska izvedba Večernic Blažene Device
KONCERTNI ABONMA 2010/2011
Vabilo na 3. koncert
Baročni orkester ter mešani in koralni zbor ljubljanske Akademije za glasbo
Clciudio Monteverdi: Vespro deliti Beata Vergine (Večernice Blažene Device)_
Torek, 21. december 2010, ob 20. uri v Cerkvi Svetega Petra in Pavla
Cena vstopnic: odrasli 15 €, študenti in upokojenci 12 €, otroci imajo vstop prost
Predprodaja vstopnic: Društvo Arsana (Jadranska 4), TIC Ptuj, Hotel Mitra, Dom KULTure MuziKafe
Informacije: ARSANA, Društvo za glasbeno umetnost, Jadranska ulica 4, 2250 Ptuj, tel: 05 99 55 041, gsm: 041 280 934, www.a
V Arsani, društvu za glasbeno umetnosti, pripravljajo nocoj predbožični koncert, ki bo ob 20. uri v cerkvi svetega Petra in Pavla na Ptuju. Nastopila bosta Baročni orkester ter mešani in koralni zbor ljubljanske Akademije za glasbo z delom Večernice Blažene Device (Claudio Monteverdi) pod vodstvom dirigenta Egona Mihajlovica. Koncert bo prva slovenska izvedba tega veličastnega dela, pri kateri bo sodelovalo 75 glasbenikov.
Polona Ambrožič
Od tod in tam
Društveni večer DPD Svoboda
16. decembra je Delavsko prosvetno društvo (DPD) Svoboda Ptuj v veliki dvorani ptujskega Narodnega doma pripravilo društveni večer, na katerem so se predstavile sekcije, ki delujejo pod njegovim okriljem. Omenjeno društvo je v lanskem letu praznovalo devetdesetletnico in je eno starejših na Ptuju, s svojim delovanjem pa omogoča ljubiteljsko kulturno ustvarjanje. V svoji bogati zgodovini je gojilo že številne kulturne dejavnosti, danes pa je v njem deset sekcij. Tokrat so se z razstavo predstavili likovniki, zaplesali so člani otroške folklorne skupine Klopotec in folklorne skupine Bolnišnice Ptuj, zapele so ptujske pevke upokojenke in ženska pevska skupina Fortuna, Cecilija Bernjak pa je prebrala nekaj svojih pesmi.
Polona Ambrožič
Ptuj • Novoletni bazar v OŠ Olge Meglic
17. decembra so na Osnovni šole Olge Meglič pripravili božično-novoletni koncert in ga zaključili z novoletnim bazarjem. »Na koncertu so sepred-stavili vsi trije naši zbori, v gosteh smo imeli orkester iz Podlehnika, pripravili pa smo še lutkovno predstavo Stari ima zmeraj prav. Vse to so darila dedka Mraza našim otrokom in povabljenim gostom,« je pojasnila Diana Bohak Sabath, ravnateljica šole. Po koncertu so se lahko obiskovalci sprehodili še med stojnicami novoletnega bazarja, na katerem so ponujali unikatne izdelke učencev, ki so nastajali pri različnih projektih skozi celotno šolsko leto. »Danes tako zbiramo prostovoljne prispevke za tiste naše otroke, ki imajo socialne stiske, da jim lažje omogočimo šolo v naravi, plavalni tečaj, kosila in podobno,« je še povedala ravnateljica.
Polona Ambrožič
Ivanjkovci • Božični bazar
Foto: Viki Ivanuša
Na osnovni šoli Ivanjkovci so minulo sredo priredili božični bazar. Prihajajoči večerje poskrbel za prijetno vzdušje, na prireditveni prostor pred šolo pa so postavili stojnice z izdelki, ki so jih učenci izdelovali v predprazničnem času. Na stojnicah je bila zares pestra izbira prekrasnih izdelkov in starši so pridno posegali v denarnico ter na bazarju nakupili nekaj božične dekoracije. Oskrbeli so se lahko z voščilnicami, škatlami za darila, prazničnimi lučkami, različnimi okrasnimi izdelki z zimskimi in božičnimi motivi, pa tudi keksi, čaji, suhim sadjem, različnimi zelišči in nakaljenim žitom. Med stojnicami je hodil tudi Božiček in najmlajšim delil sladkarije, večje pa vabil k stojnicam s pečenimi jabolki in čajem, da se okrepčajo, saj pretirano toplo ni bilo. Kljub temu je bilo vzdušje zelo toplo, saj sta srca še dodatno ogreli božična glasba učencev, ki so v ozadju ves čas prepevali božične pesmi, in praznična osvetlitev.
Viki Ivanuša
Tednikova akcija • Ogled predbožičnega Dunaja
Praznična prestolnica očarala
Štajerski tednik je v sodelovanju s podjetjem Sajko turizem v soboto, 18. decembra, popeljal na čudovit ogled predbožičnega Dunaja 48 izžrebanih bralk in bralcev Štajerskega tednika.
Za naročnike Štajerskega tednika je v času od 26. novembra do 7. decembra potekala nagradna akcija Ogled predbožičnega Dunaja za 32 evrov za dve osebi. Med številnimi prejetimi dopisnicami je bilo izžrebanih 24 naših bralk in bralcev, ki so lahko na ogled s seboj popeljali tudi svoje partnerje.
V Močno zasneženem in hladnem sobotnem jutru smo se zbrali na železniški postaji v Ptuju in nekaj po peti uri krenili na pot preko Šentilja, mimo Gradca in z vmesnim postankom do avstrijske prestolnice Dunaja, kjer nas je pričakal hladen, a na čase tudi sončen zimski dan. Najprej smo se ustavili pri znamenitem dvorcu Schonbrunn, ki je bil letna rezidenca dinastije Habsburžanov. Ta je vladala celih 640 let in je vplivala tudi na usodo večjega dela Evrope. V palači Schonbrunn, ki smo si jo zaradi pomanjkanja časa ogledali le od zunaj, so razkošne plesne dvorane, soba perzijskih miniatur, državna jedilnica in skromno stanovanje Franca Jožefa. Tudi on je imel raje Schonbrunn kot Hofburg, saj se je tam rodil in tam tudi umrl. Za veličasten park in vrtove na površini približno 20.000 arov je izdelal načrte v francoskem baročnem slogu
Jean Trebet. Poznejša dozidava je privlačno stebrišče Gloriette, ki ga je zasnoval leta 1775 von Hohenberg. S te najvišje točke parka se proti severu vidi vse do Dunaja in proti jugu čez ves Wienerwald. Park je okrašen z vodnjaki, kipci bajeslovnih bitij in grmičastimi labirinti. Kmečka poslopja so tako imenovane »rimske razvaline«, enostavna poslopja iz leta 1778. Nedaleč stran je Schoner Brunnen ali po naše Prelep vodnjak, ki ga je leta 1615 odkril cesar Matija in po katerem je dvorec dobil ime. Znan je živalski vrt, ki ga je leta 1752 osnoval mož Marije Terezije. Prinčeve nekdanje konjušnice so danes uredili v Wagenburg Museum ali po naše Muzej dvornih kočij, kjer so razstavljene cesarske kočije in druga zgodovinska transportna sredstva, kot so zaprta nosilnica za eno osebo in celo vlečne sani.
Iz Schonbrunna, pred katerim je tudi velika in lepo okrašena smreka ter nekaj predbo-žičnih stojnic, smo se nato z avtobusom podali na krožno vožnjo po Dunaju, ogledali pa smo si predvsem središče, tako imenovani Ring. Ob vožnji skozenj so se vrstile čudovite in monumentalne zgradbe Dunajske opere, Hofburga,
Foto: M. Ozmec
Z odličnim vodičem Primožem Kostanjevcem na čelu (z dežnikom v rokah) smo se najprej ustavili pred vhodom v dvorec Schönbrunn.
Foto: M. Ozmec
Pogled na dvorišče starega dunajskega dvorca Hofburg, po katerem so kljub zasneženemu in hladnemu vremenu vozile kočije z znamenitimi lipicanci.
Foto: M. Ozmec
Na trgu s cerkvijo sv. Štefana, kjer stoji lepo okrašena smreka, je vse pripravljeno na neposredni televizijski prenos slovesnosti na božični in silvestrski večer.
antične podobe avstrijskega parlamenta, univerze in roto-vža, mimo trga Marije Terezije z velikim kipom cesarice, ki je bila edina ženska vladarica med Habsburžani, ter mimo
Votivne cerkve. Ustavili smo se ob znameniti zgradbi arhitekta Hundertwasserja, ki je zgrajena in poslikana v značilnem ekspresionističnem slogu, ter pot nadaljevali peš po starem
mestnem jedru, skozi dvorec Hofburg, mimo španske jahalne šole do Grabna in kužnega znamenja. Ogledali pa smo si tudi trg in znamenito cerkev svetega Štefana, pred katero je velika in lepo okrašena smreka in je že vse pripravljeno na neposredni televizijski prenos slovesnosti na božični in silve-strski večer. Ogromni zvonovi v cerkvi sv. Štefana se oglasijo le ob redkih priložnostih, običajno le nekajkrat na leto, med drugim pa zadonijo tudi ob nastopu vsakega novega leta.
Nato smo imeli nekaj prostega časa za oglede in nakupe po želji, kot vrhunec našega potovanja na predbožični Dunaj pa smo si popoldne privoščili še obisk božično-novoletnega sejma pred parkom in čudovito okrašeno Mestno hišo. Med številnimi in lepo okrašenimi stojnicami, polnimi raznih prazničnih okraskov, bižuterije in kulinaričnih dobrot, je vladala nepopisna gneča. Po govorici je bilo prepoznati, da je med obiskovalci tudi veliko Madžarov, Čehov, Poljakov in Hrvatov. Čeprav je bilo treba za skodelico kuhanega vina odšteti 6 evrov, pri čemer smo praznično okrašeno skodelico z napisom lahko odnesli s seboj, smo si ga z veseljem privoščili, kajti kljub sončnemu vremenu je pihal hladen severni veter.
Po skupinski fotografiji vseh udeležencev pa smo si za lepši konec našega prazničnega obiska Dunaja popeljali do še ene znamenitosti - zabaviščnega parka Prater, kjer so si kljub mraku nekateri privoščili še vožnje z znamenitim 62 m visokim kolesom Riesenradt. Polni prijetnih doživetij smo se nekaj po 18. uri podali proti Sloveniji in prispeli v zasneženi Ptuj okoli 22. ure.
Dunaj je prestolnica Republike Avstrije in že od leta 1921 tudi samostojna zvezna upravna enota. Mesto se je razvilo na obrobju Dunajskega gozda, večinoma na desnem bregu Donave in meri 415 kvadratnih kilometrov in šteje kar pol drug milijon prebivalcev. Dunaj je bil vedno zelo priljubljen tudi med Slovenci, ki si še dandanes z veseljem in v velikem številu radi ogledajo avstrijsko prestolnico. Še posebej v predbožičnem času je mesto na bregovih Donave priljubljen turistični cilj. Avstrijsko politično in kulturno središče je bilo med 2. svetovno vojno zelo porušeno, a so ga obnovili. Mesto je ena najčistejših evropskih metropol. Tisti, ki ne uživajo pretirano ob ogledu zgodovinskih znamenitosti, med katere sodijo katedrala svetega Štefana, ki z vrha cerkvenega zvonika omogoča panoramski razgled na mesto, palača Schonbrunn, kjer so prebivali cesarica Marija Terezija in Franz Jožef I. ter njegova Sissi, cesarska palača Hofburg ter številni hrami umetnosti in kulture, se lahko podajo v hotel Sacher na njihovo znamenito torto - za katero je treba čakati v vrsti - ali pa na znamenito Mariahilferstrasse in se predajo nakupovalnim užitkom. Pri tem pa se lahko predvsem zaradi precej visokih cen tudi sami prepričajo, da stari rek »Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj« velja še danes.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Spominski posnetek udeležencev našega izleta pred čudovito okrašeno in osvetljeno mestno hišo, pred katero v teh dneh poteka božično-novoletni sejem.
Ob prvem mraku je na božično-novoletnem sejmu zasvetilo na tisoče lučk, osvetlili pa so tudi lepo okrašeno Mestno hišo.
Ptuj • Praznični klepet
Goreča smrekica in osovražen »Jingle bells«
Veseli december je za marsikoga najljubši mesec v letu. Lučke, ki preženejo novembrsko depresijo, podarjanje in prejemanje drobnih pozornosti, slastne praznične dobrote, božične pesmi, druženje z ljubimi ljudmi, veliko zabav in v zraku neka čarobnost, ki te, hočeš nočeš, ovije v svoj objem ...
Času primerno smo tako opravili šaljive božične pogovore z nekaterimi Ptujčani: golfistom Matjažem Gojči-čem, vinsko kraljico Tanjo Hauptman, pravljičarko Li-ljano Klemenčič, mestnim svetnikom Andrejem Kor-parjem, predsednico Kluba ptujskih študentov Doro Lenart, urednico PeTV Sašo Magdalenc in direktorjem Mestnega gledališča Ptuj Petrom Srpčičem.
Kateri od treh dobrih mož vam je najljubši?
Gojčič: »Vse, ki kaj prinesejo, imam rad. Ne bi se rad kateremu zameril.«
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič: »Nimam najljubšega od treh dobrih mož - ne bi se rad kateremu zameril.«
Hauptmanova: »Vsi trije na poseben način zaznamujejo praznični čas. Miklavž mi je od nekdaj blizu, ker je imela babica takrat rojstni dan, Božiček pa še toliko bolj, ker se zberemo z vso družino in se z majhnimi pozornostmi obdarimo pod božičnim drevescem.«
Klemenčičeva: »Dedek Mraz, ker so mi ljube ruske pokrajine in zime. Božiček je preveč komercialna zadeva, Miklavž pa tudi. Slednja sta povsem prekoračila okrilje toplih domov, kamor sodita po izročilu.«
Liljana Klemenčič: »Najljubši mi je dedek Mraz, Božiček in Miklavž sta preveč komercialna.«
Korpar: »Božiček, ker najbolj ponazarja decembrsko vzdušje.«
Lenartova: »Božiček. Zaradi barve in verjetno tudi zato, ker sem že od zgodnjega otroštva navajena nanj.«
Magdalenčeva: »Dedek Mraz, ker je malo zapostavljen - o njem ni bilo napisanih veliko pesmi ali posnetih filmov, čeprav je prav tako dober mož kot druga dva.«
Srpčič: »Dedek Mraz, ker je najbolj naš, pa še parklja
nima.«
Katera je vaša najljubša in katera najbolj zoprna praznična pesem?
Gojčič: »Najljubše vse, razen Jingle Bells - sovražim to melodijo!«
Hauptmanova: »Ni praznikov brez prazničnih pesmi, slovenskih in tujih. Ni silvestrovega brez Silvestr-skega poljuba. Zoprna ni nobena, postane pa, če jo vrtijo še dolgo v januar...«
Foto: Črtomir Goznik
Tanja Hauptman: »Ni silvestrovega brez Silvestrskega poljuba.«
Klemenčičeva: »Tisti »dinglbelsi« niso blagozvočni za moja ušesa, pa tudi Silve-strski poljub je na srečo le sil-vestrski. Sicer pa nimam najljubše praznične pesmi, ob praznični večerji in smrečici najraje poslušam klasiko.«
Korpar: »Najljubša je Do they know it's Christmas -Band Aid iz leta 84. Zoprna? Se ne spomnim, zagotovo pa katera iz 'novodobne' slovenske glasbene scene.«
Lenartova: »Najljubša letos mi je Sleigh Ride, ker sem jo prvo slišala. Najbolj zoprna vseh časov pa Jingle Bells ... Preveč izpeto.«
Magdalenčeva: »Najljubša je White Christmas od Franka Sinatre, najbolj zoprna pa Last Christmas od skupine Wham, ker je absolutno preveč predvajana v času praznikov.«
Srpčič: »Bela snežinka in Bela snežinka - razlika je samo v tem, ali si že spil kak kozarček ali dva...«
Kakšna sta za vas idealen božič in nepozabno silvestrovo?
Gojčič: »Božič: meter snega, kamin, vonj po brezovem lesu, mleko in keksi ... Za silvestrovo pa mogoče kdaj brez raket, samo s čakanjem na utrinek na nebu.«
Hauptmanova: »Idealen božič je preživet v krogu družine in sorodnikov, idealno silvestrovo pa z dobro družbo prijateljev, prostor ni pomemben, pomembno je le, da diši po cimetu in potici, pa tudi sneg ne sme manjkati.«
Klemenčičeva: »V belem, s snežno odejo. In za božič večerjica z dragimi domačimi, klepet in darilca pod smrečico, če bi bila kje blizu ena taka majhna, skromna cerkvica, pa še 'polnočka',
tako meditativno in ne iz posebnih verskih nagibov (kot je bilo nekoč, zdaj pa so gneča, kič, petarde in nastavljanje ...). Silvestrovo pa je vsako dobro, le da ni drugi dan prevelik maček v hiši, hehe ... «
Korpar: »Na južni polobli, kjer vroče temperature v prazničnih dneh ne poznajo meja.«
Lenartova: Idealen božič je tisti doma, z družino, na toplem, nepozabno silvestrovo pa na neki zabavi na morju z ljudmi, ki so ti pri srcu ... Ne vem, meni je vsako nekaj posebnega. Praznike imam zelo rada.«
Foto PA
Dora Lenart: »Trije dobri možje ne obstajajo???«
Magdalenčeva: »Idealen božič si predstavljam v družbi družine in prijateljev ob dobri večerji, silvestrovo pa s prijatelji na nori zabavi.«
Srpčič: »V družbi res dobrih prijateljev.«
Katere novoletne zaobljube vam gredo najbolj na živce?
Gojčič: »Vse!«
Hauptmanova: »Vse
nerealne. Zato si nikoli ne obljubim nečesa, za kar vem, da mi ne bo uspelo uresničiti skozi leto. Veliko raje si zastavljam kratkoročne cilje sproti, vse leto.«
Klemenčičeva: »Nobene, ker sem se jih že navadila. Toliko je neizpolnjenih - še sreča, ker ne razmišljam preveč o zaobljubah, saj jih vem že na pamet. Hja, zdaj sem se spomnila, da letos še nisem utegnila pomisliti nanje, pa je leto že skoraj pri kraju!«
Korpar: »Bom shujšala, bom nehal kaditi in podobne nebuloze. Vsak dan je čas za nov začetek, ne samo na novega leta dan.«
Lenartova: »Tiste, ki obljubljajo, da se bo nekaj nehalo...«
Magdalenčeva: »Z novim letom pa res začnem hujšati.«
Srpčič: »Na splošno mi gre na živce, da potrebuješ tak iz-mislek, kot je novo leto, da nekaj spremeniš.«
Najokusnejši praznična hrana in pijača?
Gojčič: »Mrzlo mleko in sadni kruh.«
Hauptmanova: »Cimeto-vi piškoti ob kuhanem vinu. In kozarec šampanjca za sil-vestrovo.«
Klemenčičeva: »Najbolj se veselim sarme, ki jo neznansko dobro pripravi moja tašča, moja mama pa je odlična pri peki take prave kokoške in potice in teta peče odlične novoletne piškote ter sadni kruh ... in življenjski sopotnik odlično pripravi 'rebrca iz paca'. Še malo francoske solate zraven ... Pijača pa: domači veverčjak, penina, rumeni muškat, polsuhi ... pa saj vseeno, glavno, da je od srca in s posluhom ...«
Korpar: »Francoska solata in seveda kuhano vino.«
Lenartova: »Mamina laza-nja in šampanjec opolnoči. Sicer pa seveda božična verzija kole, hehe.«
Magdalenčeva: »Biftek in domači bezgov sok, hehe.«
Srpčič: »Vse razen vampov in mentolovega likerja.«
Najlepša praznična barva?
Gojčič: »Srebrna in verjetno rdeča.«
Hauptmanova: »Rdeča«
Klemenčičeva: »Rdeča -ljubeča!«
Korpar: »Modra.«
Lenartova: »Rdeča, absolutno«.
Magdalenčeva: »Zlata «
Srpčič: »Zlata.«
Najboljši božični film?
Gojčič: »Sneg, ki pada z neba.«
Hauptmanova: »Sam doma, ki mi vzbudi nostal-gične spomine na otroštvo, najbrž sem ga gledala že najmanj desetkrat in še zmeraj je zabaven.«
Klemenčičeva: »Risanka Snežak, kjer nihče nič ne govori, v njej pa obilno ves čas sneži.«
Korpar: »Vsako leto znova Sam doma.«
Andrej Korpar: »Najbolj zoprne novoletne zaobljube: bom shujšala, bom nehal kaditi in podobne nebuloze.«
Lenartova: »Teh bo pa več. Klasika Čudež na 34. ulici, Nova v družini, Pravzaprav ljubezen ... «
Magdalenčeva: »Čudež na 34. ulici - božična klasika.«
Srpčič: »Vsi so krasni ter grozni hkrati in razen za božič jih ni gledati, takrat pa celo prijajo.«
Najljubši praznični spomin iz otroštva?
Gojčič: »Ne vem, sem še vedno otrok, hehe.«
Hauptmanova: »Družinski sprehodi, ko pod nogami škripa sneg, mi pa na poti po
omelo, vonj mamine kuhinje po hiši, ogledi prazničnih lučk z očetom in sestro iz moje sobe, medtem ko Božiček nastavi darila, in obiski sorodnikov, ker tudi tam zmeraj Božiček kaj pusti.«
Klemenčičeva: »Nekoč, v davnih, davnih časih, ko še nisem hodila v šolo, je bil pod smrečico en tak lesen športni voziček za 'pupe'. Joj, to je bilo takrat res nekaj imenitnega. In zraven je dišalo po pomarančah in ananasu, kar nekoč ni bilo pogosto. In kolikokrat mi je bilo slabo od tistih 'cukrčkov' v pisanih papirjih, ki smo jih obešali na smrečico.«
Korpar: »Čakanje Božička, da prinese darila pod smrekico.«
Lenartova: »Ko sem pri kakih sedmih letih sama slikala na okrasne kroglice za novoletno jelko. Starša sta mi namreč kupila prozorne steklene krogle, nato pa sva z mamo ustvarjali. Izdelki so izpadli super.«
Magdalenčeva: »Okraše-vanje smrečice in pričakovanje prihoda dedka Mraza z darili.«
Srpčič: »Ko nam je zagorela smrekica, pa jo je oče vrgel čez balkon. Kot bi padala zvezda ... «
\ ~
\ —" r
Foto: PA
Saša Magdalene: »Naj božična hrana in pijača sta biftek in domači bezgov sok, hehe.«
Najboljše darilo, kar ste ga kdajkoli prejeli med prazniki?
Gojčič: »Nove nogavice za smučanje.«
Hauptmanova: »Rjav plišasti medved, zapakiran v res veliko rdečo škatlo.«
Klemenčičeva: »Oh, kaj pa vem, vsako darilce je tisti hip, ko ga dobiš, najljubše.«
Korpar: »Hmm . najboljša darila so vedno prihajala po praznikih.«
Lenartova: »Meni je vsako darilo najboljše. Se pa spomnim, ko sem kot majhna punčka dobila res fenomena-len avto za barbike.«
Magdalenčeva: »Vsa darila, ki sem jih prejela med prazniki, so bila podarjena iz srca, težko izberem najboljšega.«
Srpčič: »Poljub ljubljene osebe.«
S kakšnim darilom ste sami nekoga najbolj razveselili?
Gojčič: »Z nogavicami.«
Hauptmanova: »Težko
kakšno izpostavim, trudim pa se, da je zmeraj izvirno.«
Klemenčičeva: »Težko vprašanje. Bi ga morali zastaviti mojim obdarovancem.«
Korpar: »Bilo je zelo majhno in zelo osebno.«
Lenartova: »Nekoč sem prinesla domov zlato ribico in s tem osrečila vso družino.«
Magdalenčeva: »Z darili, ki sem jih sama izdelala v vrtcu in podarila svojim najdražjim.«
Srpčič: »To pa bo treba njih vprašati.«
Se spominjate, na kak način ste spoznali, da trije dobri možje ne obstajajo in kako ste se ob tem počutili?
Peter Srpčič: »Ko sem ugotovil, od kod pridejo darila, sem se počutil odrešeno. Postalo mi je jasno, na koga moram pritiskati in pri kom lobirati, da dobim to, kar bi rad.«
Gojčič: »Sem že od rojstva vedel, da je to nateg. Enostavno sem slutil, ker sem imel takšne želje, da jih še sam Bog ne bi mogel izpolniti.«
Hauptmanova: »Pri nas je bila navada, da se je moj stric vsako leto oblekel v Miklavža, pa sem potem čez leta opazila, da so njegovi čevlji zelo podobni Miklavževim. Božička, torej mojo mami, sem pa odkrila, ker se mi je zdelo čudno, zakaj praznične lučke zmeraj gledamo le s sestro in očetom. Pa nič zato, ta običaj pri nas ostaja, čeprav se zdaj pod smrečico vsak sam na skrivaj tihotapi ponoči.«
Klemenčičeva: »Hitro sem začela sumiti, da nekaj ne bo držalo, a hkrati sem si želela čim dlje obdržati čarovnijo. Tako sem še v prvem razredu osnovne šole verjela v dedka Mraza. In spoznanje sploh ni bilo dramatično.«
Korpar: »Ne spomnim se - očitno je prevelik šok izbrisal spomin.«
Lenartova: »Ne obstajajo???«
Magdalenčeva: »Ne spomnim se tega trenutka, sem pa verjetno bila malce razočarana.«
Srpčič: »Ugotovil sem, od kod pridejo darila, in počutil sem se odrešeno. Postalo mi je jasno, na koga moram pritiskati in pri kom lobirati, da dobim to, kar bi rad.«
Polona Ambrožič
Foto: Martin Ozmec
Sydney • Avstralska policija prekinila preiskavo
WikiLeaks ne krši zakonov

Avstralska policija je danes sporočila, da ne bo nadaljevala preiskave proti spletni strani VVikiLeaks. Pojasnili so, da VVikiLeaks z objavo ameriških diplomatskih depeš ni prekršil nobenega zakona v njihovi pristojnosti, poroča francoska tiskovna
Foto: commons.wikimedia.org dggncija AFP.
Avstralska vlada je medtem ponovno obsodila spletno stran, ki je z objavo dokumentov po celem svetu povzročila zmedo. Dejali so, da je WikiLeaks do dokumentov lahko prišel le s krajo.
Vlada avstralske premierke Julie Gillard je avstralski zvezni policiji naročila preiskavo o tem, ali je WikiLeaks kršil avstralsko zakonodajo. Policija je danes sporočila, da dokazov o tem ni našla.
»Avstralska zvezna policija je zaključila z oceno materiala, ki ga je imela na voljo. Pri tem ni našla nobenega dokaza o obstoju prekrškov, pri katerih bi Avstralija imela pristojnost,« so zapisali v izjavi. Dodali so še, da bodo zadevo ponovno preiskovali, če bodo objavljene nove depeše in če bo obstajal sum prekrškov.
Avstralski državni tožilec Robert McClelland je dejal, da so sicer zabeležili več morebitnih prekrškov, vendar pa se nobeden od njih ni zgodil pod avstralsko pristojnostjo. Gillardova je dejala, da je, čeprav policija ni odkrila kršitev avstralskih zakonov, jasno, da je že sama kraja dokumentov kaznivo dejanje.
Dodala je, da zadevo sicer dobro obvladujejo oblasti v ZDA, obenem pa je ponovno poudarila svoje stališče glede WikiLeaks; spletne strani, ki jo je ustanovil avstralski heker Julian Assange.
»Vem, da obstajajo številni oboževalci WikiLeaks. Naj še enkrat poudarim, da nisem med njimi,« je zatrdila premierka. »Objava teh dokumentov je izjemno neodgovorno dejanje,« je še dodala.
Assange: Proti meni poteka premišljena kampanja
Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange je dan po tem, ko je bil po plačilu 240.000 funtov varščine izpuščen na prostost, dejal, da je poskus njegove izročitve Švedski del »premišljene kampanje, da bi ga očrnili«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Assange je zatrdil, da bo še naprej dokazoval svojo nedolžnost in da bo na svoji spletni strani nadaljeval z objavljanjem zaupnih ameriških dokumentov.
Assange je za britansko televizijsko postajo BBC povedal, da so obtožbe proti njemu del »zelo uspešne in zelo napačne kampanje«. Izrazil je tudi pričakovanje, da ga bodo ZDA obtožile vohunstva. O tej možnosti naj bi ga danes obvestili njegovi ameriški odvetniki. Dejal je, da je poskus izročitve Švedski namenjen le temu, da bi bil pod pristojnostjo, ki bi omogočala lažjo izročitev ZDA. Assange, ki je večino svojega pripora preživel v samici, je dejal, da je lepo biti na prostosti v božičnem času in imeti priložnost vdihniti svež zrak.
Assange se je 7. decembra predal policiji v Londonu, ki ga je nato aretirala. Stockholm je namreč za njim izdal evropski zaporni nalog, ker mu dve ženski na Švedskem očitata posilstvo. Assange-ovi podporniki trdijo, da je žrtev političnega procesa zaradi razkritij zaupnih dokumentov na WikiLeaksu, ki so razburili svetovno javnost, v zadrego pa spravili ameriško diplomacijo. (sta)
Luxembourg •
Eurostat:
Območje evra oktobra z večjim zunanjetrgovinskim presežkom
Območje evra je oktobra v trgovini s preostalim svetom zabeležilo 5,2 milijarde evrov presežka, kar je več kot v enakem obdobju lani, ko je presežek znašal 4,8 milijarde evrov, je v danes objavljeni prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Izvoz se je oktobra na mesečni ravni zmanjšal za 0,1 odstotka, uvoz pa za 1,3 odstotka.
Septembra je območje evra zabeležilo 2,6 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, potem ko je ta septembra lani znašal 1,4 milijarde evrov. EU je v zunanji trgovini oktobra zabeležila 7,4 milijarde evrov primanjkljaja, kar je več kot oktobra lani, ko je primanjkljaj znašal 6,4 milijarde evrov. Septembra letos je imela unija 11,8 milijarde evrov primanjkljaja. Izvoz EU se je oktobra v primerjavi s septembrom povečal za 0,1 odstotka, medtem ko se je uvoz zmanjšal za tri odstotke.
evrov na 8,9 milijarde evrov). V trgovini z Japonsko je primanjkljaj ostal nespremenjen pri 15,9 milijarde evrov.
Med državami članicami EU so največji presežek tem obdobju zabeležile Nemčija (113,5 milijarde evrov), Irska (31,8 milijarde evrov), Nizozemska (30,6 milijarde evrov) in Belgija (14,1 milijarde evrov). Največji primanjkljaj je imela Velika Britanija (84,8 milijarde evrov), sledile pa so ji Francija (46,3 milijarde evrov), Španija (39 milijard evrov), Italija (19,2 milijarde evrov), Grčija (17,7 milijarde evrov) in Portugalska (14,6 milijarde evrov).
Slovenija je od januarja do septembra zabeležila 100 milijonov evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja, kar je enako kot v prvih devetih mesecih lanskega leta. Izvoz se je povečal za 17 odstotkov na 16,2 milijarde evrov, uvoz pa prav tako za 17 odstotkov na 16,3 milijarde evrov. (sta)
Rim • Vladna kriza se nadaljuje
Fini organizira opozicijo, Berlusconi krepi koalicijo
Od januarja do septembra je EU povečala primanjkljaj na področju trgovine z energijo (z 172,8 milijarde evrov med januarjem in septembrom 2009 na 214,5 milijarde evrov med januarjem in septembrom 2010), medtem ko je v trgovini s proizvedenimi dobrinami povečala presežek (z 112,2 milijarde evrov na 124,9 milijarde evrov).
EU je v omenjenem obdobju povečala trgovino z vsemi glavnimi partnerji. Največjo rast je zabeležil izvoz v Brazilijo (+53 odstotkov), na Kitajsko (+39 odstotkov) in v Turčijo (+36 odstotkov), medtem ko se je uvoz najbolj povečal iz Rusije (+37 odstotkov), s Kitajske (+30 odstotkov) in iz Indije (+28 odstotkov).
EU je v tem obdobju povečala presežek v trgovini z ZDA (z 31,8 milijarde evrov med januarjem in septembrom 2009 na 52,8 milijarde evrov med januarjem in septembrom 2010), s Švico (z 10,2 milijarde evrov na 13,8 milijarde evrov) in Turčijo (s 5,8 milijarde evrov na 13,1 milijarde evrov).
Primanjkljaj je povečala v trgovini s Kitajsko (z 97,8 milijarde evrov na 122,2 milijarde evrov), z Rusijo (s 35 milijard evrov na 52,1 milijarde evrov), Norveško (s 24,5 milijarde evrov na 26,8 milijarde evrov) in Južno Korejo (z 8,6 milijarde
Italijanov, še posebej, ko bodo na dnevnem redu reforme.
Berlusconijeva edina težava pa trenutno ni le majava parlamentarna večina. Danes je največje italijansko združenje podjetij znižalo svoje napovedi o gospodarski rasti za letos in prihodnje leto. Letos naj bi Italija tako zabeležila odstotno in ne 1,2-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa namesto 1,3-odstotne le 1,1-odstotno. V združenju so nezadovoljni predvsem z nezadostnimi reformami in na splošno z razvojnim stagniranjem države že vse od leta 1997. (sta)
Priština • Thaci zavrnil obtožbe iz poročila Dicka Martyja
Premier vpleten v prekupčevanje s človeškimi organi?
Gospodarstvo po svetu
Foto: commons.wikimedia.org
Potem ko se je italijanski premier Silvio Berlusconi v torek skozi šivankino uho rešil pred odstavitvijo, zdaj na svojo stran vabi opozicijske poslance, da bi si zagotovil trdno večino v spodnjem domu parlamenta. Poraženec glasovanja o nezaupnici, predsednik spodnjega doma Gianfranco Fini pa krepi opozicijsko gibanje in ne načrtuje odstopa.
V Finijevem t.i. tretjem polu,
v	katerem se združujejo njegova stranka Prihodnost in svoboda (FLI), Zveza za Italijo (API), krščanskodemokratska UDC in Gibanje za avtonomijo (MPA), naj bi se združilo okoli sto poslancev, poročajo italijanski mediji. Po nekaterih ugibanjih naj bi povezava dobila ime Nacionalni pol, a je vodja API Francesco Rutelli to zavrnil oziroma dejal, da imena še niso določili. Berlusconi je Finijevo organiziranje opozicije že označil kot gibanje brez prihodnosti in hkrati začel vabiti opozicijske poslance v svoje vrste. Na koalicijsko stran so že prestopili nekateri poslanci, ki so v torek na glasovanju o nezaupnici Fi-niju obrnili hrbet, v italijanskih medijih pa danes kroži kopica imen poslancev, ki bi opozicijo še utegnili zapustiti. Kot je znano, je Berlusconi na torkovem glasovanju o nezaupnici zmagal s pičlimi tremi glasovi razlike.
Na povezovanje opozicije so se po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa skeptično odzvali tudi v Berlusconije-
vi	zaveznici, Severni ligi. Tretji pol je po njihovih ocenah izraz staromodnega političnega delovanja in umetna zveza strank z različnimi nazori ter kot taka obsojena na propad. Nasprotno Fini napoveduje, da bodo delovali kot konstruktivna in odgovorna opozicija v interesu
Foto:lajmesot.com
Kosovski premier Hasim Tha-ci je na novinarski konferenci v Prištini zavrnil obtožbe na svoj račun, ki izhajajo iz poročila poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja. Zavzel se je tudi za mednarodno in kosovsko preiskavo o Martyjevih trditvah. Poročilo slednjega ugotavlja, da naj bi bil Thaci vpleten v prekupčevanje s človeškimi organi.
Poročilo je Thaci danes označil kot »škandalozno, izmišljeno in lažnivo«. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je še ocenil, da je namen poročila razvrednotenje tako Osvobodilne vojske Kosova (OVK) kot tudi kosovske neodvisnosti. Napovedal je tudi, da bo razmislil o »vseh pravnih in političnih možnostih«, s katerimi bi lahko odgovoril na poročilo nekdanjega švicarskega tožilca.
Po poročanju srbske tiskovne agencije Beta je kosovski premier, ki je slavil na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Kosovu in se mu obeta nov premierski mandat, zagotovil tudi, da so vse kosovske ustanove pripravljene, da posredujejo vso dokumentacijo in argumentacijo, ki jo bodo zahtevali. Tudi Martyja je pozval, naj predloži dokaze o trditvah, ki jih omenja poročilo.
Odbor Parlamentarne skupščine SE je danes sprejel Mar-tyjevo poročilo, v katerem sta Thaci in vodstvo OVK označena kot vodstvo kriminalne organizacije, ki se ukvarja s prekupčevanjem s človeškimi organi, z mamili in drugimi nezakonitimi dejanji.
»Svet ve, kdo je bil na Kosovu agresor in kdo so bile žrtve. Namere, da bi spremenili zgodovino, da bi izenačili agresorja in žrtev, bodo spodletele,« je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP v prvem odzivu po objavi poročila še dejal kosovski premier.
Za kazensko preiskavo o obtožbah na račun Thacija se je danes v Buenos Airesu zavzela tudi nekdanja glavna tožilka Mednarodnega sodišča za voj-
Madrid • Španske banke so imele oktobra za skupno 103,7 milijarde evrov slabih posojil, kar predstavlja 5,66-odstotni delež v celotnem obsegu posojil, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kažejo podatki španske centralne banke. Delež slabih posojil v celotnem posojilnem portfelju je najvišji od januarja 1996. Delež slabih posojil v celotnem portfelju posojil španskih bank je septembra znašal 5,49 odstotka, oktobra lani pa 4,98 odstotka. Že avgusta letos je sicer dosegel 5,61 odstotka, kar je bilo največ od februarja 1996, poroča AFP. Španski posojilodajalci, predvsem regionalne hranilnice, ki predstavljajo okoli polovico vsega posojilnega sektorja v državi, so bili od padca nepremičninskega sektorja konec leta 2008 močno izpostavljeni slabemu dolgu. Ameriška bonitetna agencija Moody's je v ponedeljek izdala napoved z negativnimi obeti za španske banke in opozorila, da bi lahko njihova skupna ekonomska izguba dosegla 176 milijard evrov. Moody's bo negativne obete zadržal za naslednjih 12 do 18 mesecev, saj pričakuje, da bodo kapital, čisti poslovni izid in dostop do finančnih virov španskih bank ostali šibki.
Berlin • Zgornji dom nemškega parlamenta je danes zavrnil predlog zakona, po katerem bi se socialna pomoč povečala za pet evrov na mesec. Opozicija je namreč menila, da je povečanje premajhno. Zavrnitev predloga je prvi poraz vlade kanclerke Angele Merkel, odkar je maja izgubila večino v bundesratu, poročajo tuje tiskovne agencije. Zakon je pred tem že potrdil spodnji dom parlamenta, bundestag, v katerem ima koalicija krščanskih demokratov (CDU) in liberalcev (FDP) udobno večino. V skladu s predlogom bi se socialni prejemki za okoli sedem milijonov Nemcev povečali na 364 evrov na mesec. Upravičenci poleg tega prejemajo od 215 do 287 evrov otroškega dodatka. Spremembe bi morale stopiti v veljavo 1. januarja 2011.
London • Britanska centralna banka Bank of England je danes opozorila, da je Velika Britanija le delno izolirana pred evropsko finančno krizo ter da redistribucija kapitala predstavlja srednjeročno tveganje, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Centralna banka je v svojem polletnem poročilu o finančni stabilnosti pojasnila, da globalna redistribucija kapitala povečuje tveganje za pregrevanje v nekaterih vzhajajočih gospodarstvih. »Kapital je stekel v varno premoženje in donosnost obveznic kljub nedavnim povečanjem ostaja nizka v številnih razvitih gospodarstvih,« ocenjujejo v banki. Centralna bank ob tem poziva poslovne banke, naj z zadržanjem dobičkov postopno vzpostavijo svojo odpornost. Same dobičke pa naj povečajo z omejitvijo razdeljevanja dobičkov lastnikom in zaposlenim. Britanske banke imajo v lasti razmeroma majhen del državnih obveznic, ki so jih izdale države pod povečanim pritiskom. Vendar pa so skupne terjatve do teh gospodarstev, ob upoštevanju posojanja gospodinjstvom in podjetjem, večje.
San Francisco • Ameriški proizvajalec programske opreme Oracle je v drugem četrtletju poslovnega leta, ki se je končalo konec novembra, ustvaril 1,87 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To je največja četrtletna rast dobička v več kot dveh letih. Prihodki od prodaje podjetja so se povečali za 47 odstotkov na 8,58 milijarde dolarjev, kar je več od pričakovanj analitikov. Tolikšno rast prihodkov je pripisati dejstvu, da Oracle v enakem obdobju lani še ni imel v lasti družbe Sun Microsystems, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Oracle je rast obsega poslovanja v preteklem četrtletju dosegel kljub zaskrbljenosti glede okrevanja industrije. Drugi veliki igralci na računalniškem trgu, kot sta denimo Cisco in Intel, so namreč poročali o manjšem povpraševanju. Četrtletni poslovni rezultati družbe Oracle na dogajanje na ameriškem kapitalskem trgu niso vplivali, saj je družba v četrtek rezultate objavila po zaprtju trga.
Washington • Mednarodni denarni sklad (IMF) je v četrtek dal zeleno luč za posojilo Irski v višini 22,5 milijarde evrov. Ob tem je upravni direktor IMF Dominique Strauss Kahn povedal, da se irsko gospodarstvo sooča z najhujšo krizo v novejši zgodovini, za katero je najbolj kriv oslabljeni bančni sektor. Po-solijo IMF je del paketa pomoči EU in IMF v skupni višini 85 milijard dolarjev, ki ga je v sredo potrdil irski parlament. Od 22,5 milijarde evrov, kar je tretje največje tovrstno posojilo v zgodovini IMF, je Irski nemudoma na voljo 5,8 milijarde evrov. IMF je na podoben način pred sedmimi meseci pomagal reševati Grčijo. Irska je posojilo dobila pod ugodnimi pogoji, saj ji ga ni potrebno začeti odplačevati naslednje štiri leta in pol, odplačati pa ga mora v desetih letih. IMF naj bi prva tri leta zaračunaval 3,12-odstotne obresti, kasneje pa malce pod štiri odstotki. Sklad IMF za posredovanje v tovrstnih krizah bo imel sedaj na voljo še skupaj 240 milijard dolarjev. (sta)
ne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carle Del Ponte. V pogovoru za dpa je sedanja švicarska veleposlanica v Argentini še menila, da tovrstno preiskavo ne bi smele opraviti ne albanske in ne kosovske pristojne oblasti.
»V preteklosti so že sporočile, da so vsi nedolžni. Dejansko bi bila ustrezna samo misije EU na Kosovu (Eulex), ki bi jo morali ustrezno pripraviti na to nalogo,« dejala Del Pontejeva in poudarila, da bi morala preiskava ugotoviti, ali je dovolj dokazov za omenjene trditve. Razkrila je tudi, da je bila ob koncu
svojega mandata haaške tožilke pretresena, ko je izvedela, da so dokazi o morebitni odstranitvi organov v Albaniji izginili na sodišču.
Srbski tožilec Vladimir Vuk-čevic, ki je v Srbiji vodil preiskavo o domnevnemu prekupčevanju s človeškimi organi v letu 1999, pa je danes v Beogradu po poročanju AFP dejal, da je bilo 500 ljudi žrtev prekupčevanja z organi. Po njegovih besedah, ima tožilstvo dokaze, da so 400 Srbom in 100 Nealbancem prisilno odstranili organe, ki so bili nato namenjeni za prekupčevanje. (sta)
Kidričevo • Za hitrejši razvoj panoge in regije
Predstavili razvojni center SIMIT
Člani konzorcija SIMIT so v četrtek, 16. decembra, v prostorih Taluma županom, poslancem, profesorjem, direktorjem družb ter poslovnim partnerjem predstavili projekt, s katerim nameravajo ustanoviti skupni razvojni center s področja raziskav in razvoja novih materialov.
Kot so pojasnili v izjavi za javnost, se je konzorcij SIMIT že 15. novembra letos prijavil na javni razpis ministrstva za gospodarstvo za ustanovitev razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. Namen razpisa je ustanovitev razvojnih centrov za določena vsebinska področja. Delovanje razvojnih centrov bo deloma financirano iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
Konzorcij sestavljajo podjetja iz podravske, savinjske, osrednjeslovenske in gorenjske regije: Talum Kidričevo, Ci-mos TAM Ai Maribor, Iskra ISD Kranj, LTH Ulitki Škofja Loka, SwatyComet Maribor, Unior Zreče, Amit Ljubljana, Ortotip Maribor, Robotech Šmarje pri Jelšah, TC Livarstvo Ljubljana, HTS IC Ljubljana, Tecos Celje, Zavod za livarstvo Ljubljana in Telkom - OT Trbovlje. Kot zunanja podporna partnerja konzorcija bosta nastopala dva vidna mednarodno uveljavljena javna zavoda: Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Ljubljana ter Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane.
Konzorcij bo ustanovil razvojni center, ki se bo ukvarjal z raziskavami in razvojem kovinskih, nekovinskih in kom-pozitnih materialov ter njihove uporabe v različnih proizvodih. Pomemben del delovanja bo tudi razvoj novih naprednih, inovativnih in okolju prijaznih tehnologij za njihovo izdelavo. Za sedaj načrtujejo, da bo v razvojnem centru zaposlenih 45 strokovnjakov, predvsem z visokošolsko izobrazbo.
Omenjene predstavitve se je v prostorih kidričevskega Taluma udeležilo več kot 40 povabljenih gostov, ki so z zanimanjem pozdravili idejo o ustanovitvi razvojnega centra, saj so prepričani, da bo zagotovo veliko prispeval k hitrejšemu razvoju tako panoge kot regije. Prepričani so, da se bodo po
določenem obdobju delovanja ustvarili pogoji za ustanovitev novih podjetij, ki bodo nudila nova delovna mesta, saj jih v podravski regiji zelo primanjkuje.
Kot smo izvedeli, naj bi, če bo prijava uspešna, konzorcij ustanovil skupno podjetje, ki naj bi se ukvarjalo z razvojem novih materialov in njihovo uporabo v različnih proizvodih. Novo podjetje bo približno polovico denarja za svoje poslovanje pridobilo iz evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki subvencij. Celotna vrednost prijavljenega projekta je 33,7 milijona evrov, pri čemer pričakujejo sofinanciranje v višini 16,7 milijona evrov. Vrednost Talumovih projektov je okoli 9 milijonov evrov, pričakovane subvencije pa znašajo okoli 4,7 milijona evrov. Razvojni center naj bi bil financiran do konca leta 2014, delovati pa bo moral vsaj še pet let zatem. Rezultati razpisa bodo znani februarja prihodnje leto.
Če bo skupni razvojni center ustanovljen, naj bi bil Talum v njem največji družbenik s 24,9 odstotka kapitala, več kot 60 odstotkov razvojnih aktivnosti pa bo potekalo v podravski regiji, zato bo imel novi center pomemben vpliv na regijo, kar ustreza tudi regionalnemu kriteriju iz razpisa. Sicer pa je sedež podjetja predviden v Kidričevem.
Podjetje bo organizirano po principu virtualnega podjetja in bo imelo svoje poslovne enote v krajih svojih družbenikov. Vsaka poslovna enota bo izvajala svoj samostojni raziskovalni program, pri skupnih razvojnih projektih pa sodelovala z drugimi člani centra. S takim načinom delovanja bo dosežena večja koncentracija raziskovalcev, izmenjevala se bodo različna znanja in izkušnje, izboljšala se bo izkoriščenost raziskovalne opreme in podobno. To bo omogočalo, da se bodo razvojni projekti izvajali bolje, hitreje in tudi ceneje,
Tokrat so predstavili nova muzejska zbornik in koledar ter spregovorili o njihovi založniški dejavnosti, posebni gost pa je bil arheolog in konservatorski svetnik Ivan Tušek, eden izmed avtorjev koledarja.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so po sedmih letih premora izdali drugo številko muzejskega zbornika, v katerega popelje fotografija iz leta 1937 z motivom mednarodne komisije za izdelavo arheološke karte rimskega cesarstva, ki se je takrat sestala v našem mestu. »V zborniku je predstavljen prerez muzejskega dela, zastopane
kar bo pomenilo, da bodo člani razvojnega centra postali na svojih trgih konkurenčnejši.
Družbeniki naj bi del razvojnega osebja prenesli na razvojni center, dejavnost podjetja pa bo usmerjena predvsem v raziskave in razvoj postopkov recikliranja odpadnega aluminija, v razvoj novih, sodobnih in ekološko sprejemljivih materialov ter procesov in inova-tivnih tehnologij na področjih livarstva, brusnih materialov, hladnega in vročega preoblikovanja, mehanske obdelave kovin, dodajalne izdelave, gradnje strojev, robotike in medicine ter hitrega razvoja izdelkov, kot so denimo prototipi, komunikacijski modeli, funkcionalni prototipi. Posredno bodo rezultati razvojnega dela usmerjeni tudi v trajnostno in učinkovitejšo rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov (sončna energija) in zmanjšanje izpustov nevarnih snovi v okolje.
-OM
so vse naše stroke. Pisali so ga izključno muzejski strokovnjaki, začenjamo ga z najmlajšimi in prispevki z pedagoškega področja, nadaljujemo pa s prispevki iz etnologije, arheologije, umetnostne zgodovine, zgodovine in restavratorstva ... Gre za serijsko publikacijo, ki si jo želimo izdajati pogosteje, upamo, da vsaj enkrat letno,« je pojasnil Martin Šteiner, bibliotekar muzejske knjižnice in urednik zbornika, ki je izšel v nakladi 500 izvodov.
Na splošno imajo v muzeju pestro založniško dejavnost. »Letno izdamo približno 20 pu-
blikacij z različnih področij, na primer kataloge, monografske publikacije, delovne zvezke ...,« je razložil.
Pri tem namenjajo posebno pozornost najmlajšim: »Njim morajo biti namenjene najboljše publikacije in naše pedagoginje so se tukaj zares potrudile ter izdale celi spekter raznoraznih gradiv za od otrok v vrtcih do dijakov. Mladi radi posegajo po tej ponudbi, zato moramo stalno ponatisniti delovne zvezke, saj poidejo.«
Na dogodku so predstavili tudi muzejski koledar za leto 2011, ki prinaša podobe iz ptujskih mitrejev. »Ti so mogoče najpomembnejši arheološki spomeniki v Sloveniji sploh, zato smo se odločili, da jih še posebej izpostavimo in damo
tako spet nek poseben poudarek temu arheološkemu bogastvu. Slednje se namreč - vsaj občutek je takšen - izgublja v zavesti ljudi kot tisto kulturno bogastvo, ki ga je treba posebej varovati in je ljudem tudi namenjeno - da ga spremljajo, jim je dostopno in da na tem Ptuj pravzaprav stoji,« je povedal Šteiner.
Koledar ni naprodaj, podarjajo ga vsem zainteresiranim, ki ga lahko dobijo v muzeju, dokler ne bo seveda pošel. Pri njegovem nastanku je sodeloval tudi arheolog in konservatorski svetnik Ivan Tušek, ki je danes v pokoju in je ob tej priložnosti na tokratni muzejski sceni predstavil svojo bogato in pomembno arheološko pot. Polona Ambrožič
Foto: PA
Pa-Na muzejski sceni: Tokratno muzejsko sceno so poleg predstavitve zbornika in koledarja namenili pogovoru z arheologom Ivanom Tuškom (levo).
Foto: Arhiv Taluma
Predstavitve konzorcija SIMIT se je v Talumu udeležilo več kot 40 predstavnikov iz podravske, savinjske, osrednjeslovenske in gorenjske regije.
Ptuj • Zadnjič letos Na muzejski sceni
V zborniku prerez muzejskega dela
16. decembra je v Miheličevi galeriji potekala letošnja zadnja prireditev Na muzejski sceni, v sklopu katere v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož od lani dalje pripravljajo tematske diskusije, predavanja in okrogle mize, s katerimi bogatijo muzejsko dejavnost.
Pa brez zamere
Čas sreče in ljubezni
Lažne in resnične priložnosti
Prihaja čas ljubezni, veselja in sreče. Tako nam vsaj sporočajo s plakatov, v propagandnih spotih preko medijev javnega obveščanja (oziroma onezave-ščanja); sreča na vas čaka v vašem poštnem nabiralniku, za brisalci avtomobila, v roke vam jo ponuja simpatično vsiljiva študentka aH dijakinja, ki deli letake pred nakupovalnim centrom, vsiliti vam jo hočejo pravzaprav na vsakem koraku. Kamorkoli pogledate, vas hočejo prepričati, da ste srečni in veseli. Zakaj? Odgovorje preprost: ker srečni in veseli ljudje kupujejo. Zapravljajo še zadnje fičnike, ki so jih potegnili tam iz najbolj skrite ter zaprašene nogavice. Ker je december mesec sreče, pričakovanja in nakupovanja/zapravljanja.
A to še ni vse - ne kupujejo in zapravljajo zgolj srečni in veseli ljudje; nakupujejo in zapravljajo tudi tisti ljudje, ki niso niti srečni niti veseli, a so jih v to, da so takšni, prepričali tisti, ki želijo, da kupujete in zapravljate. Pa saj to ni nič novega, kajneda? Če ste na to pozorni, vam je vse skupaj popolnoma jasno. Vsa božično-novo-letna drevesa, vsa okrincljanost, vsa sladkobna in umetno inducirana sreča, okrasje in ves božično-novoletni rompompom - saj vam je jasno, a ne? A kljub temu, da vam je jasno, boste (ste?) vseeno zapadli v to božično-no-voletno manijo. Malce zato, ker kljub temu, da vam je jasno, niste vedno pozorni na napade božično-novoletne zaslužkarske mašinerije, malce pa tudi zato, ker se konec decembra »pač spodobi«, da bližnjim nekaj kupite. Ah, te navade in domnevni družbeni vljudnostni rituali, ki v temelju nimajo prav nič trdnega ali v celoti odkritosrčnega... Ne verjamete?Pa izvedite majhen miselni preizkus in se vprašajte, ali bi tisti, ki jim darila lifrate za božič in/ali novo leto, taistih daril bili tako veseli tudi, ko bi jim jih predali ob katerem drugem času - odgovor se večinoma glasi, da bi morda bili malce bolj presenečeni, a tako veseli zagotovo ne; oziroma gledano z druge strani, da bi bili zagotovo bolj togotni, če jim darila ne bi dostavili za te praznične dni, ki prihajajo.
A vendar ta čas, ki ga zaznamuje predvsem zgoraj podana tematika, v sebi vseeno skriva neko priložnost; oziroma bolje rečeno, vi morate to priložnost položiti vanj. Kot nekaj, kar je v splošni ljudski zavesti pojmovano kot preobrat, kot čas, ko staro umre in se rodi novo, je to obdobje res primerno za to, da sami pri sebi razmislite, kaj je to, kar bi radi spremenili, tisto, od česar bi se radi poslovili. Seveda to obdobje na sebi nima nič magičnega in samo po sebi ne (raz)reši ničesar - pravzaprav je za sklep, da se poslovite od starega in začnete novo, prime-renprav vsak dan in vsak trenutek -, a kot močanpsiho-loški dejavnik je nekako najprimernejše za take sklepe; a le-te seveda morate uresničiti vi sami in noben božič in nobeno novo leto vam ne bosta čudežno pomagala na vaši poti do sreče. Kar poglejte nazaj in pošteno naredite spisek vseh stvari, ki ste jih v svojem življenju sklenili ob božiču in novem letu, pa jih potem niste uresničili.
Božič in novo leto sta resda priložnosti, da kaj spremenimo - zaradi splošne psihologije morda malce bolj privlačni od drugih dni ali obdobij, vendar na koncu koncev nič bolj primerni kot katerekoli druge priložnosti ali dnevi; vsak dan, vsak trenutek je priložnost, da nekaj spremenite na bolje - le odločiti se morate za to. In za to ne potrebujete dodatnega razloga, kot sta božič in novo leto, ampak zgolj trdno odločitev in močno voljo. Zapomnite si, da (vsaj še tukaj) odločate vi. Kot se lahko odločite tudi, da boste bližnjega obdarili tudi kdaj drugič, ne zgolj za novo leto ali božič. In kot se lahko odločite, da boste božično-novoletno norijo popolnoma ignorirali.
Gregor Alič
Ptuj • Zgodovinski arhiv pred koncem prostorske stiske
Kmalu v nove prostore
Ministrica za kulturo Majda Širca je 7. decembra med obiskom na Ptuju obiskala tudi Zgodovinski arhiv Ptuj in si ogledala potek del pri urejanju novih prostorih arhiva, ki jih bodo uredili na območju nekdanje ptujske vojašnice, v objektu iz leta 1905, kjer bo svoje prostore dobila tudi ptujska izpostava Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor. Po ogledu delovišča je povedala, da je tudi za Ministrstvo za kulturo ta investicija izrednega pomena.
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Fras: »Pogoji za naše delo se bodo bistveno izboljšali.«
V letu 2009 so se odločili in dogovorili, da bo ptujski arhiv dobil nove prostore, ker dela v nemogočih razmerah in ker si to zasluži. Veseli jo, da bo na tej lokaciji prostore dobil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine s ptujsko izpostavo in da dela potekajo dobro ter da bo arhivsko gradivo po končani investiciji imelo varne in dobre prostore za hrambo. Trenutno se gradivo, ki predstavlja nacionalno bogastvo, hrani v neustreznih kletnih prostorih. Nacionalno bogastvo je s tem po nepotrebnem ogroženo. Ministrica je povedala, da so sredstva za investicijo zagotovljena in da si bo tudi sama prizadevala, da bo v celoti izpeljana tako, kot je bila začrtana.
Med njenim obiskom so govorili tudi o novem zakonu o varstvu arhivskega gradiva in arhivih. Javna razprava je bil že izvedena, zakon predvideva reorganizacijo arhivske službe v Sloveniji. Zaposleni in sindi-
kati se z omenjeno reorganizacijo ne strinjajo, ker gre po njihovem prepričanju za neke vrste centralizacijo arhivske službe. Če bo zakon v predloženem besedilu uveljavljen, ZA Ptuj ne bo več samostojen javni zavod, temveč enota nekega generalnega urada, ki ni arhiv, pod okriljem Ministrstva za kulturo. Kot kaže, glede na negativne odzive s terena tudi ministrica več ne vztraja pri načrtovani reorganizaciji arhivske službe.
V objektu številka 2, v katerem bo imel svoje nove prostore ZA Ptuj, so pričeli dela septembra letos, je povedal direktor Ivan Fras. V njem bodo imeli upravne in depojske prostore. Projektno dokumentacijo za nove prostore so pričeli pripravljati že pred nekaj leti, po zaslugi zdajšnje ministrice za kulturo Majde Širce so jo dokončali, in ker ima posluh za potrebe arhivske dejavnosti nasploh, se je investicija začela. Že od začetka se je vztrajalo
pri obnovi, ne pa novogradnji, ki bi bila mogoča, ker objekt ni zaščiten, pa tudi čas izgradnje oziroma ureditve prostorov bi se skrajšal za dva meseca. Razveseljivo je, da se po dolgem času se v Sloveniji ponovno izvaja ena od investicij v slovenskih arhivih, zadnja je bila leta 2003 v Celju. Projektno dokumentacijo za adaptacijo objekta številka 2 so izdelali v Projekti inženiring na Ptuju. Dela je na javnem razpisu dobilo podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote. Stala bodo 2,4 milijona evrov, vključno s pisarniško opremo, arhivsko opremo in tehničnimi pripomočki. Gre za pogodbo na ključ, do konca avgusta morajo biti dela v celoti končana oziroma prostori pripravljeni na vselitev. ZA Ptuj bo imel na voljo 3000 m2 kvalitetnih prostorov, kar bo po izračunih dovolj za hrambo arhivskega gradiva za naslednjih dvajset do trideset let. Da bi bili prostori čim večji, so se odločili tudi za
porušitev vseh sten v objektu, ki niso nosilne. Pomembno pa je tudi, pravi Ivan Fras, da bodo imeli ločene prostore za oddajo vlog, čitalnico in razstavišče.
Plan za selitev so pripravili že v lanskem letu, gradivo so v celoti popisali. Hkrati ob adaptaciji v kleti, kjer bodo depojski prostori v dveh etažah, potekajo tudi arheološke raziskave. Na območju nekdanje ptujske vojašnice naj bi namreč stal nekdanji rimski forum.
Zaradi prostorske utesnjenosti v arhiv v zadnjih letih skorajda niso prevzemali arhivskega gradiva. Prostori na Muzejskem trgu 1 so polni, poln pa je tudi objekt Ministrstva za kulturo na območju nekdanje vojašnice, kjer so podnajemniki. Trenutno imajo v hrambi nekaj nad tri kilometre gradiva. To je malo oziroma najmanj od vseh arhivov v Sloveniji.
MG
Ptuj • »Ptuj na filmskem platnu«
Rdeče klasje
Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Centrom interesnih dejavnosti Ptuj v okviru projekta »Ptuj na filmskem platnu« vljudno vabi na projekcijo celovečernega slovenskega filma Rdeče klasje, (režija in scenarij Živojin Pavlovic), v četrtek, 23. decembra 2010, ob 18. uri v Mestni kino Ptuj.
Gre za film, ki je slovenski in še posebej lokalni javnosti zelo dobro poznan. Posnet po literarni predlogi Na kmetih, pisatelja Ivana Potrča, dogajanje prenese v neko vas na Štajerskem, kjer nekdanji partizan, po vojni mladinski aktivist, prepriča kmete, da vstopijo v zadrugo. Po navideznih uspehih in resničnih neuspehih izpolni partijsko nalogo. Zadruga je ustanovljena, toda njen nastanek ni rezultat prepričevanja, temveč pretenj in izsiljevanja. Tako prizadet
mačini - statisti iz Markovcev in Ptuja, ki se še danes z veseljem spominjajo snemalnih dni.
Kot gost večera se nam bo pridružil znani slovenski režiser in scenarist g. Peter Zobec, ki bo kot velik poznavalec
pokojnega srbskega režiserja Pavlovica spregovoril o njunem sodelovanju.
Ogled je brezplačen.Vljudno vabljeni vsi ljubitelji slovenskega filma!
Katja Zupanič, Zgodovinski arhiv na Ptuju
s tem spoznanjem in intimno nesrečen zaradi poraza v ljubezni v trenutku doseganja svojega družbenega poslanstva ubije nedolžnega človeka.
Ob filmski zgodbi lahko gledalec v posameznih kadrih tudi prepoznava okoliške kraje (domačija Kekčevih v Žabjaku, Rogoznica, Markovci, reka Drava ...), kakršni so bili nekoč, in jih primerja z današnjimi.
Ob številnih znanih igralcih (Rade Šerbedžija, Majda Poto-kar, Irena Glonar .) so tudi v tem filmu zaigrali številni do-
■ .. HnfitiSPSf-^'
M^t-: .

Prizor iz filma Rdeče klasje, v ozadju cerkev v Markovcih
Foto: arhiv
Na knjižni polici
Rawi Hage De Nirova igra
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Roman)
Kanadski pisatelj in fotograf Rawi Hage se je rodil 1964 v Bejrutu, odraščal je v Libanonu in na Cipru. O svoji mladosti pravi, da je sovražil šolo. Leta 1984 se je preselil v New York, kjer je bil osamljen in brez denarja. Spoznal je rasizem, ki ni bil enak sovražnostim med kristjani in muslimani v Libanonu na dveh različnih straneh vojne. Izpopolnil se je v angleščini in menjal veliko slabo plačanih služb. Spoznal je, da ima smisel za fotografijo, zato se je leta 1991 preselil v Montreal, kjer je študiral fotografijo in likovno umetnost na univerzi Concordia. Poklicno pot je pričel kot fotograf, njegova dela hrani Canadion Museum of Civilization. Poleg pisateljevanja in dela vizualnega umetnika je delal tudi kot strojevodja. Novinarske prispevke in literarna dela je objavljal v številnih kanadskih in ameriških časopisih. Že za svoj prvenec, roman De Niro's Game (2006), je leta 2008 prejel najdonosnejšo literarno nagrado IMPAC Dublin. V utemeljitvi so zapisali, da njegova izvirnost, moč in liričnost kažejo na velik literarni talent in je nagrada zasluženo prišla v prave roke. Roman je bil nominiran še za Gillerjevo nagrado in angleško Award. Roman je prejel tudi nekaj kanadskih literarnih nagrad, prevedli so ga v že več kot 20 jezikov. Njegov drugi roman Ščurki (2008) je nekakšno nadaljevanje prvenca in govori o življenju prišlekov v Montrealu.
Basim ni bežal pred vojno, temveč pred pevko Fajruz. Mama je žalovala za svojim možem in njegovim očetom, George je divjal z motorjem. Teta ni bila nikoli poročena, delala je v banki, spogledljiva in pohotna. Granate so padale kot monsunski dež, ljudje so jedli, smeti so se nabirale, bogatuni so odhajali v Francijo. Basim je delal v pristanišču, kjer so raztovarjali zaboje z orožjem. Med obstreljevanjem je zaklonišče postalo dom. Prijatelja Basim in George goljufata na avtomatih v igralnici. Basim sanja o Rimu. Abu Nahra je pustil učiteljski poklic in prevzel milico vzhodnega dela Bejruta. Mestni spopadi s Sirijci in Palestinci potekajo v dogovoru, da se ne bodo med seboj pobijali in bodo šli po vojni skupaj na pijačo. Iz milice prostovoljcev se vse bolj spreminjajo v vojsko. Poveljniki si kupujejo drage avtomobile in polnijo bančne račune. Vsi pogrebi so enaki, ženske so ločene od moških. Mamo je ubila granata. V življenju se z možem nista mogla trpeti, zdaj pa sta skupaj počivala v lesenih zabojih pod zemljo. Dneve je Basim žaloval v praznem stanovanju, pravzaprav pa ga je materina smrt osvobodila. Ničesar ne bo pustil za sabo. Kupil je pištolo in popravil luknje v zidovih stanovanja. Deset tisoči so bili mrtvi, pa so še vedno rožljali z orožjem. Prevare, poceni ponarejeni viski, mamila, nasilje, prekupčevanje, šolski tovariši postanejo sovražniki. Vojna jih napravi brezdušne, otopele in nasilne. Ranina mati želi, da Basim zaprosi Rano za roko. Dovolj ima vojne in misli, da ne bo do konca življenj a prekladal zabojnike v pristanišču. Dnevi se polnijo s hrano, pijačo, besedami, cigaretami. Kriminal obvladuje nekoč cvetoče mesto. Nekoč so Libanonci vladali v Afriki, bili so posredniki in z vseh strani so pobirali provizije. Prav vsi so živeli v razkošnih domovih. Vladali so brez orožja, brez vojske in sužnjev. Potem se je začelo, ko so bosonogi reveži z mačetami in puškami zakorakali v Bejrut. George pripoveduje o spopadih, ves muslimanski svet se je zarotil proti njim. V tej vojni se vsi razglašajo za junake. Pride do razkola med prijateljema, George mu prevzame Rano. Joseph, pajdaš pri prekupčevanju, se pridruži De Niru. Stric Naim ga vabi naj pride v Zahodni Bejrut. Basim se je želel maščevati za vse krivice. Skoraj bi ubil Georgea, najboljšega prijatelja iz otroštva, brata. V deželo so vkorakali Izraelci, znebili se bodo Palestincev, toda Izraelci se jim bodo obesili za vrat. Za vse mu je vseeno, ne mara pa nespoštljivosti, za to je pripravljen ubijati. Zaprli so ga in mučili. Deset tisoč udarcev je padlo po njem. Po vojni se bodo samooklicani poveljniki sprehajali v Armani-jevih oblekah, vojakom pa bo ostala uteha, da so se borili za krščansko stvar. De Niro sovraži jok, on nikoli ne joče, samo strelja in ubija. Mučilnice so v njih samih.
Deset tisoč valov je zdrselo pod tankerjem, ki je Basi-ma odpeljal od doma. Rhea mu je razkazala Pariz in svojo posteljo. V Parizu ni granat, Pariz je nemo mesto, kjer se odkrije ozadje libanonske morije. V tej igri je le neznatna ribica. Kam želi iti? V Rim.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Ormožani poraženi v Ribnici
Stran 12
Namizni tenis
Rojkova četrta na članskem TOP
Strani 12
Gregor Gazvoda
»Štirje mušketirji? Kvečjemu nas bo devet ...«
Strani 13
Boks
Štiri zmage za Boks klub Ring
Stran 13
Bowling
Radio-Tednik pometel s konkurenco
Stran 15
Strelstvo
Rutiniran nastop v finalu prinesel zmago Raušlovi Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prestopni rok
Pučko v Italijo, Firer v Celje, da Silva v Maribor
Takoj po zaključku jesenskega dela prvenstev v 1. in 2. ligi se je začel prestopni rok nogometašev. Ta je že na začetku izjemno živahen, saj novice o prestopih dnevno curljajo iz klubov. Pri Mariboru so po treh odhodih njihovih nogometašev v Palermo (Iličiča, Bačinoviča in Andelkoviča) v svoje vrste zvabili Jovana Vido-
viča iz Domžal in Joaa Gabriela da Silvo iz Olimpije. Slednji je imel za sabo slabšo sezono pri Ljubljančanih, a se je Maribor o njegovih kvalitetah prepričal že pred dobrim letom, ko je Brazilec nastopal še za Labod Dravo. Takrat do prestopa v Maribor ni prišlo zaradi visoke odškodnine, tokrat pa ga je Zlatko Zahovič ujel celo brez
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Firer je v jesenskem delu dosegel 8 zadetkov za Labod Dravo; kariero bo nadaljeval v Celju.
Foto: Črtomir Goznik
17-letni Matej Pučko je naslednji mladi nogometaš, ki odhaja iz Kidričevega; odslej bo branil barve Chieva.
nje; Olimpija se je namreč uslugam Brazilca odrekla brezplačno ... Na nekoliko težko razumno politiko kadriranja kaže še en Olimpijin primer: najprej se odrečejo uslugam Sebastja-na Cimirotiča, ko pa si ta poišče nov klub (Koper), pa hitro sporočijo, da ima Cimirotič z njimi še veljavno pogodbo .
Zanimivo je tudi pri naših drugoligaših, Labodu Dravi in Aluminiju. Iz Kidričevega
Joao Gabriel da Silva v dresu Laboda Drave - Maribor je Brazilca že takrat želel zvabiti v svoje vrste.
je namreč prišla vest, da se nadarjeni 17-letni Matej Puč-ko seli v Italijo, natančneje v Verono k ekipi Chieva (zanj v članski vrsti nastopata Boštjan Cesar in Bojan Jokič). Italijani so očitno »odkrili« slovenske nogometaše, saj se kolonija Slovencev na »škornju« povečuje iz tedna v teden: zadnji so z Italijani sklenili pogodbe Denis Šmej (Chievo, prej Rudar Velenje), Enej Jelenič (Genoa, prej Koper) in Jasmin Kurtič (Palermo, prej Hit Gorica).
Iz ptujskega drugoligaša so potrdili vest, da jih zapušča najboljši strelec (8 zadetkov) v jesenskem delu Ivan Firer. Le-ta bo kariero nadaljeval v Celju, kjer so pokazali največ zanimanja za njegove usluge. Firer si je močno želel preizkusa v 1. ligi, zato mu vodilni možje ptujskega kluba niso delali ovir pri prestopu (z Labodom Dravo je imel sicer sklenjeno amatersko pogodbo). Vrzel bodo na Ptuju zagotovo poskušali kar najhitreje zapolniti, še posebej zaradi tega, ker se za usluge nekaterih drugih nogometašev, predvsem mlajših, zanima še nekaj klubov.
Medtem ko je Firer sklenil pogodbo s Celjani, pa je tam brez nje ostal Gorazd Zajc, ki je nekaj časa igral na Ptuju: trener Stane Bevc ga je namreč postavil na »transfer listo.
Jože Mohorič
Atletika • AK CP Ptuj
Kolariceva trdo trenirala na Portugalskem
Večji del decembra, natančneje tri tedne, je najboljša ptujska atletinja Nina Kolarič preživela na pripravah na Portugalskem. V ugodnih klimatskih in vremenskih razmerah se je skupaj s tekačico Sonjo Roman, najboljšo slovensko atletinjo letošnje sezone, pripravljala na nove tekmovalne izzive, ki so pred njo. Marca naslednje leto jo v Parizu čaka dvoransko evropsko prvenstvo, nato pa še svetovno prvenstvo na prostem v Daeguju v Južni Koreji, ki bo potekalo konec avgusta. V naslednji sezoni si želi Kolaričeva priskakati tudi vozovnico za olimpijske igre v Londonu.
»Načrt priprav je bil usmerjen v postopno prehajanje treninga iz bazične priprave v predtekmovalno obdobje. Postorjeni so prvi koraki v skakalni trening, ki ima poudarek na kontroli stabilnosti gležnja in seveda utrjevanju le-tega, saj mi je v prejšnjih dveh sezonah povzročil nemalo težav. Večino priprav sem na žalost morala opraviti sama oziroma ob pomoči mojega menedžer-ja, sicer trenerja od Romanove, ki je nadomestiti mojega trenerja, saj je zaradi višje sile moral zapustiti priprave predčasno. Priprave so potekale po
začrtanem planu. Vesela sem, da sem lahko opravila vse načrtovane treninge in mislim, da mi gre zelo dobro za ta čas. Najbolj sem vesela, da sedaj, ko sem pričela skakati, ne čutim bolečin v gležnju. Upam, da bo tako ostalo in da bom lahko pozimi nemoteno tekmovala in dosegla zastavljene cilje,« je ob vrnitvi iz priprav na jugu Portugalske povedla Kolariceva. Veseli se, da bo lahko praznike preživela med domačimi, obenem pa se bo spočila od napornih treh tednov, saj sedaj sledi teden manj napornih treningov, kar pomeni samo po en trening na dan.
Dobra novica za članico Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je prejšnji teden prišla tudi iz Atletske zveze Slovenije, kjer je upravni odbor prejšnji teden potrdil program dela reprezentančnih selekcij v letu 2011. Kolaričeva je bila poleg še devetih članov (Boštjan Buč, Primož Kozmus, Rožle Prezelj, Martina Ratej, Snežana Rodič, Sonja Roman, Marija Šestak, Tina Šutej in Miran Vodovnik) uvrščena v vrhunsko atletsko selekcijo. Omenjeni skupini atletska zveza krije pomemben del stroškov priprav.
Uroš Esih
Na pripravah na Portugalskem je Kolaričeva veliko pozornosti namenila skakalnemu treningu.
Rokomet • 1. A SRL (m), 15. krog
41-letni Torlo zaustavil Ormožane
Božična želja Ormožanov je zmaga proti Slovanu
Ekipe v 1. SRL so v decembru 2010 igrale v ritmu sobota - sreda - sobota, ki je številne rokometaše že dobro načel in tako tudi poškodbe krojijo usodo nekaterim klubom. 16. krog, ki je zadnji v letu 2010, ponuja nekaj zanimivih tekem. Derbi kroga bo odigran v Velenju, kjer gostuje Trimo. Med zanimivejše tekme spadajo tudi srečanja Loka - Krka, Slovenj Gradec -Maribor in Jeruzalem - Slovan, saj gre za ekipe, ki se
borijo za 6. mesto, ki še vodi v Ligo za prvaka.
Jeruzalem Ormož - Slovan Ljubljana; NAŠ TIP: 1
Obe ekipi bosta na Hardeku lovili zadnji vlak za Ligo za prvaka. Tekma bo tako izrednega pomena in točke bodo štele dvojno. Slovan ima v svojih vrstah solidnega vratarja Gregorja Župiča in visoko, vendar počasno zunanjo linijo Čemas - Abutovic - Božovic. Na črti bo treba popaziti na vedno neugodnega Kolo-perja. Ormožane pot do zmage vodi preko hitre igre v napadu in seveda borbene igre v obrambi. Tekma bo v sredo, 22. decembra, ob 19. uri v Športni dvorani na Hardeku.
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Belec (Jeruzalem Ormož)
lepih 19 obramb.
UK
Namizni tenis • 1. TOP
Zafosnik prvi, Rojkova četrta
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko (NTK Ptuj) je na prvem TOP v Izoli osvojila 4. mesto.
Ribnica R. h. - Jeruzalem Ormož 32:29 (18:15)
JERUZALEM: G. Čudič, Belec (13 obramb - 2 x 7m), S. Žuran; Korpar 2, Krabonja 2, Bogadi 1, Gorenšek 4, Radujkovic, B. Čudič 4, Ivanuša 1, Sok 6, Hebar, Kljajic 1, R. Žuran 6 (2), Kukec 2, Špegel. Trener: Aleš
Filipčič
SEDEMMETROVKE: Ribnica 6/4;
1. A SRL (m)
REZULTATI 15. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož 32:29 (18:15), Celje Pivovarna Laško - Ci-mos Koper 39:34 (20:16), Slovan
-	Loka 29:33 (16:16), Trimo Trebnje
-	Šmartno 33:25 (16:12), Maribor Branik - Gorenje 24:33 (10:17), Krka
-	Slovenj Gradec 36:31 (19:12).
1. GORENJE 14	14	0	0	28
2. CIMOS KOPER 15	11	1	3	23
3. CELJE PIVO. LAŠKO 14	10	0	4	20
4. TRIMO TREBNJE 15	9	1	5	19
5. LOKA 15	7	3	5	17
6. KRKA 14	6	2	6	14
7. MARIBOR BRANIK 15	5	3	7	13
8. RIBNICA RIKO HISE 15	6	1	8	13
9. SLOVAN 15	5	0	10	10
10. JERUZ. ORMOŽ 14	5	0	9	10
11. SLOVENJ GRADEC 15	3	0	12	6
12. ŠMARTNO 15	1	1	13	3
Moškanjci Gorišni-ca - Dobova 29:30 (18:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 6, Zorli 2, Lukaček, Kle-menčič, Valenko, Arnuš 2, Balas 2, Lozinšek 6, Golob, Cvetko, Koražija
1,	Preac 5, Firbas 3, Dimec 2, Sov-dat. Trener: Sebastjan Oblak.
V soboto zvečer so si domači rokometaši veliko obetali od srečanja proti drugouvrščeni Dobovi. Najprej so jim hoteli vrniti za poraz v Dobovi, predvsem pa so si želeli dve točki, saj se pridobljene med ekipami, ki gredo v končnico, prenašajo s seboj.
Temu primerna je bila tudi igra. Domači rokometaši so igrali dobro in si v prvem polčasu priigrali že visoko prednost, 17:10. Gostje iz Dobove so do odmora ustavili nalete
2.	SRL (m) - vzhod
Prvi del prvenstva v 2. ligi - vzhod je praktično pred razpletom. Prve tri ekipe (Dol Tki Hrastnik, Dobova in Moškanjci - Gorišnica) so se že uvrstili v ligo za prvaka, medtem ko se za četrto mesto borita Radeče MIK Celje in Arcont Radgona. Če bi bili četrti Radečani, potem bi to najbolj odgovarjalo rokometašem iz Gorišni-ce, ki bi v tem primeru v končnico nesli tri točke, sicer samo s točko, ki so jo osvojili v dveh srečanjih proti Radgoni.
REZULTATI 11. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Dobova 29:30, Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj 36:32, Brežice - Radeče MIK Celje 20:24, Arcont Radgona - Pomurje 36:25.
1.	DOL TKI HRASTNIK 11 10 0 1 20
2.	DOBOVA	11 10 0 1 20
3.	MOŠKANJCI - GOR. 11 6 2 3 14
4.ARCONTRADGONA	11 4 3 4 11
5.	RADEČE MIK CELJE 11	4	16	9
6.	DRAVA PTUJ 11	3	1 7	7
7.	BREŽICE	11	2	0 9	4
8.	POMURJE 11	1	1 9	3
Jeruzalem 4/2. IZKLJUČITVE: Ribnica -.; Jeruzalem 2 minuti. IGRALEC TEKME: Mustafa Torlo (Ribnica R. h.)
Jeruzalemčkom v Ribnici ni uspelo osvojiti točk, ki bi jih vrnile »med žive« glede uvrstitve v Ligo za prvaka. Ribničani so vodili skozi celotno tekmo, v 23. minuti tudi s prednostjo petih točk, 14:9. V 45. minuti so se gostje iz Ormoža približali le na gol zaostanka, 25:24, ob tem pa zapravili sedemmetrov-ko (R. Žuran) ter štiri napade zapored. Napake Vinarjev so s pridom izkoristili gostitelji, ki so štiri minute pred koncem povedli s kar 7 točkami prednosti, 32:25. Do konca je Jeruzalemu uspel delni izid 4:0 s katerim so omilili poraz. Junak
domačih in uspeli znižati njihovo vodstvo na samo tri točke zaostanka.
Nadaljevanje srečanja pa ni potekalo po željah rokometa-šev Moškanjcev-Gorišnice, saj je njihova prednost kopnela, pa tudi igra ni bila več takšna kot v prvem polčasu. Če k temu dodamo še nekaj sumljivih žog, ki sta jih sodnika Niko-lič in Štern »podarila« Dobov-čanom, potem je razumljivo prišlo do izenačenja na 22:22. V 52. minuti so gostje povedli 25:26 in sedaj so bili domačini tisti, ki so lovili goste. Imeli so še dovolj možnosti za vsaj točko, vendar je Petek zastreljal strel iz sedmih metrov, gostje pa so v naslednjem napadu po-vedli za plus dva, kar je bilo na
tekme je bil 41-letni vratar Ribnice Mustafa Torlo, ki je zbral
koncu dovolj za srečno in spretno zmago.
Danilo Klajnšek
Dober odpor Drave: Dol TKI Hrastnik -Drava Ptuj 36:32 (13:13)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 1, Ferk 1, Janžekovič 2, Verdenik 2, Bračič 5, Bezjak 11, Požar L. 1, Fri-drih 2, Pukšič 4, Dogša, Zolar 1, Zo-lar 2, Bedenik. Trener: Ladislav Sabo
Zaradi službene odsotnosti Milan Baklana je tokratno srečanje s Hrastnikom vodil Ladislav Sabo, ki je z ekipo nudil zelo dober odpor favorizira-nim domačinom, kandidatom
za napredovanje v 1. B-ligo. To je bila za dravaše tretja tekma v zaporednem nizu proti prvim trem moštvom. Po težkem porazu na domači tekmi s sosedi iz Gorišnice so tokrat Ptujčani prikazali dober rokomet in znova dokazali, da jim ne manjka veliko, da bi bili povsem enakovredni najboljšim. V prvem polčasu so mladi dravaši pove-dli in vodili praktično ves prvi polčas; največ za štiri zadetke (5:9). Po rezultatu 10:13 so gostje ob koncu 1. polčasa popustili in dovolili, da so izkušenej-ši domačini izenačili. V prvem delu igre se je izkazal vratar Drave Maksimiljan Dogša, ki je predstavljal visoko oviro za nasprotnikove rokometaše.
V drugem delu so bili domačini tisti, ki so imeli vseskozi re-zultatsko prednost. Kljub temu pa je bila tekma še vedno negotova in zanimiva. Nazadnje je bil rezultat izenačen na 28:28. Tesno je bilo še ob samem koncu tekme, ko so Ptujčani zaostajali le za dva gola 31:33. Izkušenost je bila zopet tista okoliščina, ki je tehtnico prevesila v korist domačinov. Nekaj zgrešenih lepih priložnosti v delu tekme, ko se je rezultat »lomil«, je prineslo zmago domačemu moštvu. Kljub vsemu so Ptujčani v Hrastniku pustili odličen vtis. Na tekmi so vsi dobili priložnost in prav vsi igralci so se vpisali med strelce. To so okoliščine, ki obetajo.
tp
Ladislav Sabo, pomočnik trenerja Drave: »Sama tekma je bila na kakovostnem nivoju in zelo borbena. Kljub porazu bi čestital fantom, saj so prikazali dober rokomet, igralci pa so se držali navodil pred tekmo. Ob koncu sta nam nezbranost in pomanjkanje izkušenj odnesla zmago.«
Takoj po koncu prvega dela tekmovanja v 1. moški in ženski namiznoteniški ligi je v Izoli potekal prvi članski odprti turnir za igralke in igralce v dveh kakovostnih skupinah, na katerem so nastopili tudi ptujski igralci in igralke. Med dekleti sta v prvi skupini nastopili članici ptujskega NTK Ptuj Vesna Rojko in Ivana Zera. Vesna je na koncu zasedla četrto mesto: zmagala je na sedmih dvobojih ter izgubila štiri. Ivana Zera je osvojila deveto mesto (štiri zmage in sedem porazov). V klubskem obračunu je slavila Ivana, ki je premagala Vesno 3:2. Prvo mesto je osvojila Martina Safran (tujina), ki je nekoč igrala za ptujsko ekipo (premagala je vse tekmice). Druga je bila Manca Fajmut (Fužinar Interdiskont), ki je devetkrat
V derbiju kroga so Veterani premagali ekipo TK Štraf in postali vodilna ekipa druge lige. Domači derbi med TK Skorba in TK Skorba Gad je dobila slednja in po nesrečnih porazih v prejšnjih krogih končno prvič zmagala. PPS Ptuj je imel lahko delo s svojimi tekmeci, saj so igralci Civisa osvojili le šest iger. Liga se bo s tekmami 5. kroga v 1. ligi nadaljevala po novoletnih praznikih, 8. 1. 2011.
REZULTATI 4. KROGA: Veterani
-	TK Štraf 3:0 (Šebela - Krajnc 9:4, Merc - Cajnkar 9:3, Tumpej/Pušnik
-	Cajnkar/Korošec 9:3); PSS Ptuj
-	Civis Ptuj 3:0 (Čajič - Bezjak 9:1,
zmagala in dvakrat izgubila. V 2. skupini je nastopila Vesna Terbuc, ki je bila četrta, dosegla pa je sedem zmag.
V moški konkurenci sta iz NTK Ptuj nastopila Danilo Pi-ljak in Bojan Pavič ter Ptujčan v dresu državnih prvakov iz Maribora Gregor Zafoštnik. Slednji je tudi osvojil 1. mesto z devetimi zmagami in dvema porazoma. Danilo Piljak je osvojil šesto mesto, od tega je šestkrat zmagal in petkrat izgubil. Danilo pa je imel tudi precej smole, saj je kar štirikrat izgubil po igri v petem nizu 2:3. Izkušeni Bojan Pavič je zasedel mesto za Piljakom (dosegel je pet zmag in šest porazov). V klubskem obračunu je bil uspešnejši Danilo Piljak s 3:1.
Danilo Klajnšek
Čeh - Kralj 9:3, Čajič/Čeh - Bezjak/ Kralj 9:2); TK Skorba - TK Skorba
Gad 1:2 (Ules - Šlamberger 0:9, Ha-zimali - Intihar 9:6, Hazimali/Žitnik - Ogrinc/Drobnič 4:9).
	točke	gemi
1. VETERANI	10	101
2. PSS PTUJ	8	93
3. TK ŠTRAF	7	86
4. TK SKORBA	7	84
5. TK SKORBA GAD	4	74
6. CIVIS PTUJ	0	15
1. liga
Pari 5. kroga (8. 1.): 8.30: Hiša Kager - TC Goja, Hortikultura - Trgovine Jager; 11.45: TK Šumari - TK Gorišnica.
JM
Ekipa TK Skorba Gad (na fotografiji) je v lokalnem obračunu ugnala ekipo TK Skorba.
Rokomet • 2. SRL (m) - vzhod
Gorišničanom ni zadostovalo +7
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Preac (Moškanjci-Gorišnica) je proti Dobovi dosegel pet zadetkov.
Tenis • 2. zimska liga
Gadje pokazali zobe
3. DOL VZHOD (ž)				
REZULTATI 11. KROGA: Formis II.				
- AC Prstec Ptuj 0:3, Nova KBM Bra-				
nik II. - Turbina 3:0, Maribor			-	ZM
Ljutomer 3:0.				
1. NOVA KBM BRANIK II.	9	9	0	27
2. AC PRSTEC PTUJ	9	8	1	24
3. GALEJA	9	6	3	17
4. TURBINA	10	6	4	16
5. FORMIS II.	10	2	8	6
6. ZM LJUTOMER	9	1	8	6
7. MARIBOR	10	1	9	3
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Zmaga pred odmorom
Formis II - ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3 (-18, -18, -17)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Horvat, Vidovič, Andjelkovič, Krajnc, Intihar, Vindiš, Kramberger, Kosi, Leskovar, Zupanič, Islamovič. Trenerka: Jasna Zajšek.
Zadnja letošnja prvenstvena tekma v Slivnici med drugo ekipo Formisa in AC Prstec je po pričakovanjih pripadla Ptuj-čankam. Po uri igre je bil rezultat 3:0 v nizih. Gostje so prišle do zmage z rutinirano in kvalitetno igro, saj domačinke med srečanjem niso naredile prevelikega števila tehničnih napak: Ptujčanke so dosegle kar veliko direktnih točk. Glavne odlike na poti do zmage so bile natančno odigrane napadalne akcije, servis in dober blok. Pri serviranju je bila skozi celotno srečanje najbolj natančna in nepredvidljiva Nika Intihar, ki je že z začetnim udarcem razbijala gostujočo igro. V ptujski igri so bile v zaključkih napadov najbolj uspešne Vidovi-čeva, Horvatova in Kranjčeva, ki je tudi dosegla največ točk, kar 16. Omenjene tri igralke so ponesle ekipo in ponovno dokazale, da bi lahko brez težav nastopale tudi v višjem razredu tekmovanja.
Sicer sta prva dva seta pripadla Ptujčankam 25:18, potem ko so ves čas vodile in so rutini-rano nabirale točke. V tretjem setu je druga ekipa Formisa
povedla za tri točke, a malo odločnejša igra ptujskih odbojka-ric je z nizom zaporednih točk rezultatsko postavila zadeve na svoje mesto. To je bila osma zmaga v devetih srečanjih za ŽOK AC Prstec Ptuj. Prvi del tekmovalne sezone 2010/2011 je ocenil menedžer in vodja kluba Štefan Vrbnjak: »Skozi ves ta prvi del so naše odbojka-rice igrale dobro, saj so gladko zmagovale. Edini spodrsljaj je bil poraz 3:0 v Mariboru proti drugi ekipi Nove KBM. Naša trenerka Jasna Zajšek je ob izkušenih igralkah dala veliko priložnosti tudi našim mladim odbojkaricam, ki so se lahko marsikaj naučile. Na ta domači kader se bomo lahko naslonili v prihodnjih sezonah.«
Za ptujske odbojkarice v naslednjem obdobju sledi kratka pavza, treninge bodo nadaljevale 5. januarja. Prvenstvo se bo nadaljevalo šele 29. januarja, v tem času naj bi Ptujčanke odigrale tri pripravljalne prijateljske tekme.
David Breznik
Lokostrelstvo
Na mednarodnem lokostrelskem turnirju v Varaždinu je sodelovalo 190 tekmovalcev, odlično so nastopili tudi člani ljutomerske sekcije TVD Partizan. Matija Režonja je pri mlajših dečkih zmagal, tretje mesto pa so osvojili Dejan Perčič (dečki), Doroteja Žitnik (kadetinje) in Uroš Vrbančič (veterani).
NŠ
Boks • 1. liga, 3. krog
Štiri zmage za Boks klub Ring
Boks klub Ring je bil v športni dvorani Gimnazije Ptuj v nedeljo gostitelj 3. kroga 1. slovenske lige v boksu. V ringu smo videli 22 boksarjev in dve boksarki iz devetih slovenskih klubov. Ne glede na dejstvo, da gre za amaterski boks, smo videli pri nastopajočih veliko znanja, prav tako pa je liga prinesla, da se v klubih bolje dela predvsem z mladimi. Ptujski klub je imel rekordnih devet predstavnikov: Marcel Gojko-šek, Nino Milošič, Blaž Škerja-nec, Aleš Kujovec, Uroš Šegula, Nejc Nedeljko, Jernej Gajšek, Marko Makovec in Rok Dolenc. Ringovci so zmagali na štirih tekmah, na tiho so upal na še boljši izkupiček.
V kadetski kategoriji do 60 kilogramov je bil mladi Marcel Gojkošek v svoji drugi borbi za odtenek boljši od Mariborčana Valentina Lorenčiča. Nepopustljivost je do zmage pripeljala Nina Milošiča pri mladincih, saj je v zelo izenačenem dvoboju sicer po enoglasni sodniški odločitvi premagal Žana Ajdnika iz BK Slovenska Bistrica. Pri članih so Ptujčani vpisali le dve zmagi. Trenutno najboljši boksar Boks kluba Ring Marko Makovec je z napadalno usmerjeno taktiko in natančnim spektrom vseh udarcev suvereno po točkah z 31:13 premagal Mariborčana Marka Roškerja. V kategoriji do 91 kilogramov je suvereno brez večjih težav v ringu slavil Rok Dolenc. Najbolj izenačena in aktivna borba je bila med domačinom Blažom Škrjan-cem, ki je v odlični formi, in Denisom Zverom iz Boks kluba Golden Globe iz Ljubljane, v kateri so v gostujočo smer odločile malenkosti in kakšen bolj natančen udarec. Prav tako pa so bili blizu zmage tudi Kujo-vec, Gajšek in Nedeljko. Prvič se je v ligi predstavil tudi
Foto: Črtomir Goznik
Marko Makovec (BK Ring Ptuj) je dosegel eno izmed štirih zmag za svojo ekipo.
Uroš Šegula, ki je bil v revijal-nem delu prešibek nasprotnik Bojanu Dražetiču. Vseh devet domačih nastopov je ocenil glavni trener v BK Ring iz Ptuja Ivan Pučko: »Lahko sem zadovoljen s tem, kar so pokazali naši mladi boksarji. Iz kroga v krog je viden napredek, kar je
zagotovo najpomembnejše za njihov razvoj. Dobri rezultati po treh krogih so očitno dokaz, da dobro delamo.«
V tretjem krogu 1. slovenske lige je ptujski klub dobil novih 17 točk in ima skupno v ligi sedaj že 39 točk. Pred drugou-vrščenim klubom iz Slovenske
Bistrice imajo veliko prednost 24 točk, tako da je na dobri poti k ubranitvi naslova ekipnega državnega prvaka. Naslednji, četrti izmed šestih krogov bo na sporedu ob koncu januarja prihodnje leto, ko bo gostitelj Boksarski klub FC iz Ljubljane.
David Breznik
Rezultati 3. kroga 1. SBL:
-	članice do 54. kg: Aleksandra Šnajder (BK Maribor) - Mateja Rajterič (DVBC Academy) 2:0
-	kadeti do 60. kg: Marcel Gojkošek (BK Ring) - Valentin Lorenčič (BK Maribor) 2:0
-	mladinci do 75. kg: Nino Milošič (BK Ring) - Žan Ajdnik (BK Slovenska Bistrica) 2:0
-	člani do 60. kg: Blaž Škrjanec (BK Ring) - Denis Zver (BK Golden Globe Ljubljana) 0:2
-	člani do 64. kg: Aleš Kujovec (BK Ring) - Simon Dovč (BK FC Ljubljana) 0:2
-	člani do 69. kg: Uroš Šegula (BK Ring) - Bojan Dražetič (BK Barje) 0:2
-	člani do 69. kg: Nejc Nedeljko (BK Ring) - Jaka Kovačič (BK Ljubljana) 0:2
-	člani do 75. kg: Matic Zalaznik (BK Domžale) -Dejan Stoilov (BK Golden Globe) 2:0
-	člani do 75. kg: Jernej Gajšek (BK Ring) - Davor Pavlovič (BK FC Ljubljana) 0:2
-	člani do 75. kg: Marko Makovec (BK Ring) - Marko Rošker (BK Maribor) 2:0
-	člani do 81. kg: Luka Škof (BK Koper) - Aljaž Ven-ko (BK Slovenska Bistrica) 0:2
-	člani do 91. kg: Rok Dolenc (BK Ring) - Grega Kmetec (BK Slovenska Bistrica) 2:0
Vrstni red po 3. krogu 1. SBL:
1.	BK Ring Ptuj 39 točk
2.	BK Slovenska Bistrica 15 točk
3.	BK Ljubljana 13 točk
Kolesarstvo • Gregor Gazvoda, KK Perutnina Ptuj
»štirje mušketirji? Kvečjemu nas bo devet ...«
Po obdobju, ki ga je zaznamovalo potepanje po tujini, se v sezoni 2011 na Ptuj vrača Gregor Gazvoda. Nekoč je že blestel v dresu Perutnine Ptuj, sedaj pa se vrača na »kraj zločina«. Z Gregorjem Gaz-vodo je Kolesarski klub Perutnina Ptuj dobil odličnega kolesarja, poleg tega pa bo Mariborčan zadostil še »človeškim« kriterijem, na katere v zadnjem času precej stavijo v ptujskem kolesarskem klubu, ki bo v prihodnji sezoni nastopal z licenco »continental«.
V	sezoni 2010 ste nastopali za avstrijsko ekipo Arbo KTM. Kakšne vzporednice bi lahko potegnili glede organiziranosti klubov v Avstriji in pri nas?
GG: »Kar se tiče organiziranosti klubov v Avstriji, lahko povem, da je organiziranost le-teh precej podobna klubom v Sloveniji. Vseeno pa se mi zdi, da je pri nas nivo strokovnosti tako kolesarskih delavcev kot tudi kolesarjev samih na precej višjem nivoju.«
V	sezoni 2011 se ponovno vračate v staro jato na Ptuj. Kaj je bil vaš glavni motiv pri vrnitvi v najstarejše slovensko mesto?
GG: »Glavni motiv za vrnitev je bil prav v organiziranosti, oziroma homogenosti ekipe. Homogenost sem pogrešal tako v
Avstriji kot leto poprej pri Japoncih.«
Glede na to, da ste v preteklosti že več kot uspešno nosili dres Perutnine Ptuj, ste tudi v tej sezoni spremljali izjemne uspehe ptujskih kolesarjev, vaših bivših in tudi bodočih kolegov?
GG: »Kolesar vedno spremlja rezultate svojih kolegov, zato sem seveda spremljal tudi rezultate Perutnine Ptuj v letošnjem letu. Skupaj smo nastopili tudi na nekaterih dirkah v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem.«
Kolesarski klub Perutnina Ptuj je v letošnji sezoni dosegel rezultate, ki jih bo v prihodnosti težko doseči ali celo preseči, čeprav bo ekipa drugo leto spet »continental«. Je to za vas in za ostale člane še dodaten motiv?
GG: »Vsekakor se bomo vsi trudili potrditi dejstvo, da rezultati v letošnjem letu niso bili nikakršno naključje, temveč odraz trdega dela, homogenosti, izkušenj, drznosti in vsega, kar je za dober rezultat potrebno.«
V prvi vrsti je bilo za letošnje uspehe Ptujčanov »krivo« prijateljstvo in homogenost ekipe. Določena hierarhija pa je vendarle obstajala. Vlečni konji so bili Marin, Vrečer
in Mugerli. Verjetno boste sedaj skupaj tvorili ekipo »štirih mušketirjev«. Kašna bo vaša vloga, kje lahko največ pomagate; letos ste med drugim ponovno osvojili naslov na DP v kronometru?
GG: »V podrobnosti se še ne želim spuščati, vendar menim, da je ekipo okrepilo nekaj močnih kolesarjev. To pomeni, da ne bo govora o »štirih mušketirjih«, ampak kvečjemu devetih ... Se pa praktično z vsemi kolesarji dokaj dobro poznamo in zato vemo, kje lahko kdo na koga računa.«
Ceprav je do nove sezone še kar nekaj časa, pa vendarle: kakšni so cilji ekipe in vas osebno v prihajajoči sezoni?
GG: »O konkretnih ciljih še ne želim razpravljati, saj program za naslednjo sezono še ni povsem dokončan, vsekakor pa so vedno v ospredju pomembne dirke na domačih tleh.«
Bližamo se praznikom, ki so tudi čas želja in voščil. Kaj si najbolj želite v prihajajočem letu in kaj želite drugim?
GG: »Bralcem, sotekmovalcem kot tudi sebi želim predvsem zdravja in seveda tudi kanček športne sreče!«
Tadej Podvršek
Direktor KK Perutnina Ptuj Rene Glavnik in Gregor pogodbe.
Foto: Marjan Keiner
Gazvoda ob podpisu
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj, ZLMN Ormož
Ekipa Bar Saš, vodilna ekipa 1. lige MNZ Ptuj
Polenšak - Super Team 0:3, Sport club M - NK Bistrica 2:7, Bar Gloria - ŠD Ptujska Gora 1:3.
Prvi vrhunec sezone od vrhuncev sezone. V 1. rangu so se	Bar Saš in Majolka. V dinamični
med seboj pomerile ekipe, ki so do	predstavi so na koncu več znanja
V nedeljskem 4. krogu Zimske lige tega kroga zasedale prva štiri mesta.	pokazali nogometaši Bara Saš, ki so
malega nogometa smo videli enega Najprej sta na parket stopili moštvi	slavili s 4:2, kljub temu da so zaosta-
jali, saj so igralci Majolke zadeli že po 44 sekundah srečanja. Prvo ime srečanja je bil z dvema zadetkoma Damir Zagoršek. Zalo odmeven in spektakularen je bil tudi obračun med Markom 69 Agencijo As in Poe-toviem Linde plini. S 5:3 so ga dobili »večni zmagovalci« lige Poetovio, ki je tokrat nastopila v popolni postavi (Pukšič, Nastja in Aleš Čeh, Emeršič, Kelenc, Klinger ...). Doris Kelenc, nekdanji nogometaš Laboda Drave, sedaj pa Rudarja iz Velenja, je dosegel 3 zadetke. Dodajmo še, da si je omenjena derbija ogledalo ogromno število ljubiteljev malega nogometa (krepko čez 200), ki so imeli kaj videti.
tp
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 5. KROGA: Mitmau -ŠD Vitomarci 2:1, ŠD Rim - ŠD Jur-šinci 3:1, Mogg - Hobit Pub Apače 6:1, Bar Saš - KMN Majolka 4:2, Mark 69 Agencija AS - Poetovio Lin-
1. AS EVROAVTO 5	4	G	1	16:6	12
2. SUPER TEAM 5	4	G	1	16:8	12
3. KPŠ 5	4	G	1	12:6	12
4. BAR GLORIA 5	2	G	3	12:12	6
5. PTUJSKA GORA 5	2	G	3	5:1G	6
6. SPORT CLUB M 5	2	G	3	9:15	6
7. NK BISTRICA 5	1	G	4	14:18	3
8. ŠD POLENŠAK 5	1	G	4	7:16	3
DK
ZLMN ORMOŽ: Jerebič Črni ribič novi vodeči
REZULTATI 6. KROGA (sobota, 18. 12.): Mladost Miklavž - KOŠ 3:2, Jerebič Črni Ribič - Bar Gaja Ivanjkovci 6:1, Furija - Akord Bar 0:1, Inox ograje Majcen - Bar Maček 3:2, Beno Udrih Team - Portai Cvetkovci.net 2:1, Vičar Transport
Vičanci - Fiposor Aries IT 7:1.
REZULTATI 7. KROGA (nedelja, 19. 12.): KOŠ - Inox ograje Majcen 1:0, Vičar Transport Vičanci - Furija 4:0, Bar Maček - Beno Udrih Team 2:7, Akord Bar - Mladost Miklavž 1:0, Portal Cvetkovci.net - Jerebič Črni Ribič 2:6, Bar Gaja Ivanjkovci -Fiposor Aries IT 2:2.
1 JEREBIČ RIBIČ	7	6 0 1
2.	INOX MAJCEN	7	5	11
3.	AKORD BAR	7	5	11
4.	BENO UDRIH T.	7	5	0 2
5.	VIČAR TRAN.	7	4	12
6.	KOŠ	7	3	3 1
7.	GAJA IVANJ.	7	3	2 2
8. CVETKOVCI.NET 7
9.	BAR MAČEK
10.	MLADOST M.
11.	FIPOSOR
12.	FURIJA
3 3 2 1 G
G G
G A 1 A G 6 1 6
24:9 2G:11 13:8 24:17 22:11 15:12 18:16 16:18 19:21 1G:22 13:31 6:24
18 16 16 15 13 12 11 9 7 3 1 G
uk
Foto: Črtomir Goznik
1. BAR SAŠ	5	4	1	G	21:6	13	v|iivuin>aiinc
							
2. POETOVIO L. P.	5	3	2	G	14:9	11	V ponedeljek, 13. 12., je v telova-
3. KMN MAJOLKA 5		3	G	2	12:1G	9	dnici OŠ Poljčane potekal finale ob-
4. MOGG	5	2	2	1	14:9	8	močnega tekmovanja OŠ v košarki
5. ŠD RIM	5	2	2	1	13:1G	8	za starejše učenke letnika 1996 in
6. MARK 69 AS	5	2	1	2	1G:1G	7	mlajših. Predstavile so se štiri eki-
7. MITMAU	5	2	G	3	7:1G	6	pe, tekme so trajale trikrat po deset
8. ŠD VITOMARCI	5	1	1	3	5:15	4	minut, so slavile Ptujčanke, druge
9. HOBIT PUB	5	1	G	4	6:14	3	so bile Oplotničanke, obe moštvi
1G. ŠD JUTŠINCI	5	G	1	4	1G:19	1	pa sta se uvrstili v 1/4 državnega prvenstva.
2. LIGA - SKUPINA A
REZULTATI 5. KROGA: Club 13 -ŠD Draženci 1:3, ŠD Kenguru - KMN Draženci 0:4, Apolon 11 - SGD in Slikopleskarstvo Goričan 6:1, O Sole Mio - ŠD Pobrežje 4:4.
1.	APOLON 11
2.	ŠD DRAŽENCI
3.	CLUB 13
4.	GORIČAN
5.	ŠD POBREŽJE
6.	O SOLE MIO
7.	KMN DRAŽENCI 5
8.	ŠD KENGURU 5
1 3 1 G G 1
13:9 18:16 16:17 21:18 15:15 9:19 6:17
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Mogg je v tem krogu dosegla najvišjo zmago.
2. LIGA - SKUPINA B
REZULTATI 5. KROGA: Klub ptujskih študentov - As Evroavto 1:4, ŠD
Šolski šport • Košarka
Naprej Ptujčanke in
Rezultati: Oš Poljčane - Oš Olge Meglič 9:33, OŠ Majšperk - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 20:27.
Tekma za 3. mesto: OŠ Poljčane - OŠ Majšperk 6:29
Tekma za 1. mesto: OŠ Olge Me-glič - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 26:12
Vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič,
2.	OŠ Poh. bataljona Oplotnica,
3.	OŠ Majšperk,
4.	OŠ Poljčane.
tp
Ekipa OS Olga Meglič
7
Strelstvo m 18. turnir Samostojnosti Ptuj 2010
Rutiniran nastop v finalu prinesel Raušlovi novo zmago
Foto: Simeon Gönc
V ekipni razvrstitvi 18. izvedbe turnirja Samostojnosti so se še tretje leto zapored tretjega mesta veselili domači strelci SK Ptuj Pe-tlja, za ekipo so nastopali Robert Šimenko, Majda Raušl in Zlatko Kostanjevec, ekipna zmaga je pripadla SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, za katero so streljali Aleksander Ciglarič, Simon Simonič in Boštjan Simonič, priznanja najboljšim pa je podelil prvi mož ptujskih strelcev, predsednik Franc Simonič.
V	nedeljo so na mestnem strelišču na Ptuju domačini iz SK Ptuj organizirali že 18. tradicionalni turnir Samostojnosti Ptuj 2010 v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Na turnirju, ki iz leta v leto pridobiva priljubljenost, je znova tekmovalo lepo število (60) strelcev, od katerih je po 8 najboljših v vsaki disciplini po kvalifikacijah nastopilo še v popoldanskem finalu. Tudi tokrat šele tretji finale v 18-letni zgodovini turnirja ni razočaral, česar so se še posebej veselili številni gledalci in navijali za svoje favorite.
V	disciplini zračne pištole je bilo treba za napredovanje iz kvalifikacij doseči vsaj 375 krogov, grenkobo slabše zadnje serije pa sta kljub takšnemu dosežku občutila Dominik Vnuk in Simon Simonič in ostala brez finala na 9. in 10. mestu. V primerjavi z lanskim turnirjem se je meja finalistov dvignila za zajetnih 5 krogov, od 8 strelcev v finalu, ki vsi nastopajo v 1. slovenski DL, pa je bilo kar pet takšnih, ki so v finalu nastopali tudi na lanskem turnirju, od teh strelcev pa sta se v zadnjih treh letih, odkar poteka finalno streljanje, tja vedno uvrščala le domačinka Majda Raušl in Aleksander Ciglarič. Sle-
dnji kljub drugemu rezultatu iz kvalifikacij s 381 krogi kasneje v finalu ni nastopil in je osvojil končno 8. mesto, najboljši rezultat po rednem delu pa je dosegel njegov moštveni kolega Boštjan Simonič s 382 krogi. Razlike med finalisti so bile majhne, kar je obetalo razburljivo končnico in številna »prehitevanja«. Finale
je najbolje začel Grosupeljčan Mario Hološ in se z dvema deseticama povsem približal Ljubiču in Raušlovi, ki pa sta bolje nadaljevala in se znebila tesnega zasledovalca. Medtem pa se je med trojico na vrhu že odvijal ogorčen boj za prevlado in osvojitev prestižnega naslova turnirskega zmagovalca. Prelomni trenutek je nastopil
v sedmem strelu, v katerem je vodilni Boštjan Simonič zadel še drugo osmico in vodstvo nehote prepustil Raušlovi, vodilnega pa je prehitel tudi Ljubič. V devetem strelu je Ra-ušlova še povečala svojo prednost, ki jo je uspela obdržati do konca (kljub razliki v korist Ljubiča v zadnjem strelu z 1,3 kroga). Najboljši dosežek finala si je pristreljal Ljubič z 99,0 kroga, pred Raušlovo z 98,2 kroga, v finalu pa dobro nastopi tudi drugi Ptujčan Robert Šimenko, ki s tretjim najboljšim dosežkom pridobil eno mesto in osvojil končno 5. mesto, do četrtega pa mu je zmanjkala le desetinka. V ekipni razvrstitvi so novo zmago z dobrim rezultatom 1138 krogov dosegli strelci iz Miklavža, sledila jim je ekipa iz Grosu-plja, še tretje leto zapored pa je 3. mesto osvojila domača ekipa SK Ptuj Petlja.
Med strelci s puško se je finalni obračun za zmago odvil med prvo trojico Ratnik, Mi-halič in Barič, ki si je uspela priboriti zajetnejšo prednost vsaj 4 krogov pred ostalimi zasledovalci. Enak dosežek kot Raušlovi s pištolo pa je s tretjo uvrstitvijo v finale uspel kidri-čevski strelki Klavdiji Pufič, ki je v kvalifikacijah dosegla 384 krogov. V finalu je sicer
Pufičeva izgubila mesto proti Boštjanu Žlaku iz Portoroža in je na koncu dosegla šesti rezultat dneva. Finalni nastop je za en krog iz rok spolzel druge-
mu kidričevskemu strecu Urošu Mohorku, ki je s 379 krogi osvojil 9. mesto, 14. Aleš Pernat 361, 15. Niko Visočnik 353 krogov. V ekipni razvrstitvi so novo zmago dosegli strelci Kolomana Flisarja iz Tišine, drugo mesto so osvojili šaleški strelci Doliča pred tretjimi Ki-dričani.
Simeon Gonc
Rezultati:
Pištola posamezno:
1.	Majda Raušl, PTUJ	381 + 98,2 = 479,2
2.	Cvetko Ljubič, SKO	380 + 99,0 = 479,0
3.	Boštjan Simonič, JKM	382 + 95,8 = 477,8
4.	Mario Hološ, GRO	379 + 96,4 = 475,4
5.	Robert Šimenko, PTUJ	378 + 97,3 = 475,3
6.	Franci Ivanc, GRO	377 + 96,1 = 473,1
7.	Emerik Hodžič, IZO	372 + 92,7 = 467,7
8.	Aleksander Ciglarič, JKM	381 + 0,0 = 381,0 10. Simon Simonič, JUR	375 krogov
12.	Jurček Lamot, KID	371
13.	Ludvik Pšajd, JUR	370
15.	Mirko Moleh, JUR	365
16.	Zlatko Kostanjevec, PTUJ	365
18.	Uroš Pešakovic, PTUJ	363
19.	Niko Pšajd, JUR	362
21.	Rok Pučko, JUR	362
22.	Ivan Druzovič, JUR	359
23.	Simeon Gonc, PTUJ	356
25.	Franc Bedrač, PTUJ	354
26.	Mateja Pešakovic, PTUJ	352
27.	Stanislav Golc, PTUJ	352
28.	David Kekec, JUR	349
30.	Milan Stražišar, PTUJ	347
31.	Igor Premužič, KID	347
32.	Zvonko Hajduk, PTUJ	339
33.	Borut Sagadin, PTUJ	338
34.	Gregor Vesenjak, JUR	333
35.	Matevž Mohorko, KID	332
37.	Sara Rojko, PTUJ	329
38.	Marko Vorih, JUR	327
40.	Jernej Pondelak, JUR	287
41.	Aljoša Habjanič, PTUJ	284
42.	Renata Lagundžin, PTUJ	259 Ekipno pištola:
1.	SD Jožeta Kerenčiča	1138 krogov
2.	SD Grosuplje	1128
3.	SK Petlja Ptuj	1124
4.	SD Štefana Kovača Turnišče	1109
5.	SD Juršinci	1097
6.	SD Slovenske Konjice	1084
7.	SK Ptuj II	1071
8.	SK Ptuj III	1053
9.	SD Kidričevo	1050
10.	SD Juršinci II	1035 Puška posamezno:
1. Saša Marija Ratnik, KFT 391 + 101,9
2.	Matic Barič, GRO
3.	Špela Mihalič, KFT
4.	Rok Rošer, DOL
5.	Boštjan Žlak, POR
6.	Klavdija Pufič, KID
7.	Samo Zelko, KFT
8.	Alain Vidmar, GRO
9.	Uroš Mohorko, KID
14.	Aleš Pernat, KID
15.	Niko Visočnik, KID Ekipno puška:
1.	SD Koloman Flisar Tišina
2.	SD Dolič
3.	SD Kidričevo
4.	SD Leskovec
5.	SD Grosuplje
39G t 1G2,4 39G t 1GG,4 386 t 1G1,3 = 383 t 1GG,2 384 t 97,7 = 381 t 99,2 = 38G t 97,2 = 379
492,9 492,4 49G,4 487,3 483,2 481,9 48G,2 477,2
361 353
1162 1138 1124 1G93 1G78
Šah • 5. Ptuj Open
Domen Krumpačnik zmagal brez poraza
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša trojica s turnirja Ptuj Open Spodnje Podravje 2010: Zan Belšak (2.), Domen Krumpačnik (1.) in Danilo Polajžer (3.)
V organizaciji Šahovskega društva Tehcenter Ptuj se je v nedeljo končal jubilejni, 5. mednarodni turnir Ptuj Open Spodnje Podravje 2010. Turnir je sovpadal v sklop prireditev ob 75-letnici organiziranega šaha na Ptuju in je kljub skromnejšemu nagradnemu skladu privabil kar 38 šahistk in šahi-stov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Svojo priložnost so dobili številni mladi iz šahovskih klubov in društev Destrnika, Gori-šnice ter Radenske, največ pa jih je bilo iz domače šahovske šole, ki jo že nekaj let uspešno vodi MM Danilo Polajžer. Ta je kot glavni organizator in predsednik društva ob zaključku izrazil izredno zadovoljstvo, da je kljub težji finančni situaciji uspelo nadaljevati tradicijo turnirja in da je bil odziv mladih tako velik.
Že po polovici turnirja je bilo jasno, da je dvakratni zmagovalec MM Domen Krumpačnik, član Celjskega šahovskega kluba, tudi tokrat na Ptuj prišel po zmago. Ko je v 4. kolu premagal prvega nosilca, domačega MM Danila Pola-jžerja, dvomov o končnem zmagovalcu ni bilo. Domen je v devetih kolih devetkrat zmagal in je edini neporaženi udeleženec turnirja. Na odličnem drugem mestu je pristal mladi član domačega društva Žan Belšak, ki je edini poraz doživel v sedmem kolu proti kasnejšemu zmagovalcu, sicer pa je zabeležil šest zmag in dva remija. Prijetno je presenetil še drugi domačin Ciril Kužner,
ki je s šestimi točkami ob koncu osvojil šesto mesto in dosegel normo za višjo kategorijo. Vsekakor velja izpostaviti mlade, perspektivne člane iz društva Radenska Pomgrad, posebej še desetletno Hano Nemec, ki je s 4,5 točkami osvojila 19. mesto in prejela posebno nagrado za najbolje uvrščeno žensko na turnirju. Enako število točk je osvojila tudi domačinka Lara Carli, vendar je imela nekoliko slabši naslednji kriterij. Pol točke manj sta osvojili še dve mladi domačinki Alja in Nives Janžekovič, enako pa tudi Andraž Šuta in Marko Zemljarič. Nagrada za najboljšega mladega igralca do 15 let je pripadla Andreju Lapoši iz Radenske, najboljši senior pa je bil neumorni domačin MK Janko Bohak. Sicer pa je organizator turnirja, Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj s knjigo Garija Kasparova nagradil vse mlade udeležence, kar jim bo še dodatna motivacija za delo v naprej. Turnir sta uspešno vodila mednarodni sodnik Boris Žlender in državni sodnik Branko Orešek.
Silva Razlag
Končni vrstni red: Krumpačnik 9 točk, Belšak 7, Polajžer 6,5, Bunjac, Bohak, Kužner 6, Cmor, Vukmirovič, Novak, Jaklin, Nikolič, Kovačič, Lapo-ši, Podkrižnik A., Janžekovič K, Ma-urič, Merc 5, Škvorc, Nemec Hana, Carli Lara 4,5, Kovačec M., Janžekovič Alja, Šuta A., Zemljarič M., Selišek, Meglič, Janžekovič Nives 4, Zagoršek, Prigl, Šuta T. 3,5, Zemljarič Z., Pavalec 3, Brumen 2,5 in Kovačec K. 2 (Vrabič, Črešnik, Ekart in Zupanič so med turnirjem odstopili).
Planinski kotiček
Zdravju naproti - Gora Oljka
Sobota, 15. januar 2011
Največja človekova vrednota je zagotovo zdravje. Njegovega pomena pa se običajno žal zavemo šele, ko je ogroženo ali načeto. Z rednim gibanjem, kjer izstopa zlasti hoja, si nenehno krepimo naše telesno in duševno zdravje. Ta ideja je vodila začetnike tradicionalnega pohoda na goro Oljko, ki imajo vsako leto znova veliko število posnemovalcev. Vabimo tudi vas, da se nam pridružite in storite nekaj za svoje zdravje.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 15. januarja 2011 ob 7.00 na železniški postaji Pragersko (možen odhod z vlakom IC Mura ob 6.45 z železniške postaje Ptuj), od koder se bomo popeljali do Šmar-tnega ob Paki. Pot nas bo vodila na vrh gore Oljke, od koder se odpre širok razgled vse do Kamniško-Savinjskih Alp. V planinskem domu si bomo privoščili daljši počitek z malico. Vsak udeleženec prejme vroč čaj, kartonček pohoda in kuhano jajce kot simbol pohoda. Sestopili bomo čez Vimperk na Polzelo in se z vlakom ob 16.24 vrnili na Pra-gersko.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo ter znaša 7,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 11. januarja 2010, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Bowling • Zaključek podjetniške lige
Radio-Tednik pometel s konkurenco!
Rednemu delo ptujske podjetniške lige tradicionalno sledi zaključek posameznikov, v katerem se merijo predstavniki posameznih ekip za naslov najboljše in najboljšega. V četrtek je bilo zaradi tega v bowling centru še prav posebej vznemirljivo, saj so ob tem pokale za najboljše prejeli tudi predstavniki najboljših ekip.
Izmed 14 ekip se je tekmovanja udeležilo 12 moških in 5 ženskih predstavnic, ki so že v predtekmovanju dosegli dobre rezultate. V izločilne boje se je uvrstilo najboljših 8 moških in 4 ženske (prvi se je pomeril z osmim, drugi s sedmim ..., pri ženskah pa 1-4, 2-3). Po treh igrah je bila med ženskami najboljša Lea Mohorič (MP Ptuj), ki je v polfinalu zanesljivo ugnala Suzano Merlak (Talum). V drugem polfinalu je slavila Monika Kolarič (Ra-dio-Tednik), ki je bila boljša od Danice Šegula (Tames).
Po treh igrah je bil med moškimi na vrhu pričakovano Črtomir Goznik (Radio-Tednik), ki je branil naslov najboljšega iz rednega dela, najbližji zasledovalec pa je bil presenetljivo Jože Vaupotič (VGP Drava). Izločilni boji prinašajo s sabo posebno napetost, saj popravnega izpita tukaj ni več. Največ mirnih živcev in natančnosti so v četrtfinalu pokazali Črtomir Goznik, Robert Šegula (Tames), Jože Vaupotič (VGP Drava) in Sebi Kolednik (Ilkos).
Predstavnika ekipe Radio-Tednik, Monika in Črto, sta na zaključnem tekmovanju posameznikov pokazala največ.
Prva dva sta se »finalu pred finalom« pomerila med sabo v polfinalu, daljšo pa je potegnil Črto, ki je odlično metal v zaključku igre. Njegov tekmec v finalu je bil Sebi Kolednik, ki je izkoristil nekoliko slabšo igro Jožeta Vaupotiča.
Finale se je v obeh konku-rencah odvijal sočasno, zato je bila napetost med številnimi spremljevalci na vrhuncu. Pri fantih je bilo kmalu jasno, da je Črtomir razred zase in da bo z zmago kronal izjemno uspešno sezono, v kateri je osvojil praktično vse, kar se med posamezniki da. Na koncu se je ustavil pri rezultatu 228! Bolj je bilo izenačeno pri dekletih: dolgo časa je kazalo na Leino zmago, a je Monika prav v za-
ključku dosegla tri zaporedne strike in preobrnila rezultat v svojo korist. Oba predstavnika ekipe Radio-Tednik sta tako dosegla prestižno zmago na finalu najboljših posameznikov!
Glavna zvezda zaključne podelitve je bil brez dvoma Črtomir Goznik: prejel je nagrado za najboljšega posameznika rednega dela (povprečje 185,5), postal je najkoristnejši igralec - MVP (zmagal je v 84,62 % dvobojev), dosegel je najboljši rezultat posameznega kroga (857), posamezne igre (298 - 11 zaporednih strikeov + osmica ...) ... Pri ženskah so bile nagrade nekoliko bolj porazdeljene: najboljše povprečje v celotni ligi je imela Danica Šegula (163), ki je postala tudi MVP
Vrstni red, posamezniki:
1.	Črtomir Goznik (Radio-Tednik)
2.	Sebi Kolednik (Ilkos Candles)
3.	Robert Šegula (Tames)
4.	Joža Vaupotič (VGP Drava)
5.	Tadej Vreže (MO Ptuj)
6.	Zvonko Čerček (MP Ptuj)
7.	Gregor Miložič (Saška bar)
8.	Miran Purg (Talum)
9.	Jože Roškar (Elektro Maribor)
10.	Igor Mohorič (Čisto mesto)
11.	Milan Goznik (GAMA gradnje)
12.	Silvester Strauss (DaMoSS)
Vrstni red, posameznice:
1.	Monika Kolarič (Radio-Tednik)
2.	Lea Mohorič (MP Ptuj, d. o. o.)
3.	Suzana Merlak (Talum)
4.	Danica Šegula (Tames)
5.	Ida Veršič (VGP Drava)
(70 %), najvišji posamezni rezultat kroga pa je dosegla Lea Mohorič (724). Pokale za prva tri mesta so prejeli predstavniki ekip Tamesa za 1., VGP Drava za 2. in Mestne občine Ptuj za 3. mesto.
Jože Mohorič
Povezane osebe
Zanimivo je bilo, da so bili prav vsi polfinalisti posredno ali neposredno povezani z družbo Radio-Tednik: Črto je fotograf Štajerskega tednika, Monika dela v računovodstvu, Sebi je športni dopisnik Štajerskega tednika, Lea pa sestra avtorja tega sestavka ...
Foto: Črtomir Goznik
Priznanja za najvišja mesta v ekipnem točkovanju so šla v roke ekipam Tamesa (1.), VGP Drava (2.) in MO Ptuj (3.).
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši trije posamezniki na zaključnejm tekmovanju: Sebi Kole- Najboljše tri posameznice na zaključnem tekmovanju: Suzana dnik (2.), Črtomir Goznik (1.) in Robert Šegula (3.).	Merlak (3.), Monika Kolarič (1.) in Lea Mohorič (2.).
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (5. del)
Intervju s staršema gostiteljema
Moja izmenjava v ZDA ne bi bila mogoča brez dveh izjemnih ljudi - Jima in Nancy Ottman. Za to sem jima zelo hvaležen. Odločil sem se, da opravim intervju z njima in vam ju predstavim.
Moja starša gostitelja Nancy in Jim Ottman
Foto: Aljaž Jeler
Jim živi v Sheboygan Fallsu že vse svoje življenje. Zaposlen je v tovarni Kohler, ki se ukvarja z izdelavo kopalniške opreme. Tam je zaposlen že 33 let. Skozi leta je opravljal različna dela. Sedaj je vodja enega izmed večjih skladišč. Zadolžen je za nadzor vseh pošiljk.
Nancy je odraščala v kraju Elkhart Lake. Ta je oddaljen približno 20 minut vožnje od kraja, kjer živi danes. Dela v tovarni sira Dairy Farmers of America, kjer je zadolžena za upravljanje pakirnega stroja. Skozi leta je upravljala mnogo različnih strojev. To službo opravlja že kar 36 let.
Oba sta srednjih let in po-
Z Jimom Ottmanom
Na šoli so v projektu S plesom od babic do vnučkov obujali spomine na čase babic in dedkov, na ljudsko pesem, običaje in s tem nepogrešljivo povezane ljudske plese. Vsak razred je podrobno raziskal en ljudski ples - od kod izvira, ob kakšnih priložnostih se je plesal, koliko je ples star in podobno. Na koncu so se plese tudi naučili zaplesati.
Večino dela so z učenci opravili kar učitelji sami, za še
ročena. Svojih otrok nimata, imata pa zato »otroke«, ki so bili pri njiju za eno leto na izmenjavi.
S čim se ukvarjata v prostem času? Imata kakšne hobije?
Nancy: Rada igram golf in bowling. Golf igram v poletnih mesecih. Takrat poskušam preživeti čim več časa na golfišču ter izpopolnjevati svojo igro. Enkrat na teden igram tudi v lokalni golf ligi. V zimskem času preživim ponedeljkove večere s prijateljicami iz bowling kluba na bowlingu. Igramo v lokalni bowling ligi, zato je tedenski trening zelo pomemben. Veseli me pletenje, zato nekaj
več informacij iz prve roke pa so povabili zunanje sodelavce, člane različnih folklornih skupin, ki so bdeli nad pravilnostjo plesnih korakov. Učenci so tako glede na svojo starost osvojili plesne korake znanih ljudskih plesov - drobljanc, zibenšrit, klobučkov ples, ša-marjanka ... Na nastopu so bili oblečeni v svoja običajna oblačila, saj je bilo nemogoče zagotoviti dovolj enotnih narodnih noš. Nekateri razredi so se do-
zimskih večerov preživim ob tem. Napletla sem že mnogo odej in kap ter jih podarila sorodnikom.
Jim: V prostem času se ukvarjam z lovom in ribolovom. Čas od septembra pa do konca novembra imam rezerviran za lov. Lovim tako s puško kot tudi z lokom - pa ne z lesenim, doma narejenim, pač pa s kovinskim, samo lovu na-
govorili le glede barve obleke ali dodatkov, tako da so nekateri plesali v črno-belih oblačilih, učenci devetih razredov, ki so predstavili ljubezenski ples, pa so si izbrali rdečo barvo.
Na prireditvi se je predstavila tudi šolska folklorna skupina, ki je pokazala, kako je videti ljudski ples ob malce več vadbe. Zaplesati so nameravali tudi učitelji, a so kmalu ugotovili, da jim za številčnejšo skupino primanjkuje moških
menjenim lokom. Zaradi lova imam nekaj različnih pušk, ki so namenjene vsaka različnemu načinu lova. Pretežno lovim jelene in fazane. V svoji lovski karieri sem ulovil mnogo živali. Pohvalim se lahko z dvema velikima jelenoma, ki ju imam doma postavljena na ogled. V lovskem klubu, v katerega sem včlanjen, učim mlade vse leto pravilne tehni-
plesalcev.
Na nastopu so za glasbo skrbeli šolska etno skupina Guda-lo in številni muzikanti, med katerimi je bilo največ harmonikarjev. Slišali smo tudi zanimiv podatek, da edino mestno šolo na Ormoškem obiskuje kar za razred učencev, ki se pri različnih učiteljih učijo igrati ta instrument.
„Današnji časi so taki, da otroci nimajo izoblikovanega odnosa do preteklosti in tradicije, zato je prav, da si ga izoblikujejo. Skozi te plese so spoznali življenje naših prednikov ter kako veselo in prijetno je lahko takšno plesno druženje. Mislim, da na današnji prireditvi ni bilo učenca, ki pri tem ne bi užival," je cilj projekta povzel Aleksander Šterman, koordinator dogajanja.
Viki Ivanuša
ke streljanja z lokom.
Rad lovim ribe. Pozimi se jih občasno odpravim lovit, a ne pogosto, saj je zunaj zelo mrzlo. Takrat se namreč ribiči odpravijo na zaledenelo jezero, izvrtajo luknjo v led in nato skozi to luknjo lovijo ribe. Najraje imam ribolov spomladi, ko se s prijatelji odpravimo na sever zvezne države, kjer imamo manjšo hišo. Tam lovimo brancine. To me zelo veseli.
Amerika je država mnogih narodov. Od kod izvirajo vajine korenine?
Oba imava nemške korenine. Najini predniki so prišli v ZDA že v 19. stoletju. Zelo težko je sicer ugotoviti točno leto njihovega prihoda. Vzrok za prihod v ZDA je bilo najverjetneje delo. Tukaj so se naselili zaradi ugodne lege za razvoj industrije.
Kdo vaju je navdušil, da sta postala gostitelja tujih dijakov? Kako sta prišla do te ideje?
Zgodilo se je čisto po naključju. Neko nedeljo pred osmimi leti sva videla oglas v cerkvi, da iščejo ameriški dom nekemu dijaku iz Nemčije. Ker sama nimava otrok, sva se odločila, da poskusiva. Želela sva ponuditi priložnost dijakom iz celega sveta, da si izkusijo ameriško kulturo. Tako sva dobila prvega »otroka«, Petra iz Nemčije. Po koncu programa sva imela zelo dobre izkušnje. Minili sta dve leti. Za naslednjega dijaka sva se odločila, ko sva od prijateljev izvedela, da je v našem kraju dijak iz Albanije, Bini. Njegova takratna ameriška družina ga ni obravnavala kot člana družine in odločila sva se, da mu pomagava. Tako sva februarja dobila svojega drugega »otroka«. Ker sva do takrat imela samo dobre izkušnje z gosti-teljstvom dijakov, sva se odločila, da ponudiva svoj dom še enemu dijaku. Tako si prišel ti,
Aljaž.
Ali je dobro znanje angleščine dijaka na izmenjavi za vaju zelo pomembno za uspeh izmenjave?
Ne, najina prejšnja dijaka sta imela zadovoljivo znanje angleščine in sta dopolnila. Na račun njune nepravilne izgovorjave ali nerazumevanja nekaterih besed sva se mnogokrat pošalila. Na koncu je bila njuna angleščina mnogo boljša kot na začetku.
Dijaki, ki gremo na izmenjavo, doživimo ogromno novega in se naučimo veliko novih stvari. Kaj sta se vidva naučila od nas?
Naučila sva se veliko. Spoznala sva drugačne kulture, navade itn. Toliko, kolikor ste se naučili dijaki od naju, sva se tudi midva od vas. Prav zanimivo je opazovati drugačne kulture in jih primerjati z našo. Največja novost, ki sva se je naučila, je, da so kostanji užitni. Nikoli prej nisva poskusila pečenih kostanjev, kljub temu da smo imeli doma drevo kostanj. Ljudje morajo bolj spoštovati in ceniti tuje kulture.
Sta pred mojim prihodom vedela kaj o Sloveniji?
Po pravici povedano sva vedela bolj malo. Ko sva izvedela, da dobiva dijaka iz Slovenije, sva se malo poučila o državi. Kupila sva tudi angleško-slovenski slovar, saj naju zanima, kako so različne besede prevedene v slovenščino. Imava tudi prijateljico slovenskega rodu, ki se vsako leto med počitnicami vrača v Slovenijo. Pokazala nama je slike slovenskih znamenitosti in takoj nama je Slovenija postala še bolj všeč. Zdaj se rada pohvaliva prijateljem, da imava dijaka na izmenjavi iz Slovenije in jim tudi razloživa, kje se nahaja.
Sta imela kakšne izkušnje z izmenjavami ali dijaki na izmenjavi v svoji mladosti?
Nancy V tretjem letniku srednje šole je gostovala na naši šoli dijakinja iz Barba-dosa. Gostovala je pri moji prijateljici, zato sem se veliko družila z njo. To je bilo sredi sedemdesetih let. Že takrat se mi je izmenjava zdela odličen način spoznavanja tuje kulture.
Ali sta me pripravljena obiskati po koncu izmenjave na mojem domu, da se vama nekoliko oddolžim za vajin trud, skrb in vso podporo, ki sem jih deležen?
Seveda. Oba dijaka, ki sta bila na izmenjavi pri naju, sva obiskala že vsaj enkrat. Tudi ona sta nama že vrnila obisk. Z veseljem te bova prišla obiskat in raziskat Slovenijo. Vedno več, ko veva o državi, bolj naju zanima.
Sneg je pobelil ravan. Pokrajina se je odela v zimske barve. Veseli december je v polnem teku. Bralcem Štajerskega tednika želim blagoslovljen božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2011.
Aljaž Jelen, Sheboygan Falls -Podlehnik
Učenci so naučene plese predstavili svojim staršem.	dovali harmonikarji.
Ormož • Z ljudskimi napevi in plesi
Od babic do vnučkov
V soboto so učenci osnovne šole Ormož svojim staršem in širši javnosti predstavili, kaj so zadnje dni počeli v šoli. Kljub temu da je nebo nasulo dobršno mero snega in da marsikatera cesta še ni bila prav očiščena, je bila šolska športna dvorana polna obiskovalcev.
Okoli sveta (59.) • Filip Kovačič
Izraelska varnost
Dnevi v Izraelu so minevali hitro. Res je, da nisem imel časa na pretek, ogledati pa sem si želel toliko. Načrt je bil, da se odpravim proti severu, do obmorskega mesta Haifa, s čudovitimi vrtovi, ki se vzpenjajo nad mestom. Mesto je zgrajeno ob vznožju gore Karmel in ima tako kot veliko drugih impozan-tno zgodovino. Korenine mesta segajo skoraj 3500 let nazaj v pozno bronasto ero. Mesto, ki ima izredno pomembno strateško lego, so v tisočih letih oblegala in osvajala najrazličnejša ljudstva, od Feničanov, Perzij-cev, Hebrejcev, Rimljanov, Bi-zantincev, Arabcev, Križarjev, Otomanov, Egipčanov, Britancev do zadnjih Izraelcev. Zares neverjetno. Zdaj v tem, tretjem največjem izraelskem mestu, živijo pretežno Arabci in Židje. Prvih je dobra desetina. Kar pa me je najbolj presenetilo ob pohajkovanju po mestu, je izredno veliko napisov v ruščini. Šele pozneje sem izvedel, da so v ta del Izraela množično naseljeva-
li Žide iz bivše Sovjetske zveze. Za to, da so izbrali Izrael kot novo domovino, so jih bogato nagradili. Dobili so stanovanja, službe in državljanstvo. Ampak zanimivo, da sem na ulici ruščino slišal pogosteje kot hebrej-ščino. Očitno asimilacija še ni popolnoma uspela ...
Po ogledu okoliških spokojnih krajev si je bilo kar težko zamisliti, v kako politično nestabilnem okolju sem se prehajal. Haifa je bila v preteklosti večkrat deležna napadov sosednje države Libanona in njegovega militantnega krila Hezbolaha. Ni lahko živeti v državi, kjer te obkrožajo sami sovražniki. Ampak prav zato je majhen Izrael, velik le kot Slovenija, izostril svoje vojaške sposobnosti do potankosti. Izraelska visoka tehnologija za varnostne sisteme je priznana po vsem svetu kot najboljša. Uporabljajo jo številna ameriška pa tudi nekatera evropska in druga letališča. Vojaki so pravzaprav vsi. Vedno. Ko sem srečeval mlade Izraelce
V Tel Avivu
Foto: Filip Kovačič
na svojih potovanjih, predvsem na Tajskem jih je ogromno, so mi povedali, da si fantje po zaključku triletnega obveznega služenja vojaškega roka radi privoščijo potovanje okrog sveta ali vsaj nekam daleč. Morajo pa pri tem kar izbirati dežele, kajti veliko jih je takih, ki se izraelskega potnega lista branijo na vse pretege. Ampak še vedno jim ostanejo številne države, ki jih z veseljem gostijo. Čeprav, roko na srce, denar najraje zapravljajo pri svojih. Vsaj tako so mi dejali na Tajskem, ko sem bil na avtobusu obkrožen s samimi potomci kralja Davida. V
Haifa
Foto: Filip Kovačič
Bangkoku imajo veliko hotelov, katerih lastniki so Židje in potem jih sami z veseljem obiskujejo. Prav tako tudi restavracije in trgovine. Na srečo obstajajo tudi izjeme ...
Razdalje med mesti so v Izraelu majhne, tako kot sem že navajen iz domovine. Sploh ni težava prepotovati Izrael tako, da si nastanjen na primer v Jeruzalemu ali Tel Avivu in se potem odpravljaš na dnevne izlete in se nato vrneš v svoj hotel.
V Haifi sem se vkrcal na vlak, ki je vozil v smeri največjega mesta, kozmopolitskega Tel Aviva. Sto kilometrov vožnje je minilo kot tren. Nekaj časa sem sedel zraven oboroženih vojakov, ki sem se jih medtem že tako navadil, da me niso motile niti naperjene puške, naslonjene ob robu sedeža in obrnjene točno v mojo smer. Ko so vojaki odšli svojo pot, je k meni prise-dla zelo komunikativna mlada Izraelka. Njena radovednost, čeprav jo je hotela skriti, je bila že skoraj sumljiva. Ko sem pozneje na letalu za Evropo v glavi vrtel svoj film poti po sveti deželi, sem bil skoraj prepričan, da sem bil na velikem delu poti nadzorovan. Glede na poznejše dogajanje na letališču v Tel Avi-vu se je to še samo potrdilo.
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Prednosti uporabe bankomatov in težave, ki lahko nastanejo
Dogajanje, ko so nepregledne kolone varčevalcev stale na bankah in rahlo nejevoljno čakale na svoj denar, lahko le še redko vidimo. Dvig gotovine ter plačevanje položnic je že v dobri meri nadomestila tehnologija, predvsem spletne banke in bankomati. Nekatere banke omogočajo tudi urejanje bančnih poslov preko mobilnih telefonov, vendar v zanemarljivem odstotku glede na predhodno navedene. Bankomati so zelo zmanjšali obisk bank, saj je gotovina komitentom na razpolago praktično kjerkoli in kadarkoli. Kaj pa vse zraven dviga gotovine omogočajo bankomati, kaj storiti, če bankomat le-te ne izplača in druge koristne informacije pa v današnjem bančnem kotičku.
Slovenske banke opažajo v zadnjih letih drastični porast uporabe bankomatov. Praktično mi več kraja v Sloveniji, kjer ne bi stal vsaj en bankomat. Običajno so v bližini vseh poslovalnic bank, v nakupovalnih centrih, mestih, kjer se iz različnih vzrokov zbira večje število ljudi in podobno. Višina dviga na bankomatu pa je odvisna od višine limita, ki jo imate na vaši bančni kartici ter same kartice, s katero dvigujete.
Kot prva in osnovna funkcija bankomata je seveda dvig gotovine s transakcijskega računa ter preverjanje stanja, česar se poslužuje tudi največ komitentov. Po vnosu kartice in PIN-številke so načeloma možni »hitri dvig«, kjer so vam zneski
dviga že ponujeni, ali pa »dvig po izbiri«, kjer sami navedete želen dvig. Prav tako je možno dvigovati gotovino praktično z vsemi karticami bodisi debe-tnimi - kartica transakcijskega računa, kot tudi s kreditnimi karticami. Razlika je le v tem, ali boste bremenjeni za znesek takoj ali šele kasneje. Če pa gre karkoli narobe (bankomat ne izplača gotovine, izplača nepravilni znesek ali preprosto neha delovati), se oglasite na svoji banki, kjer boste podali reklamacijo. Le-ta se zmeraj podaja na banki, katere komitent ste, in ne na banki, ki skrbi za bankomat. Težave se sicer pojavijo zelo redko, največkrat pa so vzroki sledeči: prekinitev linij, preko katerih bankomat
preverja vaše stanje (t. i. avtori-zacijski postopek), napaka pri električnem napajanju banko-mata ali kakšna druga tehnična okvara. Enak postopek reklamacije podate tudi, kadar vam bankomat ne vrne kartice. Na tem mestu bi še opozorili na provizije za vpoglede in dvige na bankomatih, saj kljub vračilu za določeno obdobje le-te ostajajo.
Prav tako čedalje bolj priljubljeno postaja plačevanje posebnih položnic na bankomatu. Provizije so nižje, kot če se plačilo izvede na enoti, prednost pa je seveda tudi ta, da položnice lahko plačate praktično 24 ur na dan vse dni v tednu (in seveda ni čakanja v vrsti).
Čeprav je osnovna funkcija
bankomata izplačilo gotovine, čedalje več bankomatov omogoča direktne pologe gotovine na vaš transakcijski račun. Postopek je dejansko obraten od dviga. Po vstavitvi kartice in vnosu PIN se odpre reža, v katero daste gotovino in ta se takoj pojavi na vašem računu. Ta storitev je zelo primerna, če ugotovite, da imate nedovoljeno negativno stanje, banka pa je zaprta.
Večina bankomatov tudi že omogoča nakup vrednostnih kartic za mobilne operaterje (kjer poljubno izberete operaterja in želeno vrednost mobilnega polnjenja). Med zadnjimi novostmi, ki pa so jo uvedle določene banke, je izpis prometa na transakcijskem računu (in tako lahko kadarkoli za določeno obdobje za nazaj preverite promet).
V tujini je na bankomatih tudi že možno prenašati sredstva med računu, kupovati vstopnice za kino, avtobus, vlak in podobno. Prav gotovo bodo naše banke sledile tem trendom.
Uporaba bankomata postaja torej že precej raznolika, vsekakor pa je njihova prednost dostopnost in časovna neome-jenost uporabe. Do prihodnjič pa lep pozdrav.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 21. december
Danes goduje Tomaž.
Danes se ob 23. uri in 38 minut začne zima, danes je najdaljša noč in najkrajši dan.
1375je umrl italijanski humanistični pisatelj Giovanni Boccacio, mojster renesančne novele, znan predvsem po zbirki sto novel Dekameron. 1639 se je rodil francoski dramatik Jean-Baptist Racine. Do popolnosti je razvil klasično tragedijo. Njegove najbolj znane drame so Atalija, Andromaha, Britanik, Fedra, Mitridat in druge.
1867	je državni zbor na Dunaju sprejel tako imenovano decembrsko ustavo, ki je z delnimi spremembami veljala do 1918. 19. člen ustave je razglasil enakopravnost vseh narodov s pravico varovanja in negovanja narodnosti in jezika, enakopravnost deželnih jezikov v uradih, šolah in javnem življenju.
1879 se je rodil v gruzijskem mestu Gori sovjetski politik in državnik Josip
Visarionovič Stalin, Leninov naslednik in boljševistični diktator.
1913 je bila v newyorškem časopisu New York World objavljena prva znana
križanka. Imela je 32 neznank, izmislil pa si jo je Arthur Wynne.
Sreda, 22. december
Danes goduje Mitja.
1858 se je rodil se je italijanski operni skladatelj Giacomo Puccini. Umrl je leta 1924.
1908 je Jack Johnson postal prvi temnopolti boksar, ki je postal svetovni prvak v najbolj zaželeni težki kategoriji. Na dvoboju v Sydneyju je knockautiral Tommyja Burnsa.
1980 so ustanovili poljski delavski sindikat Solidarnost. Za voditelja so izbrali Lecha Waleso. Bil je električar, ki je postal leta 1970 in nato znova leta 1980 predsednik stavkovnega odbora ladjedelniških delavcev v Gdansku.
1989	je umrl irski pisatelj Samuel Beckett, pri nas najbolj znan po delu Čakajoč na Godota. Leta 1969 je dobil Nobelovo nagrado. Rodil se je 13. 4. 1906.
1990	je novi poljski predsednik Lech Walensa ob umestitvi razglasil začetek »Tretje Poljske republike«. Bivši predsednik sindikata Solidarnost je bil izvoljen za predsednika na novembrskih volitvah, po odstopu predsednika Jaruzelske-
ga.
1990 je uvedla Hrvaška z novo ustavo polpredsedniški sistem.
1990 je bila razglašena SAO Krajina. Stopnjevali so se spopadi med srbskim
delom prebivalstva in hrvaškimi varnostnimi silami.
Sreda, 23. december
Danes goduje Viktorija.
Slovenija praznuje danes dan ustavnosti - 23. decembra 1990 je bil plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije - Leta 1991 je bila sprejeta ustava R Slovenije.
1933 je bil Nizozemec Marinus van der Lubbe zaradi požiga nemškega Reichstaga obsojen na smrt. Okoliščine požara v Reichstagu še do danes niso popolnoma pojasnjene.
1774 se je rodil v Središču pri Ormožu slovenski pesnik Štefan Modrinjak, ki ga mnogi ocenjujejo kot najbolj nadarjenega slovenskega pesnika pred Prešernom.
1927 so izšla so pravila o volitvah in pravilnik o delovanju delavskih zaupnikov.
1943 je partizanska bolnišnica Franja v soteski pri Novakih sprejela prve ranjence.
Petek, 24. december
Danes godujeta Adam in Eva. Danes je božični večer.
1524 je umrl portugalski pomorščak Vasco da Gama. Odkril je morsko pot v Indijo.
1818 so v avstrijskem mestecu Oberndorf ob reki Salzach, ki razmejuje Avstrijo od Nemčije, prvič zaigrali božično pesmico Sveta noč. 1818 se je rodil angleški fizik James Prescott Joule. Odkril je mehanski ekvivalent toplote, ki je imel velike posledice za osnove fizike. 1865 je nastala v podeželskem mestecu Pulaski v ZDA ena najbolj krutih organizacij Ku Klux Klan.
1868	se je rodil drugi uradni šahovski svetovni prvak Emanuel Lasker. Bil je najuspešnejši šahist vseh časov, saj je bil 27 let svetovni prvak.
1871 je bila v Kairu premiera opere Aida, ki jo je Verdi pripravljal za odprtje Sueškega prekopa, vendar jo je končal dve leti prepozno. Sobota, 25. december Danes je Božič.
800 je papež Leon III. Okronal frankovskega vladarja Karla Velikega za cesarja. Šele dvanajst let pozneje ga je za cesarja priznal tudi Bizanc. 1001 se je Štefan I. Arpad sveti okronal za prvega madžarskega kralja. 1046 so na božič v Rimu ustoličili za papeža Klemena II. in tako naredili konec več papežem, ki so se potegovali za to mesto. 1492 je ob obali Haitija nasedla Kolumbova poveljniška ladja Santa Maria. 1642 se je rodil britanski fizik, matematik in astronom Isac Newton. Postavil je temelje klasični fiziki in višji matematiki, odkril naravni zakon splošne gravitacije in medsebojno privlačevanje teles. Štejejo ga za enega najpomembnejših osebnosti v zgodovini znanosti Sobota, 26. december Danes goduje Štefan.
Danes praznuje Slovenija dan samostojnosti in enotnosti
1776 so ameriške čete pod poveljstvom Georga Washingtona pri Tenntonu
odločilno premagale Angleže.
1792 se je rodil britanski izumitelj Charles Babage. Zasnoval je stroj, ki ga je upravljal z luknjanimi karticami in je lahko začasno shranil vmesne rezultate za uporabo v nadaljnjih računih. Stroj je bil nekakšen predhodnik današnjega računalnika.
1883 se je rodil slikar pariškega Montmartra Maurice Utrillo.
1893 se je rodil kitajski voditelj Mao Zedong.
2004 sta potres in rušilni cunami, z 10 m visokimi morski valovi, razdejala
obale južne in jugovzhodne Azije v Indijskem oceanu. Najbolj smrtonosni val v
zgodovini je zahteval več kot 230.000 življenj. Točnega števila ni bilo mogoče
določiti.
Ponedeljek, 27. december
Danes goduje Janez.
1571 se je rodil nemški astronom, fizik in matematik Johannes Kepler. 1822 se je rodil francoski kemik in biolog Louis Pasteur. 1901 se je rodila nemško-ameriška filmska igralka Marlene Dietrich. 1949 so pod pritiskom mednarodne javnosti priznali Indonezijo kot samostojno državo tudi nekdanji kolonialni gospodarji Nizozemci. 1979 je prišlo v Afganistanu do novega državnega udara, ki mu je sledil poseg sovjetskih čet.
AvtoD£OM
Spomladi novi A6
Spomladi bo k nam prispel eden od stebrov Audijevega uspeha - novi A6. Tokrat generacijska menjava ni prinesla oblikovalskih revolucij, a je limuzina višjega srednjega razreda po vzgledu na A8 in A7 sportback dobila LED-diode v lučeh, sistem start/stop in cel kup danes nepogrešljivih elektronskih dodatkov, ki olajšajo vožnjo in prispevajo k večji varnosti. A6 se tako ponaša z lahko karoserijo, športnim podvozjem in širokim izborom pogonskih variant.
Nova limuzina je za največji nemški koncern osebnih vozil Volkswagen tržno pomemben avto, ki se opazno spogleduje z audijem A8. Ostrejše linije prinašajo športno držo, ogromno trapezoidno masko hladilnika, ki se zajeda globoko v odbijač, dolg motorni pokrov, bočno zarezo in velike odprtine za kolesa, ki skoraj ne poznajo velikostnih omejitev.
Nova generacija tokrat dolžinsko ni zrasla, saj je s 492 centimetri za nekaj milimetrov celo krajša, po drugi strani za sedem centimetrov podaljšana medosna razdalja prinaša občutno prostornejšo notranjost, pa tudi na zadnji klopi je zdaj več prostora. Prtljažnik je z večjo odprtino, nižjim nakladalnim robom in prostornino 530 litrov oblikovan višjemu srednjemu razredu primerno, s podiranjem tretjinsko deljive zadnje klopi pa ga lahko še povečamo.
Za notranjost lahko uporabim besedo vrhunsko, saj jo zaznamuje uporaba žlahtnih materi-
alov, kot so usnje, novi furnir iz slojnega lesa ali polirani aluminij. Če pogledate osrednjo konzo-lo, potem lahko opazite, da je na njej le nekaj nujnih stikal, vse ostalo se upravlja preko na dotik občutljivega barvnega LCD-zaslona oziroma s pomočjo sistema MMI touch. Tehnologija UMTS omogoča predvajanje informacij iz aplikacije Google Earth na avtomobilskem zaslonu ter jih kombinira z izbrano navigacijsko potjo. Navigacija deluje tudi v povezavi z varnostnimi sistemi in posreduje podatke o izbrani poti aktivnim žarometom, samodejnemu menjalniku in sistemu adaptive cruise control, ki samodejno uravnava razdaljo do spredaj vozečega vozila. Če to upočasni, tudi A6 zmanjša hitrost, če nenadno zavre, vas sistem na to najprej opozori z zvočnim signalom, potem pa še z aktiviranjem zavor. V samem vrhu Audijeve doplačljive opreme je 1300-vatni audio sistem Bang & Olufsen s petnajstimi zvočniki!
Spomladi bo na voljo pet strojev s sistemom stop/start, rekuperacijskim sistemom energije in inovativnim izkoriščanjem toplote, kar zni-
žuje porabo do 19 odstotkov. Oba bencinska motorja sta šestvaljnika, šibkejši z 2,8 litra prostornine (205 KM) ter močnejši s 3,0-litrsko prostornino, mehanskim kompresorjem in 300 KM. Za dizelske navdušence, ki jih bo nedvomno več kot bencinskih, se izbira začenja pri 2,0-litrskem štirivaljniku TDI s 180 KM in nadaljuje s 3,0-litrskim šestvaljnikom z 205 KM oziroma 250 KM. Nekaj kasneje bo na voljo še hibridna različica v kombinaciji 2,0-litrskega TFSI bencinskega štirivaljnika in električnega motorja.
Izbor menjalnika je vselej vezan na pogonsko različico, a v tako prestižne limuzine, kot je audi A6 ročnih menjalnikov po mojem mnenju ne bi smeli vgrajevati. Na voljo so ročni šeststo-penjski menjalnik, brezstopenjski multitronic ali športni S tronic. Preko njih se pogonska moč prenaša na sprednji kolesni par ali na vsa štiri kolesa, kjer sredinski diferencial s kronskima zobnikoma in s porazdeljevanjem navora na posamezna kolesa zagotavlja najboljši oprijem. Za doplačilo bo na voljo še zračno vzmetenje, ki nosi ime adaptive air suspension in vključuje tudi uravnavano blaženje.
Nemci bodo v novi A6 vgradili najsodobnejše elektronske sisteme, ki vplivajo na dodatno zaščito potnikov in pešcev ob trku. Pre sense „pripravi" avto na neizbežni trk, infrardeča kamera v temi prepoznava ovire oziroma pešce, drive select uravnava vozno dinamiko, pri dvo-kolesno gnanih različicah bo na voljo še stabilizacija vozila ESP z elektronsko prečno zaporo.
Največ novosti se skriva na tehničnem področju, saj je audi A6 povsem novi izdelek, sploh če se ustavimo pri zasnovi karoserije, ki je sestavljena vzdolžno modularno, z večjim deležem aluminija ter novo večvodilno prednjo premo in zadnjo premo s trapeznimi vodili. Kar 20 odstotkov celotne karoserije, kot so pokrov motorja, prednja blatnika, vrata in pokrov prtljažnika, je namreč izdelanih iz lahke litine, kar pomeni, da je v primerjavi s prejšnjo generacijo, nova za približno 15 odstotkov lažja.
Uradno bo A6 predstavljen prihodnji mesec, k domačemu uvozniku bo zapeljal spomladi.
Danilo Majcen
I	^
Zdravstveni nasveti
Sladkorna bolezen
Sladkorno bolezen ima v Sloveniji 6,9 % ljudi in število obolelih strmo narašča. Od tega je 90 % sladkorne bolezni tipa 2 in približno 10 % sladkorne bolezni tipa 1. Poznamo še nosečnostno sladkorno bolezen, ki prizadene med 2 in 3 % nosečnic.
Sladkorna bolezen je presnovna bolezen. Zanjo je značilna povišana koncentracija glukoze v krvi. Kot merilo za sladkorno bolezen velja, če ima oseba nivo sladkorja v krvi na tešče nad 7,0 mmol/l in oziroma nad 11,1 mmol/l v naključno izbranem času. Zvišan nivo glukoze v krvi je posledica nezadostnega izločanja inzulina (ali celo njegovega popolnega pomanjkanja), nezadostnega delovanja inzulina na tkiva ali obojega. Inzulin je hormon, ki lajša vstop glukoze v celice. Če je nivo glukoze v krvi daljše obdobje povišan, lahko privede do nepopravljivih okvar nekaterih organov, predvsem oči, ledvic, živcev, srca in žilja. Sladkorna bolezen tip 1 nastane zaradi prirojene motnje. Zdravi se z inzulinom. Sladkorna bolezen tip 2 nastane zaradi dedne nagnjenosti in dejavnikov okolja. Pojav bolezni je povezan z nezdravo prehrano, pomanjkanjem gibanja in de-
belostjo. Zdravi se z različnimi zdravili in ustreznimi drugimi ukrepi.
Kdaj lahko posumite na sladkorno bolezen? Če opazite več naštetih znakov: izrazita žeja, lahkota, pogosto uriniranje, izgubljanje telesne teže, suha usta, utrujenost, motnje vida, odrevenelost udov in otrplost. Treba pa je poudariti, da lahko poteka tip 2 sladkorne bolezni dolga leta prikrito, brez izrazitih znakov. Škoda na organih pa ves čas nastaja. Zato je tip 2 bolezni pogosto odkrit šele ob nastopu komplikacije.
Zakaj toliko govorimo o sladkorni bolezni? Bolezen je velik javnozdravstveni problem. Ne samo zaradi velikega in naraščajočega števila obolelih, temveč tudi zaradi vseh zapletov, ki se pojavljajo v povezavi z boleznijo. Sladkorna bolezen zahteva skrben nadzor in zdravljenje, od bolnika zahteva veliko samodiscipline in zavzetosti. Dobra novica je, da zaradi sodobnih metod in pripomočkov ter kvalitetnih zdravil ni več veliko akutnih zapletov. Pozne kronične zaplete z dobro urejeno boleznijo lahko zelo zmanjšamo, popolnoma izogniti pa se jim žal ne moremo. Med pozne zaplete sodijo: okvare ožilja, okvare živčevja,
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
diabetična noga (je posledica kombinacije okvar velikih in malih žil in živčevja), erektilna motnja. Ateroskleroza se pri sladkornih bolnik pojavi veliko pogosteje, prej in poteka hitreje. Bolniki zato pogosto uporabljajo več zdravil hkrati. Zato je osebna kartica zdravil koristen pripomoček tako za bolnika kot za zdravnika in farmacevta.
Z zdravim načinom življenja lahko sladkorno bolezen tipa 2 preprečimo ali vsaj za nekaj let odložimo. Pomembna je uravnotežena prehrana s poudarkom na živilih rastlinskega izvora, polnovrednih žitaricah, pustih beljakovinah, manj slana hrana, omejeno uživanje sladkorja, alkohola. Enako pomembna je telesna dejavnost, saj zmanjšuje količino sladkor-
ja in holesterola v krvi, znižuje krvni tlak ter hkrati blaži posledice stresa in sprošča.
Za preprečevanje bolezni je pomembno tudi poznavanje dejavnikov tveganja. Ti so: sladkorna bolezen tipa 2 v družini, starost več kot 45 let, dokazano motena toleranca za glukozo, telesna nedejavnost, čezmerna telesna teža in debelost (še posebno nalaganje maščevja okoli pasu), nosečnostna sladkorna bolezen.
Lekarniški farmacevti sodelujemo v procesu obvladovanja sladkorne bolezni tako, da bolnike poučimo o pravilni in varni uporabi zdravil in medicinskih pripomočkov ter jih informiramo o vseh pomembnih dejstvih, povezanih z zdravili, bolnike spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu. Poznavanje dejavnikov tveganja in pravočasno postavljena diagnoza bolezni sta najbolj učinkovita ukrepa za obvladovanje bremena te bolezni v družbi. Zato ob dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, v Lekarnah Ptuj že nekaj let zapored izvajamo meritve krvnega sladkorja, holesterola, telesne mase in krvnega tlaka. Izmerjene vrednosti posamezniku obrazložimo ter v skladu z rezultati svetujemo ustrezne ukrepe. Kako to poteka in kakšni so rezultati, pa v nadaljevanju.
Darja Potočnik Benčič,
mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Foto: arhiv
Moje cvetje
Pošiljka snega za vikend, dež za božič
Tako, najdaljša noč je za nami, od zdaj bo vsak dan za kakšno minuto daljši. Potem se bo k nam vrnila tudi dobra volja. V temi odhajamo v službo, v temi se vračamo, kako naj bomo dobre volje. Pred nami, vsaj zame, je najlepši čas v letu. Zato vsem prav na začetku želim lep in miren konec tedna, ne glede na to, ali božič praznujete ali ne. Mislim, da mir in počitek potrebujemo vsi.
Najpomembnejši opravek v tem tednu bo prav gotovo nakup božičnih drevesc. Mnogi menijo, da z nakupom odrezanega božičnega drevesca uničujejo naravo. Tisti, ki jih ukradejo v najbližjem gozdu, to tudi res počnejo. Drevesca, ki imajo nalepke, pa so vzgojena samo v ta namen, ali pa odžagana tam, kjer je nasad nasajenih smrek pregost in jih je treba redčiti. Zato nam tak nakup ne sme povzročati slabe vesti.
S stališča varstva narave so umetna drevesa prav gotovo večji onesnaževalci. Morala so nekje nastati. Za tako proizvodnjo je potrebno veliko energije, ki je vzeta iz narave. In kaj se zgodi, ko po nekaj letih drevesce ni več lepo, zamenjamo ga z novim, staro pa konča na smetišču. Tam razpada kot vsaka plastika lepo število let. Kaj je torej bolj naravno in manj ogroža naš planet?
Sama imam okrašeno smrekico vse do svečnice, saj se mi zdi škoda toliko dela pospraviti že po enem ali dveh tednih. Zato je potrebno veliko pazljivosti že pri izbiri smre-kice. Treba si je vzeti čas in pregledati kar nekaj drevesc, da najdemo pravo. Če izberemo tako, ki je že predolgo odrezano, bo hitro pričelo izgubljati iglice, zato ga bomo morali pospraviti. Že pred časom sem našla naslednji nasvet, kako izbrati čim bolj svežo smrekico. Z rastlino pred nakupom nekajkrat močno udarimo ob tla. Pri tem ne sme odpasti veliko iglic. Pogledamo tudi rez na deblu, ki mora biti svetel in ne sme biti zasmoljen. Nazadnje pogladimo iglice v nasprotni smeri rasti. Če se hitro vrnejo v naravni položaj, imate v roki drevesce, ki vam bo popestrilo božične in novoletne praznike.
V"
Foto: Miša Pušenjak
Ko izbrano drevo prinesete domov, ga dajte v vedro z vodo, še prej pa mu po možnosti odrežite del debla, tako kot spodrežemo rože za v vazo. Do 24. 12. naj bo zunaj, na hladnem in v vodi. Če ta zmrzuje, jo talimo s toplo vodo. Tako bo ostalo sveže. Enako pa velja za vse tiste, ki se vsako leto odločite za posajeno, živo smrekico. Ker se ta teden napoveduje odjuga, svetujem, da že zdaj zanj izkopljete tudi jamo, kamor ga boste po praznikih posadili. Le tako je namreč nakup živega drevesca tudi smiseln. Da namreč rastlina tudi v resnici preživi, jo moramo čim prej spet posaditi na prosto, po možnosti kar v zemljo.
Tudi ko ga bomo okrasili, je bolje, da namesto križa, ki nam pomaga, da smrekica stoji, izberemo posode z vodo. Lahko si jo pripravite tudi sami. Lepo, nekoliko večjo posodo napolnite s peskom, večjimi kamenčki ali prodom, da bodo držali smrekico, vmes pa nalijete vodo. Seveda je treba to vodo kar pogosto dolivati, posebej po mojih izkušnjah prve dni, ko prične izsušeno drevo piti vodo.
Posajeno drevesce doživi pri prehodu na toplo velik stres. Zato ga imejte zunaj na mrzlem čim dalj časa, tudi prostor, kamor ga postavite, naj bo, če se le da, hladen. Če to ne gre, ga čim prej po praznikih spet prestavite na hladno, da se ne prebudi in prične gnati novih poganjkov. Za tako drevesce je dobro skopati jamo že v jeseni, da ga lahko spomladi čim prej posadimo na prosto. Skrbite, da bo zemlja v loncu zmeraj vlažna, ne pa zelo mokra.
Za konec današnjega prispevka pa prosim vse, da se kar najbolj vzdržijo uporabe vseh sredstev, ki povzročajo pok. Tudi na tak način pomagamo naravi. Za vsa živa bitja je pokanje ekstremen stres, saj je tudi za nas. Veliko govorimo o zastrupljanju narave, o uporabi kemičnih sredstev, ne zavedamo pa se, da je tudi veseljačenje s hrupom ravno tako izredno škodljivo za vse prebivalce narave kakor tudi za naše hišne ljubljenčke. Glede na to, da je vedno več takih, ki kličejo k bolj naravnemu načinu življenja, ohranjanju narave, je presenetljivo veliko pokanja okoli novega leta. Upam, da ga bo iz leta v leto manj, ne več. Poskušajte to dopovedati tudi svojim otrokom, ne zaradi nevarnosti za njihovo zdravje, s tem jih učimo sebičnosti, ampak zaradi škode, ki jo tako veselje povzroča v naravi.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
®@®
Znana so že glasbena imena, ki bodo 14. marca prihodnje leto na veliki svečanosti v New Yorku vpisana v znamenito in prestižno glasbeno institucijo Rock and Roll Hall of Fame. Komisija se je letos odločila, da bodo vpisani naslednji glasben izvajalci: Alice Cooper, Neil Diamond, Dr. John, Darlene Love in Tom Waits. Med imeni, ki jim letos ni uspel preboj v to institucijo, najdemo nekatere velike zvezdnike aktualne glasbene scene, kot so Bon Jovi, LL Cool J, Donna Summer, Beastie Boys. Legendarni rock pevec Alice Cooperježe obljubil svoj nastop na omenjeni svečano-
sti v New Yorku.
Turneja zasedbe Bon Jovi je najdonosnejša turneja v letu 2010. Ameriški rockerji, ki bodo prihodnje leto koncerti-rali na sosednjem Hrvaškem, so s svojo zadnjo turnejo, imenovano The Circle Tour, zaslužili kar 146,5 milijona dolarjev. Bon Jovi so omenjeno lestvico osvojili tudi leta 2008 s turnejo Lost Highway Tour, ki jim je navrgla neverjetnih 210 milijonov dolarjev. S tem uspehom so postali ena izmed redkih skupin, ki je ta uspeh dosegla dvakrat v treh letih. Od leta 1986pa do danes je to uspelo le dvema
Neil Diamond
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Foto: bbc.co.uk/totp2
Bon Jovi
Foto: wordpress.com
skupinama, Rolling Stone-som (1998-1999) ter skupini Grateful Dead (1991-1993). Bon Jovi so v letošnjem letu nastopili na 69 razprodanih koncertih, prodali 1,591,154 vstopnic in zaslužili točno 146,507,388 S. Zaslužek bo še močno narastel, saj zasedba Bon Jovi planira, da bi turnejo zaključila s 140 koncerti. Februarja prihodnje leto se bodo podali na novi del turneje po severni Ameriki, Od maja naprej pa bodo osvajali evropske glasbene odre, kot smo že omenili, bodo najbliže Sloveniji 8. junija, ko bodo nastopili na zagrebškem stadionu Maksimir.
Billboard je objavil seznam nagrad za leto 2010. Lady GaGa so proglasili za najboljšo izvajalko leta, zahvaljujoč uspešnemu albumu The Fame in njegovemu „mlajšem bratu" The Fame Monster. Za njo so se v tej kategoriji uvrstili Taylor Swift, Eminem in Lady Antebellum. Skladba leta je postala uspešnica Ke$he TiK ToK, za njo so se uvrstili še B.o.B s skladbo Airplanes, Lady GaGa s skladbo Bad Romance, Taio Cruz s skladbo Dynamite in Katy Perry s skladbo California Gurls. Najboljši album leta 2010 je debitantski album Susan Boyle I Dreamed A Dream, na omenjeni lestvici ji sledi Eminemov album Recovery, zatem Lady Antebellum in album Need You Now, Lady GaGa z albumom The Fame ter Justin Bieber in album My World. Billboardove letne nagrade temeljijo na uradnih podatkih o prodaji v ZDA.
Spletna trgovina iTunes je
objavila podatke o najbolj iskanih skladbah v ZDA na njihovi spletni strani. Američani so največ zanimanja pokazali za uspešnico zasedbe Train Hey Soul Sister. Omenjena skladba je zabeležila kar 4,6 milijona digitalnih downloa-dov in s tem postala najbolje prodajani singel v zgodovini založbe Columbia Records. Singel Hey Soul Sister je bil objavljen v letu 2009 na albumu zasedbe Train Save Me
San Francisco.
®@®
Ameriška pop zvezdnica Katy Perry s pravim imenom Katheryn Elizabeth Hudson še naprej nadaljuje svoj naskok na vrhove svetovnih glasbenih lestvic. Postala je prva ženska izvajalka, ki je imela v zadnjih 11 letih na Billboardovi lestvici Hot 100 kar tri single z istega albuma na prvem mestu. Firework, tretji single z grammyjem nominiranega albuma Teenage Dream, je prvi na lestvici Billboard's Hot 100 in na lestvici digitalnih skladb in tako uspešno sledi njenima velikima uspešnicama California Gurls in Teenage Dream. Katy pa je prvo mesto na lestvici dosegla tudi s skladbo I Kissed A Girl, kije bila v letu 2008 kar sedem tednov na prvem mestu.
®®®
Britanski synth pop dvojec Hurts iz Manchestra, ki nas v teh dneh razveseljuje s svojo novo božično skladbo All I Want For Christmas Is New Year's Day, bo v kratkem objavil naslednji singel, že četrti s svojega debitantskega albuma Happiness. Skladba
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	FIREWORK - KATY PERRY
2.	WHAT'S MY NAME? - RIHANNA FT. DRAKE
3.	GRENADE - BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
2.	WHIP MY HAIR - WILLOW
3.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
NEMČIJA
1.	WE ARE THE PEOPLE - EMPIRE OF THE SUN
2.	OVER THE RAINBOW - ISRAEL KAMAKAWIWO'OLE
3.	THE TIME (DIRTY BIT) - BLACK EYED PEAS
Sanjski otroci
So otroci, ki živijo, in takšni, ki živijo sanje. Pa ne svojih, živijo sanje svojih nadvse ljubečih staršev. Sanje, ki jih sami zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso nikoli izživeli, potem pa jih forsirajo skozi otroke. Ali jim je to všeč ali ne, ni pomembno. In zakaj bi tudi bilo, ko pa je tako lepo videti, ko na predstavitvenem "koncertu" v glasbeni šoli "njihov" igra violino ...
Otroci se danes več ne igrajo. Ves dan vežbajo štiri različne inštrumente, se pripravljajo za dvainsedemdeset tekmovanj in olimpijad, ko pa imajo kaj prostega časa, jih pa starši zaposlijo z branjem slovarja in enciklopedije. Seveda vse v njihovo dobro. Kako neki bi lahko brezsrčno označil takšnega starša za slabega, ko pa celotno svoje življenje in vsako svojo misel posveča izključno otročičevi prihodnosti? Saj za to vendar gre! Da bo imel lepo prihodnost in da mu boja vsa vrata odprta ... Ampak je to tudi prav? Po mojem ne. Starši imajo svoje življenje, otroci svoje. Res, da so do določene starosti odgovorni zanj, vendar to je že druga tema. Gre preprosto za to, da starši, ki niso zadovoljni s svojimi življenje in neizpolnjenimi sanjami, ne pomislijo, da bi morda bilo najbolje, če bi se lotili krpanja tam, kjer so luknje. Raje s svojimi željami zasipavajo otroke, ki pa seveda nikdar ne rečejo ne, saj nočejo užaliti staršev. Vsaj dokler ne zapadejo v adolescenco.
Vendar kakorkoli; starši potem mislijo, da otroci kar uživajo v natrpanih urnikih. Poleg tega pa nima smisla odnehati, ko so enkrat začeli. Saj vendar vsi strokovnjaki v revijah jasno trdijo, da je treba odločno vztrajati pri dogovorih z mladino. Ampak eno je odločnost, drugo pa nasilje. Pri prvem je namreč običajno tako, da si otrok sam zaželi nečesa, na primer igranja klavirja. Od staršev je potem odvisno, ali ga bodo spodbujali in vsaj nekaj časa vztrajali. Drugo pa je, ko starši izbirajo otrokove hobije in mu kreirajo prosti čas. A konec koncev; pa kaj potem? Otroški nasmešek, četudi prisiljen, je neprecenljiv in mamice si ne morejo kaj, da ob njem ne bi sentimentalno zavzdihnile. Morda se jim celo utre kakšna solza. Otroci pa med tem odrastejo, nekako životarijo s svojimi morda uspešnimi karierami, a pustimi življenji in ne vedo, kaj bi počeli sami s seboj. Nekako so izgubljeni, nimajo nobenega cilja. Njihov edini cilj v življenju, edina naloga je bilo osrečevanje mamice in očija. Izpolnjevanje njunih želja. A kaj, ko pa ta dva nista večna .
Matic Hriberšek
nosi naslov Sunday in bo nasledila sijajne single, kot so bile skladbe Better Than Love, Wonderful Life in Stay. Člana dueta Theo Hutchcraft in Adam Anderson sta trenutno na glasbeni turneji skupaj z zasedbo Scissor Sisters.
Kanadska pop pevka Avril Lavigne bo 7. marca prihodnje leto izdala svoj novi četrti studijski album, ki bo nosil ime Goodbye Lullaby. Na albumu se Avril v dveh skladbah, 4 Real in Goodbye,
pojavlja tudi kot tekstopiska in producentka. Prvi najav-ni singel novega albuma bo skladba z naslovom What The Hell, ki bo premierno predstavljena za novo leto. Od izdaje njenega debitantskega albuma Let Go leta 2002 je Avril Lavigne prodala več kot 30 milijonov izvodov svojih albumov, za katere je prejela tudi osem nominacij za nagrado grammy. Njen zadnji album The Best Damn Thing je bil objavljen leta 2007.
Janko Bezjak
Le s t v i
1- ™
NA
j !
i
REWORK - KATY PERRY
2.	ONLY GIRL (IN THE WORLD) - RIHANNA
3.	BORN FREE - KID ROCK
4.	ELLIE GOULDING - YOUR SONG
5.	RAISE YOUR GLAS - PINK
6.	JUST THE WAY YOU ARE - BRUNO MARS
7.	STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT
8.	WHAT DO YOU GOT - BON JOVI
9.	THE FLOOD - TAKE THAT
10.	ELIZA DOOLITTLE - SKINNY GENE
11.	GOOD LIFE - ONE REPUBLIC
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kislo zelje, pečenice SREDA
polpete iz jetrc, solata ČETRTEK
ričet s prekajenim mesom PETEK
ribja rolada na zeliščni polenti SOBOTA
špageti z mesno polivko, solata NEDELJA
goveja juha, pečen piščanec v kosih z zelenjavo, solata PONEDELJEK marelični cmoki, kompot
*Polpete iz jetrc
Sestavine: 400 g govejih in svinjskih jeter, 4 čebule, 4 srednje veliki krompirji, 3-4 rezine starega kruha, 4 jajca, sol.
V sekljalniku ali strojčku za mletje mesa zmeljite vse sestavine (nič ne kuhajte, am-
pak zmeljite vse sveže). Zmes dobro premešajte, da se sestavine povežejo. Iz zmesi naredite majhne polpete in jih ocvrite na vročem olju.
**Ribja rolada na zeliščni polenti
Sestavine: 2 večja ribja fileja, 15 dag špinače ali blitve, skodelica naribane-ga mladega sira in parmezana, 25 koruznega zdroba za polento, zelišča (po želji), poper, sol, olivno olje.
Ribji file prekrijemo s prozorno folijo in potolčemo, da ga stanjšamo in zmehčamo. V posodo na drobno narežemo špinačne liste in jih zmešamo s sirom ter začinimo po želji. Vse skupaj zavijemo v aluminijasto folijo v obliko rolade. Kuhamo pol ure nad soparo. Medtem pripravimo polento, ki ji dodamo zelišča in začimbe po želji. Če želimo mehko polento, imamo razmerje voda - polenta 1:4, če želimo bolj trdo, pa 1:3. Polento položimo na krožnik, čez položimo ribji file. Pokapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja in postrežemo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Nič ni vredno pridobiti za stalno razen smeha in ljubezni prijateljev. •k-k-k
Ko se ena vrata sreče zaprejo, se druga odprejo, toda pogosto tako dolgo zremo v zaprta vrata, da ne opazimo tistih, ki so se nam odprla. •k-k-k
Naše znanje na področju duhovnosti je manjše od Ptolemejevega znanja astronomije. -k-k-k
Ljudje smo smešni. Trošimo denar, ki ga nimamo, da kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo in vse to zato, da bi naredili vtis na ljudi, ki jih ne maramo. -k-k-k
Kolikor bolj upoštevamo čas, toliko bolj nam je žal, ker ga nimamo dovolj. Kolikor bolj nerazumno ga trošimo, toliko bolj se nam zdi, da ga imamo na pretek. -k-k-k
Nič nima povedati, toda da to spoznate, ga morate dolgo poslušati. -k-k-k
Malo iskrenosti je nevarna reč, veliko iskrenosti pa je prav gotovo usodno.
Smeh ni greh
SESTAVIL
EDI KLASINC
PREBIVALEC AFRIKE
JUŽNO -AMERIŠKI KRAVJI PASTIR
DELOVNA MIZA, PULT
MESTO NA SAŠKEM
TONE BOLE
PREDPISI, DOLOČILA
PREBIVALEC OREŠJA
GERMANSKO KOPJE
PERUJSKI INDIJANEC
ZIMSKO VOZILO
JAP. RIBJA JED
NASELJE NA KRKU
BREŽIŠKI ŽUPAN
POVOŠČENA PLAHTA, PONJAVA
GLAVNO MESTO GANE, AKRA
OTOČJE OB VZH. AFRIŠKI OBALI
POPEVKA USPEŠNICA
NONA (LJUBK.)
VAS NAD
CERKNICO
SLABOTEN, HIRAV ČLOVEK
MADŽARSKI DRAMATIK (LASZLO)
REKA SKOZI INNSBRUCK
NITI IZ VLAKEN LANA
PRITOK ISERE
KRILATI DEČKI Z LOKI
RASTLINSKA BOLEZEN
KITAJSKI NOVEC
AMERIŠKI IGRALEC JOSEPH
SORTA BRESKEVE
USEDLINA NA DNU
LUKA V LIBANONU
POUDAREK, NAGLAS
iQQ M
IZ BESED MUKA + FANI
FRANCOSKI
PEVEC ŠANSONOV (CHARLES)
GLASOVNA PRVINA V FONETIKI
DOMAČA MOLZNA ŽIVAL
BOKSAR PARLOV
FRANC KOŠIR
POLOTOK NA HONŠUJU
RIM. BOG LJUBEZNI
ADAM
BOHORIČ
BOGINJA PLODNOSTI
SKRIVANA TEMA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
"Vaš sin je najbolj priden učenec v razredu!" je rekla učiteljica materi, ki je prišla na govorilne ure.
"To ima pa po očetu. Oče je bil predčasno izpuščen iz zapora zaradi lepega obnašanja!"
"Zakaj ste pravzaprav postali dermatolog?" so vprašali doktorja.
"To je pa čisto enostavno!" je rekel. "Pacienti me ne kličejo ponoči, nihče ne umre za svojo boleznijo in redko kateri pacient ozdravi."
Turisti so obiskali stari škotski grad. Eden od turistov je zašel v labirint in taval po gradu, ko je srečal moškega, ki mu je rekel: "Pozdravljeni! Že dvesto let se sprehajam po tem gradu, pa ste vi prvi moški, ki sem ga srečal!"
"Krasno!" je rekel turist. "Potem mi pa lahko poveste, kje je stranišče!"
"Ali veš, da je genialnost neke vrste bolezen?" "Vem."
"In kaj si misliš o tem?" "Da se tebi te bolezni ni treba bati!"
Netopirja sta stavila, kdo bo popil več človeške krvi. Prvi je odletel in čez nekaj minut se je vrnil s čisto krvavim kljunom in polnim trebuhom.
"Kje si pa našel toliko krvi?" ga je vprašal drugi netopir.
"Ali vidiš tam tisto hišo? V njej je polno ljudi, ki so krvavi pod kožo. Pa še dosti jih je ostalo!"
Drugi netopir je odletel in se že kmalu vrnil krvav od nog do glave.
"Kje si pa ti spil toliko krvi?" ga je vprašal prvi.
"Ali vidiš tisti steber?"
"Vidim!"
"No, jaz ga pa nisem videl!"
Na kmetiji se je stari oče obesil na podstrešju svoje hiše. Mati je poslala malega Mihca k župniku v vas, da mu pove za smrt dedka.
"Toda nikakor ne smeš povedati, da se je obesil!" mu je zabičala mama.
Ko je Mihec prišel v župni-šče, je rekel: "Gospod župnik, mama me je poslala, da pridete k nam, ker je umrl dedek!"
"Kaj?" se je začudil župnik. "Ali ga je gospod poklical k sebi?"
"Ne, z lasom ga je ujel!"
"Slišal sem, da si kmalu po poroki videl leteče krožnike. Je to res?"
"Ja, že tretji dan, ko sva se prvič skregala, jih je metala v mene!"
"Kakšna je krava znotraj?" "Kako naj pa to vem?" "To ja ve vsako tele!"
Doktor je po pregledu izvidov rekel pacientu: "Za vas imam dve novici - dobro in slabo."
"Najprej mi povejte slabo!" je rekel pacient.
"Raka imate!"
"In dobra?"
"Ste videli mojo simpatično medicinsko sestro? Včeraj sem jo zaposlil."
Ugankarski slovarček: COTTEN = ameriški filmski igralec (Joseph, 19051994, »Državljan Kane«), CRNINA = staro naselje na otoku Krku, FONEM = glasovna prvina v fonetiki, GER = germansko kopje, IZU = polotok na japonskem otoku Honšuju, MOLAN = brežiški župan, bivši spidvejdist (Ivan, 1963-), SAIDA = luka v Libanonu, TAEL = kitajski novec, VEGEL = madžarski dramatik in esejist (Laszlo, 1941-).
■eAej>j 'ejoov 'eips 'wauoj. 'epejao 'uesajo '9}e|/\| 'w 'bar. -e|n§aj l|u euauei 'eups 'ai 'nz| '¡ues aujopw 'any 'gv 'i|aw 'eujujo '>jueq 'e>jA0L|jn '}|Lj 'ojauen ISOAB^U '¡ueouft/ '^apeq 'uaAO 'pgeuj 'ojaio 'oaAO>j :0NAVH0Q0A s>1UBZ!J>| 9( A9HS9H
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íjilztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
TETA, UJNA
Govori se ...
... da se je na prednovole-tnem grajskem, sprejemu poe-tovionske smetane pokazalo, kdo je dejansko najpomembnejši v Ptuju, saj je prvi mož mestne občine ob nekoliko poznem prihodu prvega med pe-rutninarji v trenutku prekinil slavnostni nagovor, da je lahko izrecno pozdravil njegovo veličanstvo (z oprodo).
... da je bilo na omenjenem gala sprejemu baje vsega skoraj malo preveč, ne le povabljencev. Začeli bi lahko kar pri sicer odličnem in izredno bogatem - a zeloooooooo obsežnem kulturnem programu.
. da naj bi poetovionska grajska konjušnica baje končno dobila svojega kojerejca - gostinskega najemnika. Pri tem bo gotovo pomagal žegen iz evropskega in državnega proračuna.
. da je edina zadeva, ki so se je šterntalski svetniki uspe-
li demokratično dogovoriti z novim županom le sedežni red za občinsko svetniško mizo. Pa še v tem primeru je obveljalo staro pravilo.
... da se cirkovški kmečki lobi baje sploh ne boji, če bi ga odcepili od šterntalske občine, saj imajo sedaj v Cirkovcah zares že skoraj vse, kar so si v minulih letih želeli - tudi oba častna občana.
. da si naša medijska hiša prizadeva kar najhitreje regi-
striratiprofesionalno bowling ekipo. Glede na zaključek bowling lige bi lahko bila ta panoga kar donosna.
Vidi se ...
... da Božiček, ki se je te dni ustavil v Zabovcih in predmestju najstarejšega mesta, v sam center Poetovione ne bo prišel. Baje zato ne, ker imajo tako kot v štajerski metropoli „namesto prave smreke neko raketo".
Za ostre oči • Najeli razlike
U	" v:
••• ••
J. V. -	•
T?'	■ - ■ -o.-^fe-'.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna m Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Na priloženi fotografiji so kaplje na vrvi za sušenje perila, v katerih se ogleduje nebo. Fotografija je bila posneta letos avgusta, njen avtor pa je Janko Keček ml.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
				4				
	2		S		6		S	
6			8		S			7
8	7		9		S		2	S
		6		1		4		
S	9		4		2		7	8
9			S		4			1
	S		1		9		8	
				S				
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	CCC	O
Bik	V	©©©	CC	O
Dvojčka	VVV	©	CC	OOO
Rai	VV	©©©	CCC	OO
Lev	VV	©©©	C	OO
Devica	VVV	©	CC	OOO
Tehtnica	VV	©©©	CCC	O
Škorpijon	V	©©	CC	OOO
Strelec	VV	©	CCC	OO
Kozorog	V	©©©	CC	OOO
Vodnar	VV	©	CCC	OO
Rièi	V	©©©	C	OOO
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
Velja za teden od 21. decembra do 27. decembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 27. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrado prejme: Mojca Šenveter, Grenwiška 10, 2000 MARIBOR.
Anekdote slavnih
Slovenski politik in pisatelj Ivan Pucelj je bil po poklicu mesar in izredno priseben. Na shodu v ljubljanskem Mestnem domu so začeli njegovi nasprotniki vzklikati: "Mesar, ven!" Pucelj jim je takoj odgovoril: "Mesar bo
ostal, samo teleta naj gredo ven!"
***
Bodoči angleški kralj Jurij V je bil v mladih letih mornar na križarki. Višji častnik mu je ukazal, naj izračuna položaj ladje. Ko je princ nalogo opravil, se je častnik odkril in vzkliknil: »Odkrijte se, visočanstvo! Če smemo verjeti vašim izračunom, plovemo ta hip naravnost v westminstrsko katedralo!«
***
Na sprehodu po londonskem Hyde Parku je angleškega kralja Karla II. srečal brat vojvoda Yorški. Oštel ga je, ker je odšel z dvora brez spremstva, in ga opozoril, naj bo v prihodnje previdnejši.
»Ne skrbi, dragi brat,« mu je odgovoril Karel II. »V Angliji ni mogoče najti bedaka, ki bi me ubil, ker vsi vedo, da bi bil ti moj naslednik.«
***
Angleški romanopisec Gilbert Keth Chesterton je bil tako debel, da je lahko razložil prijateljem: »Samo svoji debelosti se moram zahvaliti, da sem nedavno lahko
svoj prostor odstopil kar trem damam.«
***
Ameriški pisatelj Mark Twain je obiskal atelje slavnega ameriškega slikarja. Ko si je ogledoval njegovo najnovejšo sliko, je stegnil roko, kot da se hoče dotakniti platna, in dejal: »Mislim, da je treba tukaj še malo popraviti.«
Slikar je ob tem zgroženo vzkliknil: »Pazite, za božjo voljo, barve so še mokre!«
Twain je urno odgovoril: »Nič hudega, saj imam rokavice!«
Od tod in tam
Ljutomer • Smučarski sejem
Smučarska sekcija pri TVD Partizan Ljutomer domala že tri desetletja pripravlja sejem, namenjen ljubiteljem zimskega športa in rekreacije. Po besedah predsednika TVD Rajka Mlinarica (na posnetku v ospredju) je bila še pred nekaj leti prireditev zelo dobro obiskana, saj se je zbralo tudi do 300 udeležencev, ob zaključku sejma pa je bila oprema običajno razprodana. Letošnji sejem je bil skromnejši s povpraševala, pa vendar so bili ponudniki z izkupičkom zadovoljni. Z najštevilčnejšo in raznovrstno opremo so sodelovali
prodajalci iz Gornje Radgone, Lendave in Lenarta. V ospredju so bile smuči, s palicami in čevlji ter zaščitnimi čeladami. Nekoč aktualnih sank in čevljev z drsalkami tokrat ni bilo med artikli, privlačna oprema za snowboarding (snežna deska s čevlji), ocenjena na 100 evrov, pa ni našla novega lastnika.
NŠ
Ptuj • CID-ove glasbene delavnice
17. decembra je v Centru interesnih dejavnosti Ptuj potekal koncert mladih glasbenikov, ki pod vodstvom mentorjev Sama Šalamona, Marka Korošca, Luke Gaiserja in Zvezdane Novakovic vadijo v tamkajšnjih različnih glasbenih delavnicah.
Prireditveno prizorišče Centra so napolnili predvsem najbližji nastopajočih, med katerimi so bili udeleženci tečajev kitare, bas kitare, solo petja in drugih glasbenih delavnic v šolskem letu 2010/2011, ki so se predstavili z decembrsko glasbeno produkcijo. Koncert so odprli najmlajši kitaristi, ki vadijo šele nekaj mesecev, ter so času primerno zaigrali Sveto noč, končali pa so ga s trdnejšimi ritmi Siddhartine Na soncu.
Polona Ambrožič
y.!*. » & jI _ a y?_ a yl*. a yr_ a yT_ a yl*. a y", a fffffffff'
VCLIhfl BOŽIČNO-NOVOLETNR PRIRCDITCV
»ZA MRL€ IN VČUKČ«
v ponedeljek, 27. decembra, ob 16. ur! v športni dvorani Center	^
SPIDI z min! talenti,
DEDEK MRAZ ^^
in skupina 4PLAV ^^
Nastopili bodo še:
■	čarodej Avgustino
■	Športna šola JuHuHu
■	Harmonikaš Aljaž Hliš
Ustvarjalne delavnice:
■	DPM Videm
■	Pikapolonica
Voditeljici:	© G
Mateja Tomašič in Manja Kokol
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
Alples v skupnem razvojnem centru pohištvenih podjetij RC31
Alples, Lip Radomlje, Gonzaga, Klun Ambienti, Mizarstvo Bolčič, Helios Tblus, Triis, lb-Caddy, Visoka šola za design, oddelek za lesarstvo biotehniške fakultete, zavod Lesarski grozd in GZS so ustanovili Razvojni center kreativne pohištvene industrije RC31. Vrednost projekta je 9,4 milijona evrov, od tega polovico sredstev prispevajo podjetja, ostalo pa želijo pridobiti iz evropskih virov. Cilj RC31 je postaviti slovensko pohištveno industrijo ob bok najboljšim na področju oblikovanja bivalnih in delovnih prostorov ter sonaravne kulture bivanja v kontekstu trajnostnega razvoja in nizkoo-gljične družbe. Center bo povezal in nadgradil razvojno raziskovalne
resurse in kompetence pohištvene industrije ter ustvaril sinergije za prodor slovenske pohištvene indu-
strije na mednarodni trg izdelkov in storitev visoke dodane vrednosti. Alples, d. d.	TO
UGODNA PRODAJA
PIROTEHNIČNIH IZDELKOV!
VečstMUflMlerije
od 2-áíOBÜMBmY.pi ' V
y
/ffVPH^ 0 #1»
ter miilFiqlcete 12 tIJSWia
od 1 .UU % naprej V
Odprtö vse dni v tednu od 8. do 21. ure. _
Zupanič Zdravko, s.p., Markovci 28a, 2281 Markovci
PARADA 2010
Nastopili bodo:
Ans. KRANJCI NOVI SPOMINI KATRCA NÄVI HAN KE Ans. KOŠTRUNI ZLATI DEČKI Ans. ISKRICE Ans. ŠESTICA ZREŠKA POMLAD BOŠTJAN KONEČNIK
Ans. ROKA ŽLINDRE STANE VIDMAR SKATER
Ans. BRATOV GAŠPERIČ ELDA VILER MODRIJANI Ans. EKART Ans. DONAČKA
MARJAN ZGONC IN TOMAŽ VRHOVNIK KORADO IN BRENDI
POP DESIGN KOLOVRAT SLOVENSKI ZVOKI ŠTIRJE KOVAČI SAŠA LENDERO DOMEN KUMER ROBERT GOTER KLARA KOLARIČ Kvartet BAKUS LUKA in PEPI
In ie kaldno PRESENEČENJE
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si
VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2011, VAM ŽELIMO DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS.
V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSKI SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU.
NAJ BO LETO, KI JE PRED NAMI BREZ NARAVNIH NESREČ, VREMENSKIH NEPRILIK, S POSLUHOM IN ZAUPANJEM DO DOBROT, KI JIH PRIDELUJEMO V NAŠEM DOMAČEM KMETIJSTVU.
www.radio-tednik.si
Prireditvenik
Torek, 21. december
12.00 do 23.00 Ptuj, Q-center, Puhova cesta, Pravljična dežela, vabi Mestna občina Ptuj v sodelovanju z družino Likovec, cirkuški program, otroške delavnice, zabaviščni park, vse do 31. decembra 18.00 Slovenska Bistrica, telovadnica srednje šole, božično-novoletni koncert z božičnim bazarjem
17.00 Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni 19.30 Maribor, SNG, balet, Koncert adventnih in božičnih pesmi, KazDvo, za izven 20.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, koncert Nine Murko 20.00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, 3. koncert Arsana, koncert Baročnega orkestra ter mešanega in koralnega zbora ljubljanske Akademije za glasbo
-	Makole, Dom krajanov, glasbena prireditev Korajža velja
-	Ptuj, po mestnih ulicah, Božično-novoletni sejem
Sreda, 22. december
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, ustvarjalne delavnice - zimska dekoracija
17.30 Hajdina, v osnovni šoli, obdarovanje z Božičkom 18.00 Cezanjevci, cerkev sv. Roka in Sebastijana, Božično-novoletni koncert 19.30 Maribor, dvorana Union, 6. Božični koncert študentov medicine Maribor v sodelovanju z Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru
Četrtek, 23. december
13.00 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 16.30 Slovenska Bistrica, v knjižnici, lutkovna predstava »Jelenček Zoran in darilo za Božička«
17.00 Makole, Dom krajanov, božični koncert
17.00 Ormož, na gradu, svečanost ob državnem prazniku, podelitev občinskih
priznanj s kulturnim programom Gimnazije Ormož 18.00 Makole, pohod z baklami po poti Forma vive
18.30 Ormož, Dom kulture, svečanost ob državnem prazniku, koncert godalnega
kvarteta Rožmarinke 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gajaš, arestant, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet Hrestač, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama Malomeščanska svatba, StaDvo, za izven 20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Saša Zvera
Petek, 24. december
10.00 do 17.00 Ljutomer, Glavni trg, Božični bazar
11.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimanzije, projektni teden Dijakov Gimnazije
-	Slovenska Bistrica, pohod k polnočnici
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Tel. 031 538 229.
PRODAM 1 70-kg prašiča domače reje. Marija Cafuta, Budina, K jezeru 18, Ptuj.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev, A-kontrole. Tel. 02 758 37 51.
KUPIM bikca za nadaljnjo rejo. Tel. 031 458 702.
PRODAM prašiča domače reje, kuhana hrana, 1 90 kg, in teličko staro en teden, tel. 02 740 17 63 ali GSM 030 392 862.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
PRODAM poslovne prostore na Mariborski cesti, primerne za najrazličnejše dejavnosti, v velikosti 11 arov. Tel. 040 892 1 70, Kar-
RAZNO
NAJNIŽJE cene novih in starih knjig na Ptuju! Obiščite antikvariat v Prešernovi ulici 12, od pon. do pet. med 11.00 in 16.00 in v sob. med 9.00 in 12.00. Vabi znani založnik Dušan Cunjak.

dr. Dražen Babic
v Ourmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije na Id: 00 385 98 735 293
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, Vošnjakova 13, 2250 Ptuj
OBJAVLJA VABILO
k oddaji ponudb za nakup nepremičnin
Najugodnejšemu ponudniku prodamo:
Zap. št.	Lokacija	Tip	m2	cena
1.	Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 13	Stanovanje v mansardi	56,92	65.000 EUR
2.	Barbariga, Hrvaška	Počitniško stanovanje št. 338002	32,70 in terasa - vrt 23,05	55.000 EUR
POGOJI ZA NAKUP:
Pri dajanju ponudb lahko sodelujejo domače in tuje fizične ter pravne osebe.
Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe in ponujeno ceno. Ponudniki morajo za nakup nepremičnin vplačati varščino v višini 10 % izhodiščne cene kot jamstvo za resnost ponudbe na TRR prodajalca št. 0420 2000 0649 449 pri NKBM, d. d., s pripisom »Nakup nepremičnine«. Dokazilo o plačilu varščine mora biti priloženo k ponudbi. Izbranemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, v primeru njegovega odstopa jo prodajalec zadrži. Ostalim ponudnikom bo žvarščina vrnjena v petih delovnih dneh po izboru kupca na TRR, ki bo naveden v ponudbi. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve ter stroške prenosa lastništva nosi kupec.
Nepremičnini se prodajata po načelu videno-kupljeno. Lastnik si pridržuje pravico do izbire kupca ali kupcev oziroma ima pravico v vsakem času prenehati postopke prodaje oziroma od njih odstopiti. Prednost pri nakupu ima kupec, ki ima interes nakupa obeh apartmajev. Odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo »komisijsko«. Uspešni ponudnik mora praviloma v roku 30 dni od obvestila, da je izbran, s prodajalcem skleniti pogodbo o nakupu in v roku 30 dni poravnati kupnino.
Drugi pogoji bodo dogovorjeni s pogodbo.
Pisne ponudbe pošljite na naslov OOZ Ptuj, Vošnjakova 13, 2250 Ptuj, s pripisom »NAKUP NEPREMIČNIN-NE ODPIRAJ«, najkasneje do vključno 15.01.2011.
Predstavitev nepremičnin s slikami si je možno ogledati na sedežu podjetja. Ogled nepremičnin in vpogled v dokumentacijo je možen po predhodnem dogovoru. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na OOZ Ptuj, telefon (02)749-3950 ali na e-pošto: boris.repic@ozs.si.
ČAJNA SALAMA 4,95€/kg SUŠENA PODGRLINA 3,98€/kg PREKAJEN VRAT 4,98€/kg DOMAČA KMEČKA SUHA KLOBASA 4€/kom DOMAČE MESO IZ TUNKE 4,90€/kg TEL. REBRA, PRSA in FLAM 3,99€/kg SV.KARE 3,85€/kg SV.PLEČE B.K. 2,99€/kg GOV.OBRANA REBRA IN MESNATE KOSTI 1,66€/kg
ODOJKI V CELEM ALI RAZREZ 3,99€/kg MREŽNA PEČENKA IN SVINJSKA ROLADA 4,90€/kg MARINIRANA TELEČJA KRAČA 3,99€/kg POLNJENA SVINJSKA IN TELEČJA PRSA, TELEČJA ROLADA TATARSKI BIFTEK 22% CENEJE
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELIMO IZ MESNIC FINGUŠT
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
NAUOCILNICAZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SPOMIN
19. decembra sta minili dve leti, ko nas je zapustila draga žena, mama in babica
Marija Mohorko
S HAJDINE 34
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Tvoji, ki te zelo pogrešamo
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
V SPOMIN
Danes, 21. decembra 2010, mineva sedem let žalosti, odkar te ni med nami
Valerija Peršoh
IZ PLETERIJ 48
Hvala vsem, ki s svečo, rožami in dobro mislijo postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
Veseli smo s teboj živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
SPOMIN
21. decembra mineva pet let, ko nas je za vedno zapustila draga mamica in babica
Anica Gril
IZ BODKOVCEV 14
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
ZAHVALA
Ob boleči nenadni in nenadomestljivi izgubi moža, očeta in dedka
Konrada Borka
IZ SREDIŠČA OB DRAVI
bi se radi zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi veliko prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam nudili nesebično pomoč in podporo v teh težavnih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku za opravljeno sveto mašo.
Hvala tudi LD Središče ob Dravi in vsem LD v okolici. Posebna hvala g. govorniku Tončku Marčcu za ganljive besede zadnjega slovesa, rogistom LD Ormož in Ptuj za odigrano melodijo ter g. Danilu Žerjavu za odigrano Tišino. Hvala sodelavcem in sodelavkam Petovia avta Ptuj in Optyla Ormož. Hvala tudi pogrebni dejavnosti Središče. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žena Silva, hčerka Valerija ter vnuka Mateja
in Robert
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 21.12.
8.00 Festival Attacca 2010 9.30 Polka in majolka 18.00 ŠKL
19.00 Polka in majolka
20.00 Dobrodelni koncert OŠ Destrnlk
21.05 Ptujska kronika PeTV
22.10 Mozaik kulture
22.40 Glasbeni utrinki
23.00 Vldeo strani
SREDA 22.12.
8.00 Kronika občine Hajdina 9.15 Ptujska kronika PeTV 18.00 Polka in majolka 20.00 Hajdoše - V spomin Valentinu Žumru 21.00 Dogodki občine Hajdina 22.30 Mozaik kulture 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 23.12.
8.00 Koncert Pihalne godbe na Polensaku 9.00 Polka In majolka 18.00 Glasbena oddaja 20.0015. let Okteta Domava 21.10 Ptujska kronika PeTV 21.30 Povabilo na kavo 23.00 Video strani
PETEK 24.12.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Povabilo na kavo 00.30 Video strani
Policisti svetujejo • Pirotehnična sredstva so lahko tudi nevarna
Bodite zvezda, ne mečite petard!
Božično-novoletna praznovanja že tradicionalno spremlja uporaba različnih pirotehničnih izdelkov. Ti so v osnovi namenjeni zabavi, žal pa zaradi nepravilne ali celo nezakonite uporabe pri tem nastajajo negativne posledice in celo poškodbe.
Foto: M. Ozmec
Branko Horvat, pomočnik komandirja PP Ptuj: „Med lanskimi prazniki smo kršiteljem, ki so prodajali nedovoljena pirotehnična sredstva, zasegli prek 15.000 petard."
Kot pojasnjuje Branko Horvat, pomočnik komandirja na policijski postaji v Ptuju, gre predvsem za telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oziroma ogrožanja drugih, premoženjsko škodo, vznemirjanje državljanov, motenje miru.
„Lani od 1. decembra do 4. januarja letos smo na območju Policijske postaje Ptuj obravnavali le 10 kršitev zakona o pirotehničnih sredstvih, na srečo pa nobene poškodbe zaradi nepravilne uporabe teh sredstev. Prejeli smo le eno obvestilo o poškodbi poštnega nabiralnika, v katerega je neznana oseba vrgla petardo. Številnim kršiteljem, ki so prodajali nedovoljene pirotehnične izdelke, pa smo v tem času zasegli prek 15.000 kosov različnih petard. Sicer pa policija že več let intenzivno izvaja aktivnosti, ki so usmerjene v preprečevanje negativnih posledic pri uporabi pirotehničnih izdelkov.
Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki velja od 24. aprila 2008, natančno opredeljuje pirotehnične izdelke, ureja pogoje na področju proizvodnje in prometa z njimi ter določa nadzor nad izvajanjem tega zakona. Pirotehnični izdelki se razvrščajo v ognjemetne izdelke, pirotehnične izdelke za odrska prizorišča in druge pirotehnične izdelke.
Ognjemetni izdelki so razvrščeni v 4 kategorije, glede na nevarnost in hrup. Tudi pirotehnični izdelki za odrska prizorišča so razvrščeni med manj in bolj nevarne. Drugi pirotehnični izdelki pa so razvrščeni v dve kategoriji, pri čemer najnevarnejše lahko uporabljajo samo strokovne osebe."
Določen je tudi čas, ko je prodaja pirotehničnih sredstev dovoljena.
„Prodaja ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena v času od 19. do 31. decembra, uporaba teh pirotehničnih izdelkov pa le v času od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba ognjeme-tnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve."
Obstajajo pa tudi nekatere druge omejitve.
„V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognje-metne izdelke, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo. Zakon o javnih zbiranjih pa med prepovedana ravnanja uvršča prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev. Poleg tega pirotehničnih izdelkov posamezne kategorije ni dovoljeno prodajati osebam, ki so mlajše od 14 let za kategorijo 1, mlajše od 16 let za kategorijo 2 ter mlajše od 18 let za kategorije P1 in T1. Ne glede na navedeno pa je uporaba ognjeme-tnih izdelkov kategorije 1 in 2 dovoljena tudi osebam, ki so mlajše od 14 let oziroma 16 let, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov.
Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca, prepovedana pa je predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi ter preprodaja pirotehničnih izdelkov."
Kakšne kazni pa so predvidene za kršitelje?
„Za kršitve mladoletnikov so kaznovani starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da
mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzora. Na podlagi zakona policist brez predhodne odločbe na kraju samem zaseže pirotehnične izdelke, če se z njimi ravna v nasprotju z omejitvami za njihovo prodajo in uporabo. Pri uporabi pirotehničnih izdelkov kategorij 1 in 2 lahko policist te na kraju samem tudi zaseže, če posameznik z njimi ogroža javni red ali splošno varnost, vendar to policist ugotavlja v vsakem primeru posebej. Če je na podlagi ravnanja posameznika, kot je objestnost, nesramnost, kraj uporabe - javna zbiranja ipd. mogoče sklepati, da bo ta posameznik nezakonito uporabo nadaljeval, lahko policist zaseže tudi tiste preostale izdelke, ki jih ima posameznik pri sebi in očitno namerava kršitev nadaljevati.
Posameznik pa se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 1.200 evrov, če prodaja, kupuje, poseduje ali uporablja ognjemetne izdelke, katerih glavni učinek je pok in je nji-
hova prodaja, posest ali uporaba prepovedana; če uporablja ognjemetne izdelke v času, kadar to ni dovoljeno, uporaba je dovoljena samo v času od 26. decembra do 2. januarja; če uporablja ognjemetne izdelke, kjer je to prepovedano (v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v prevoznih sredstvih za potniški promet, v bližini bolnišnic ter na površinah, kjer potekajo javni shodi oziroma javne prireditve); pa tudi, če ognjemetnih izdelkov ne uporablja v skladu z navodili proizvajalca, jih predeluje zaradi povečanja učinka, uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi in preprodaja pirotehnične izdelke). V skladu z določilom Zakona o javnih zbiranjih, ki prepoveduje prinašanje pirotehničnih izdelkov na shod oziroma prireditev, pa bo policist tistemu, ki ima oz. bo imel na shodu oziroma prireditvi pri sebi pirotehnične izdelke, na kraju samem izrekel globo 104,32 evra."
Po šolah pa v teh dneh nadaljujete akcijo Bodi zvezda - ne meči petard.
„Res je, tudi letos v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Inštitutom za
varovanje zdravja Republike Slovenije v policiji izvajamo preventivne aktivnosti s ciljem zmanjševanja števila telesnih poškodb, še posebej pri otrocih zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov. Tako nadaljujemo projekt »Bodi zvezda - ne meči petard«, ki je bil že v prejšnjih letih dobro sprejet. V sodelovanju z osnovnimi šolami želimo vse učence, še posebej pa učence 6. razredov, opozoriti na nevarnosti in škodljive učinke pri nepravilni uporabi pirotehničnih izdelkov. Tako smo oziroma bomo v vseh osnovnih šolah na območju policijske postaje Ptuj razdelili plakate s preventivno vsebino na to temo.
Omeniti pa velja tudi aktivnosti naših vodij policijskih okolišev, ki so že oziroma še bodo obiskali šestošolce ter jim predstavili problematiko uporabe pirotehničnih izdelkov, torej vse, o čemer sem doslej govoril. Kot v preteklih letih pa bomo tudi letos skupaj s tržnim inšpektorjem izvedli občasen nadzor v prodajalnah in izven njih, torej na tržnici in drugih lokacijah, kjer največkrat prihaja do prodaje pirotehničnih izdelkov na črno."
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Albina Emeršič, Dra-ženska c. 14 d, Ptuj - deklica Žana; Tanja Zelenko, Anželova ul. 21, Ptuj - deček Jure; Metka Benedik, Lovrenc na Dravskem polju 82 a - deklica Vita; Katja Korošec Derviši, Podlože 9, Ptujska Gora - deklica Daja; Petra Dukaric, Ul. 8. februarja 32, Miklavž na Dravskem polju - deček Tjaž; Suzana Kosi, Krčevina 6, Miklavž pri Ormožu - deček Rok; Brigita Rozman, Jurovci 1, Videm pri Ptuju - deklica Aneja; Stanislava Lipovec, Godemarci 50, Mala Nedelja - deklica; Jelka Cestnik, Zg. Hajdina 16 b - deček Anej; Janja Rozman, Biserjane 5, Sv. Jurij ob Ščavnici - deklica Zala; Mateja Ekart, Ul. 25. maja 15, Ptuj - deček Gašper; Nina Tominc, Slape 15 d, Ptujska Gora - deklica Nina Iva; Jožica Perša, Loperšice 44, Ormož - deček Timotej; Saša Golob Hodnik, Arbajterjeva ul. 1, Ptuj - deček Hugo; Petra Pintarič, Taborniška 3, Miklavž na Dravskem polju -deklica; Bojana Škulj, Placar 2, Destrnik - deček Anže; Doroteja Primožič, Kicar 13 a, Ptuj - deček Nej; Suzana Kancler, Hajdo-še 5 b, Hajdina - deček Kristijan; Barbara Murko, Spodnja Hajdina 53 a - deček Gašper. Umrli so: Elizabeta Ladic, rojena Ladic, Rabelčja vas 29 a, Ptuj, rojena 1919 - umrla 8. decembra 2010; Marija Benkovič, rojena Ljupša, Cesta 8. avgusta 10, Ptuj, rojena 1922 - umrla 9. decembra 2010; Katarina Vi-dovic, rojena Klaneček, Jablovec 33, rojena 1924 - umrla 7. decembra 2010; Dragica Premužič, rojena Robinščak, Na Postajo 51, Ptuj, rojena 1956 - umrla 3. decembra 2010; Alojz Cestnik, Zgornja Hajdina 98, rojen 1938
-	umrl 11. decembra 2010; Marija Vedrač, rojena Mesarec, Strmec pri Destrniku 1, rojena 1913 - umrla 11. decembra 2010; Ludvik Pišek, Meškova ul. 5, Ptuj, rojen 1931 - umrl 11. decembra 2010; Marija Blažek, rojena Pignar, Sela 4 a, rojena 1952 - umrla 13. decembra 2010; Maksimiljan Metličar, Potrčeva cesta 26, Ptuj, rojen 1938
-	umrl 9. decembra 2010; Bara Bele, rojen Bukvic, Dolena 50, rojena 1926 - umrla 11. decembra 2010; Bogoslav Emeršič, Berinjak 14, rojen 1973 - umrl 13.decembra 2010; Elizabeta Lončarič, rojena Mlakar, Videm pri Ptuju 19 a, rojena 1928 -umrla 15. decembra 2010; Jožef Klasinc, Šikole 49, rojen 1933
-	umrl 16. decembra 2010; Julijana Druzovič, Drbetinci 13, rojena 1928 - umrla 15. decembra 2010; Franc Žunkovič, Staro-šince 40, rojen 1920 - umrl 16. decembra 2010; Branko Okreša, Polenci 16, rojen 1960 - umrl 15. decembra 2010.
Poroke - Ptuj: Marjan Matja-šič, Zagorci 40 a, in Brigita Murko, Mestni Vrh 95, Ptuj. Franc Mlakar, Jurovci 23, in Aleksandra Belšak, Jurovci 23. Marko Gabrič, Starše 89 l, in Maja Vau-kner, Zidanškova ulica 5, Zgornja Polskava.
Danes bo na Primorskem in Notranjskem pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo ali rosilo. Drugod bo delno jasno. Čez dan se bo spet krepil jugozahodnik. Najnižjejutranje temperature bodo od -6 do 1, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 3 do 8, ob morju do 10 stopinj C.
V sredo in četrtek bo v severovzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Toplo bo, pihal bo jugozahodni do južni veter, ob morju jugo.
Napoved vremena za Slovenijo
Pred božičem moča toliko ne škoduje, Jcakor če po praznikih dalj dežuje.
Foto: M. Ozmec
Pirotehnične izdelke je med prazniki možno kupiti skoraj v vsaki prodajalni, ponujajo pa jih že tudi kar na ulicah.