Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din ;J red n išt vo je v Kopitarjevi ul.6/III Telefoni urednišiva: dnevna služba 2050 — nočna 2990, 2994 in 2050 Izhaja vy ' dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljub* Ijana žt. 10.650 iu 10.340 za inserate; Sarajevo štv.7563 Zagreb štv. 39.011, Pragn-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 299A Obnova države V svoji veliki socialni okrožnici »Quadragesi-mo annoc daje papež Pij XI. smernice za stanovsko preureditev gospodarstva. Le v takšni po stanovih urejeni družbi vidi papež možnost :>odrešitve proletarijata«. »In naj nihče ne misli, da bo mogoče javni red in socialni mir proti prevratnim duhovom uspešno braniti, če se nemudoma ne pristopi U pogumnemu delu, da se to izvršil« »Vsem socialnim udom,« tako piše sv. oče, »ki so udeleženi pri gospodarstvu, morajo biti na razpolago vse dobrine, ki jih s produktivno tehniko in družabno organizacijo izboljšana narava nudi in sicer v tolikšni meri. da ne zadostujejo le za nujno potrebno vzdrževan'> življenja in siceršnje poštene potrebščine, temveč da človeku omogočijo poplemenileno kulturno življenje. To je ogromna naloga, ki nam jo postavljena, silna posebno danes, ko je med nami tisoče in 6tolisoče ljudi, katerim docela primanjkuje najpotrebnejših sredstev /a vzdrževanje golega življenja. Kdo naj izvede to prepotrebno socialno preosnovo? Posamezniki? Nemogoče! Družba? Seveda družba, loda le-ta je v svojih bistvenih stanovskih sestavinah že davno uničena. Odločujoča javna sila se po razvoju razmer danes steka v državnih rokah. Zato mora državna zakonodaja prevzeti vodilno vlogo pri reformi gospodarstva. Država je vedno izraz nekega gotovega svetovnega na/.iranja. Zato je jasno, da ne more vsaka država izpolniti naloge, ki jo zahteva papeževa socialna enciklika. V nobenem s 1 u č a j u n c liberalna <1 r ž a v a. Liberalna država je namreč kulturno, gospodarsko in politično zgrajena na istih principih, kakor kapitalizem, oziroma bolje: ravno liberalna država je s principom lažne enakosti in lažne svobode ter relativizma do objektivne resnico omogočila in v'gojila kapitalizem. Zmotne osnove liberaine države so bilo ponovno od papežev obsojene, loda stoprav v današnjem času libt ralistlčni principi doživljajo iaientno krizo. Tudi tako zvana totalna, ali absolutna država ne more izpolniti velike reformne na-lage. Slanovski red lo Pij XI. izrecno poudarja mora temeljiti na samoupravi stanov, kjer vlada golov hierarhični red med raznimi organi-zacijami. ki se med s;ibo dopolnjujejo in spopol-njujejo. in kjer država po svoji moči in naravi udom socialnega organizma s svojo dejavnostjo daje oporo, a jih ne sme va^e povzemati in uničevati, kakor dela absolutna država. Zabloda zagovornikov etatizma je baš v tem. da zasipljejo državo z neskončnostjo nalog in poslov, za katere so po naravi in organskem socialnem redu ustvarjene druge, manjše edinice in organizacije. To pa napravlja škodo in moti pravi red. ako s" posli, ki jih zmorejo manjšo in nižje organizacije, izročajo večji in višji družbi. Dejansko pa imamo danes po vsem svetu opravili večinoma s strankarsko državo, ki vsebuje sestavine deloma liberalne, deloma totalne države. Pri prvi si je sposodila principe, pri drugi pa prakso. Nosilci politike v strankarski državi so strankarski klubi, iregularna organizacija brez prave ustavne podlage. Poslanci so delegati stranke, stranka in njene smernice so za strankarsko voljenega poslancu primarne, ne pa državni narod kot tak. Seveda zastopa teoretično — tu in tam tudi po besedilu ustave — vsak poslanec ves narod, a to je le teorija. Saj pa tudi ni ves narod delegiral poslanca X. Y., temveč vodstvo gotove stranke ga je postavilo, ki je nato v volivnem metežu prodrl morda z nekaj glasovi večine. Razumljivo, da bo kot poslanec gledal na koristi svojega ožjega kroga, ves ostali narod, ki ga ne pozna in on ne njega, pa bo zanemarjal. Sociologi in uvidevni državniki že zdavnaj uvidevajo, da je ravno ta odvisnost države od strank eden glavnih vzrokov socialne in gospodarske neurejenosti v državah. Odvisnost moderne države od strank je tudi eden glavnih povodov kritike parlamentarizma, o čemer smo na tem mestu že ob drugi priliki razmotrivali. Zlo pa postaja tem večje, ker obstoja nevarnost, da se iz vladja mnogih strank izcimi vlada, oziroma država ene stranke, kakor je lo že slučaj v fašizmu in komunizmu in kar je ludi ideal Hitlerjevega tretjega carstva. V tem slučaju —• da govorimo v žargonu kritikov — se plen ne deli na več delov, ampak pripade ves eni stranki. Seveda je to najslabši parlamentarni način, ker onemogoča kritiko in kontrolo. Zato politično izšolani angleški volivci, kjer je domovina parlamentarizma, izmenoma dvigajo na oblast zdaj eno, zdaj drugo stranko, da onemogočijo s tem dedno korupcijo in zakup države eni slranki. Ko razmišljamo o socialno-političaiih smernicah (Juadragesimo anno., nujno prihajamo do zaključka, da okrožnica od strankarske države — radi pravkar navedenih težkoč — ne pričakuje obnovitve države. Lahko bi seveda navedli Se več razlogov. V strankah s posebno dinamično silo prihajajo na površje vedno radikalnejši elementi, ki slnnoglav-Ijajo one s poinirljivejšimi, širšimi, občedržavnimi vidiki. Za Mirabeaujem pride vedno Danton, za Dantonom Robespierre, in vsak zahteva glavo svojega pcmirljivejšega predhodnika. Kaj naj ima delovni narod od tega? Torej ne strankarska, nova država bo morala priti, ki bo zmožna vpostaviti pravi red. Ta nova država Ze nastaja in so kaže v svojih prvih obrisih. Nova državna oblika izpoveduje načelo. da je od Boga oblast, in zato za njo ne leži resnica in pravica za večinskimi sklepi, temveč v dejanskem stanju stvari. Socialni red je. urejen sam v sebi s tem, da uživajo delovni stanovi, ki so osnovni organizmi družbe, čim večjo samoupravo. Njihova stanovska zastopstva odločajo o njihovih zadevah. Istočasno pa se bolj in bolj kaže teženje, Nemšk i Francka in pomeni^ torpediranjje razorožitvene konference — An&H$a, solidarno **roti nemškim namenom — V resnici nihče ni za razorožitev London. 3. sptembra. Tukajšnji listi priobču-jejo članke, v katerih konstatirajo žalostno dejstvo, j da se vedno bolj množijo znamenja, da razorožitvena konferenca v Ženevi ne bo rodila nobenega rezultata. Nemška nota, v kateri se zahteva, da naj se dovoli Nemčiji enaka oborožitev, kakor jo imajo drugo države, pomeni pravo torpediranje razorožitvene konference. Sicer je čisto izven vsakega dvoma, da bodo Francija, Anglija in Amerika tvorile skupno fronto proti nemškemu predlogu, toda moralna podpora, ki jo uživa Nemčija od strani Italije in nekaterih drugih držav bo tvorila veliko oviro za plodovite razprave in za kompromis. Id mora biti več ali manj soglasen. Nevarni niso toliko predlogi Nemčije glede armade, čeprav predpostavljajo bistveno revizijo verzajske mirovne pogodbe, nevarna je a r g u m e n t a c i j a Nemčije, ki se glasi nekako tako-le: Člen 8 pakta Društva narodov ali takozvanega Covenanta določa, da bodo velesile v svrho ohranitve i» utrditve miru svoje armade postopoma reducirale na oni minimum, ki je potreben za narodno obrambo. To pomeni logično, da so se velesile obvezale, da bodo sčasoma svoje armade znižale na oni nivo, na katerega so same po verzajski mirovni pogodbi znižale stanje nemške narodne obrambe. Z eno besedo velesile so se obvezale, da se razorože po načelu: Razorožitev vseli ! Nemčija sedaj od velesil zahteva, da izvedejo princip, ki so ga postavile same; če pa tega nočejo, potem je edini logični zaključek ta, da naj ostanejo • oborožene in sicer vse enako. To je argumei, s katerim Nemci mislijo torpedirati razoroZitveno konVreneo. Mogoč" pa jc, da ta kovarna akcija Nemčije ne ho imela uspeha. \Vashingtona prihaja namreč vest, da bodo ameriški državniki napram nemški inieijativi zavzeli enersifno prntistališee. Nemški princip jc bistveno pravilen — tako pravijo v Beli hiši v \Vashingtonu — toda nemški nameni so nemoralni. Kdor hoče v resnici redukcijo orožja, ta mora vpoštevati dejanske razmere. Te pa absolutno ne dopuščajo oziroma niso take, da bi sc ta veliki in važni cilj mogel doseči z brutalno in prenagljeno gesto, ki mora revoltirali ves francoski narod, ki ni pozabil, da je bil trikrat v enem stoletju napaden. Ako se bo v Ženev' sprejel znani ameriški predlog o razorožitvi, potem bodo velesile itak samo postopoma svoje armade reduciralo približno ua nivo, na katerem stoji danes nemška Reich.svvehr. ne da bi bilo treba preje nemško Reichsv.ehr izenačevati, oziroma približati sedanjemu nivoju izvennemških armad. To bi sc vendar reklo, da naj se razorožitvena konferenca namesto z razorožitvijo bavi z ohoroživijo! To se pa nikakor ne sme dopustiti. Kar se tiče angleške diplomacije, je mnenja, da ni mogoče biti v načelu proti enakopravnosti Nemčije, kar se tiče oborožitve, da pa je Nemčija praktično izbrala napačno pot, kako to doseči. Nemško stališče bi se bilo uveljavilo sčasoma samo po sebi brez velikih sporov, dočim je Nemčija s prenagljenim nastopom v sedanjem, vse kaj drugega nego ugodnem momentu za tak kor: : ogrozila uspeh razorožitvene konference sploii. Kljub temu pa bo angleška diplomacija nemško inicijativo zelo dobrohotno proučila, pri čemer pa jo ho na vsak način vodil princip enotnega nastopa s Francijo. V poučenih krogih se dostavlja, da jo to več ali manj odklonilno stališče Anglije napram nemškim predlogom pripisati v prvi vrsti bojazni Angiežev, da se ne bi Nemci, ki so sedaj načeli vprašanje svoje armade na kopnem, prišli drugo leto z zahtevo, da naj se izvede oboroži-vena vojaška enakopravnost Nemčije tudi, kar se tiče mornarice. V tem oziru so pa Angleži, kakor znano, jako občutljivi. Kar se Francije same tiče, je treba ločiti njeno časopisje in pa oficielno politiko Herriotove vlade. Neurje v Srbiji Belgrad, 3. septembra. AA. Včeraj okrog pol 10 dopoldne se je utrgal oblak in nevihta je v bližini Džepa nanesla kamenje in prst na progo, da je zadelan ves del proge od km 319 do 325. Na nekaterih mestih je proga zasuta v dolžini 150 do 200 m in 2 do 4 m visoko. Zaradi tega se promet na tem delu proge ne vrši od postaje Vladičin han do postaje Džep. Direktna zveza med Belgradom in Skopljem se vrši preko Kraljeva in Raške. Ministrstvo prometa opozarja potujoče občinstvo, da potuje preko _ Kraljeva. Prekinitev prometa med postajama Džep in Vladičin lian bo po vsej verjetnosti trajala do 5. t. m. dati čim širšo samoupravo tudi regionalnim edini-cam, da morejo vsi udje biti udeleženi na državnem življenju. Brez dvoma ima edino bodočnost ta korpora-tivna, regionalno samoupravna državna oblika, preko katere se razpenja centralna oblast s svojimi direktivami in vodstvom. Tudi v naši državi so bile v tej smeri ponovno napovedane reforme, ki jih v osnutkih moremo zaenkrat smatrati za začetek, katerega pa bo življenje in razvoj potreb brez dvoma dalje izoblikoval. Takšna oblika vladavine bo res tudi zmožna, da izvede potrebne socialne reforme, ker ustvarja pregled, odgovornost in vodslvo na vseh stooniali socialnega sestava družbe. Drin. Gotovo sc Herriot bistveno strinja z javnim mnenjem, kar se tiče nemške zahteve, ki ogroža mir Evrope, v prvi vrsti seveda Francijo, vendar pa je Herriot sklenil, da bo nemško inicijativo proučil objetktivno in mirno, odločitev o nemških predlogih pa ni stvar samo Francije, ampak stvar vseh velesil in sil, ki so članice Društva narodov. Sicer pa niso države bogvekaj naklonjene ideji razorožitve. Tako na primer se izve, da se celo nizozemska armada ojačuje. Nizozemski generalni štab je postavil v službo več tankov, kojih oborožitev obstoji iz 1 strojnih pušk. Na strehi je postavljen majhen reflektor. Imajo tudi optično le-legrafijo po Morsejevem sistemu. Maksimalna hitrost teh tankov je 45 km na uro, teža znaša 8500 kg, posadka pa obstoji iz poveljnika, dveh šoferjev, treh strelcev in enega signalizatorja. Ti vozovi so po svoji majhnosti in gibčnosti zelo pripravno vojno orožje. Pariz, 3. sept. tg. Herriot jo včeraj izjavil: Nemci so mi dali počitniško nalogo, potrudil pa so bom, da to nalogo rešim čimnajbolj pridno in mirno.e Herriot je danes sprejel poljskega poslanika, ki mu je sporočil, da je njegova vlada pripravljena na najostrejši boj proti nemški zahtevi. Tudi iz Prago je prišlo slično zagotovilo. Angleška vlada je sporočila, da resno ugovarja proti razšir-nju vojaških sil v Nemčiji na suhem, na morju in zraku. Foreign Officec smatra ravnotako kakor Quai d' Orsay, ma se nemške zahtevo po reviziji verzajske mirovno pogodbo smejo obravnavati samo sukpno na sestnku vseh signatarnih držav. Franclin Buillon napoveduje Herriotu, da bo vložil interpelacijo o potrebni izpremembi zunanje politike in o tem, dn je treba takoj ustvariti nacionalno unijo. Berlin, 3. sept. AA. Danes je bil otvorjen kongres zveze jeklenih čelad. Kongresa se je udeležilo 150.000 bivših bojevnikov. Kongres je priredil bivšemu prestolonasledniku viharne ovacije. Berlin, 3. sept. AA. Nad hotelom, kjer prebiva vodstvo zvezo jeklenih čelad, vihra bivša cesarska zastava. V svojem otvoritvenem govoru na kongresu le zveze je njen vodja Seldte izjavil, da se zveza bori za obnovo vojaške dolžnosti. Z dosedanjo \vei-marsko ustavo in z državno brambo po določilih versajske pogodbe Nemčija nc bo prišla daleč. Zato jo treba oba ta sistema odstraniti. Le z njuno odstranitvijo bo nemški narod dosegel svojo notranjo in zunanjo svobodo. Zveza bivših nemških častnikov je brzojavila ngresu. naj bi se Nemčija že otresla nečastnih spon versajske pogodbe. Berlin, 3. sept. AA. Na zborovanju zveze jekle- Za Papena — Vojne igre nih čelad so voditelji izjavili, da je zveza nad strankami, da pa podpira sedanji Papenov kabinet. V Grtinevvaldskem stadionu je zveza priredila veliko ljudsko veselico s športnimi vojaškimi nastopi. Nastopili so najboljši vojaški strelci, metalci granat, sporlniki s plinskimi maskami, jadralni letalci, skratka vojaški športniki, ki se vežbajo za inštruktorje v vojaških panogah, prepovedanih državni brambi z mirovnimi pogodbami. Zvečer bodo umetni ognji in nočne borbe z vojaškim mirozovora na zaključku. Jutri dopoldne pa bo na letališču v Tempelhofu velik mimohod vseh formacij, ki naj spominja na nekdanje cesarske manifestacije. Zanimivo je, da so te manifestacije udeleže vladni zastopniki, dostojanstveniki republike, cesarski princi, monarhisti itd. Napovedan je nadalje prihod bivšega prestolonaslednika in dveh njegovih bratov, maršala MackeiiFcna, italijanskega vojaškega atašeja in drugih. Od danes je policija v ostri pripravljenosti. Slaba letina v Rusiji Sovjeti uvedli racioniranje prehrane inozemcev Moskva, 3. septembra. Vsi dopisniki tujih listov in agejicij so bili 2. t. m. od sovjetske oblasti obveščeni, da bodo odslej prejemali živež, kakor tudi druge nujne potrebščine življenja samo na karto. Inozemci si zopetno uvedbo racioniranja tolmačijo tako, da se vlada boji draginje zaradi nezadostne količine živil. Vsakemu dopisniku je odkazano 2 funta mesa in pol litra mleka na dan. Vrhu tega ne bodo smeli na mesec dobivati več kot 15 funtov mesa, 3 in en četrt funta masla, 7 funtov sladkorja, 2 kosa mila za pranje in 2 kosa za osebno uporabo (40 funtov (pud) 16"380 kg). Ostalim članom družine pripada vsakemu polovica te vsote. Dopisniki so seveda zaradi te odredbe hudo prizadeti, ker naznačene racije za življenje sicer zadostujejo, nikakor pa nc dovoljujejo povabljati oseb in reprezentirati, kar je inozemskim časnikarjem večkrat neobhodno potrebno. Sicer si lahko pomagajo s pošiljatvami z doma, vendar pa je la stvar jako draga, lako zaradi zaščitnih carin, kakor zaradi ovir, ki jih stavljajo temu na pot oblasti. Sovjeti so v Ukrajini mobilizirali več slo tisoč komsomolcev, to je članov komunistične mladine, da pomagajo pri žetvi in pri pobiranju sladkorne pese. Kmetje, ki so kolektivizirani, so namreč pustili 940.000 akrov zemlje neobdelane, tako da je dohodek iz tega kompleksa enak ničli. Rožen tega pa so kobilice in drug mrčes uničili pridelek drugih 250.000 hektarjev. Škoda znaša za enkrat 30 do 40.000 ton sladkorne repe. CISTO ERMLO T OMARI IE VESEL,JE GOSP Prizadevajte si da bo Vaše perilo vedno čisto in sveže. Pazite na to, da bodo Vaši otroci redni in negovani. Tedaj bo zdravje in veselje krasilo Vaš dom. Da to dosežete potrebujete predvsem dobro milo, a to je že 80 let poznano £ ZNAMKE JELEN kongres slovanske katoL in teli-gence v Zagrebu Dragi dan veslaških tekem Drugi dan Kongres, kateremu posvečajo tukajšnji in tudi tllgrajski listi, pa tudi ostala javnost vso pozornost, je nadaljeval v soboto, 3. septembra s svojim delom. Ob 8 je služil v cerkvi sv. Katarine sv. mašo slovaSki duhovnik Andrej Klima n. Na i o so si ogledali udeleženci kongresa Gornji grad, odkoder so občudovali lep razgled čez Spodnje mesto. Ob 9 se je vršilo drugo zborovanje kongresa v Sabornici; najprej je referiral Ukrajinec d _r. Konstantin C e h o v i č o temi: »Katolicizem in nacionalna ideja pri Slovanih.« V glavnem je izvajal sledeče misli: Katoliški Slovani imajo pravi pojem o nacionalizmu, ker bazirajo na naravno diferencijacijo ljudskega življenja svoj einiški nacionalizem v nasprotju z današnjim pretiranim političnim nacionalizmom. Katoliška Cerkev kot univerzalistična, nad-nacionalna institucija, kljub tej svoji funkciji ne uničuje nacionalizma. Zgodovina lo dokumentira; saj so bili katoliški duhovniki pri vseli narodnostih najmočnejši steber narodnega preporoda in napredka. Nato se je referent spustil v nekatere detajle posameznih slovanskih narodov. Za referatom gosp, Čehoviča je predaval v imenu zadržanega referenta Poljaka prof. Klemen-sa Jendrzcicvvskega predsednik poljskega akad. društva »Odrodzenic« Tarnowsky o temi: Krščanski univerzalizem in nacionalizem. Njegove osnovne misli so bile sledeče: Katoliki moramo odkrito izpovedati in se držati načela: Veritas liberabit nos (Resnica nas bo osvobodila). Pri naslovnem problemu še zlasti; zato je treba predvsem razumeti nastanek in naloge naroda in cerkve. Referent pokaže nato na idejno stran narodnosti in Cerkve ter oriše današnje poskuse rešitve splošne duhovne krize, ki se kažejo kot materialistični, kulturno-družabni, etično-humanitarni ko-^mopolitizem. Tem nasproti, kakor tudi nacionalizmu kot svetovnemu nazoru nasproti, stoji katoliški univerzalizem, ki veže narodno idejo z religiozno idejo v harmonično enotnost. Do uresničenja katoliškega univerzalizma pa vodi pot preko konkretnega vzgojnega dela v po- litičnem, socialno-gospodarsken;, vzgojno-prosvet- nem pravcu do izgradnje tipa kristjana-domoljuba. Po referatih, debati in prečilanju pozdravnih brzojavk, med katerimi je bila tudi brzojavka ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rozmana, dalje brzojavke škofov dr. Gnidovca iu dr. Srebrniča, so si ; ogledali udeleženci kongresa zanimivosti Zagreba. Obiskali so Prirodoslovni muzej, muzej za umetniško obrt, Vseučiliško biblioteko in Etnografski muzej. Popoldanskega zborovanja so se udeležili med drugim tudi nadškof dr. Anion Batier, pomožni škof S o a 1 i s - S e e w i s, križevski grško-katofiški škof dr. Njaradi in drugi. Kot prvi je govoril vseučiliški profesor iz Ljubljane, prelat dr. Franc Grivec o praktičnem delu za ciril-metodijsko idejo in izrazil željo, da naj bi se vršil prihodnje leto praktičen kurz za cirilmetodijsko akcijo na Velehradu. Nato se je vršila dolgotrajna debata. Nato je sledil relerat Čeha p. dr. Jana Urbana OFM o temi: »Karitativno delo katoliških inteligentov.« V svojem referatu se je bavil najprej s položajem o kulturni in religiozni obnovi današnje družbe. Nato je prešel na specialne naloge inteligence pri tem delu: Podpirati mora in inspiri-rati duhovno in moralno stran karitativnega dela; organizira naj karitativno delo, dirigira njegove intencije po potrebah in smotrih. Potem oriše razne forme karitativnega dela inteligence in navaja praktični primer iz karitativnega udejstvovanja čeških študentov. Zaključuje, da je treba smatrati socialno-kari-tativno udejstvovanje kot enega izmed glavnih pripomočkov za obnovo krščanskega življenja. Istočano je zasedala ženska sekcija, pri kateri jo referirala prof. dr. Marijana Kralj o praklični potrebi stalne ženske sekcije pri sekretariatu in o načinih sodelovanja. Po predavanjih so šli udeleženci kongresa po mestu, a zvečer k svečani predstavi v gledališče. O slovenskih referatih gosp. Terseglava in gosp. prelata dr. Grivca prinesemo še podrobna poročila. Pozdravna brzojavka škofa dr. Rozmana: Iskreno pozdravljam kongres in mu želim z božjim blagoslovom bogatega uspeha. Dr, Rožman, škof ljubljanski. Katoliški shod v Essenu Essen. 3. septembra tg. Kljub slabemu vremenu se udeležuje katoliškega shoda žc vedno ogromna množiva ljudstva. V petek sta imela glavne govore na shodih prof. dr. Dcssauor iz Frank-Jurta a. M. o temi: »Velemesto, tehnika, krščanstvo:, in prelat profesor dr. Schreiber o temi: »Velemesto, ljudstvo, narod«. Prav posebnega pomena pa so takczvanc nejavne razprave v zborovanju zaslepnikov (Vertreteitag), v katerih sc tokrat v 0 skupinah obravnavajo najrazličnejša katoliška dnevna vprašanja s predavanji in debatami. ter določajo smernice za bodoče delo. Ena teh skupin obravnava vprašanje: »Šola in velemesto«, ki jc sprejela resolucijo, katera se s stališča katoliškega pojmovanja obrača proti absolutističnemu državnemu šolskemu monopolu in zahteva katoliške konfcsionalne šole. Za državni šolski zakon sc sine glasovati le tedaj, če 1h> ta zakou uresničil pravice staršev in otrok, ki bo priznal svobodo vesti katoliških staršev in ugodil zahtevi, da se katoliškim otrokom dajo katoliške Družabni večer delegatov zavoda Ljubljana, R. sept. Nocoj, na predvečer občnega zbora delegatov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, se je vršil na terasi slavnosino razsvetljenega nebotičnika ob pol ti družabni večer delegatov PZ. Predsednik PZ, g. Vrtovec, je dal najprej besedo statiku g. inž. Dimniku, ki jc povedal nekaj zanimivosti iz graditve nebotičnika. Nebotičnik stoji na 16 temeljnih stebrih, ki segajo 12—16 m globoko. Stavba sama je zgrajena po skeletnem sistemu in pritiska na temelje s težo 5000 ton. Nebotičnik je zgrajen po japonskem principu, ki upošteva poiresno nevarnost. Zato stoji stavba popolnoma samostojno na temeljih oz. kleteh. Med močno ploščo, ki leži nad kletmi in ostalo stavbo, je tenka svinčena plast, ki prevzame v primeru potresa silo sunka, tako da se stavba ne more porušiti. Je to prva stavba, ki je zgradba, pri kateri se je upošteval tudi vpliv vetra. Vmesne stene so zgrajene z votle opeke, ki mnogo boljše izolira proti zvoku n mrazu. Seveda pa nebotičnik ni prva stavba v Ljubljani, ki je bila zgrajena po skeletnem sistemu. Prva stavba, ki je bila zgrajena po tem sistemu, je bila Jugoslovanska tiskarna 1. 1904., druga Učiteljska tiskarna 1. 1907., tretja Pollakova tovarna 1. 1921. Lansko leto pa se je ta sistem že močno uveljavil in večina višjih stavb je bila po njem zgrajena. Nato je bila mrzla večerja, nakar je pozdravil delegate predsednik PZ g. Vrtovec, ki je poudarjal, da je ta nebotičnik zrastel po zaslugi projektanta inž. Šubica in velikega števila ljubljanskih obrtnikov. Z Zeljo, da bi nebotičnik bil v korist zavarovancev in domovini in bi rastel PZ, tako kakor je neboličnik. jc zaključil predsednik pozdrav. — Govorilo je še več delegatov in razvila se je živahna zabava. Oivoriiev zagrebškega sejma Zagreb, 3. sept. ž. Danes je bil otvorjen zagrebški jesenski sejem v prisotnosti kraljevega zastopnika in zastopnika ministra za trgovino in industrijo. Na pozdrav predsednika sejma dr. Ferberja je odgovoril ban dr. Ivo Perovič in otvoril sejem. Istočasno je bila otvorjena toletna glavna skupščina zveze jugoslovanskih veterinarjev, ki so po otvoritvi korporativno odšli na sejem ter obiskali specialno veterinarsko razstavo. Jutri opoldne pride iz Ljubljane minister za trgovino in industrijo g. Mohorič, da obišče zagrebški sejem. Dunajska vremenska napoved: Najbrže bo v nedeljo večinoma še jasno in toplo vreme. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, oblačno, možne so lokalne nevihte. Barometerski tlak je padel za 0.1—2 nun, in sicer po večini v Gorskem Kotoru. Gibal se je v mejah od 760—765 mm. Zjutraj so temperature narastle le v Primorju za 1 3 siopinje Celzija, v ostalih krajih pa so pndle za 1-1 stopinje Celzija. V Primorju so znatne temperature, v zaledju pa od 11—18 stopinj Celzija. Nebo je bilo pretežno iastio. Padavin ui bilo. Morje ie bilo mirno. šole. Na razpravi o državljanski delovni skupnosti se jc po predavanju nemškega nacionalea Glasebii-ceka razvila debata, katc-re sta so posebna udeležila predsednik kmetijske zbornice v Bonnu baron Lunine!; in tajni svetnik Kari Bacliem, pisatelj knjige o zgodovini stranke nemškega centruma. Nasproti izvajanjem barona Ltinincka, ki jc zahteval, da sc za one katolike, ki ne spadajo v centrum, ustvari druga podlaga, in da naj sc stranka centruma nc prizna za edino politično zastopstvo katolicizma, je odgovarjal tajni svetnik Bacliem, da centrum Siccr ni edino, vendar pa politično glavno zastopstvo nemških katolikov. Kdor hi poskušal kršiti to organizacijo, bi ruši! temelje za uspešno politično udejstvovanje katolikov. Zbližanje med obema smerema in medsebojno spoštovanje ter ljubezen med zastopniki obeh struj, je mogoče le tedaj, če bodo na desni strani prene-linli trajno napadati centrum. Sporazum ined obema naziranjema se ni dosegel, tako da resolucije za zbližanje niso dali na glasovanje. Tudi Poljska dobi mišico Varšava, 3. sept. tg. Najmočnejši brambna organizacija pristašev Pilsudskega, takozvana »Zveza strelcevc, se je kot pomožna in izobraževalna čela priključila vojski. Voditelj zveze dobi čin brigad nega generala. Zvezi se bo pridelila cela vrsta aktivnih častnikov. Tudi nižji voditelji bodo dobili vojaške čine in tudi vojaško plačo. Nekateri smatrajo, da se hoče na ta način zveza sirelcev pretvoriti po vzorcu italijanske milice. Padanje rojstev v USA \Vashingtcn, 3. septembra. Obenem z gospodarsko krizo se je zelo zmanjšalo število novorojencev v Združenih državah. Po statistiki trgovskega urada je bila leta 1931 kvota rojstev najnižja v zadnjih 7 letih, v katerih Združene države sploh vodijo statistiko o tej zadevi. Rojstva so znašala v tem letu 17.8 na 1000 prebivalcev. Značilno je, da sc padec rojstev javlja najbolj med farmarji, oziroma med kmetskim prebivalstvom. Najnižja številka je v Nevadi, to je 13.2 na tisoč, v Oregonu, kjer znaša 13.6 na tisoč prebivalcev in v Kaliforniji ter v državi Washinglon, ki izkazujeta 13.5 na tisoč prebivalcev. Belgrad, 3, sept. 1. Iz Sofije poročajo, da je prišlo danes do rekonstrukcije bolgarske vlade, ki se je že delj časa pripravljala. Veliko nesoglasje je poslednje dni vladalo med zemljedelskima zastopnikoma v vladi, namreč med poljedelskim ministrom Gičevim in gradbenim ministrom Jordanom. Jorda-nov je še predvčerajšnjim dal časnikarjem izjavo, da hoče ostati v vladi. Po dosedanjih vesteh pa ga je končno premagala skupina ministra Gičeva ter je moral .Tordanov demisijonirati. Nov minister za javne zgradbe je iz skupine ministra Gičeva in njegov ožji prijatelj Vergil Dimov. Program konference v Stresi Pariz, 3. septembra tg. Bonnet, predsednik konference, ki bo v Stresi, sc je izrazil v optimističnem intervjuju, da bo šlo v Stresi za nastopna vprašanja: 1. Da sc zagotovi prodaja žitnega presežka v podonavskih državah, 2. da se devizni promet olajša z omiljenjem moratorijev in zapornih določb, 3. da se na posojilnem trgu dajo potrebna tekoča sredstva podonavskim državam, 4. da se obrestna mera za privatne dolgove zniža, 5. da sc določi vzorec za trgovinske pogodbe in za odpravo carinskih zidov, (i. da velesile sodelujejo pri gospodarski in imunem obnovi Evrope. Belgrad, 3. sapt. 1. Danes so se nadaljevale v Belgradu semifinalne veslaške tekme. Drugi dan veslaških tekem ni bil tako zanimiv in ludi občinstva ni bilo več toliko, kakor včeraj. Seveda najboljša moštva, ki so se že včeraj plasirala za finalne tekme, so si današnje veslati ie razen rednega treninga prihranila, na kar je tudi občinstvo deloma računalo ter si prihranilo kovače za jutrišnjo veliko veslaško borbo. Kakor izgleda, bo na tekmo prišlo veliko število občinstva, obiskale pa jo bodo tudi najodličnejše osebnosti diplomatskega zbora, in kakor čujemo, tudi kraljevski par. Vse priprave za jutrišnji dan so končane in preskrbljeno jo za prevozna sredstva na kopnem in po vodi. Poskrbljeno pa je tudi za »drukarje«, ki bodo vzpodbujali nase moštvo v borbi. Po tekmah bodo govorili razni funkcionarji, razdeljene pa bodo ludi krasne nagrade. Danes ni bilo tako živahno niti med občinstvom, niti med samimi veslači. Živahnost je nastala šele pri zadnji skupini v osmercu, kjer se je jugoslovansko moštvo (Gusar, Split) borilo med štirimi skupinami za prvo mesto ter obenem za udeležbo pri finalnih tekmah. To je bila ena najlepših borb. Danes so se namreč borila včeraj drugo, tretje I in četrto plasirana moštva. Jugoslavija je nastopila v četvercu s krmilarjem (Gusar, Split), v skifu (Smederevo), v čolnu za dve osebi s krmilarjem (Belgrad) in v osmercu (Gusar, Split). V četvercu, v katerem je nastopilo razen jugoslovanskega še pet drugih moštev, je bil naš Gusar že nekako siguren zmago takoj po startu in je prišel na cilj z veliko razliko petih dolžin. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Zelo zanimiva je bila borba s čolni za dve osebi, v kateri je bila Jugoslavija velik javorit. Dolgo časa je vodila, končno pa je Poljska le napela vse sile ter jo premagala za celo dolžino. V skifu nismo imeli posebne sreče. Izgleda, dn ja nas zastopnik v skifu Stepanovič preveč treniral, radi česar se danes ni mogel plasirati na boljše mesto, zato smo tudi izpadli iz finalne tekme. Isto smolo smo imeli tudi z dvosedežuim čolnom. Najzanimivejša tekma je bila danes z osmerci, kjer je nastopila tudi naša skupina, ki je ves čas vodila, loda proti koncu je Švica napela vse sile in le malo je manjkalo, da ni prehitela jugoslovanskega moštva. Vendar so domači vzdržali do konca ter prišli za eno cetrtinko dolžine na cilj pred švicarskimi veslači. Cas, ki ga je osmerec dosegel danes, je v dosedanjih tekmah rekorden in znaša 0 minut 7 sekund. Občinstvo jo z navdušenjem pozdravilo naše zmagovalce in jutrišnje udeležence finalnih tekem. of Maniu ne prevzame predsedstva vlade Dunaj, 3. sept. Tukajšnji listi, ki so navadno dobro poučeni o romunskih razmerah, objavljajo dopis iz Bukarešta, ki pohaja od dobrega poznavalca razmer, ki se odigravajo v Romuniji za kulisami. Dopisnik pravi, da je kralj Karel v zadnjem času popolnoma osamljen, zlasti pa po tretjem in zadnjem razgovoru z Maniuem, ki je definitivno odklonil predsedstvo nove vlade. Spor med kraljem Karlom in njegovimi nasprotniki v zaranistični stranki je izbruhnil nekako pred dvema letoma in sicer točno v trenutku, ko je kmalu po tem, ko je Karel zopet zasedel prestol, g. Maniu odložil predsedstvo- vlade in načelstvo velike stranke, ki je dala svoje dovoljenje, da se je kralj iz eksila vrnil v domovino. Mislilo se je, da bo rezultat zadnjih volitev zbližal kralja in uglednega državnika, toda čeprav je kralj iz vsega srca odkrilo želel, da bi Maniu zopet prijel za vajeti vlade, se te nade niso izpolnile. Maniu je namreč stavil pogoje, ki se tičejo zasebnega življenja suverena, ki so pa v tesni zvezi z vprašanjem dinastije in monarhije. Jasm povedano — Maniu je zahteval od kralja Karla, c'a se zopet spravi s soprogo princeso Heleno, od katere je ločen, in z bratom, princem Nikolajem. Maniua skrbi sledeče: Po odpovedi princa Nikolaja na prestol šteje romunska dinastija samo dva moška, kralja in njegovega sina princa Mihaela. Bilo bi zadosti ene nesreče, pa bi bil obstoj monarhije v nevarnosti. Ko se je princesa Helena Nov Marconi',ev izum London, 3. septembra ž. Na kongresu britanskega društva znanosti je demonstriral senator Marconi svoj novi genzacionelnl izum na področju televizije, ki se znatno razlikuje od vseh do sedaj znanih metod prenašanja fotografičnih slik. Gre za brezžično prenašanje teksta pisanega na pisalni stroj. Marconi pričakuje od svojega novega izuma, popolno revolucijo sedanjega prenašanja vesti. Stavk® nu Angleškem London, 3. sept. AA. V uradnih krogih izjavljajo, da se vlada za sedaj ne misli vmešavati.v spor, ki je nastal v lancashirski tekstilni industriji. Vlada pa pozorno motri razvoj dogodkov in bo intervenirala, čim bi se gibanje razširilo tako daleč, da bi moglo neugodno vplivati na celotni gospodarski položaj v državi. Dunajski m"rovm kongres Dunaj, 3. 6ept. AA. 29. mednarodni kongres za mir, ki bo na Dunaju od 4. do 11. septembra ped pokroviteljstvom avstrijskega kanclerja bo razpravljal o tehle vprašanjih: 1. razorožitvena konferenca v Ženevi, 2. moralna razorožitev, 3. gospodarska kriza, 4. izprememba mirovnih pogodb po čl. 19 pakta o Društvu narodov. Pred otvoritvijo kongresa bodo službe božje v dunajskih cerkvah. Budimpešta, 3. sept. A A. Na dnevnem redu mednarodnega kongresa za mir, ki bo na Dunaju od 4. do 11. septembra, bo med drugim tudi vprašanje izpremembe mirovnih pogodb. Zato bo madjarska liga za revizijo mirovnih pogodb odposlala na ta kongres svoje odposlance. Svetovni kongres Swval'd!ov Dunaj, 3. septembra. AA. Korbiro javlja: Mednarodni kongres vojnih invalidov se je danes zaključil s sprejetjem resolucije, ki se zavzema za razorožitev in za mir in ki predlaga sklicanje splošne svetovne skupščine predstavnikov bivših bojevnikov, ki naj bi manifcttirala za mir in razorožitev. Dalje zahteva resolucija, naj bodo na mednarodnih gospodarskih konferencah zastopani tudi predstavniki invalidov in drugih vojnih žrtev. Posebna resolucija zahteva, naj se vse države obvežejo, da se bodo potrudile poiskati dela vojnim invalidom. Konec upora v Ekvadoru Qufto, 3. sept. AA. Upor v Ekvadorju je končan. Vodja upornikov Bonifaz je pobagnil v poslopje ameriškega poslaništva. Za začasnega predsednika ekvadorske republike je bil imenovan Guer-rero Martinez. Bilanca upora: Nad 1000 ljudi ubitih, 750 ranjenih. Nova palača za kralja Sofija, 3. sept. A A. Listi poročajo, da bo bolgarska kraljica Ivana na lastne stroške zgradila nov dvor za bolgarsko kraljevsko dvojico. Sredslva za novo palačo ji bo dal njen oče italijanski kralj. Novi kraljevski dvor bo postavljen na križišču bul-varja Carja osvoboditelja in bulvarja Carja Ferdinanda. Slavbišče je last bolgarskega kralja Borisa. Gradnja je bila poverjena slovitemu italijanskemu arhitektu Piacentiuiju, ki je sestavil načrt o preureditvi Rima. pred dvema letoma uprla razveljavljen ju svojega zakona in se je rajši ločila od Romunije in svojega lastnega sina, je kralj Karel mislil na to, da bi so drugič oženil. Toda temu so se postavile nasproti naravnost nepremagljive ovire predvsem religioznega značaja. Maniu sicer ne vztraja več na spravi med kraljem in njegovo soprogo, zahteva pa, da so kralj spravi s svojim bratom. Kralj je res poslat jirincu Nikolaju svoje odposlance, ki so mu ponudili spravo, toda princ je odgovoril, da ne bo stopil vec na tla dežele, katero je moral zapustiti, ker mu niso dovolili zakona z žensko, ki jo ljubi. Drug pogoj, in sicer najbolj bistven pogoj Maniua pa je, da mora kralj narediti konec vplivu, ki ga ima izvestna družba na državne posle. S tem je mišljena predvsem gospa Lupescu in njena okolica. V resnici gospa Lupescu s svojo okolico izvaja velik vpliv na državne posle in zasleduje čisto svojo politiko. Nobena tajnost ni, da se je bivša anti-parlamentarna vlada prof. Jorge sestavila v budo-aru gospe Lupescu. Pa tudi to ni tajnost, da se ta izredno inteligentna gospa prizadeva, kako bi se mogla poročiti s kraljem in zasesti prestol kraljice. Toda ustava kaj takega izrecno prepoveduje. To so zadeve, ki so precej tragične in ki so pripeljale do tega, da je kralj danes popolnoma osamljen, ker mu najvplivnejši mož Romunije noče pomagati, stavljajoč pogoje, o katerih kralj misli, da jih ne more sprejeli. Osebne vesti Belgrad, 3. sept. 1. Pri ravnateljstvu drž. želež-mc je postavljen za kontrolorja v Ljubljano gl. kol. Cvara Alojz, do sedaj kontrolor iste skupine in šef postaje Zednik. — Za živinozdravniškega pristava v okraju Litija s sedežem v Višnji gori je postavljen v 8. pol. skupini dr. Lubec Adelbert, živinozdravni-ski pristav preloškega okraja. — Premeščen je za zivinozdravniškega pristava okraja Kočevje v 8. pol. skupini dr. Drolc Jože, živinozdravniški pristav v litijskem okraju. v Belgrad, 3. sept. 1. V ministrstvu vojske sta premeščena: v potisko vozarsko eksadro Dimec Jakob, zivinozdravniški pomočnik 2. stopnje, v pobočniški odsek generalnega štaba pa Stebernjak Alojzij, letalski podporočnik. Belgrad, 3. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog prometnega ministra imenovan za svetnika 4. skupine 2. stopnje pri dravski direkciji poste in brzojava v Ljubljani dr. Janko Tavzes, do-zdaj svetnik v peti skupini. Šport Maribor izpade iz finalnih tekem Zagreb, 3. sept. ž. Viktorija : Gradjanski 2:2 (2:1). Tekma se je vršila za prvenstvo države in prideta oba kluba v finalne tekme, medtem ko SSK Maribor končno izpade iz finalnih tekem. * * * Plavalne tekme v Mariboru. SSK Maraton razpisuje za dne 8. septembra v velikem bazenu na Mariborskem otoku interne plavalne tekme in vva-terpolo v sledečih disciplinah: Dopoldne ob pol 10. uri: ICO m hrbtno seniorji in juniorji, 50 m prsno subjuniorji, 50 m prosto seniorji, -00 m prsno juniorji (L. 1917.) 50 m prosto juniorji in 400 m prosto seniorji. Popodne ob pol 15. uri: 200 m prosto seniorji, 100 m prsno juniorke in semorke, 100 m prosto juniorji II., 200 m prsno juniorji in seniorji, 200 m prosto jmiiorji in 100 m prosto seniorji. — Isti klub razpisuje za dne 11. septembra na Mariborskem otoku medklubske plavalne m vaterpolo tekme s sledečim sporedom: Dopoldne ob pol 11. uri 4X200 prosto gospodje, 100 m prsno seniorji in juniorji, 50 m prosto juniorji II., 100 m prosto juniorji. — Popoldne ob pol 15. uri 3X100 mešano gospodje, 50 m prosto juniorke 4—50 m prosto gospodje, 50 m prosto sub-jumorji in 1500 m prosto seniorji. VVaterpolo tekme. Tekmuje se po pravilih JPS v velikem bazenu na Mariborskem otoku. Prijavnine ni. Prijave do 10. opoldne na klubovo tajništvo Aleksandrova cesta 6. — SSK Maraton. XVIII. MgrcHšfai zuor od 3. do 12. IX. 1932 Sploš ni mednarodni vzorčni sejem s posebnimi sojini: elektrika — radio — hotel — hiša kuhinja, hranila in živila tekstilna — kožu-hovina, volna — zimski šport — ljudska dc-mača obrt in preprogo —■ poljedelstvo in živalska krma, dalje splošni sejem za vse vrste blaga, velika veterinarska razstava. Potniška legitimacija zagrebškega velesejma. ki jo jo tieba vnaprej nabaviti, upravičuje na železnicah do 50% znižane vožnje, (nazaj prosta vožnja) na ladjah na Adriji višji razred za ceno nižjega, in se dobi pri vseh potniških birojih in denarnih zavodih v vseh večjih krajih. Vstopnina Din 10 -, v ponilcljek in petek Din 5'-. Legitimacije se dobivajo pri »Putniku«. Ljubljanski velesejem slovesno odprt Otvoritveni govor g. ministra Mohoriča. Z; ajim češkoslovaški poslanik dr. Flieder Ljubljana, 3. sept. Z vso primerno svečanostjo in ob udeležbi odličnih predstavnikov oblasti, korporaeij in javnosti je bila danes ob 10 dopoldne otvoritev jesenskega velesejma, 19. velesejmske prireditve v Ljubljani. Število odličnih predstavnikov je bilo ta,ko veliko, kakor morda doslej še nikoli, ne pri otvoritvi velesejma. Pestrost otvoritvi pa so dajale lepe slovenske, češke in slovaške narodne noše. Otvoritev je slikala cela četica fotografov in celo en aparat za zvočni film. Vso slavnost je prenašala seveda tudi ljubljanska radio postaja. Kralja Aleksandra je zastopal pri otvoritvi divizijski general Ilič, prisoten je bil dalje minister za trgovino Ivan Mohorič, češkoslovaški poslanik v Belgradu dr. Flieder, ban dr. Ma-rušič, ki je zastopal tudi poljedeljskega ministra, pod,ban dr. Pirkniajer, ki je zastopal notranjega ministra, polkovnik Iskire, ki je zastopal ^ vojnega ministra, apelacijski sodnik Vrančič, ki je zastoinal pravosodnega ministra, stolni dekan Nndrah, ki je zastopal knazoškofa dr. Rožmana, rektorja univerze dr. Serko in dr. Slavič, ljubljanski župan dr. Puc s številnimi občinskimi svetniki, dalje so bile zastopane vse stanovske korporac.ije, visoka duhovščina, razni drugi državni in javni uradi ter mnogo prosvetnih in gospodarskih organizacij. Otvoritve se je udeležil tudi ves konzularni zbor. Prisotno je bilo tudi mnogo odličnih dam z dvorno damo gospo Tavčarjevo na čelu. Zastopana Ua bila tudi senat in parlament. Velesejmski prostor je bil slavnostno okrn-Sen z zastavami. Tudi po mestu vihra z vsakega poslopja trobojnica na čast mnogim prireditvam. ki se vrše te dni v Ljubljani. Pred govorom predsednika je ob 10.20 za-grnln vojaška godba slovesno koračnico, nakar /e imel predsednik velesejma s. Bonač. daljši govor, v katerem je pozdravil vse odličnejše rfrstoiMiike. Posebno pa se jo zahvalil tisku za odlično podporo, ki ga jc izkazoval velesejm-»kim prireditvam. Govor predsednika Bonača Predsednik je v svojem govoru v glavnem poudarjal, da je sedanja velesejmska prireditev prirejena še vedno v težkih raizinerah, čeprav se že pojavljajo znaki zboljšanja. »Ko smo pred 13 leti osnovali Ljubljanski velesejem, smo imeli pred očmi več ali manj izključno industrijsko-obrtno vzorčno razstavo, ki naj pokaže vsako leto razvoj in napredek teh naših gospodarskih panog ter posreduje med domačo trgovino in produkcijo, a istočasno privabi v naše kraje čimveč občudovalcev naših naravnih krasot, vse to v cilju, da se dvigne naše gospodarsko blagostanje. Toda kmalu se je pokazala potreba, da se v okviru naših prireditev pokaže tudi naše kmetijsko gospodarstvo, ki je že na dokaj visoki stopnji ter kaže stremljenje in voljo po napredku. Vedno sveže in živahno kulturno udejstvovanje našega naroda je pa narekovalo potrebo, da se naše propagandno delovanje, ki je prvotmo zasledovalo predvsem gospodarske cilje, razširi tudi na na-rodno-kulturno polje. Zato smo se odločili, prirediti vsako leto poleg pomladanskega vzorčnega velesejma tudi jesenske špecijalne razstave, ki naj kažejo napredek našega kmetijstva in nase naTod-ne kulture in ki naj služijo zlasti tudi tujsko-pro-metni propagandi. Naša domovina je izredno bogata na naravnih krasotah. Naše tujsko-prometne razstave naj pokažejo svetu, da naši kraji po lepoti in mikavnosti ne zaostajajo za najlepšimi kraji v inozemstvu. Na tej naši krasni zemlji pa živi tudi odlično ljudstvo, naš narod, ki slovi po svoji marljivosti in po svojem vztrajnem stremljenju po izobrazbi in napredku. Poleg teh prirojenih vrlin je treba našemu narodu le dobrega vodstva, dobre življenjske šole, lepih vzorov in vzpodbude, in baš tem ciljem naj prvenstveno služijo naše jesenske prireditve.« Govornik je nato očrtal vse razstave na letošnjem velesejmu, nato pa je pozval prisotno občinstvo, naj vzklikne pokrovitelju Nj. Vel. kralju Aleksandru. Občinstvo se je pozivu odzvalo in trikrat živahno vzkliknilo: »Živel!« Godba je zaigrala državno himno. uiuiiiiuiiiiuiiiiiiiuiiuiniiiiiiaiiiiimiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiaiiiiiiiiiiiiiuiniiu: I ADRESAR IJUBLJANE I = ln okolice je v delu. Obsega I I 60.000 naslovov v sledečih seznamih: | I a) vsi prebivalci abecedno; § I b) trgovina, obrt in industrija; 1 [ o) načrt mesta Ljubljane s seznamom ulic; | i d) seznam hišnih posestnikov; | \ e) državni in avtonomni uradi; § i f) šole, zavodi, društva itd.; | = g) telefonski naročniki. = i Adresar stane Din 160'-—, oglasi po po- | j sebnem (eniku. | : Naroča se t e tiskarni ..GRAFIKA", i Ljubljana, Resljeva cesta 4 | iiiiMiiiaiuuuiuiuuuuiiiiiiuiiiiiuiiuiuiinuiuiiiniuuiiiiuiiiniimuur G. minister otvori velesejem Predsednik Bonač je naprosil ministra g. Mohoriča, naj otvori razstavo. G. minister je poudaril, da se rad odzove temu vabilu, ki združuje na prijeten način kulturno in gospodarsko razstavo, ki nam je bilanca našega dela ob koncu sezone, da pregledamo uspehe, ki smo jih dosegli. Večina te razstave je posvečena gospodarskemu napredku kmetskega stanu in kmetske produkcije, ki je in ostane osnova našega gospodarstva tudi v dravski banovini, kljub njeni industrializaciji. Saj še naše sosede, ki so neprimerno bolj industrializirane, posvečajo kmetski produkciji vedno večjo pozornost. Posebno priznanje je govornik izrazil velesejmski upravi radi njenega pospeševanja tujskega prometa. Velesejem ima srečno roko v svojih prireditvah vseh 12 let. G. minister je svoj govor zaključil: »Pri vseh velesejmskih prireditvah se je pokazalo, da je slovenski del naše domovine prežet volje in potrebe po delu, po konstruktivnem delu in udejstvovanju ter gospodarski aktivnosti, lako da ga ne more ukloniti ves pesimizem in kriticizem, ki se pojavlja zmeraj.« G. minister je še castital velesejmski upravi k temu zaslužnemu m uspesnemu delo ter preglasil velesejem za otvorjen. Odlični gostje so si nato pod vodstvom predsednika Bonaca in ravnatelja dr. Dularja ogledali velesejmske razstave, tako kmetijsko razstavo živinorejsko razstavo, razstavo fotokluba, razstavo »Žena v umetnosti«, razstavo slovenske knjige al-pinsko in tujsko-jirometno razstavo. Na razstavi »Domače ognjišče« je odlične goste pozdravila najprej dvorna dama g. Franja Tavčarjeva kot predsednica Zveze gospodinj, nato pa neka gojenka gospodinjske nadaljevalne šole. Dekleta so postregla gostom z mrzlim prigrizkom. Obisk je bil že prvi dan zelo velik in je bilo po nekaterih paviljonih vse polno ljudi. Mladini pa tudi starejšim povzroča nedvomno največ veselja razstava društva »Zivalica«, ki je sedaj še bogatejša, kakor pa je bila spomladi. Razstava „Zena v slov. likovni umetnosti" Po svečani otvoritvi jesenske velesejmske pri-reditve je posebe otvoril dr. VVindischer v navzočnosti odličnih gostov razstavo s Žena v slovenski likovni umetnosti«. V svojem govoru je zlasti poudaril težke gmolne prilike, v katerih Žive skoraj brez izjeme vsi slovenski slikarji in kiparji. Na navzočega^ ministra za trgovino g. Mohoriča e naslovil prošnjo, da bi kraljevska vlada podprla naše umetnike z nakupom njih umetnin. Gospod minister je obljubil, da bo storil vse. kar je v njegovi moči, da bi upravičeni prošnji ustregel. ., Racava sama je gotovo ena najbolj posrečenih, far jih je bilo kdaj prirejenih na velesejmu. Ne glede na samo dejstvo, da je že v motivu, ki je služil kot pobuda za ureditev razstave, dobršen kos privlačnosti za oblikovavce, je treba tudi omeniti, da je kvalitetno izbor razstavljenih umetnin izredno uspel; ta razstava je novo spričevalo o kvalitetni visim nase sodobne likovne umetnosti. b Jata •tT*rmp-rie?i!i dela' ki 80 iih razstavili brata Kralj P,Ion, .lakac. med grafiki Tratnik in »e mnogi drugi. Z različnih vidikov nudi razstava zanimivega več ko preveč. O njeni umetniški plati bomo še posebe obširneje spregovorili, za danes nIe "S°t°vUev, da je razstava uspela bolje nego so pričakovali največji optimisti. Članom ju-nje m pa zlasti aranžerju Olafu Globočniku gre 1 zares zasluzena pohvala za trud, ki jim bo gotovo poplačan z zavestjo, da so napravili lepo in uspe-" fos.ebn? Pozornost zbuja akt Frana Kra^a, ramo Bon Ji iT rfV?°Mni °bIeki ,,red Pano ramo Benetk A tudi drugi slikarji so razstavili krasne in ogleda vredne slike. Gospodinjska šola na Mali Loki # Na banovinskem posestvu na Mali loki se pnene pouk L oktobra, in traja lo mesecev to je do 31. julija 1933. Namen šole je izobrazovati dekleta srednjih in malih posestnikov, za dobre kmetiške gospodinje, jim vcepiti veselje do kmetskega dela in jih ohraniti kmetiški hiši. Zato se snre-jemajo v solo le kmetiška dekleta. Pouk obsega poleg verouka, vzgojeslovja, gospodinjstva, računstva, nauka o zdravstvu živinoreje, vrtnarstva, sudjarstva iu mlekarstva, vse one predmete, ki jih mora znati vsaka dobra gospodinja. Gojenke se vadijo v \ seli gospodarskih delili, zlasti pa se zaposlujejo v vseh vrstah gospodinjstva, n. pr. pri kuhanju, šivanju, preji, pospravljanju, pranju itd. Živ-JJ®11^« v soli sliči povsem življenju v naši kme-tiski hiši. Učenke stanujejo v zavodu, kjer imajo šolo in vso oskrbo. Celotna oskrbnina (hrana, stanovanje, kurjava, razsvetljava itd., razen potrebščin za šivanje, knjig in zvezkov) znaša mesečno 400 Din. Revnejšim gojenkam podeljuje kr. banska uprava dravske banovine v upoštevanja vrednih primerih na utemeljeno in s potrebnimi prilogami opravljeno prošnjo (u.božno izpričevalo, ozir. premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja) staršev ali varuha, štipendije. Dekleta, ki hočejo vstopiti v kmetijsko gospodinjsko šolo. morajo izkazati, dn so: L stare nad (6 let (krstni list); 2. dovršile osnovno šolo (šolska izpustnica); 3. nravno neoporečne (nravstveno izpričevalo) ; K 4. predložiti obvezo staršev ozir. varuha, da plača vse stroške šolanja po določilih pravilnika, in 5. predložiti premoženjski izkaz. Prosilke morajo biti telesno popolnoma zdrave. Ob vstopu v šolo preišče vse učenke uradni zdravnik. S temi podatki in potrebnimi prilogami opravljene, pravilno kolkovane (kolek 5 Din) " "je «> sprejem, naj se pošljejo na vodstvo riitfl^ a 1 . — i 1 L — 1 . __. t» ■ « . _ _ . _ in preprosto kakor A-B~C ^RAZTOPI Radion v mrzli vodi EKUHAJ v raztopini perilo 20-30 minut EIZPIRAJ perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi belejše IR 9-32 Koroški Slovenci na kongresu narodnih noš prošnje banovii mnovinske kme.tijsko-gospodinjske šole no Mali loki p. Velika loka, kjer se dobe šc nadaljna pojasnila. Skupina češkoslovaških narodnih noš na velesejmu Ljubljana, 3. septembra. Od vseh zunanjih gostov, ki se te dni zgrinjajo v srce Slovenije, v našo belo Ljubljano, da povečajo sijaj slovanskega kongresa narodnih noš, so nam gotovo najdražji gostje — korotanski Slovenci. Ne kot tujci, kot bratje po krvi in jeziku, ki so jim na stežaj odprte vse duri, vsa srca, naj se počutijo med nami; kol sinovom in hčeram ene in iste matere, slovenske matere, naj jim bo med nami dobro in lepo. Povejmo jim, tem dragim gostom, bratom ene misli in krvi, da še bijejo naša srca zanje, da nismo in ne bomo pozabili zemlje, s katere prihajajo, svete zemlje naših dedov, kjer je tekla zibelka slovenskemu narodu, kjer stoji prestol slovenskih knezov, zemlje, ki .je kakor s krvjo in solzami popisan list — najlepši. ; najdragocenejši dokument naše bitnosti, naše zgo-] dovine. Naj bo ves ta praznični sijaj, v katerega i se jc odela naša bela Ljubljana v teli kongresnih ! dneh, namenjen predvsem vam, vaši narodni za-| vesti, vašemu slovenstvu — bratje Korotanci! Udeležba pri sprejemu na kolodvoru ni bila sicer takšna, kakršna bi morala bili in kakršna bo morda kdaj drugič — občinstva pri sprejemu če-: škili gostov je bilo včeraj znatno več — a naši skromni Korotanci so bili zadovoljni tudi s tem sprejemom. Smehljajočih se obrazov, vsi sveži in zali, kakor je sveža in zala zemlja njihova, so ,io-skakali z vagonov; niti sledu utrujenosti po tako dolgem potovanju ni bilo opaziti na njih. Povsem prostodušno in naravno, brez pozerstva in pretirane važnosti, ki je ob takih slavnostnih sprejemih običajna, so se približali zastopnikom raznih narodnih in kulturnih društev in korporaeij. Prvi jih je pozdravil zastopnik mestne občine, ki jim je želel, da bi se dobro počutili v naši sredi. G. senator dr. Rožič jih je pozdravil kot predsednik pripravljalnega odbora za kongres narodnih^ noš. Poudarjal je, da jih pozdravlja ne kot politično telo, marveč kot severnega slovenstva najstarejšo vejo. Polagal jim je na srce, nnj si z ljubeznijo ogledajo Ljubljano, ki je mati in srce Slovenije, in če jim kaj ne bo po volji, naj oprostijo; drugič bo že boljše! Svoj pozdravni govor je g. senator zaključil z besedami: >Dobro se imejte med nami!« V imenu Propagandnega društva za očuvanje narodnih noš jih je nagovoril z možatimi besedami in s krepkim vzklikom >Bog vas živi!« g. Janko Novak, znani igralec Rokodelskega odra, dalje zastopnik društva »Soče«, ki se jim je zahvalil za obisk »v naši svobodni domovini, tam, kjer bijejo zanje ljubeča jugoslovanska srcac, in zastopnik koroškega kluba g. tajnik UrSič, ki jim je v pesniško vznesenem govoru izrekel iskreno dobrodošlico. Za prisrčen sprejem se je nato v imenu skupine koroških Slovencev zahvalil čvrst, zastaven 'ant, ki je nagltišal. da niso prišli zato. da se šopirijo po naših ulicah in cestah, anrpak zato, da po- množijo število narodnih noš na kongresu. Spontani vzkliki zbrane množice so nagradili simpatičnega koroškega fanta zn njegove pripro-ste, a zato tolikanj bolj prisrčne besede. Po zaključenih formalnostih sprejema je zbrana množica spremljala brate in sestre iz Korotana po mestu do Delavske zbornice, kjer so imeli skupen obed. Slovakov ne lin, K včerajšnjemu poročilu o prihodu čeških gostov v Ljubljano, ki se bodo udeležili kongresa narodnih noš, dostavljamo da napovedane skupine Slovakov zaradi nepredvidenih zaprek ne bo. Pač pa so v skupini, ki se je včeraj pripeljala v Ljubljano, zastopani tudi lužiški Srhi Za skupino Cehov, o katerih smo poročali je dospela v Ljubljano še delegacija Jednote slovanskih zen. Skupina čeških narodnih noš. ki bo sodelovala pri kongresu, šteje skupnj 30 oseb. Vozne olajšave za kongres so podaljšane do 12. sept. in velja četrtinska vožnja za vse smeri. Število napovedanih narodnih noš. Vseh na- I ™u'trŠc™0,ikor :'ih j0 bi,° "»Povedanih, bi moralo biti 808 ,n sicer: gorenjskih narodnih nos 238, slovenskih 172 štajerskih 120. primorskih 15. 7rw' iV';bQskilhrvatskih 57. dalmatinskih 11, bosanskih 18, čeških 30 in kočevskih 12. Stara ženica pod kolesom in tramvajem Ljubljana, 3. sept. Danes okrog pol 10 dopoldne se je priipe-„ P''"1, jugoslovansko knjigarno huda nesreča. Neka stara ženica jc šla čez cesto, v tem pa jc pridrvel kolesar ki jo je podrl. Ker se od padca ni mogla takoj pobrati s tal jo ie zgrabil t rami vaj, ki je privozil v polnem diru od magistrata m jo vlekel nekaj metrov pred seboj Voznik namreč ni mogel voza takoj ustaviti. Ker JC bilo poleg tega tudi mnogo ljudi Ki prihajajo in odhajajo nn živilski trg, in sta pri vozila v istem hipu tudi dva voznika na (a o/k.1 del ceste, je bila nesreča neizogibna Ponesrečen ko so po policijskem opisu dogodka takoj odpeljali v bolnišnico. Ponesrečenka je 75 letna užitkarica Lucija K r z e stanujoča v Kolezijski ulici. V bolnišnici so p obvezali ranjeni obraz, nakar jo je reševalni avto odpeljal iz bolnišnice domov, ker revica sama ne bi mogla peš. V pondeljek. dne 5. t. m-, se nadaljuje oblastveno dovoljena prostovoljna favna, dražba 0(1 9. (lo 12. in 0(1 3. do 6. ure t modni trgovini umm LJlliKJANA, taleriburgova ul 6 Nn dražbi se bo prodajalo razno modno blago za gospode in dame, moško, domsko in otroško perilo, letne in zimske nogavice, kopalne obleke in druge kojialne potrebščine, vse iz najboljšega češkega in angleškega izvora. Prav posebno se opozarja na prodajo ŠIVALNIH STROJEV. STROJ za G t,M It NIC K in STROJ ZA KNTLAN.1K. vsi nn motorni pogon, kakor tudi vso trgovsko opremo, Kakor Stolnic, pulti, omare itd. m ■ — 'ir-i • CVm-*^! -I'<-V^rV I, 234823234853530148482348230100020148230223010201010201010202010100020201013000 kakršne so v resnici dandanes. Oni zlati, patrijar- p————■ f?P> H fl haini časi so minili, ko je bil vajenec tako član HaiU lia| UrtUlO 1141 Zdf4IVHeil|e. Dom 2A slovenske po««*od W • ^^ 0(1 mojstra lepa in stroga navodila, potem je pa Pojdimo v naS stari, mili turistov- _ navadno prepuščen samemu sebi. Vajenec, mlade- ski center mednarodne publike ® _ . nič od 14—18 leta, željen prostosti, pozabi na na- Titi* 21 tli ||Č 13S f tU dP^tf-^ vodila, noče zanje vedeti, išče družbe — najde jo, Qffl|l$f,fj V^^H H * Tw" toda kakšno! Kmalu nima ob nedeljah več Časa za ™ mašo, na zakramente pozabi, nasprotno pa pozna M^iffciffijfcf B-f __________ vsa kina, vse filmske zvezde, vse slabe predstave ■ PMIfllfHmlatfn ......... ....................... 1T-J--^-A'-v:| «|an za dnem slab«i zadelo, strasti postajajo vedno katerega nadmorska viiina znaša 228 m, a ■zs . fe močnejše. Ubogi mojster In ubogi vajenec! podneb,e je subalpno in blago, j..; ) Q_J 1> V; W ŠP; ft iBre ffl ijOP, i" SS |f SB' m Zato se že več let trudi v Ljubljani uprava Zdravilna mineralna voda »Tempel«, »Sty- ^^. Rokodelskega doma, da bi pomagala mojstrom v ria« in »Donat« z indikacijo za zdravljenje rm&r ' 1E5T' .. 'j tem oziru. Napravila je v Rokodelskem domu zave- želodca, črev, jeter, krvoteka in drugih krvnih ; cd TI3 !TJ' i-jlš '.SSO5 H® :|J|B nsp tišče za vajence. Žal pa more sprejeti samo malo bolezni, ledvic, mehurja, živčnih bolezni itd. i_kJ 1-j tjjtgjj jjjjjjt f j število vajencev in še tem ne more pri najboljši Normalno zdravljenje v kopališču: 3 tedne. ' ' . .^.c. volji dati tolike oskrbe, ki bi bila potrebna, ker Zdravilno vodo pa pijemo pred in po zdrav- 73 rn : ni hiša za to zidana. Vendar moramo priznati, da Ijenju tudi doma. — Moderna hidro-elektro CD- .113 ' . .' • ] je uprava Rokodelskega doma kljub nedostatkom in mehanoterapija Rontgen. Prvovrstno urejeni pO |TT -—I.}- Tfjfc^: ) doslej toliko storila za obrtne vajence, zlasti za kemijsko-analitični laboratorij. Zdravniki-spe- .Z3uSK.rr.. —— 4 kmečke sinove, kot nobena druga socijalna usta- cialisti. Kopališka godba. Radio. Vse vrsteraz- T[ ti i ~ nova. vedrila. Družabni izleti itd. — Sezona: 1. maja- -r|. fn' 'TI ; CO:1111 odpomore ljubljanskim obrtnikom, in da I.oktobra. Glavna sezona 16 junija-31.augusta. ' ■ ' <]1Ti LT3 pEJ' ; — pomaga kmečkim sinovom k učenju obrti v Izven glavne sezone )e najprimernejši poset .. .. U _ išik ' Ljubljani, je sklenilo društvo »Dobrodelnost«- na- kopališča vsled udobnosti, nizkih cen in po- - ' -v." ~ ......------- .r* .......-.....—• •—- praviti v središču Ljubljane velik, moderen vajen- sebnih popustov — Pavšalne cene za popol- '."Tf"-' 'IfifŠi-1 '-"-'•¥int * fjrj'- - - prjl •— j ški dom. Gg. svetnik Kalan in župnik Mrkun, ki no oskrbo vključno zdravljenje. Ugodnosti za gj -'Ilt^®-- >|Ty- - ■- "tlmP" j sla bi,a Iired ,eti (l,,Sa »Dotrodelnosiu, sta spra- neimovite. — Zveze: z železnico via Zagreb- " .lil Lb ' m Ltutir --------lullr........jim .-.-„ ---^BSII^-^J I Vila skupaj lepo vsoto denarja In kupila z njo zna- Zabok ali via Grobelno. — Proti predložitvi no Romovo hišo na Poljanskem naaipu. Vsled Sta- potrdila znižana vožnja za povratek. — Za- (— -•-> frir—I cn*t1 mm rrrn mm enen ! ; 1 novanjskega zakona se ni mogla hiša uporabiti za j »tevajte prospekte od direkcije zdravilišča od- "j 011-n ffial mag Mž6- pjjlffl i socljalne naprave. Za vajenški dom pa iz higijen- , nosno Putnika v Ljubljani, Celju ali Mariboru. ~ "" ...................... ..................... . skih ozirov eploh ni bila pripravna. Zato je aru- ; ——■ štvo pred dvema letoma to hišo prodalo in sklenilo , , . „ . , , .... . . , Pročelje Vajenskega doma v Kersnikov, ulici s pornočjo tega denarja in s podporo dobrih ljudi fronen^' ^nadstr°,KVn' Pa sezidati nov, moderen vajenški dom. nausirupcu ,..,.. , . , , OrnStvn !p nhrniln tukni p „P^„in „., Podzemlje, ki je dvignjeno 2 m iznad tal ce- 0 _ poselnosti in vsestranska podpora in plemenita slrn nr0fo,0Ha t Penka cimrnan^H ste, vsebuje i»oleg drugih prostorov: kuhinjo, pral- tseseda O Va,ensnem tekma v korist u, napredek obrtnemu stanu. Tako ' ^ dom Z veseliern ie .n^ief " L nico, oblačilni«, s kopalnico in prostor za osrednjo ■ _ ^ bo Vajenški dom središče, iz katerega bodo izha- V\novI ' • ve8elJera J »Prejel g. profesor to . ' domu jali vs, msko izobraženi obrtniki, smemo reči, ^VJJ ?ažmfšli!l{i Snovem dim PrU nif vsebuje: obednico, pisarno in kape- . pionirji naših obrtnih in rokodelskih panog, ki bo- 70V be ede 6obe>N,redt , V L, II. in HI. nadstropju dolgega dela stav- Ob Kersnikovi ulici polaga o temelj Vajene- do potem 1>OI|jsi v me3,ih a„ na deželi dvignili ^k dom donSo'Mfo^kf^bo vldTh-t!Ta!S be 80 sPal,li l,ros,ori za v« enco i" nadzornike, mu domu. Umestno je. opozoriti javnost na ta pre- kvalitetno stanje domačega proizvajanja. " Fan. se^ morn niru.m ^ii t„ ! za 150 oseb. V stopnjlščnem delu stavbe so v I., potrebni dom in pokažemo njegov pomen prav te Prj belgrajskem obrtnem zavodu se je usta- J™'1 » Se« kako, nri nZ.i^Pn HI., IV. na.lstr. in podstrešju stanovanja oskrl dni. ko se zgrinjajo množice po Uosposvetsk. cesti novil fond 2a zgradbo Vajenškega doma v Beigra- ' f^ ie nan^vif len ide.ni nlTll I bujočega osebja: pretekla, usmiljene sestre in slu- na velesejmske prostore. du. Ker razpolaga ta fond danes s kakimi 800.000 ™ "»f» j® "fPf^'1 \?Pže3l S ll h « f žabnice. Osamosvojitev naše domače obrti, ki naj bi Din in mu je od belgrajske občine zagotovljena ^ , , d, je bilBnajr, dovršen Dništvo k Kuhinj° v podzemlju in obednico v pritličju izpodrinila tuji uvoz in krila vse potrebe nase le na subvencija 150.000 Din ter mu je še odsto- niVlteiA dobilo v last olrcelo v Kersnikov ulici 1 veže posebno dvigalo za jedila. Vsa nadstropja zemlje, je še vedno želja vseh gospodarskih krogov. pila zemljišče nad 1000 m v mestu, namerava za- ^ Medijatovo^ h»o (krSJ m'), kMež sice me<" ^ ^ "vigalo na hodniku, ki bo služilo Razvoj v sleherni stroki je odvisen od nara- Basna uprava fonda še to leto začet,, z gradnjo Va- „a wlo J,irnei„ kraju\ to|„ ^Ji srHišču Ljub- P^dvsem za dviganje perila, kuriva in odpadkov. Sčaia Kjerkoli posvečajo naraščaju dovolj potreb- Jonskega doma. Upamo, da bodo posamezniki in ,jan komaj M koJr^k(iv ^ Dunajgke in Q> < Stavba »Vajenškega doma stoji na zdravem ne painf in poskrbijo za njegovo smotrno vzgojo, merodajne oblast, po možnosti podprle tudi naš 8Jvctske cesl^ J ' , gramoznatem temelju, se zida iz opeke in bo po-gi u o pot v lepšo bodočnost. i , ,d,om- Ako_smo dobjli ,^z dijaškega zavoda v novem domu bo prostora za 150 vajencev, I krl,a z bakren0 P^evino. Kako e bilo v preteklih .asil, z našim obrt- ^pionirje n«8e kulture; Levstika, Stri- ki bodo v domu ^ oskrbo in | niškim naraščajem, z naiinii vajenci? Kdor pozna tarja Jurfiča dr Jegliia Detelo, dr Tavčarja, ee pa bodo obrti pri kateremkoli obrtniku v Ljub- • razmere, v katerih je živel naš vajenec in iz ka- dru«?' »"f* ljani. Upravo novega doma bodo vodile č sestre / / . , f ,1 Mh je rasel naš obrtnik, ve. da so bile vse prej ™ P« U dn i.on o dobil, tudi ,z obrhiega zavoda ^.iljenke, ki bodo znale gotovo najbolje nado- / L L L A ko času odgovarjajoče. Čuditi se moramo, da so može kilJodovisoko dvignili vsestranski gospo- mestovati skrbne matere vajencev. 1 : -----.....--1 i r^A VvfpS: LJubljani p. Je ^ «» prišel zvečer z L, do^v vajene, bo // lovici prostega Poletja ^nl mal i za obrtnUi a tudi dokaz, kako resnične so besede dr. Kreka: Jg-J » *** f^ ^ /// j f™^----------1 j l raščaj. Med njimi je b, pr^esor ln jertk^lo'^ec Sarod naS je narod dela S tem bo odstranjena vsaka nevarnost, da bi za- / - / /■ ■ ■ ..............j | Fran.' Metel ko (l.t>9—1800). On je SKroei za bojnih zmag si ne želi nesli vaenci v dom kako nalezljivo bolezen ali kaj /'V / ! ~ | :~~J / Tokoilelske in ^rtniskevajencensez ocelovsko v deluzarfamuveela drugega. Zjutraj, ko pojde na delo, bo moral na- f j ..J^ .M ljubeznijo zavzel za njihov vs^strimski napredek. se b išči• praviti obratno pot. {' zračni, lepo urejeni stavbi j u ----f V ; frf^M zbral precejšen zaklad kot ustauovo za vajence, ki v vztrajnem delu si je ,Sče. ; Z domom bo združena t,id, ma a hišna kape- .lo,«d iih je v svoji oporoki določil za glavnega dediča v delu ima on oblast la kjer bo lahko vsak vajenec poljubno in svo- zbrainega premoženja. V oporoki je tudi določil, v delu slavo. v delu čast. bodno obiskoval svojega vzornika Knstusa-Delav- siUlacijskj nafrt vajenskega doma v Kersnikovi na se'vsota ustanove porabi, ako bi se kdaj ca. Ob mrzlem zimskem večeru si bo vajenec v 'ulici. Dom leži za Medijatovo hišo. zidal dom, v katerem bi bili ubožni ljubljanski va- gorki kapelici ogrel ne samo telo, ampak udi jenci trajno oskrbovani. Svetovna vojna je tudi ta . ^CSfcCa? g« ZldO O svoje srce saj bo gledal pred seboj oltarno sliko _ zaklad uničila in tako onemogočila plemeniti na- '* . Knstusa-Delavca, ki je pri delu pravtako trpel -Ure, zlatnina, op- A men -veHkora dobrotnika mladine. . Hruetvo »Dobrodelnost« v Ljubljani ima, ka- kot ubogi vajenec. , /f?\ Učni predmeti JSL V naši i obrtnih organizacijah se je ta misel kor rečeno, po svojih pravilih dolžnost, da usta- V nedeljo 11. t. m. bo prevzvišeni g. škof I OsO| r V3rHl»/"'Ji'X vedno gojila V Kat. društvu rokodelskih pomočmi- razne socijalne naprave za uboge in nepre- dr. Rozman, ki je blagovolil prevzeti pokrovi- ^^/aCST „„r I" fe^l kov ustanovljenem 1855, so imeli tudi vajenci svo- U*:116-., . . , teljstvo nad novim domom, posvetil temeljne zi- ! I J r tnoTiAHA V®! t • VP od leta 1872 se je vršil v društvu Vajenško vprašanje spada pri nas v skupino dove, ki se že dvigajo iz zemlje, Kristusu Delavcu. : V. LJ UbLJANA Sd"« vajen« vsako nedeljo poseben pouk. Ker ^ ^U«In.h p:roflemov kljub temu, da Slovenski rokodelski slan je važna veja slo- - Sv. Petra cesta 36 je število vajencev stalno raslo, se je pokazala ^.nio delovnei ^ n,^® - " vonske kul,ure' Industrija se ni in se ne bo med potreba po posebnem društvu, v katerem bi moli " ^ ^S:/^™! f J, ,?.'U nami obnesla. Poleg kmečkega stanu je gotovo vajenci svoj pravi dom. Tako društvo za vajence f l ™'6; Stl/Z1! ! ~ ! 'n rokodelski stan steber našega naroda. Že pred VlOltl K —....... — - —» ts&~SSHrHS rl»«~S■*= - v^rr:^^ men je vsestransko delo\ati /.a rešitev zanemar- i ' „Q . . „ . , , . bodimo ponosni na nas strokovno tako visoko zo- i,.„„„ :„ :„.,.£„„ .. „„x; uv„ J, jene, zlasti osirotele moške mladine, poskrbeti i ; SS"®^^''f'...^; SJa[° Fri?ilj?n'da braženi 'rokodelski stan, z združenimi močmi po- I "dovo S' a vzgojo in ji pripomoči da se priuči kake o^r , , ^"ko ceX SS^f^dSS,fv" Mladenk ^ ^ ^ ■ ' Av o re l^i jo vozil ponoči okoli „ proti vffiWo«vPoi5iS Zvii^szv^iaKs,« »sr vernega in spoštovaDega rokn^a T^irj£iSSlfWp3 Kakšen ho . i ^^t^StMfe? d osplošne fzobrazbe Tretia panoga društvenega Obrtniki imajo najraje kmečkega mladeniča za i «'f. Roparji s«, poslali voziček s plenom m delovanja je, da vzdržuje druSIvo internat (Vajen- vajenca. Z veliko težavo mu da mojster stanova- Od celotno zamišljene stavbe, ki bi se razteza- fe «ni»° J« ropotal okoli 1 ški dom) za vajence in mladoletnike, ki bi nikakor nje. Toda kako težavno je to za mojstra! Kdo bo la po celi dolžini zemljišča, se bo letos zazidalo 1 »•«><»«♦ j ? „ ,tu od leta 1SM7 v Komonskega ulici 12, a Je mogoče ^ ^^^^ . i | | KoptSlfSCe ««8 JcSeMCCfh spr s-:i vanj le majhno število vajencev. Nujno t /f If il [fl T U3;:L . f|L=3p ! ' % 8 potrebo pomagati moški mladini s primernimi sta- » ___J ij % i4 i M -liM j! g i '. Dolgoletna želja Jesenic in Save se izpol- novanji spoznalo tudi društvo Dob rod ol- M. : t 1 i 1 j 1-—J: Vj |> 1 j j 1 ■* njuje. Dobili bomo "kopališče, ki iiniii ga bo nest-. M"1 velikopoteznimi deli, ki jih je todru- j'------ ~ fi » i- U S U C3 U L^t"^J/ I , oskrbel bivši jeseniški župun g. Andrej Čufer štvo izvršilo, kot n. pr. ustanovitev -Svete vojske« i i- j-i-h j | -u «' Ct fffiVg t TfA*""!?'' it % /il Starim kolodvorom«. Nnčrti so v splošnem z.: h pmii alkohol i'mu, ustanovitev Rafaelove j sj ; r.}_ t ^ Q ESI3 0 f ' « s§ ! končani. Kolikor nam je znano po načrtih, bo družbe za varstvo izseljencev, je ludi sklep, ki ga * HRŽI liL ' r]rr1^ —-T^r-T^ j- 1 kopalni bazen v dolgosti meril eu "5 ni. v širo- Je napravil občni zbor -^Dobrodelnosti« 1. 1022, da .....Ti --L',———, r~—---«-,—?-----——% ••; j kosti 20 n, in v globočino 2—3 m. Z glavnin s- ustanovi nujno potrebni Vajenški dom v Ljub- J-ffffšjir : i .*«<.>* || j j »«»■••<♦. j J f| p-| t! ! bazenom sta v zvozi še bazen za otroke i is lwi- Deset let j.- preteklo do sedaj in letos smo " mj§» J§| ........lili.......L------.^m.,„„,,.,< V« j zen za nčcnee v pliivanju. V zadnjem koncu dočakali, da so temelji Vajenskemu domu že pelo- . f tL^S ... " , 3 . ?i | je skakalni stolp, skakalna deska in dve o izmenjalo 7. \ a ifiiskim domom bodo društva, ki imajo s*""; ij h , ^jsR . ! j J * ^ M \ m) litrov votle, ki bo napeljana iz Save. ' !|ili vajence, svoj lelokrog razširila in ., • ...................... ,,, -j' Ožb '' j« «*U>< ? Vcs P"*1«" * kopališču ho betoniran. dno \r. -:ran-- o p.. .»b-ln svoje ■! 'o za rokodelski in [* "Vrr^TTTrrn pcQCX>:?3U(XX>y,,XXXXX)a ' 1 \ bazena v črni barvi, kar bo /h gretje vode obrh,ški na iv--aj. Vajenški dom bo skrbel, da bo- jI U.,o» M.}. .!.:• tj.} w +-u*s qip. I L... : » -i precejšnje važnosti. Kabin bo menda Ml—70. do «••./•uči dobi': tako vz:;..jo in izobrazbo, da bo ; $ iiLJ.udJJ « ifeli' . lil. C | .11.;;..; ' -.'' It . i T1' Bodo tudi teras«- za .lopeddansko snlncc. no v k.-I človek koristen član človeške družbe, v vJy j^Sj f O^-frl—---SfaC--J i nasprotni strani pa pravtako terase za popol- sv-. -m p klicu pa vesten in ve šč strokovnjak na * «»"*" ! -"8 i * ~>jjf 1 1 ""• ^ * '. "V :f dansko solnce. Poleg kahiu bosta šc dva ločen« svojem mestu. Koristno za njih poznejšo življenj.- „. "7c .....Z....1-------""j prostora /a slačenje z omaricami. je dejstvo, da bodo imeli veliko tovarišev, ki bodo . . • Manjkalo tudi' ne bo bufeta. ki bo veliki bivali skupaj Z njimi v zavodu med učno dobo. Pri- , vrvež še |xiži\il. Jesenic«- bodo sprejele to na- jateljski odnošaji med njimi bodo trajali Se na- znanilo z velikim veseljem. I'a dobra misel se dalje, ko bodo šli iz zavoda. Tako se bo gojila vza- lloris Vajenskega doma v pritličju. Zgoraj kapela, na levo spodaj vhod in avla, vzdolž ho v najkrajšem časn uresničila. — G. pod jemnosl med njimi, vzajemna pomoč ob času brez- po sredi hodnik, -podaj na ilc-no pa pisarna, laala in velika obed,lica jetniku /,i in ,, 11 u |enu ■' Slovenski misijonar med gobavci Cisto na tihem, da javnost niti zvedela ni, jc odpotoval pred 14 dnevi v Kolumbijo med gobavce, novi slovenski misijonar Anton llan-/clič. Čc je /o vsak misijonski poklic /družen z velikimi žrtvami, je treba za misijonar-jenje mc privatnih podjetjih, rudnikih iu tovarnah, generalni sveti, ki odgovarjajo nekako našim banskim svetom, tako da "bo to število različno po posameznih francoskih pokrajinah. V majhno pomirjenje je treba vsekakor spomniti, da ni na primer danes med navadnimi rudarji po mnogih francoskih železnih rudnikih nobenega Francoza, ki so si razumljivo prisvojili boljša mesta uradnikov in rudarskih nadzornikov. Slovenci smo pač povsod, celo doma, samo hlapci in težaki. Pa še za ta mesta moramo biti danes hvaležni. Dasi tudi železni rudniki krčijo svoje obratovanje in odpuščajo delavstvo, vendar so naši ljudje zelo priljubljeni in jih odpusti še najmanj zadevajo. V pohvalo naših tikenjskih diletantov z gospodom Jankovičem na čelu naj še spomnim, da pripravljajo težke Petrovičeve Duše, tja za vse svete pa nas mislijo razveseliti z znanim in imenitnim Slehernikom. Bog jih živi! Slovensko jadralno letalstvo Maribor, 2. septembra. Tri leta so minila, odkar je dobila Ljubljana prvo brezmotorno letalstvo. Tudi v Celju so se našli ljudje, ki imajo do tega novega športa razumevanje, a vendar niso ta leta prinesla nobenih rodovitnih uspehov. V Mariboru so lansko leto visokošolci po večletnih izkušnjah z modeli zgradili šolsko brezmotorno letalo. Ta akademska letalska skupina, ki je dobila gmotno podporo 'od mariborskega aerokluba, je svojo »Kobilico« preizkusila lani v jeseni v Slov. Goricah pri Sv. Marjeti, bil je to njihov prvi brez-motomi letalski tečaj. Sledila je prva aerorazstava, ki je pokazala obilo zanimanja občinstva. Letos za veliko noč so se vršili poskusi na tezenskem leta- li »Kobilice« v zračnih šinah. lišču. Višina 15 m, dosežena nad startno točko, je vsekakor lep uspeh. Akademska skupina je razširila svoje delovanje na vse, ki se zanimajo za jadralno letalstvo, brez ozira na stan. In ta pre-osnova jc bila zdrava. Julija meseca v letošnjih počitnicah so preuredili šolsko letalo po lastni konstrukciji v prehodno jadralno letalo, ter ga v času »mariborskega tedna razstavili. Dne 16. avgusta so odšli na drugi tečaj na Pohorje. Je to prva eks-pedicija v državi na višino 1540 m z letalom. Tečaj je uspel, kakor so pričakovali, startov je bilo 77. Črni vrh je zapisan v zgodovino jadralnega letalstva v Sloveniji, grebeni Velike Kope pa do Jezerskega vrha so idealni teren za jadranje. 27. avgusta je ta skupina z predsednikom Aerokluba g. dr. Tominškom krenila v Maribor. Ti naši mladi letalci nameravajo graditi novo jadralno letalo, prinesti slovenskemu jadralnemu letalstvu ime, ki so ga pionirji naše civilne avija-tike, Rusjan, Bloudek i. dr. res vredni. Slovenska javnost naj podpre tc delavce, ker brez pomoči je vse zaman. Velika kopa naj bo druga — Wasser-kuj>pe. Jadralno letalo »Kobilica« akademske letalsko skupine v Mariboru sestavljeno na pohorskem Črnem vrhu. V trboveljskih rudnikih praznuujejo Trbovlje, 3. septembra. Za september je razglašeno, da se bo praznovalo poleg nedelj še sledeče dni: 3., 5., 8„ 10., 12., 17., 19., 24. in 26. Po tem sporočilu bi ostalo 17 delovnih dni, eden več ko v avgustu, Novih delavcev rudnik seveda pri teh razmerah ne sprejema in se zato število brezposelnih ne manjša. Poleti so nekateri začasno dobili delo kje pri kmetih. Posebno veliko jih je obiralo hmelj. Na-zimo pa se bodo vsi vračali v Trbovlje in bodo navezani na podporo domačih in javno dobrodelnost. Smuško zavetišče na Cemšeniški planini Zagorje, 1, septembra. Nad prijazno župno vasjo Čemšenik se dviga daleč vidna, 1206 m visoka Čemšeniška ali Velika planina. Ima to prednost, da je njen hrbet dolg skoraj 2 uri hoda. Na severni strani, proti Štajerski je obrašena s košatimi gozdovi, njena južna stran pa je pokrita s travniki. Očarljiv je pogled od tu. Vidi se ljubka spodnjesavinjska dolina s Celjem. Onstran savskih hribov Lisce in Kuma pa se v ozadju odražajo gozdnati Gorjanci. Posebno lepo se vidi od tu skupina Polšniških ali Kamljanskih slikovitih hribov z Ostrcžom na čelu. Onstran Sv. Gore litijskih hribov se pa vidi v ozadju resni očak — stražar sivi Snežnik na Notranjskem. Pod tabo pa je vse posuto s prijaznimi vasicami, nad katerimi se dvigajo bele cerkvice. Tu gori so si postavili Tavno sedaj v najhujši vročini vneti prijatelji planin in smučanja, z lastnimi rokami, brez tuje pomoči, ljubko kočico, ki naj bi nudila vsem obiskovalcem te planine zavetje in po možnosti tudi oskrbo. V nedeljo bodo odprli lo kočo, kamor so vabljeni vsi prijatelji narave, da sc navžijejo planinske lepote in se na lastne oči prepričajo o požrtvoval- I nem delu mladih prijateljev in ljubiteljev naravnih lepot in zimskega športa — smučanja, ki jim je dalo pobudo za to naporno deJo. Hudo obsojena železniška tatvina Ljubljana Že večkrat smo poročali, da so uvedene po noveli h kazenskemu zakonu prav stroge kazni zaradi tatvin, ki se izvrše na krajih, namenjenih javnemu prometu, v prvi vrsti pridejo v postov železniško tatvine. Že zaradi malenkostnih stvari je najnižja kazen tri mcseco strogega zapora. Prav svarilen in zanimiv slučaj je danes obravnaval mali senat deželnega sodišča. Čevljar Albert, doma iz Bohinja, je 26. maja med vožnjo v brzovlaku vzel iz vagona usnjat jermen in kos okenskega zagrinjata v skupni vrednosti 118 Din. »Zakaj ste le stvari ukradli?*: ga je vprašal predsednik. — »Zelo sem bil pijan.- — Obremenilno jc bilo zanj, da je drugače izpovedal na orožniškl postaji. Orožnikom je izjavil, da je jermen in zagri-njalo ukradel iz jeze, ker ga prometnik na postaji ni pustil v turistovski vlak in jo moral za brzo-vlak plačali dražji listek. Albert jo bil obsojen na tri mesece strogega zapora. Predsednik je v sodbi pristavil: Javne naprave je treba varovati, zato so lako stroge kazni. Prav zato sodišče ni moglo izreči tudi pogojne sodbe. Alberl je sodbo sprejel in prosil za trimesečni odlog. Afto felife svofo tiCerfto res dobro trgovsko izobraziti, tedaj jo vpišite v Gorazdov učni zavod (prejo Gartnerjev tečaj). Prvovrstna učna metoda - radi tega izvrstni učni uspehi. Sprejema samo dekleta. — Vpisovanje do 6. septembra. Nunska ulica 19, t,Ca ne dobite ,mlajšega4 v dolini" V Ložki dolini. Ložka dolina je 22 km daleč od železnice, prav jx>d Snežnikom. Je kakor kotel, kjer je 25 žgancev — vasi, ki jih mili Bog spomladi ali jeseni oblije ne l mlekom, ampak s povodnijo. Poleti je pa suša, da zemlja za jied zija. Na vzhodni strani je Racna gora, kjer so Zgornje in Spodnje Poljane. In z Racnc gore se je utrgal Janez Krašovec, ki je obhajal letos inaja svoj 01. rojstni dan, in prišel v Igavas na številko 11, kjer se pravi po domače »pri Palčiču«. Tam sta se vzela z Marijo Kvaternikovo in živela v slogi in zastopnosti 64 let. »Enkrat ste rekli, gospod, da bova imela zlato poroko. Pa sem vprašal, kako bo to. In ste rekli; v cerkev bosta prišla, tam bomo malo požegnali in molili, pa bo. Na, zdaj pa ne bo nič, ko sem sam,« tako mi je rekel možakar, ko sem prišel s »škat-Ijo« k njemu, da ga za »Slovenca« fotografiram in vendar je od takrat več ko 10 let. Spomin ima Palčič in samo malo ie opešal telesno, pa oči sc mu počasi meglijo. Dobrodušen je pa vedno. Domoljub" je v njegovi hiši, odkar izhaja. »Viš, ko bi mogel dobiti še njegovega brata iz Babnega polja. Jih ima že 86,« mi je že enkrat prej rekel brat. Prav tisti torek lepo poleg njega sedi brat Andrej s palico v roki. — Ne vem, ali je prišel v dolino po opravkih ali nc, gotovo je, da je obiskal svojega brata. »No, vidiš, kar lepo oba skupil j sta; zdaj pa »pred škatljo.« »Zakaj pa?« vjirašata. »Zato ker sta fest fanta, pa ker je Palčič najstarejši mož v dolini in ste ga vi, Andrej, prišli obiskat dve uri daleč, nc vem, ali čez Jertnendal ali čez Babno polico in jia, da vaju dam v »Slovenca« in še v »Domoljub« prideta. »Ja, pa res, da ne dobite »mlajšega v dolini. Kain pa naj greva?« vpraša Janez. »Kar tam na stopnice sedita!« »Jaz pa se -m >Zaj*Qrcm m mm 'Jfi-kM » m^ "t W Ko W'0901 sOro t nejii n°š" od. 'P»Ieti kraško solnce, pozimi kraška burja, to se pravi trdo delo pa molitev. To je zdravje Angleški gostje na Triglavu Redkokdaj je kaka skupina v manj kot tridesetih dneh videla in užila toliko iepot, ko 50 članov angleške družbe Le Play Society, ki je od 3. do 30 .avgusta bivala nekaj dni na Bledu in v Ljubljani in po 10 dni v Logarski dolini in Kranjski gori. V Logarski dolini so gosti bivali v novem Tillerjeve mdomu, v Kranjski gori je bil pa njihov glavni stan »Hotel-Pension Erika«. Od vsakokratnega bivališča so odhajali na daljše in krajše izlete v slikovito okolico in statistika poseta naših planinskih koč bo menda v tem letu pokazala lepo narast obiskov angleških gostov. Za vodnika je celjska podružnica SPD iz prijaznosti dala na razpolago g. Branko Diehla. Gospod Pavel Kunaver in Boris Kermavner sta vedno in povsod, z besedo in dejanjem kot vodnika in tolmača v vsakem oziru pomagala poedinim skupinam za specialne j študije (botanika, geologija, paleontologija itd.). — i Naravno je, da sem tudi jaz ves čas bivanja ovojih : rojakov preživela v njihovi sredi. No, poizkušala se mizpolniti svojo dolžnost in čim več jim pokazati vsaj nekatera meni toliko ljuba mesta v naših planinah. Proti koncu bivanja angleških gostov na naših prelestnih planinah se je zedinilo pelero gostov, da odidejo z menoj na tridnevno turo na vrh Triglava. Večje število »slabših« turistov med njim je pri največji vročini z občudovanja vrednim he-roizmom krenilo po »lažji« poti, t. j. čez Kot proti Staničevi koči. Prispeli so žal — le do Kredarice. Neka dama iz omenjene skupine se nam je takoj priključila, ker, kakor je sama dejala, pričakuje na moji poti prejeti zadoščenje za prestani napor. V soboto 28. avgusta smo odrinili (5 dam in 1 gospod) proti vrhu. Po čudovitem naključju se jc nahajala med damami gospa, ki sem jo pred leti spoznala še doma v Edinburgu, ko sem bila še mlada gospa in ona — čisto mlada, očarljiva deklica. No, lepa gospodična se je razvila v gibčno damo, ki ima poleg velike ljubezni do gora tudi vse naravne sposobnosti za brhko planinko. Sicer je pa naša šestorica svoja mlada leta preživela v okrilju domačih gora. Odpeljali smo se s popoldanskim vlakom v Mojstrano, ker sem želela, da moja družba še pri dnevu uživa vse krasote veličastne doline Vrat. V Mojstrani smo našli dvojico naših dam, ki sta preživeli že dvoje prav prijetnih dni v hotelu »Triglav«, V tihem občudovanju so korakali moji spremljevalci po poti proti Aljaževemu domu. Vedno se menjajoča scenerija naših pokrajin jim je tvorila nepretrgoma uprayičen vzrok prevzetja in začudenja. — V Aljaževem domu so nam seveda postregli s čajem in okusno večerjo. Moji spremljevalci so mi ob tej priliki poročali o strašnih posledicah, ki jih Je povzročilo uživanje piva pri gostih. Končno sem bila prisiljena, poučili nekatere člane svoje družbe o sledečem: ob prihodu v kočo je piti vroč čaj; pivo in vino pijemo po zaključku ture. Z vzorno točnostjo so vstali moji spremljevalci ob 4 ter se pripravili za odhod. Angleški študentje, ki so lansko leto bivali v Bohinju, so precej glasno protestirali, češ, da jih trpinčimo, če so morali ob 6 iz postelje! Da, do, današnja mladina je pač povsod enaka! Člani družbe Le Play se rekrutirajo večinoma iz učiteljskega stanu. Enolično poteka njihova služba v šolali, ki so večinoma internati in temelje na osnovi samostanskih šol. V velikih počitnicah izrabijo svoj prosti čas za dolgo, interesanlno potovanje. Gostje torej niso bili neuki popotniki, ki so pokazali toliko zanimanja in veselja za naše gore, doline, vasi, planinsko floro in prebivalce. Prepotovali so Pireneje in Švico, Dolomite, Norveško, Češkoslovaško in Španijo. Nekaterim je bila znana Amerika in tudi Indija. Šestorica je torej točno ob 4 zjutraj skočila iz čudovito udobnih postelj (tako so vsaj trdili), da čimprej dospe do triglavskih višav. Ubrala sem Tominškovo pot. Menim, da ima ta pot največ izprememb z razmeroma malim trudom pri vzponu. Prijetno je bilo v hladni senci dospeti visoko pod Triglav. O pol 11 smo bili v Triglavskem domu, dobre volje In čisto sveži. Popoldne smo odšli na vrh. Krasno vreme, diven razgled in baš toliko raztrganih megla, da so povzdignile vtis svečanosti gorske samote. Dolgo smo stali na vrhu. Gostje so slikali in kramljali in vedno iznova sem morala kazati gore, ki so jih poznali že z druge strani: Škrlatica, Razor, Prisojnik, Jalovec ... V lahnih meglicah soparnega dne so se lesketale Kamniške planine, ki so jih moje spremljevalke tako pridno obiskale v spremstvu g. Diehla ob vročem solneu, v besnečem neurju in v hladu planinskih večerov. Moja družba se je jako veselila, ko je čula, da bo naslednji dan, v nedeljo, služba božja v kapelici na Kredarici. Z zaspanimi očmi smo skozi okna koče občudovali solnčni vzhod in šele ob 8 se je pred kapelico sešla vsa naša družba pri sv. maši. Te lepe nedelje, 29. avgusta, ni bilo število vernikov veliko, saj ogromni naval na Triglav je že minil. Srca so bila polna miru in lepote tihih gora. Ker nismo utegnili še tretjo noč izostati, smo sklenili oditi v Mojstrano skozi Krmo. Ena izmed dam je takoj spoznala vse tri severovzhodne triglavske doline. Botaniki naše skupine so imeli priložnost spoznati floro, ki jo nudi Krma ob tem letnem času. Pokazala sem družbi kraj ene najlepših smuških tur naših gora. Upanja, da bomo dobili v Radovini za slovo sveže ali kislo gorsko mleko, se je izjalovilo, kajti kmetje pošiljajo v poletni sezoni vse mleko v bližnjo Kranjsko goro in Mojstrano. Jako zanimiva je bila končna sodba mojih spremljevalcev o treh severovzhodnih triglavskih dolinah: Vrata—najveličastnejša! Kot geo-logično jako interesantenl V Krmi pa bi si vsak izmed njih rad postavil kočico! V Mojstrani smo utegnili popiti požirek, pozdraviti znance, in že smo odrdrali s sedmim vlakom v Kranjsko goro . . . »Zadnji izlet — najlepši izlet,« so dejali moji rojaki in zahvaljevali so se tako prisrčno, kakor da bi bili sklenili z našim očakom Triglavom skrivnostno zvezo in da je radi nje potekal izlet tako tiho in srce zadovoljivo. Z gorami je kakor z življenjem: kaj prejmes od njih, je odvisno od lega, kaj si jim daroval! FSC Šmartno pri Celju V nedeljo 4. septembra bomo imeli tukaj veliko slovesnost. Obhajali bomo kar 5 jubilejev skupno: Naš priljubljeni g. župnik in duhovni svetnik, Franc Ozvatič bo obhajal 30 letnico maš-ništva in 20 letnico, odkar je župnik v naši župniji. Nadalje obhajata fantovska in dekliška Marijina družba 20 letnico svoje ustanovitve, 20 letnico »voje službe obhaja tudi naš mežnar Anton Muršec. V ta nameu bo to nedeljo slovesno opravilo ob 10. Častilci sv Martina in ljubitelji naših U:bi!r,s-tov vabljeni v ofcilnem številu! Ljubljana Ljubljanski trg - zrcalo razmer Kdaj bo bolj uli manj živahno vrvenji' nu Vodnikovem trgu, to najboljšo napoveduje datum. Zato jo bil včeraj trg posebno bogato založen, gospodinje pa so zlasti na perutninskem trgu ka/ale veliko zanimanje za vsakovrstno perjad. Piščanci w> se v znamenju dobrega datuma kar nekoliko podražil. I rodujali so jih od 26—38 Din par. Kokoši so bile odI JO do -V) Din, race 25—50 Din. gosi 60—70 Din, par golobov 10 Din, 5 mesece stari zajci po 8 Din. zajci za pleme po 40 Din komad. Jajc je je bilo včeraj bolj malo, zato se je cena jajcem ustalila trdno na 75 par. S _ popuščanjem ali »elilianjenu ni bilo včeraj nič. Zelo dobro je bil založen tudi sadili trg. Sadjarji m> pripeljali Iciki jaliolka celo iz dalj-njili Slovenskih goric. S sadjem je bila natrpana \-u dolga fronta /a Jugoslovansko knjigarno in semeniščem. Največ je bilo seveda jabolk, ki so se letos močno pocenila. Lepa jabolka dobiš /e /a 4-4.50 Din kg., slabša jabolka pa proda jajo celo |x> 2 Din kg. Hrušk je na trgu manj. zlasti dobrih maslenk primanjkuje. Maslenke so po 5.50 Din kg., druge hruške veljajo od ^ do 5 Din kg. Slive so zdaj lako |K)ceni, da jih nekatere gospodinje kupujejo cele košare /a vkuhavanje. Na debelo se dobe line /rele slive že po 1.50 Din kg sicer nu -e cena slivam giblje mod Din kg. Vedno več prihaja na trg tudi belokranjskega grozdja, ki ga prodajajo 11« splošno po 5 IJin k- Cro/dje pu ima nekam slabši okus, 111 se prav dobro sladko. Sniamica l>o letos slabo r»hrodila, ker .io je močno ugonobda susa. Goriške fige prodajajo 1111 trgu po 8 Din kg. Izmed uvoženega sadja pride zdaj na trg največ grozdja i/ Smedcrev.i ter breskev iz Bunutu, iireccj tudi bosanskih sliv. Smoderev sko grozijo je 11.1 debelo |>o 6 Din, breskve po 14 D111. Razstava cerkvenih para-mentov bratovščine sv, H. T. V škofijski palači v It. nadstropju je te dni razstava cerkvenih paramentov, ki jo je priredila bratovščina sv. Rešnjega Telesa. Razstavljena so liiašna oblačila in druge cerkvene potrebščine, ki jih le bratovščina s prispevki svojih članov oskrbela za ubežne cerkve. Razstava je zelo obsežna. Odlikuje se posebno po umetnih vezeninah, ki so deloma prenešene na novo svilo, večinoma pa sedaj izvršene. Vsem prijateljem cerkvene umetnosti, vsem častilcem sv. Rešnjega Telesa in sploh občinstvu najtopleje priporočamo obisk razstave. Odprta bo razstava do prihodnjega četrtka vsak dsn od 8 do 12 in od 2 do 8. ___ PoseSnlke veBeselma opoznrjamo na bogato zalogo jesenskih in zimskih oblačil pri tvrdki O r a cj« Sel* w a b, Ljubljana Kaj bo danes ? Tivoli: Ob pol 16 Prodana nevesta«. Pod milim nebom. Opera: Ob 20 »Mala Floramye«. Gostuje g. Dubojič iz Zagreba. Kino Kodeljevo: Ob 5 in 8 Gospodična tajnica«. Zbornica za TOI,- Občni zbor Pokojninskega za vda. Ob 10. Velesejmske razstave. OUZD: Zborovanje obrtnikov. Ob 9. Vojaško strelišče. Dolenjska cesta: Slavnost Strelskih družin. Ob 11. Kongresni trg: Slavnost narodnih noš. Od 8 dalje. Nočno siužbo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakaršač, Sv. Jakoba trg 9. KAJ BO JUTRI? Velcsejmske razstave. Kino Kodeljevo: Ob 8 -Gospodična tajnica«. Nočno službo imajo lekarne,- mr. Bahovcc, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in nir. Hočevar, Celovška c. 34. lconfelcclfa Na|u©sfsa pifaca ra.jokusne.jie jedi, najsolidnejša postrežba, najnižje cene v gostilni „&oho$3eishi flom" Koraenskega uliea št. 12 0 V N:8 jc cdšel. Snoči se je poslovil od svoje družine in svojih prijateljev prof. dr. Vinko S a r a b o n. Sel je v Niš, kamor je premeščen po službeni potrebi. To jc listi profesor, ki je pri naših rojakih v Ameriki v petnajstih predavanjih Prihod poslanika dr. Flicderja. Včeraj zjutraj ob 8.1.0 je dospel v Ljubljano z belgraj-skim brznvlakom češkoslovaški poslanik v Belgradu dr. Robert F 1 i e d c r. Na kolodvoru so ga rpreieli zastopniki oblasti in korporacij, tako češkoslovaški podkonzul C i h e 1 k a , zastopniki JČ lii!e in »Češke obci« ter mestne občine. Gosp, poslanik so je udeležil otvoritve velesejma. Danes se odpelje gosp. poslanik v Zagreb, kjer bo obiskal bana dr. Peroviča, nadškofa dr. Bauerja, armij-skega generala Matica, župana dr. Krbeka in druge odtičnike. Obiskal bo tudi grob legionarja Kmo-šeka na Mirogoju, ki je bil med vojno- ustreljen v Zagrebu. V ponedeljek zvečer pa se gosp. poslanik vrne v Belgrad. 0 V nršulinski otroški vrtec bo vpisovanje 0. fn 10. septembra, vsakokrat od 0—10 dopoldne; sprejemajo se dečki in deklice. Na željo staršev si otroci lahko pridobe tudi nekaj znanja nemščine. 0 Lirbtcnthurnov zavod. Osnovna šola: vpisovanje 5. septembra od 8—12. Šolska sv. maša dne 6. septembra ob 8. © Permanentne sejemske legitimacije eo ne-prenosne in veljajo samo zu dotično osebo, na katere ime so izstavljene. Ime imejitelja ter njegov podpis mora biti izpisan s črnilom. Kar razpusla se je razvada, da na slo in sto imejiteljev sejemskih legitimacij odstopa iste svojim sorodnikom, znancem itd. Vsled tega trpi uprnva velesejma. ki ima za vsako prireditev visoke izdatke, veliko eko- Gozdnih sadežev le še malo prihaja na trg. Borovnice so se podružile na 3 Din liter, bru-nice so po b Diu liter, maline po 4 Din liter. Zaradi suše, ki še zmerom ugonablja jjoljske in druge pridelke, je letos na trgu tudi zelo malo gob, ki jih niti zu vkuhavanje ni mogoče dobiti. Silna suša je vplivala na cene zelenjave, ki so se splošno dvignile. Salata je izredno draga. Salatne glavice so od 75 j»ur do 1 Din, endiviju tudi tako, zeljnute glave pa so še dražje. Stročji fižol se je dvignil nn 5 Din kg, slabši pridelek se dobi seveda tudi nekaj ce-noje. Grah prodajajo na trgu kot delikuteso po 10 Diu litor. Kartijole so letos slabe, cena je različna, povprečno 5—3.50 Din glavica. Večjih kumar je malo, zato pa je več malih kumaric za vkuhavanje, ki jili prodajujo 100 za 7 Din. Paradižniki s° I>o 2 Din, čebula po 1.50 Din kg. Kislo zelje se je jiocenilo na 5 Din, dobi se tudi po 2.50 Din kg. Položaj s krompirjem jc nekam čuden. Na Vodnikovem trgu je Sla ceno na drobno nekaj časa nizdol, zdaj pa se je ustalila na t Din kg. Na Sv. Petru nasipu, kjer prodajajo kmetje krompir na debelo, pa jc cena letos močno padla. Ljudje z dežele nujno rabijo denar, zato prodajajo pridelke za vsako cono. Lani je bij krompir v tem času še po 1.25, letos le še 75 par kg. Včeraj ga je bilo naproduj 40 voz. V zadnjih tednih se je znatno pocenil tudi sir ter nekateri mlečni izdelki. V splošnem jc padel sir od 3 do 8 Din pri kilogramu. Najcenejši je zdaj sir iz Brnikov po 16 Din. trapist je po 18, bohinjski sir je po 20 Din. vrhniški in šenčurski sir po 22 Din kg. Čajno maslo je od 28 do 52 Din kg, pu se zdi, du se bo podražilo. Jaz pa grem z žcnkico Vando k S 1 a m i č u slednji večer gori na cvetno verando — lepše drugod ni nikjer! do, neupravičeni koristniki legitimacij pa imajo vsled tega nevšečnosti, ker jih kontrolni organi kaj hitro izslede. Tudi ob letošnjem jesenskem velesejmu se bo izvajala kontrola, zato naj vsakdo zadrži legitimacijo zase in je ne oddaja naprej, da se ne izpostavlja neprijetnim posledicam. 0 Za imejitelje permanentnih sejemskih legitimacij je vhod iz tivolskega drevoreda na vese-lični prostor po 18 zvečer samo na levi strani, ker jo sicer vsled navala kontrolu zelo otežkočena in bi bil oviran promet gostov z navadnimi vstopnicami. Uprava velesejma prosi vse cenj. imejitelje permanentnih legitimacij, da se izvolijo tega držati. Specijalist za otroške bolezni Dr. V. Stacul • zopet ordinira Gosposvetska c 2, felef. 31-93, od It—12, S—5 0 Gospodinjam, ki iščejo gospodinjske posle. Danes je gospodinjam in gospodarjem lahko dobiti služkinjo. NI pa tako lahko dobiti služkinjo, ki bi ustrezala želji gospodinje in ki bi se zavedala svojih dolžnosti do dela. Tudi v moralnem oziru se služkinje mnogo razlikujejo od služkinj. V mesta prihaja mnogo služkinj, ki se obračajo na posredovalnice za službe. Zgodi se tudi, da jim posredovalnice po več tednov ne morejo nuditi službe, ln dekleta so ves ta čas prepuščena same sebi in ulici. Vsled nepoučenosti in gmotne stiske se mnogotere udaiajo nepoštenemu in nemoralnemu življenju. V Ljubljani že mnogo let deluje Poselska zveza, ki se pod njenim okriljem zbirajo služkinje. Tudi Poselska zveza posreduje služkinjam službe, čeprav ni to njen glavni namen. Njen glavni namen je v tem, zbrati pod svoje okrilje vse služkinje, da jih izobrazuje za njihov poklic ter jim nudi gmotno in moralno oporo. Pri posredovanju služb se ne ozira na posredovalnino, pač pa na to, da poštena služkinja dobi poštenega gospodarja in gospodar do služkinje vedno izpolnjuje svoje dolžnosti. Služkinje pod okriljem Poselske zveze med iskanjem službe niso prepuščene same sebi, ampak jim Poselska zveza nudi možnost izobrazbe v šivalnih, kuharskih in jezikovnih tečajih, kakor jim tudi oskrbi varno zavetje, dokler ne najdejo službe. Poselska zveza vrši s tem na eni strani veliko socialno, na drugi strani pa tudi strokovno delo, od česar imajo brez dvoma koristi tudi gospodarji in gospodinje, ki s tem dobijo pošteno in sposobno služkinjo. Kljub temu pa gospodinje v Poselski zvezi navadno vidijo nekako nasprotnico, češ, da se zavzema za služkinje. Seveda se zavzema, če vidi da se jim godi krivical Nekatere gospodinje se ne zavedajo, da ima vsak človek in tudi služkinja dolžnost braniti svoje pravice. Vsekakor pa je za gospodinjo boljše če se služkinja zateče k svoji organizaciji, ki na lep način posreduje za mirno in obojestransko zadovoljivo rešitev nastalega spora, kakor pa da bi služkinja po cestah in drugod raznašala storjeno krivico in pri tem stvar še povečavala. Prav zato je v interesu gospodinj in gospodarjev samih, da se obračajo za služkinje na Poselsko zvezo, ki ima svojo posredovalnico v palači Delavske zbornice Miklošičeva c. 22-L, kakor tudi v »Služkinjskem domu« v Križevniški ul. št. 2. Za pismena vprašanja od strani gospej ali služkinj, prosimo priložiti znamko za odgovor. DRAGO GORUP A CO, Ljubljana, Miklošičeva c. 16/1. Jesen se bliža, zalo smo pripravili veliko izbiro plaščev in oblek v najmodernenjši izdelavi in najnižjih cenah. Oglejte si našo zalogo. 0 Avtomobilisti pod kontrola. Od časa do časa se vrši po naših cestah nad avtomobili posebna kontrola, ki točno za vsak voz ugotovi njegovo hitrost. Nekje na cesti stoji neopaženo mož z uro »štoparioo« v roki, ki opazuje vožnjo avtomobili-stov. Že na prvi pogled tak kontrolor lohko opazi, da vozač vozi prehitro. Vsako količkaj sumljivo hitrost posameznih avtomobilov točno »gotovi z uro v roki, obenem pa zapiše številko tistega voza. Lastnik avtomobila ,ki se niti zavedel »i, da je bila njegova vožnja opazovana, dobi čez nekoliko dni od oblasti poziv, da plača zaradi nedovoljene hitre vožnje primerno kazen. Na ta način se ob vsaki meritvi vjame precej ovtomobilistov. Včeraj se je taka kontrola voženj vršila na Dunajski cesti ves dan ter je bilo zapisanih veliko avloinobilistov. © V privatnih učnih tečajih v Delavski zbornici se prične dnevni pouk za šolsko mladino dne 5. septembra, večerni za odrasle pa 9. septembra. Nanovo je uveden poseben prav lahek tečaj nemščine za mladino izpod 4. razreda ljudske šole. Vpisovanje in informacije vsak delavnik ob 2 pop. in ob pol 7 zvečer v Delavski zbornici, popoldne aasproti knjižnice, zvečer pa v čakalnici, iz glavne veže na desno. Otroški zdravnik dr. Dragaš od 1. septembra zoj)et redno sprejemu. 0 Razočarani reveži. Včeraj, ko so se pričele velesejmske in druge slavnosti in ko je Ljubljana zaživela v novih ritmih, so revne ljubljanske družine doživele bridko razočaranje. Za živinorejsko razstavo jim je uprava velesejma obljubila, da bo včeraj in danes razdelila med nje s pomočjo mestnega socialnega urada dnevno okoli 1500 1 mleka, ki ga bodo namolzli pri razstavljenih kravah. Socialni urad je bil bolj pesimističen ' in je računal samo z okoli 600 I dnevno. Pa še ta pesimizem je bil močno pretiran. Včeraj zjutraj, I ko bi se moralo mleko razdeliti med okoji 300 družin, je bilo na razpolago samo 75 1 mleka. Opoldne pa je bil na razpolago samo en vrč in še ta ni bil poln. Bilo je v vrču samo 21 1 mleka. Prihajale so matere prihajali so otroci s kangli-cami in posodicami in razočarani spet odhajali hrez mleka, na katerega so se že veselili in ki jim ga je socialni urad obljubil, zanašajoč se na obljubo velesejmske uprave. Najhujše je, če revežu obljubiš malo dobrote, pa je ta ne dobil Za reveže je ostalo premalo mleka .Mestni socialni urad pa ima eno bridko skušnjo več. Solidno blago — zmerne cene pri PiliihofiC manulahfura L|udi|qiio, Sv. Petra cesto 17 SPECUALIST ZA OČESNE SOLE£NI %OPEY REDNO ORDINIRA LJUBLJANA* ALEKSANDROVA 4/1 DOPOLDNE ©D '/>12 DO 7,1 CN DOPOLDNE OD '/»2 DO V.-4 © Tečaj za cerkveno zborovo petje. Cecilijino društvo župnije sv. Jakoba v Ljubljani razpisuje tečaj za cerkveno zborovo petje. V tečaj se sprejemajo osebe obojega spola od 14. leta dalje, ki imajo posluh in veselje za sodelovanje pri cerkvenem zborovem petju. U s t m e n e prijave sprejema pevovodja Stanko Grabnar, Sv. Florijana ul. št. 15, I, nadstr. vsak dan med 19, in 20. uro; pismene pa je oddati istotam v pisemski jiredal ali po pošti nasloviti na gornji naslov. Prijavo je oddati najkesneje do 15. septembra 1932. Tečaj se bo vršil brezplačno, ločeno po starosti in spolu ter bo nudil vsakemu potrebne pripomočke. Čas sestanka bo objavljen v »Slovencu« odnosno bodo obveščeni priglašenci po pošti. O Rop na Zaloški cesti. V petek zgodaj zjutraj je šla postrežnica Agata Železnik po Zaloški cesti v službo. Na cesti jo je ustavil neznan slabo oblečen moški, ki je Železnikovo napadel z besedami: »Dajte mi denar!«. Ženska je odgovorila, da denarja nima. Neznanec pa je iztrgal torbico in pobegnil, V torbici je imela Železnikova štiri stotake. Rop pa je prijavila šele zvečer, ker je bila med tem na delu, © Opozarjamo ponovno na razstavo perzijskih preprog po originalnih načrtih, ki se odpre dne 4. septembra 1932 na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg št. 4/1. Lovska odločilo po predpisu izgotavlja priznano strokovno ob najnižjih conah. |OS. Mollna, Ljubljana © Narodne noše, udeleženci kongresa imajo 10% popusta pri slikanju foto Staut, Kolodvorska ulica 18, II. dvorišče. O Dar. Namesto venca na krsto umrle blage gospe Frančiške Kandušer darujeta gdčni Marija in Pavla Šerc iz Ljubljane 100 Din za revno mengiško šolsko mladino. O Med. univ. dr. Kramarič, specialist za kirurgijo, Ljubljana, Miklošičeva cesla 18, telefon 31-58, ne ordinira od 5. do U. septembra. 0 Pumparce, obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. © Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice, ima v krasni izbiri tvrdka Miloš Karnič-nik, Stari trg 8. © Kemično čisti obleke Simone, Kolodvorska ulica 8. Zobna praksa Denflst Pavei Ifranhor zopet redno ordinira Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 2/1. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Gledališke predstave pod milini nebom: Nedelja, 4. septembra: ob pot 16 »Prodana nevesta«, v Tivoliju. Torek, 6. septembra: ob pol 20 »Sen kresne noči«, v Pvoliju. Četrtek, 8. septembra: ob pol 16 »Mnscotta«, v Tivoliju. Sobota, 10. septembra: ob pol 20 »Sen kresne noči«, v Tivoliju. Nedelja, 11. septembra: ob pol 16 >Mus-cotta«. v Tivoliju. Nedelja, II. septembru: ob pol 20 »Slehernik«, nu Kongresnem trgu. Gledališke predstave v opernem gledališču: Nedelja. 4. septembra: ob 20 Mala Floru-mye«, opereta. Gostuje g. Dubajič iz Zagreba, 'zveu. iVo^nauila Ljubljana Krekova prosveta, Zveza delavk, bo napravila svoj društveni izlet v četrtek, 8. septembra, na Mali Šmaren, in sicer na Šmarno goro. Iz Ljubljane pojdejo eni peš, drugi s tramvajem, tretji z vlakom (ob 7.15). Zbrali se bomo v Šent Vidu ob pol 8 zjutraj, pred cerkvijo; odondod odidemo skupno na goro, kjer bo ob 9 sv. maša za društvenice. Vabimo vse društvenice! Ob neugodnem vremenu se izlet preloži. — Odbor. Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani, ponovi v nedeljo 11. septembra ob pol 8 zvečer na prostem na obširnem dvorišču društvenega doma v Karunovi ulici 14 učinkovito Finžgarjevo ljudsko igro -»Naša kri«. Ljubljanskim pevskim zborom. Drevi ob 7 naj pridejo vsi pevci, ki znajo A. Nedvedovo mašo »K Tebi srca povzdignimo«, sigurno in točno v Hubadovo dvorano v Glasbeni Matici. Zlasti se vabijo starejši pevci, ki so to mašo onetovano peli. Notni material naj arhivarji društev k vaji gotovo prineso s seboj. Prelovec. Velikega sprevoda kulturnega in humanega društva »Soče« se udeleži med drugimi društvi tudi kolesarsko društvo »Sava« z okrašenimi kolesi pod vodstvom agilnega predsednika g. Batjela. Člani društva se zbirajo točno ob treh popoldne v Vegovi ulici. tt Dev. Marija v Polju. Prosveta »Polje« vabi k rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v torek 6. t. m. ob 8 zvečer v domu. Dnevni red: Poročila društvenih funkcijonarjev in slučajnosti. Vabljeni so člani, '-rom na naše včerajšnje poročilo pod naslovom »Postopanje z uslužbenci« poslalo dopis, iz Katerega dajemo vsem, ki zaposlujejo služinčad, sls ječa pojasnila: vse postrežnice, v kolikor je to nj.hov glavni poklic in če zaslužijo mesečno nad 200 Din. se uvrščajo v III. mezdni razred. To velja za samsue postrežnice, za poročene pa le tedaj, če mož ničesar ne zasluži. V tem slučaju so tudi te podvržene zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode. Ce je pa postrežnica zaposlena redno pri več delodajalc.h ;r. znaša njen mesečni zaslužek pri vseh skupaj mesečno nad 200 Din, jo morajo prijaviti vsi delodajalci vsak zase. če pa kaka oseba ni bila zavezana osebnemu zavarovanju, plačajo oskrbne stroške za štiri tedne lastniki obrata, kjer so bile dotičue osebe ob vstopu v bolnišnico zaposlene. — Objavljamo rade volje lo pojasnilo ekspoziture OUZD v CeJju, da se ve vsak delodajalec ravnati, ker sicer lahko zapade radi nevednosti občutnim kaznim. © Izredni občni zbor Gremija trgovcev v Celj« se je vršil v peiek 2. septembra ob pol 9 zvečer v mnli dvorani Narodnega doma. Občni zbor je vodil predsednik g. Stermeckl, ki je pozdravil zastopnika zbornice za TOI iz Ljubljane, g. tajnika dr. Plessa. Nato je pozdravil zborovulce tajnik g. dr. Pless, ki je ludi poročal, koliko je zbornica storila za trgovce. Apeliral je tudi na zbrane trgovce, da morajo biti složni. Pri drugi točki dnevnega reda je prečital tajnik celjskegn gremija g. Blažon novemu obrtnemu zakonu prikrojena društvena pravila, ki se od sedaj naprej imenuje Združenje trgovcev za mesto "Celje. Spremenjena pravila so bila brez debate sprejeta. Pri četrll točki je bil v nadzorstveni odbor, ki šteje sedaj tri člane, na predlog g. Kramerja izvoljen trgovec g. Franc Dobovičnik. Izrednega občnega zbora se ie udeležilo od 300 članov samo 26 članov — pač žalosten pojav. Dnevna kronika Inserenti! Ue ISPEH velesejmske razstave bo uspeh vse Slovenije! Zato pa v kolikor še niste poskrbeli, da opozorite občinstvo na svoje razstavljene izdelke, storite to takoj! Spomnite se na znani ljudski pregovor: Le inserirano blago je dobro blago! Inseratni oddelek .Slovenca" Koledar Nedelja, 4. septembra: 16. pobinkoštna ne-Jelja; angelska nedelja; Rozalija, devica; Ida gro-;ica. Ponedeljek, 5. septembra: Lavrencij Just, škol; □entilij, mučenec. Novi grobovi -f- Novi grobovi v Škofji Loki. V petek smo spremili k večnemu fiočitku sestro Marijo Romano roj. Legan. Umrla je v uršulinskem samostanu v 64 letu starosti. — Včeraj je umrla ga. Grohar frančiška, p. d. Znamenčkarjeva iz Karlovške ulice. Odšla je k Bogu dve leti za svojim možem. Umrla je za srčno napako in vodenico, stara 72 let. Bila je zgledna, krščanska mati in članica Kat. prosv. društva. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Vsem domačim naše sožalje! Blaga mama naj mirno v Bogu počiva! -f- V Hrastniku je umrl g. Birtič Franc, gostilničar in posestnik, v 76 letu starosti. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne na trboveljsko pokopališče. N. v m. p. Osebne vt>st< — V ilirski kapucinski provinciji so se izvršile s 1. septembrom sledeče spremembe. P. Mavricij Teraš iz Celja za učenika novincev v Škofjo Loko; p. Viktorin Šivanec iz Celja na Studence pri Mariboru; p. Bonaventura Savec iz Studencev v Osjek; p. F.vgen Merše iz Osjeka v Varaždin; p. Ciril Goričan iz Varaždina v Split; p. Angel Solter iz Splita v Varaždin; p. Janez Reberc iz Varaždina za kaleheta v Celje. —Dr. Stanko Leben. bivši profesor na 111. realni pmnaztji. poučtlje dijake in odrasle v francoščini in italijanščini. Ljubljana, Zrinjskega 17. VABHIO VAS! za »©ndelteh 5. ln (oreh 6. seolemb h Ovoinaliine posumil. Prepričali se bodete, ne da bi Vas to kaj stalo, kako krepi Ovomultine. Orogeriia OregoriC, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Ostale vesti — Velik evharistični shod bo na Malo Gospoj-nico, dne 8. t. m. za Gornjo Savinjsko dolino pri Sv. Frančišku na Stražah. Po slovesni službi božji bo zunaj na prostem pred cerkvijo evharistično zborovanje, na katerem nastopita govornika iz Maribora. — Pozor, tovariši gimnazijski maturantje iz leta 1892! V torek dne 6. t. m. bo ob 9 v Križankah sv. maša za naše rajne sošolce in profesorje, ob 13 pa naš skupni sestanek v Unionu. — Peter Koprivec. — Vzajemnost, društvo duhovnikov lavantinske škofije vabi vse svoje člane na redni občna zbor, ki se bo vršil dne 22. septembra t. 1. ob 10 dopoldne v avli kn. šk. bogoslovja v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 3. Poročilo odbornikov. 4. Poročilo zavarovalnega odseka. 5. Volitev novega odbora Vzajemnosti. 6. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ni navzoča desetina vseh članov, bo pol ure pozneje nov občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev (§ 8.). — Ker je »Vzajemnost« preizkušena zagovornica stanovskih interesov lavantinske duhovščine, se pričakuje od članov gotove in točne udeležbe! — Odbor. Izbirčen jeziček liže sladoled »Petriček«. — Izlet na Jadransko morje, ki ga prireja Propagandno društvo z« očuvanje narodnih noš ob priliki kongresa, sporoča izletni odbor, da se lah-ko prijavijo zamudniki še danes od 11 naprej v Kongresni pisarni, ali jutri celi dan do 13. Izletniki plačajo za II. razred 750 Din za III. razred 550 Din. Zbirališče vseh, pol ure pred odhodom vlaka t. j. ob 18 na vrtu Kolodvorske restavracije. Vsa potrebna navodila istotam. — Kmetijsko gospodinjska šola v Kranju sprejema v svoj šestmesečni gospodinjski tečaj, ki traja od 15. oktoijra do 15. aprila, zdrava in duševno primerno razvita dekleta, ki se žele priučiti vseh v gospodinjstvo spadajočih del. Teoretični in praktični pouk vodijo šolske sestre iz Maribora v zvezi s Ne moreš v šolo? Vzgoji se saml Nauči se snm vseli stvari, kt Jih potrebuje.* 7.a svoj uspeh v življenju! Krepka volja! V letu dni znn5 vso trgovske predmete, kakor tudi zadružne in katerikoli »vetovni jezik. — PtSt na Dopisno Solo v LJubljani. Pražaltova 8, nli pn se oglasi sum. Informacije zastonj. Uradne ure 8-12. 2-6, nedelja 10-11! strokovnimi učitelji. Natančnejša pojasnila daje zavod Marijanišče v Kranju. — Gojenke samostanske osnovne in meščanske šole v Škofji Loki naj pridejo v zavod v torek dne 6. septembra. V sredo dne 7. septembra je ob 8 šolska sv. maša, takoj nato redni pouk. Istega dne naj pridejo v zavod tudi gojenke nemškega tečaja. V ta tečaj se sprejemajo šoli odrasla dekleta, ki se žele naučiti nemškega jezika. Gojenke učiteljišča naj se vrnejo v zavod najkesneje v četrtek dne 8. septembra. Dne 9. septembra je šolska sv. maša. Ob vstopu plačajo po novem zakonu o taksah 50 Din za prijavo in 20 Din za zdravstveni fond. — Redno vpisovanje v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani bo od 1. do 10. septembra 1932 vsak delavnik od 9—12 in od 15—18, v nedeljo in praznik pa od 10—12 dopoldne pri ravnateljstvu DTŠ v Pra-žakovi ulici 8-1 (vogal Miklošičeve ceste 30). Kdor se vpiše v DTŠ, lahko študira vse predmete, ki se učijo na drž. trg. šoli, doma. šola poučuje poleg rednih predmetov tudi vse moderne jezike. Natančna, brezjilačna pojasnila daje vodstvo šole osebno ali pa potom tiskanega prospekta, ki ga lahko vsakdo prejme, lz prospekta je razviden ves ustroj in vsi pogoji, Šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah sličnih šol v Zapadni Evropi. Pri pouku sodelujejo najboljši strokovnjaki trgovskih, jezikovnih in drugiii ved, ki jamčijo za najboljši uspeh. Kdor se ne more vpisati osebno, naj takoj piše po prospekt in prijavnico. Redni pouk se prične dne 15. septembra. Kdor zadosti ostalim zakonitim določilom (da ima nižjo srednjo šolo itd.), lahko potem polaga priv. izpit na drž. trgovskih šolah in pridobi pravice rednih absolventov te šole. Kupi meni, ljubi striček, samo sladoled »Petriček«! Za en dinar ali dva liževa ga obadva. — Vpisovanje v glasbeno šolo v Kranju bo v ponedeljek, dne 5. t. m. od 9. do 12 v glasbeni sobi realne gimnazije. Vse podrobnosti se zvedo pri vpisovanju. — Odbor Glasbene šole. — Ogromna množina znamk pride na draibo. Poštna uprava v Ljubljani razpiše ob primernih prilikah dražbo poštnih znamk, ki se zbirajo v vreče, težko do 90 kg. Teh dražb se živahno udeležujejo filatelisti, ki kupčujejo in trgujejo z znamkami. Nedavno je poštna uprava zaprosila ministrstvo, da dovoli sredi septembra novo dražbo, kajti nabralo se je raznih znamk do 20.000 kg, kar je izredno rekordno število. Za to dražbo se že zanimajo filatelisti, kajti na dražbo pridejo tudi nekatere raritete, po katerih je med filatelisti večje povpraševanje. Slatinske tablete za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno inast. Tekom enega leta izgubite na težini 8—14 kg. Doza 100 tablet Din 46 — " doza 200 tablet Din 74"— Proizvaja: Lekarna Mr. Dahovec Ljubljana — Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor. Zasebno trgovsko učilišče. Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Belgradu. Zavod je na najboljšem glasu zaradi svojih odličnih učnih uspehov, izbornega učiteljskega zbora, vzorne discipline. nadzorstva ter strokovnega ravnateljstva. Lasten dijaški internat, znižana šolnina. Prijave ust-meno ali pismeno v trgovini v Slovenski ulici 7, zraven trgovine Wegerer. šolski programi brezplačno. Začetek 9. septembra 1932. Glej tudi današnji in-serat! Jugo-Lutz peči Ljubljana šiška — Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih tež-kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna j Franz - Josef« - grenčica izdatno kroženje \ krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolez- \ ni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josef«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove ka- 1 nala debelega črevesa. — »Franz-Josef« , grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in zadevnih trgovinah. Samo polovica običajnega časa pobbsbncL.oi upodabljate pu. but+u. pa/mira mJlo- za pa/mira milo za but^e da, go^to-. nvehkakA&nuMo- peruy, kt, tyiajdxy kiUuy omehča tat detgo mehka obdkiu.Sapena. qotooo nzkOa>u.po(jbi. Se tahtnoite ui oidciu^oči duh pOihAxya^y,da. IdthUje 5 pa/mira milom /ncuh, učabeh. 75Let uzhuAenj zxijasrvCLye. Mja/sw do&uy kt>aliteh>: Najidealnejša pot za razbremenitev posestev in za zidavo lastnega doma potoni STAVBNE HRANILNICE IN POSOJILNICE. Ljubljana Miklošičeva cesta št. 5. — »Karitas« nudi sledeče ugodnosti: 1. stalno enake mesečne premije, 2. sprejemnimi samo Din 10, 3. odkup zavarovanja (jio treh letih), 4. posojilo do odkupne vrednosti, 5. brezplačno sozavarovanje otrok, 6. dvojno izplačilo v slučaju nezgodne smrti itd. — Zahtevajte prospekte! Vzajemna zavaroval- j niča, oddelek »Karitasf. — Zagrebški Slovenci! Priporoča se vam edina j slovenska trgovina šolskih knjig iu potrebščin: J. Hočevar, Zagreb, Račkoga ulica 10. — Šolske potrebščine in knjige za vse šole dobite v knjigarni in trgovini »Nove založbe« v Ljubljani nn Kongresnem trgu. Velika izbira blaga, hitra in solidna postrežbah Štori na ljubljanskih trotoarjih Ljubljana, dne 3. septembra. Ste hodili že kdaj po samotnih, zanemar-ienih gozdnih stezah nekje visoko v hribih? Nekaj rasa je šlo vse v redu; le ta ali ona vejica vam je malo ponngujala in se vejn za-teknila v obleko iu vaše kurje oko je doživelo kakšen majhen knrainbol s ploščatim kamnom, zavaljenim na pot. Ampak to so bile same drobne, neznatne ovire, ki vam dobre volje niso nikoli do kraja skazile. Pu se je zgodilo, d« ste nenadomu presenečeni obstali in niste vedeli ne kaj nc kako. Nekaj velikega, težkega, nerodni predjvotopni pošasti podobnega vnin je brezobzirno prekrižalo pot, nekaj, kar sc ne (In premostiti kar tako. Visoko, visoko ste morali dvigniti nogo ali pa se izogniti v širokem loku, če sto hoteli nadaljevati pot. Vidite, lo je bil štor. Čisto navaden trhel štor. Ampak takšnih štorov ste srečali na svojem potovanju tudi na najzane-marienejših gozdnih stezah zelo, zelo malo... V Ljubljani jki — vsa čast in slava nam — smo s štori bogato založeni, čeprav imamo uglajena pota in ni asfaltni tlak nič kaj ugoden za rast mladih dreves. Skorajda ob vsakem koraku naletite na štore. Ptusebno oni hodniki, ki so najožji in najprometnejši, so s štori navadno kar natrpani. O, da bi Ljubljančani le drugih reči v tej miizeriji toliko imeli, kolikor imamo štorov! Zvrhane vagone bi jih lahko izvažali v inozemstvo, če bi le našli interesente zn to vrsto blaga. Evo vam dva j>rizorčka, v katerih igrajo glavno vlogo pristni ljubljanski štori in s katerima obogatite že načeto poglavje o brezobzirnosti z dvema novima trofejama! Stari gospod in mlndi parček Čas: kadarkoli. Ulica: katerakoli. Star gosipod s častitljivo sivo brado počasi, počasi koraca j>o hodniku in trudno opira svoje betežno telo na palico. Najmanj sedem križev mu že mora težiti sključene rame. Naproti mu prihajoto dva: on in ona. Oba sta še zelo. zelo mlada in sveža in čila in kakor srna giblkih nog. Medtem, ko se približujeta staremu, sivolasemu gospodu, imata tnle sila važen in aktualen pomenek. (Stopal sem ves čas tik zn njima in si njume besede v mislih točno stenografiral.) Ona: Ali že veš, da bo v letošnji jesenski plesni sezoni prevladoval nov ples? Bumernng se menda imenuje.« On: »Bumerang? To l>o gotovo spet nekaj božanskega! Bumerang je, kolikor mi je znano, nekakšno orožje Avstralcev, lesen bat ali kaj. ki ga vržeš v daljavo, pa ti kar sam prifrči na-zaj v roko.« Ona: »Mogoče se motim in se ples ne imenuje tako. Anvpak saj je to vseeno; glavno je. da se ga naučim tudi jaz.« On: (navdušeno): »Ples je res nekaj kolo-salnega! Vsak inteligent bi moral vsaj nekaj uric na teden posvetiti plesu. (Naučeno.) Ples nam bistri duha. krepi voljo, blaži srce in neguje telo. Samo poglej one. ki jim je ples deveta briga! Kako neiiglajen nastop imajo in kako robato govorjenje!« Ona (prezirljivo, ne zavedajoč se. kako malo logike je v njenih besedah): Kaj hočeš! štori ostanejo štori, postavi jih kamor hočeš! Saj suloli ne vedo, kaj je bon ton. inteligenca, kavalirstvo in kar je še tega...« V tem hipu prikoraen stari, častitljivi gospod tik do njiju. On in ona z občudovanja vredno resnobo nadalju jeta debato o plesu, o štorih in kmetavzih — in se v svoji »salonski uglajenosti« ne umakneta ubogemu starčku niti za korak. Povsem ravnodušno in brezbrižno gledata, kako Udeleženci velesejma in revije narodnih noš imajo svoje sestanke v prvorazredni slaščičarni-kavarni »Petriček« na Aleksandrovi cesti. — Posetnikom velesejma v Ljubljani priporočamo novi načrt mesta Ljubljane. Izborno je sestavljen in risan v petih barvah. Vse ulice, ceste in trgi so v načrtu jasno razvidni, tako tudi javna poslopja, politični in vojaški uradi, cerkve itd. Cene so sledeče: načrt s seznamom ulic velja Din 20, načrt, nalepljen na karton, s seznamom Din 85 nalepljen na platno v žepni obliki s seznamom 45 Din, na platnu s palicami in s seznamom Din 55. Seznam ulic Din 5. Dobi ae v Jugoslovanski knji-carni v Liubliani — Dva novo montirana biljardu sta na razpolago v Narodni kavarni. Glej inseral! — Svojim hlagnpokojnim bodete postavili nagrobni spomenik zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov f>ri znani najcenejši in naj-solidnejši tvrdki kamnoseško-kipnrskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. Telefon 27-87. starček s kleeajočimi nogami stopi s hodnika na blatno cesto in jima napravi prosto pot Povsem mirno gledata to — in jima niti od daleč ne pride na misel, puhlima izrodkoma moderne salonske vzgoje, dn sta največja, naj-hrezobzlrnejšn in najbrezsrčnejša štora baš onadva! — — — Gigerli in koketke Največ štorov pa je nakopičenih okoli Glavne poste, tam, kjer promenira elita nadobudne ljubljanske mladine — »generacijo kokeki in gigcrlov« jo je z žgočim sarkazmom imenoval neki rodoljub z dežele ... Se ti postavi takale fina druibica — dva ali trije gos|xidki z bla/iranimi obrazi, z lesketajoči m i se »halhkannmi« na glavi in elegantnimi promenudnimi rokavicami v rokah — natančno in kakor nalašč baš na ogel hodnika, ki veže Dunajsko cesto z. Aleksandrovo cesto. , lako ti stojijo tam ure in ure, kakor da hočejo nn vsak način odnesti rekord v brezobzirnosti in v omalovaževanju drugih pusnntov. Gospod-ki kar tekmujejo med seboj, kdo bi našminkano gospodično v njihovi sredini obsul s številnejšimi galantnimi pokloni in frazami. Medtem pa ljudje hodijo mimo po opravkih, v službo in Ik>kvc kam še vse, nekuteriin se strašno mudi, vsaka minuta jim je dragocena in včasih naravnost odločilne važnosti — štori |>a stojijo tam kakor prirasli k tlom in sc ne umaknejo nikomur. Naravnost ginljiv je včasih pogled na kakšnega poniž.nega možakarja z dežele, ki se s sveto spoštl jivost jo ogne lesketnjo-čirni se »halbkanam« z varnega nodnika na sredo ceste in pri tem riskira vse, tudi to, du postane žrtev prometne nezgode... Zvrhano mero potrpežljivosti mora človek imeti, dn gre brez protesta in brciz. trde besede mimo te žive prometne ovire Ln njegovi komolci trpijo nezaslišane muke zatajevanja, du ne stopijo v akcijo. Toda postavimo se za trenutek v bližino te fnmozne družbice in se preprienjmo, kakšni nujni in eminentno važni pomenki jili zadržujejo na tem tako prometnem križišču! Prvi halbkanar: »Kolosnlen film, vam rečem, gospodična! Najmodernejši plesi in šlager-ji a la (polglasno zapoje predse): III kise ire liant matlain!« (!) Ona: »Ali. jaz. tnko ljubim glasbo! MamS mi je obljubila, da mi kupi zu god tri nove i gramofonske plošče.« Drugi halbkanar: »Sijajno! Potem nas boste enkrat povabili na dom, kajne, gospodično? Katere plošče pu si lioste izbrali?« Ona: »Adje majn klujner gnrdeoficir še nimam, in 111 pin jn hujt zo gliklih...« Tretji halbkanar: »Se vidi, do imate izredno fin okus za glasbo, gospodična. To sta moja dva najljubša šlagerja.« Prvi halbkanar: »Kaj pa, gospodična, ali niste tekmovali za najlepšo m is na Ljubljanici?« Ona (pikro): »Sem, pa sem pogorela. Sploh je en velik škandal, kako je žirija pristransko odločevala. Japonka — izvoljena za ljubljansko tnis! Ali ste že slišali kaj takega?« Drugi halbkanar (s kavaliirsklm poklonom): fčc bi volili mi, bi gotovo od nesli prvo inesto vi, gospodična. Pa saj šc ni vseh dni konec. Predlagam, dn organiziramo novo lepotno konkurenco — kaj pravite?« Oba ha I b kana rja (navdušeno, medtem ko gospodični obraz, kar žari v glorioli bližnjega zmagoslavja): »Grandiozen domislek! Kolo-salnol« lil tako dalje---brez konca in brez kraja, vse brez duše, brez. kulture, brez srca, v znamenju golili fraz, afektirnnosti in blazi-rnnosti. To so tako zvani »žlahtni salonski štori«, ki so prepričani, da se ves svet samo zaradi njih suče okoli solncn in da je ljubljanski magistrat dal tlakovati hodnike samo zato. da se oni v vsej svoji namišljeni veličini šopirijo po njih... Ogromne metle pot robu jemo. ki hi radikalno očistila ljubljanske trotoarje teh štorov in jih zlepn ali z,grda pripravila k temu, dn se i? najnovejšo »Knjige o lepem vedenju« lemeljitt naučijo ono poglavje, ki govori o spoštovanju in obzirnosti do drugih ljudi! Nnjfinei&e Gtashutte-r dobijo se pri Čuden Ljubljano, Prešernova 1 — Pri številnih težkočah ženskegr spola povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom. »Franz-Josef« grenčic; se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vilal Vodušek: Nedeljske misli Evangelij 10. pobinkošlne nedelje: Luka 14, i—11. Jezus ozdravi v hiši nekega prvaka med farizeji vodeničnega človeka na sobotni dan. Položaj v današnjem evangeliju je naslednji: Kristus je v goslili pri prvaku med farizeji. Povabili so ga zuto, dn bi si ga privoščili; da bi zbrali proti njemu obtožnico. Sobotni ditn je in vsi vedo, da je Kristus ie marsikdaj odločno, kakor bi se samo po sebi razumelo, prezrl nekatere sobotne predpise. Vsi tudi natančno vedo, kdaj to stori. Takrat namreč, kadar množica teh predpisov ovira usmiljenosl in dejansko pomoč. Občudovanja je vredno, kako ti ljudje Gospoda poznajo. Obed so pripravili samo zato, da bi ga ujeli. Kako naj bi ga? Gotovo je nekdo, ki je z drugimi koval načrl, nasvetoval: »Nič ni laže od tega! Pokličite kakega bolnika. Ne bo ga pustil m ozdravljenega domov — pa imate takoj kršitev sobotne postave Prav za prav bi morali le želeti, da bi vsi kristjani enako verovali, da je Jezus vedno pripravljen pomagati. Na drugi strani pa kaie načrt čudovito zmeša-nost pojmov prirediteljev. Če naj se načrt posreči, morajo biti nedvomno o tem prepričani, da lahko Kristus v resnici težko bolnega človeka takoj ozdravi. Oni torej verujejo v njegovo čudodelno moč. Seveda jim nc smemo odrekati pravice, da preiskujejo, odkod ta sila, ki presega vse človeške moči. Kako bi to ugotovili? Verni Jud pozna le dre možnosti za to nadčloveško moč: Bog uli hudič. Ce je Jezusova moč od Boga, potem je on največji prerok, ki je kdaj živel v Izraelu. Večji in mogočnejši kol Elija. Če pa je njegova moč od hudiča, potem pa v resnici Hovcku odpove razum. Zakaj potem je moral nepričakovano hudič dobiti sočutno srce in dobre, mehke roke in poslati je moral iskren dobrotnik človeštva. Kajti Kristusova moč — lo dobro vedo — s luži samo bolnim, trpečim zapuščenim vdovam, ■ obupanim staršem. Kje so torej li ljudje pustili ' zdravo pamet, da hočejo prav z njegovo dobroto do- j kazati, da je sovražnik Boga in postave? Kako po- ! manjkanje vsega naravnega mišljenja je v tem, da ! nekdo poslavlja drugemu past. v katero se bo ujel, I zato ker je v pasli skrit nekdo, ki kliče na pomoč, i Zločinci delajo tako, to je res. In zato so tudi oni i zločinci. To pa je žalostno, da segam po lakih sred- j sleih ljudje, ki nastopajo kot varuhi vere in hočejo naprurili sovražnike vere in pravovernosli ne škod- ! tjive. To je naravnost strašen in svarilen zgled, ko , vidimo, kako lahko celo vera, če je prenapeta in pretesna, zapahne človeško srce. Nedvomno obstoja ta nevarnost tudi za nas. Tudi \ pri nas še niso vsi doumeli, da je usmiljenosl več j od žrtve, da je ljubezen večja kot hladna neoporeč- \ h ost in da dobrota Bogu bolj ugaja kol najtrdnejša I zvestoba do postave. Ne zato, ker je Kristus prišel, I da bi razveljavil postavo in preroke, ampak zato, ker je najvišja postava ljubezen, i' boju proli oko-stenelosli je Kristus dejal: Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.* Enako se je bojeval Pavel z besedami: »Črka ubija; Duh je, ki oživlja.« Ni najvišja ljubezen do postave, pač pa ljubezen do ljudi. Kdor je doumel najgloblje v Kristusovi veri. namreč gotovost, da Bog ljubi ljudi, in sicer tako zelo. da je svojega Sina daroval za ljudi, njemu je res topla dobra ljubezen, ki pomaga, išče, podpira in se vsakega usmili, najbolj božja krepost. Njemu postane Pavlovo geslo: »Vsem vse postati« veliki ideal krščanskega življenja. On se ne čudi več Kristusovi besedi, da prav po ljubezni spoznaš njegove prave učence. In kako redki so ludi med sicer pobožnimi in vernimi kristjani ljudje velike ljubezni. Te ljubezni, ki je po Pavlovih besedah (1 Knr 13) več od najvišjega spoznanja, več od odpovedi vsemu zemeljskemu, ja več od vere, ki prestavlja gore. >Ce pa ne bi imel ljubezni, ne bi bil nič.-Ali ne obide marsikoga pri tem malo svoj občutek? Kdo sem? Majhen človek, ki mi je Bog dal plašč svoje milosti, človek, ki me je On brez vse lastne zasluge vzel za sina in me vzljubil, še preden sem vedei, kaj je ljubezen. Svojega sina je pa pnsl 'l kot znanilca svoje ljubezni. *Hodil je po svetu in delal dobro." Imamo mi morda druge dolžnosti? Nič drugega kol to: na poli po svetu iti k drugim ljudem in delati dobro. V prvi vrsti k tistim, ki očeta ne poznajo, ki ga slabo poznajo, ki so po drugih zdvo-jili nad njim. Le to moram: napolniti svoje srce z božjo ljubeznijo in dobroto in dati od lega drugim, ki Boga iščejo. Postati popolnejši, da bo božja luč in dobrota v meni jasnejše odsevala. Postati močnejši, da bom mogel podpirati druge. Postati bolj čist in jasen, dn pokažem drugim pravo pot. In ljudi ne smem sodili, ne deliti jih v pravične in krivične in iskali v njih življenju kreposti ali greha. Le ta ena dolžnost: hiti dober do vseh. pravičnih in krivičnih. Še več! Obljubljeno je človeku pri Bogu tolikšno usmiljenje, kolikor ga snm izkaže drugim. Tega plačila za usmiljenje ni drugje, lako močnih nagibov človeški volji sicer ni danih. In da bi izključil vsak dvom in pomislek, je dal Kristus vsakemu svojih učencev na pot v življenje skoraj nerazumljivo besedo: rKar ste storili najmanjšemu mojih bratov, to ste meni storili.< Molitev in zakrament, združitev s Bogom iv zavest Njegove ljubezni daje človeku moč. da postane drugim pomočnik. Da postane luč, četudi le majhna, tistim, ki hodijo v temi in iščejo luči; tistim, ki jim je luč morda iz neprevidnosti ugasnila; tistim, ki jim jo je vihar pogasil. Najmanjši je. ki misli le nase. največji, ki more bili pomočnik vseh. — (Po Fiedlerju.) Novo mesto Osebna vest. Na banovinski kmetijski šoli rm Grmu pri Novem mestu je upokojen, kakor jp »Slovenec« že poročal, prefekt in strokovni učitelj g. P u š l udovik, potem ko je nad 10 let vr-.itno vršil svojo dolžnost. — G. Puš je svoje odlične zmožnosti v prostem času posvetil pro-pvitu vokalne glasbe v Novem mestu in okolici. Svoječasno jp vodil pevski zbor podružnice Glasbene Matice v Novem mestu. S sipretno roko je ustanovil pevsko društvo »Gorjanci«, kateremu je pevovodja. Resno in vztrajno je stremel zji napredkom svojega zbora, tako da so »Gorjanci« nostali važen činitelj v kulturnem življenju Novega mesta. S svojim zborom je prirejal koncerte, med njimi cerkveni koncert v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Gostovali so »Gorjanci« tudi nn podeželskih odrih in seznanjali ljudstvo z lepo pesmijo. Zborovske pe-smi je zbiral tfiiko, da so poslušalci slišali narodne pesmi v modernejši harmoniza-ciji, umetne pesmi pa od najpreprostejše do moderne kompozicije. Pri izberi sikladb se je držal načela, da je treba pokazati narodu splošno sliko vokalne glasbe. G. Puš je tudi vršil funkcijo predsednika pevskega okrožja in nadzornika cerkvene glasbe. Pa tudi sicer se je udejstvoval na prosvetnem polju. S preudarno besedo in modrim nasvetom je sodeloval pri zgradbi Prosvetnega doma. Z igralskimi možnostmi je nastopal na odru Prosvetnega doma, — Gospodarsko se je Maribor □ Izredna občinska seja? Kakor smo izvedeli, se bo v kratkem zopet sestal občinski svet, da se vnovič peča z vpt-ašanjem postavitve pravoslavne cerkve na Jugoslovanskem trgu. Kakor znano, je glasovalo pri zadnji seji 18 članov občinskega sveta za postavitev cerkve na omenjenem trgu, 5 glasov je bilo proti ln 10 članov se je glasovanja vzdržalo. Po $ 45. točka h) občinskega statuta pa je potrebna za take odločitve absolutna večina; glasovati bi moralo za najmanj 21 odbornikov. Radi tega ni sklep zadnje seje pravomočen ter se bo moralo sklepanje vršiti vnovič. □ Pevsko društvo »Maribor« gre zopet na delo. Slov. pevsko društvo »Maribor« začne z Bednimi vajami prihodnji teden in sicer moški zbor v ponedeljek ob pol 8 zvečer v pevski sobi Slomškov trg 20., ženski zbor v sredo ob pol 8 zvečer istotam. Odbor vljudno vabi vse dosedanje pevke in pevce, da so tudi letos požrtvovalni člani svojega društva. Da ne bo kdo prezrl tega vabila, naj oni, ki ga čitajo, opozorijo tudi druge na njega. Istočasno vabimo tudi nove člane in članice, da pristopijo k -^Mariboru«. Prijave se sprejemajo omenjene dneve vsaki teden tekom meseca septembra. — Prvi nastop »Maribora« je septembra meseca pri Slomškovi proslavi, drugi nastop pa v oktobru li župnem koncertu; za spomladi se pripravlja velik umetniški cerkveni koncert. Upamo, da bo .Maribor« kot dosedaj tudi v bodoče zbral močno število sodelujočih in tako vršil svojo kulturno nalogo. □ Naval na davkariji. Na mariborskem davčnem uradu še niso imeli toliko posla, kakor te dni, ko izdajajo davčna potrdila za srednješolce. Vse je čakalo do skrajnega datuma in sedaj se je nagrnilo na uradu strank, da so v preteklem tednu vsi uradniki davkarije |>osel komaj zmagovali. □ Trg. da malo takih smo imeli včeraj. Ugoden mesečni datum so skušali izrabiti okoliški kmetovalci ter so nagrnili skupaj tudi iz zelo oddaljenih krajev. Cene so spričo velike ponudbe nekaj nazadovale. Krompir 1—1.50, čebula 2—3, zelje 1—3 50, kumare 0.50—2, paprika 0.K, ohrovt 2—3, karfijola 1—0', buče 0.50—1. salata 0.50—1.50 dinarjev. Novi trg je bil nabito napolnjen z vozovi sadja in grozdja, pa tudi na starem trgu so bile vse mize polne sadja, ki ga prinašajo kmetico poleg drugih pridelkov. Maline 2, črnice 2, brusnice 4.50 5, grozdje 4—6, breskve 4—10. jabolka 2—4, hruške 3—4. slive 2.50—3, orehi 4.50—6, luščeni 16—20. Prvič so se letos pojavile tudi gobe, po katerih so gospodinje pridno segle. Rilo pa je tudi precej črvivega blaga, katerega so organi tržnega nadzorstva zaplenili. [JI Nedeljeno u rado vanje na mestnem magistratu je podaljšano glasom sklepa upravnega odbora do 15. septembra. Potoni se bodo zopet uvedle celodnevne uradne ure. □ Podražitev -tanovauj v novih mestnih hišah. Komisija, ki je imela nalogo oceniti stanovanja v novih mestnih stanovanjskih hišah v Smetanovi ulici, v šoferski hiši in v poslopju v Frančiškanski ulici, je končala svoje delo ter predložila mestnemu načelstvu rezultat ocenjevanj. Stanovanja v teh mestnih hišah se bodo podražila s prvim oktobrom. Podražitev se ne bo izvedla po posebnem ključu, temveč je bilo vsako stanovanje ocenjeno posebej. Za višino stanarine bo poslej odločevalo število sob, lega in višina nadstropja, kakor tudi komfort, ki ga stanovanje nudi. Podražitev stanovanj bo precej občutna. Hudo bodo prizadeti posebno stanovalci Smetanove ulice, ki so po veliki večini iz slabo plačanih inteligenčnih poklicev ter ne bodo zmogli zvišane najemnine. □ Občinski urad Radvanje opozarja vse one, ki imajo grobove na Radvanjskem pokopališču, da traja posestna pravica za grobove 12 let. Kdor ue plača podaljšanja, zapade posestna pravica do groba. — Po preteku tega časa si tudi pridrži občina pravico, da grob prekoplje, oziroma ga uravna v novo določeno vrsto. Istotako se mora občina obvestiti do 15. septembra 1932 glede sajenja dreves na pokopališču. — Občinski urad Radvanje. □ Novi konkursi in poravnave. V konkurzu se nahaja trgovina Slavko Černelič v Mariboru. Prvi zbor upnikov je 12. septembra, terjatve je prijaviti do 10. oktobra in ugotovitveni narok se vrši 13. oktobra. V poravnavi so: Vivod Stanko, mizar, Ormož. Terjatve prijaviti do do 30. septembra, narok 5. oklobra. Nudi 40%. — Kazimir Josip, trgovina z mešanim blagom, Turški vrh pri Zavrču. Terjatve do 8. oklobra, narok 13. oktobra. Nudi 40%. Potrjene so naslednje poravnave: Jakob Vezjak, krojač. Vetrinjska ulica. Plača 40%. Kunstek Pavel, trgovec v Cankarjevi ulici; plača 45%. — Škraban Janez, trgovec v Puconcih. Plača 40%. □ Tombola v Kamnici. Prostovoljno gasilsko društvo v Kamnici priredi svojo tombolo v nedeljo, dne 11. septembra ob pol 3 popoldne. Številni in lepi dobitki — 6 tombol in nad 400 drugih dobitkov, vzpodbujajo prijatelje kamniških gasilcev, da poskušajo svojo srečo z nakupom srečk. □ Poceni meso. V ponedeljek, dne 5. septembra so bo prodalo od 7. ure dalje na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 300 kg govejega mesa po Din 4. □ Važno opozorilo. Po zakonu o srednjih trgovinskih šolah je število učencev za prvi razred omejeno. Starši, katerih sinovi ali hčerke so bile radi tega odklonjene, preskrbe lahko kljub temu svojim otrokom solidno teoretično in- praktično trgovsko naobrazbo, če jih vpišejo do 9. septembra na Enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinjskega trg i. □ V obrtno nadaljevalno šolo se vrši vpisovanje vsako nedeljo od 9.—11. ure in vsak delavnik od 10,—12. ure na mestnem načelstvu. Ker se je dosedaj javilo šele par vajencev, opozarja šolska uprava delodajalce in delodajalke, da nemudoma pošljejo učence k vpisovanju, ker bodo zamudniki poklicani na odgovor. □ Služba, v obmejni četi. Prejeli smo v objavo: Letos usposobljeni naborni obvezniki, rojeni leta 1912 in pristojni v mestno občino mariborsko, ki želijo odslužiti odrejeni jim kadrovski rok pri obmejni (graničarski) četi se pozivajo, da se radi vpisa javijo v pisarni mestnega vojaškega urada (Slomškov trg 11.) med uradnimi urami najdalje do 15. septembra. Prvenstvo imajo oni, ki imajo namen po odsluženem roku prositi za aktiviranje pri obmejni (graničarski) četi in so siromašnega stanu. □ V sezoni sudja. Iz Rm! so spravili v bolnišnico 12 letnega Franca Hrena« Padel je s sadnega drevesa ter zadobil nevarne notranje poškodbe. — Pri obiranju sliv sp je ponesrečil v Zrkovcih 10 letni Ivan Najglič. Padel je s slive in si zlomil roko. udejstvoval kot odbornik podružnice Čebel.irskega društva in kot občinski odbornik. Upamo, dn g. Puš ne zapusti Novega mes-''>. kjer smo znali njegove zmožnosti, vrline in kulturno ustvarianie cenitL □ Odprta so groba vrata... V Stritarjevi ulici je umrla ugledna posestnica gospa Cecilija Romih. Dočakala je lepo starost 72 let. Pogreb blage pokojnice se vrši danes popoldne ob pol 5. uri iz mrtvašnice na Pobrežju.' » □ Plomonit dar. Gospa Weinigerholz Pavla iz Gradca je darovala mariborskemu gasilnemu društvu znesek Din 200. □ Smrdeče .pogorišče. Cel južni del magda-lenskega predmestja je zavit v smrdeč dim, ki se še neprestano dviga iz Arbeiterjevega pogorišča. Kakor sedaj izgleda, bodo veliki kupi cunj tleli še najmanj on teden, ker so se gasilci že naveličali večnega zastonjskega polivanja. Radi smradu trpe zlasti mnogo bližnji sosedje pogorišča. Nekaj bi se pač moralo ukreniti, da se tlenje pogasi in smrad □ Važno za vse mariborske šole! Za vse šole ima knjige in šolske potrebščine po najnižjih cenah na zalogi Tiskarna sv. Cirila v svojih prodajalnah. Člani nabavljalne zadruge naj zahtevajo nakaznico Tiskarne sv. Cirila! □ Vodja Zdrav, doma, med univ. dr. Josip Vrtovec, Maribor, Tattenbachova 2 ordinira od 9 do 10 in od 2 do 4. □ Sanatorij v Mariboru. Gosposka 49. — Telefon 23-58. Lastnik in vodja kirurg dr. Cernič. Naimodernejše urejen za operacije. Zdravilni aparati: Višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica Hala«, emterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača in kopelji). — Cene zmerne. Ptuj Ekshumacija grobov. Te dni se je mudil v našem mestu don Robert Brusonini, dodeljen kr. italijanskemu poslaništvu v Belgradu kot generalni inšpektor italijanskih vojnih grobov v naši državi. Ekshumiral je na vojaškem pokopališču v Strnišču 24 grobov. Ekshumirani ostanki so se prepeljali na vojaško pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani. Don Brusnonini je bil za časa svojega tukajšnjega bivanja gost pri oo. kapucinih. Prodaja sadja in grozdja. Prodajalci sadja in grozdja se opozarjajo na odredbo tukajšnjega mestnega magistrata, da se mora vsak prodajalec sadja in grozdja izkazati na zahtevo tržnega organa s potrdilom občine, da je prodajalec lastnik sadja ali grozdja, oziroma da je k prodaji upravičen. Sicer se bo postopalo po obstoječih predpisih. Pobalinstvo. Težek kos železa je v nočni uri prifrčal v drveči brzovlak na progi v bližini postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Železo je razbilo šipo na vagonu in zadelo neko žensko, ki je sedela blizu okna. K sreči je ni poškodovalo. Pobalinom so orožniki na sledu. Tedensko službo gasilske straže od 4. do 11. t. m. ima drugi vod, tretja desetina in sicer četovodja Breznik in desetnik Mahač. Reševalni oddelek: šoler Penteker in desetnik Kropf, od moštva pa Kuhar in Rudolf Breznik. Slovenjgradec Novi grobovi. Umrla je 43-letna ga. Frančiška Koller. šivilja in žena posetnika v Slovenjgradeu. Smrt jo je pobrala nepričakovano hitro. Bila je v par dneh zdrava in mrtva. Pokopali so jo v nedeljo popoldne na mestnem l>okopališčti ob številni udeležbi njenih prijateljev, posebno tovarišev obrtnikov in obrtnic. — V javni bolnišnici je v najlepši moški dobi svojega življenja umrl v 38 letu starosti gosp. Josip Marčič, bivši lesni trgovec in posestnik v Šmartncm pri Slovenjgradeu. Podvrgel se je operaciji, ki jo je srečno prestal, a pridružile so se razne komplikacije, katerih njegovo slabotno srce ni moglo prenesti. Pokojni Marčič je bil zelo pošten, značajen in dober mož ter skrben oče svojim otročičem. Pogreb se je vršil v sredo popoldne od javne bolnišnice na mestno pokopališče v Slovenjgradeu ob zelo številnem spremstvu. Pri odprtem crobu sc jc poslovil od pokojnika mestni župnik in dekan g. Al. Cižck. ki se je v imenu hudo potrte žene zahvalil pogrebeem za tako številno spremstvo in prosil usmiljena srca pomoči za zapuščeno vdovo in revne majhne otročiče. Številne po-grebce so oblili solze ob lepem nagovoru gosp. dekana in njegovi pripro.šnji. Pevski zbor pa je zapel »Nad zvezdami«. Pokoj njegovi duši! — V šmartnein pri Slovenjgradeu je po daljši mučni bolezni umrla žena veleposestnika, ga. Alojzija Krevli. Pogreb blage žene in skrbne matere številnih otrok, je bil v četrtek iz hiše žalosti v Turiški vasi na župno pokopališče v šmartnem. Naj počivu v miru I Nn naših gorah. Na našili okoliš-kih planinah je zadnje nedelje bilo obilo vrvenja. Posebno se postavlja Uršlja gora, kjer se sedaj vršijo običajna vsakoletna žegnanja. Na srednje žegnanje pride na goro vsako leto navadno največ ljudi. Tudi preteklo nedeljo, ko se je vršilo letošnje srednje žegnanje, jc bilo na gori izredno veliko ljudi. Nekateri cenijo, da jih je bilo nad 1000. Planinski dom in obe koči so bili nabito polni občinstva. Velika množica pa je morala prenočiti zunaj na prostem. V nedeljo zjutraj je bilo sv. opravilo in procesija,' ki jo jc opravil g. štpfuin Horvat iz Starega trga. Cerkev je bilo pelna vernikov. Le škodo, da so to lopo planisko razpoložpnje pokvarili neka-teri nepoznani vročekrvni fantje, ki so se po končani službi božji stepli. £ Kamnih Ivan Primar, srebrnomašnik. V četrtek, dne 8. septembra bo daroval v tukajšnji nadžupni cerkvi ob 9 srebrno sv. mašo preč. g. Ivan Primar, bivši dolgoletni kamniški kaplan, ki sedaj biva tu kot vpokojeni duhovnik. Gospod jubilant je nad 10 let opravljal v našem kraju nanorno duhovniško službo tako vestno, skrbno in ljubeznivo, da je bil prezgodaj prisiljen oditi v pokoj. Posebno se ga dobro spominja mladina, kateri so veljale vse njegove žrtve. Da se oddolži njegovi ljubezni, priredi na praznik popoldne ob pol 4 slavnostno akademijo v Kamniškem domy s sledečim sporedom: 1. Pozdrav deklice, za dekliški vrtec. 2. Deklamacija. Oovori deček v imenu deškega Marijinega vrtca. 3. Petje (mešani zbor pod vodstvom g. Lavricha). 4. Pozdrav zastopnice DMD. 5. Govor člana EMK. 6. Čestitke predsed. društva »Kamnik«. 7. Snegul-čica (igrokaz). 8. Rajanje. — Vstop je vsakomur nrost. — Gospodu jubilantu želimo iz srca: Dal Bog trdnega zdravja za nadaljnjo svečeniško pot. Odbor emigrantskega podpornega In prosvetnega društva Tabor« v Kamniku sporoča svojim članom, da se društveni sestanek ne bo vršil 4. septembra, ainoak 11. .-.eptembra. Evharistični kongres Šaleške doline Škale, 4. septembra. Nedelja 11. septembra 1932 bo v kroniki katoliškega gibanja Šalečanov zapisana za praznip velike ljubezni, ki jo naše ljudstvo izkazuje Kristusu in njegovi prsv. Evharistiji. V Skalah, sedežu šaleške dekanije, se bo na ta dan vršil evharistični kongres. Škale so bile že večkrat pozorišče in priča raznih katoliških slavnostih in manifestacij — v nedeljo bodo pa še prav posebno močno izpovedale ka-tolišlvo šaleške dolinp. Evharistični kongres se začne ob 10 dopoldne. Do tega časa pridejo v škale procesije vseh župnij dekanije. Potem ko došli počastijo v dekanijski cerkvi izpostavljeno presv Rešuje Telo, se naj postavijo na določeni prostor zunaj, cerkve. Nekako ob pol 11 bo na prostem slovesna pridiga in pontifi-kalna sv. maša stolnega dekana g. dr. Maksimilijana Vraberja. Po službi božji bo evharistična procesija, v katero se uvrstijo župnije v tein-le redu: 1. Bele vode, 2. Gornja Ponikva, 3. Sv. Ilj, 4. Šoštanj, 5. duhovščina z Najsvetejšim, 6. Zavodnje, 7. Šmartno, 8. Št. Jnnž, 9. Škale. Popoldne ob pol 3 je v cerkvi pridiga stolnega kanonika g. dr. Josipa Mirta, nato posvetitev dekanije božjemu Srcu, zahvalna pesem in blagoslov. Naj bo 11. september res praznik našega pre-oroda, vernosti, praznik ljubezni naj bo! Zato: v kalah na svidenje 1 Šmartno pri Litiji Tekmujejo danes na vseh koncih in krajih. Tudi pri nas smo tekmovali. In upamo tudi, da smo dosegli prvo mesto, v veselicah namreč. Saj jih jc bilo v teku pnr mesecev v naši občini kar šest, ki so včasih trajale do ranega jutra. Toda tudi veselice so nam marsikaj govorile. Odkrile so nam, kdo ima dunes dosti denarja in toliko preveč, da ga lahko zapravlja, saj so se samo na eni veselici izpraznili žepi za 15.000 Din. Odkrili so nam, kdo bi dunes lahko plačal davke. To naj bi upoštevala zlasti davčna oblast. Kmečkega sloja, razen par izjem, nismo videli na nobeni veselici. Jasno, da sc kmet zaveda resnosti časa in ga take veselice ne zanimajo. Na vseh smo videli navadno ene in iste ljudi. Prišla pa l>o zima, z njo tudi brezposelnost. In tedaj bo marsikdo, ki je za veselice imel denar, prišel k kmetu prosit krompirja, fižola, kruha... ali pa ho doma stradal in prezebal. Tako je bilo že letos, še v večji meri pa utegne bili to zimo. Vprašanje je, nli lx> kmet letos imel toliko, da bo zopet > delil drugim. Rodica-Groblje Vlaki na kamniški progi kar naprej frče mimo nas. V četrtek se je kamničan namreč spremenil v brzovlak in število vlakov v eno smer se je povišalo na 6. Zdi se, da je železnica pravo pogodila. Skoraj nobena garnitura ui brez večjega števila potnikov. Ljudje se kar ne morejo vživeti, da jo kamničan tako hitro maha čez naša polja. Da le ne bi bilo nesreč pri prehodih, ki so skoro vsi brez zapornic! Sicer lokomotiva kar naprej piska, toda sedanja brzina je vendar nekoliko opasna na lakih mestih. Ker gre železnici za to, da pritegne kar mogoče veliko potnikov nase, bi ji priporočili še sledeče: Napravi naj še eno postajališče na Ro-dici. Rodiea, Spodnje in Srednje Jarše so sedaj znatno oddaljene od postaj v Domžalah ali Jarše-Mengeš in je za to skupino vasi avtobus še vedrto najpripravnejše vozilo. Tudi iz Grobelj bi se potem gotovo rajši posluževali vlaka. Morda bi Misijoni-šče v Grobljah bilo pripravljeno oddati v ta nainen nekaj sveta. Zadostovalo bi postajališče kakor na Homcu. Ker je tu mnogo prehodov, bi se tako odstranila tudi nevarnost nesreč. Seveda bi se moral vozni red tako urediti, da se s tem čas cele vožnje ne bi povečal. Lokomotiva kamniškega vlaka je zažgala drevo. V petek popoldne je lokomotiva novega kamni-čana zažgala drevo grobeljskega drevoreda. Na meslu namreč, kjer vlak preseka imenovani drevored, sla viseli na progo dve precej veliki suhi veji in ni čudno, če sta se v tej suši z lahkoto užgali. Veji so pravočasno odžagali in pogasili. PREKLIC. Podpisana Cotman Helena, žena zidarja na Rodici št. 27, s tem obžalujem vse. karkoli sem o Dimec Frančiški, pos. hčeri v Loki pri Mengšu govorila, zlasti preklicujcm vse kot neresnično ter se ji obenem zahvaljujem za odstop od kazenskega pregona. Zavežem se plačati kazenske stroške in stroške zn ta preklic. Rodica, dne 31. avgusta 1932. Cotman Helena Mekinje Preteklo nedeljo je imel svoj prvi konccrt novoustanovljeni zbor »Planinci« v Mekinjah. Navadno je treba pri takih koncertih »zatisniti eno oko«, da sc ljudem ne. vzame korajže. Pri tem koncertu pa bi bilo to čisto nepotrebno, kajti izvajanje je bilo tako popolno, da bi delalo čast marsikateremu staremu zboru. Nekaj pesmic (morda začetne tri) je bilo sicer pod vplivom neobhodno potrebne treme, ves ostnli program pa je bil popolnoma brezhibno izvajam Tudi solisti so svojo nulogo rešili dobro, le škoda, da sopranistinja ni kaj več zapela. Pevovod jn. bogoslovec g. Babnik je z uspehom lah,ko nadvse zadovoljen, saj zbora, ki bi mu tako sledil, kot Planinci«, ne bo zlepa našel. Puč pa bi ga rad opozoril, naj v bodoče naredi za bas oder in naj tako lepih in enotnih glasov, kakor so ravno bnsi, nikar lako ne »špara«. Vsem — g. pevovod ji in pevcem iskreno časti-tam in kličem: Le lako nanrojl Morda se bomo le rešili enkrat naše pevske krize. C Kram Savski most popravljajo. Na savskem mostu, ki je vsak dan deležen obilnega prometa, zlasti še, ker vodi čez cesta na kolodvor, so pričeli popravljati. Most je tlakovan s kockami, ki so bile že lako obrabljene, da je bila prava muka peljati se z vozom ali kolesom čez most. Sedaj bodo pa kocke dejomn nadomestili z novimi, deloma pa stare preložili. Hodnika ob robu bosta na novo asfaltirana. Večkrat je bilo sproženo ludi vprašanje, zakaj je savski most tako malo razsvetljen. Razsvetljava mostu pa ni združena samo s stroški žarnic in žice, marveč bi se morali namesto sedanjih nizkih stebrov sredi mostu postavili visoki kot so krajni sle-bri na obeh koncih mostu. To pa bi bilo za sedaj predrago. Železni drogovi, postavljeni na nizke stebre, pa ne bi pristojali. Absolventinja praškega konservatorija in pedagoške šole nudi po nizki ceni moderen pouk v glasovirju in violini od 1. septembra nanrei. Infor-■ maciie v Iliriji. LEPOTE NAŠE ZEMLJE Joža Herfort: Pevec jesem i. Kakor je poslednji labodji spev najlepši, tako je tudi poslednja obleka narave najlepša. Za svojo smrt si odene mati narava najlepše ogrinjalo. Ko se ptice poslavljajo od svojih gnezd, ko polja zaspijo v molku jeseni, oiive tihe gozdne jase in poseke. Po grmovju, ki je obloženo z obiljem pisanih jagod, po malinju, ki se šibi pod obilnim sadom, in bezgu, ki sklanja težko obložene vejice, je polno ptic, ki so prišle na gostijo. Penice so stalni gostje, druščino jim delajo drozgi in kosi, ko zagrne noč s svojo temno zaveso jesensko krasoto, pridejo nad sadeže godrnjavi polhi in urni rdečerjavi podleski. Pod večer, ko se sonce niža, ko pošumeva zlato listje v mlačnih večernih sapah, v jutru, ko pozdravijo pozno naravo prvi sončni žarki, pride na poseke in v doline na jagode biser gozda in kras jeseni — gozdni jereb. Iz svojih dnevnih bivališč pride k obilno obloženi mizi, si privošči jagod in malin, pa spet odleti v tiho dolinico, kjer mu druguje srebrni stu-deuec. ★ Narava je zažarela v jesenski krasoti. Gozd je postal rdeče-zlat. Posamezne bukve so imele še rumeno-zelene liste, druge pa spet rumene, a nekatere rdeče-rjave. Kostanj, ki je obilno obrodil in Jereb ki mu veter trga bodičaste sadove, si je nadel zlato-rumeno obleko, kot kralj stoji sredi temnih dvorjanov, sredi mrkih, temno-zelenih borovcev. Smreke so ohranile svojo skromno zeleno obleko, toda tudi one so se okrasile za jesensko slavje. Po vejah vise storži, skromni plodovi, h katerim hodijo v posete urne veverice, iščoč sladkih jeder semen. Grmovje na poseki je postalo škrlatno-rdeče, kopinje se koplje v stoterih pisanih barvah, pestrost množe še razne jagode in sadovi. Trava je orumenela. dopolnila je svojo nalogo, drobno seme se je otreslo v črno prst in čaka tam klica pomladi, da bo vzklilo v novo življenje. Pokojno sveti sonce na vso to krasoto, pa mir-ao, tiho je, le tu pa lam zašelesti list. ki je umrl in padel k številnim bratom na tla. Samotno pade zrel sadež, list za listom, ki že žare po drevju, se počasi suši in odmira, list za listom umira gozd. Listje žari kot v poslednjem utripu življenja. Pa bo prišla ostra slana in jesenski vetrovi, pa bo listje plesalo v jatah po gozdnih jasah, slana ga bo zamorila, veter ga bo trosil na vse kraje. Ko bo gozd že samoten stezal gole veje v jesensko sonce, se bo še vedno glasila pesem pevca ieseni, gozdnega jereba. ★ Poletje se je sklanjalo v jesen, lešniki so do-toreli, sveža, zelena barva bukovja je prešla preko temno-zelene v rumeno-zeleno. Posamezni listi so zažareli v zlati barvi kot bi se prepojili s sončnim zlatom — v deželo je prispela jesen z vsem svojim obiljem in krasoto. Sonce je zaspano pokukalo skozi redko meglo ln vrglo šope pramenov v gozdne sence. Proti luči eo bili ti prameni vsi zlati, od strani bleščeče beli in so hiteli vsi lepi in veličastni od cveta do cveta zapoznelih gozdnih rož. V smrečju in borovju so se neštetokrat cepili in obkrožali en sam velik krog, tako da je oko vse očarano od te krasote imelo sonce in vse njegove drobne poslance za veličastno monštranco. S soncem ln redko meglo so bili vsi žarki eoa sama nema, pa mogočna pesem Bogu. Sonce je meglo popilo, gozd je oživel. Kričaje se je podila gruča šoj, sinidke so obirale debla, poseko je prešel srnjak, utonil v gošči, iz tihe doline pa je priletel na jaso jereb. Sedel je na dolgo ukrivljeno bukovo vejo. se spustil na velik mahovit štor, dvignil pisano čopo pa glasno in čvrsto zapel: »Cii, cicicericii...« Brez odziva. Se parkrat je zapiskal, pa razpel perotki in se spustil ua nizek bezeg in pričel zajtrkovati. Naenkrat je šinila pod bezgom veverica, jereb je plašno dvignil čopo in se pričel nemirno kregati: »Pi, pipi, pipi, pipi, pi.. .« Rjavo oko je neprestano motrilo okolico, obrvi, one živordeče je imel visoko dvignjene, bela proga od kljuna do prsi se mu je bleščala v soncu, žametasto-črni podbradek je širil in spuščal, perotki, rjavo-sivo pisani, je nalahno povesil, rep malce dvignil in razprl, tako da je stalo vsako pero posebej. Bilo je vsako posebej, sivopisano, konica bela s črno progo; krilna peresa pa so bila rjavoprogasta. Obrnil se je in pokazal pisane prsi, lepo rjastordeče progaste na sivobeli podlagi. Hlačke na nogah je imel visoko dvignjene, tako da so se videla pisana peresa pod repom, drobni nožici je nemirno premikal, spel dvignil čopo in čvrsto zapel. V dolinici onkraj poseke je komaj slišno završalo. Človeško uho tega šuma ne bi prepoznalo, jereb pa je dvignil čopo. nasršil podbradek in spet zapel. Frrrk ... »Pipi, pipi, pipi.. .« Jereb se je spustil na tla in odbrzel proti šumenju, ki je prihajalo z roba. Kmalu je bil pri samici. Iste velikosti je bila kot on, le vsa njena obleka je bila bolj skromne barve. Narava krasi samo samce, da ugajajo samicam. Vsi samci so lepši, njih naloga je osvojiti si sapnice. Tudi pri človeku je bilo tako, pa človek hoče biti modrejši od narave in Stvarnika, on je to načelo postavil na glavo. Pravijo, da je lako prav. Kaj pravi narava, tega sploh ne poslušajo. Drobni jerebji par je šel nad maline, nato pa odšel v dolino poleg poseke, kamor sta se na večer spet vrnila. Pomlad. Povsod klije novo življenje, povsod se družijo ptice, si vijejo gnezda in mislijo na mladi rod. V visokih planinah po snežiščih pleše ruševec svoje divje plese in vabi na boj. sever mu hladi vročo kri. pa ne ohladi mu je prej. preden ne leži ponižna ruševka v zaklonu krivega rušja na gnezdu. Nižje, po dolinskem svetu poje v mladem dnevu svojo veličastno pesem ljubezni gozdni trubadur — divji petelin, ko sonce pozlati mlado zelenje, prične gruliti grivar. kukavice kukajo vse dotlej, dokler ni podtaknjeno zadnje jajce. |>o poljih čiri-kajo jerebice, v tihih dolinah pa se glasi čista melodija gozdnega jereba. Če greš s petelinjega lova. če si poslušal mogočno pesem ljubezni tam, prisluhni tudi tu ob ljubki pesmi. Ljubka praviš da je? Ej, divja, vroča je. Čuj, oglasil se je tekmec. Jereb je pritekel po cvetoči resi, roža mu je gorela v divjem ognju krvi. rep je dvignil in vsako pero posebej nasršil, perotki vleče skoraj po tleh, kot mal puran je, čeprav ga je le za krepko moško pest. Tekmeca sta se srečala v bujni resi, kmalu Od Stične do Žužemberka Stična! Več ali manj radovednih in poslovnih ljudi te pozdravlja na peronu. Tam za vrati železniške zgradbe te čaka avtobus, da te popelje v nekdaj tako slavno domovino rakov — v krško dolino. Komaj dobro zarojx>če motor, že se ti odpre razgled na ogromni kompleks zidovja na levi strani za Ivančno gorico — na stari in slavni samostan očetov cisterciianov, ki se poleg dušnega pastirstva bavijo zelo veliko tudi s šolo in vzornim kmetijstvom. Daleč na okoli je znana njihova go 'oljubnost in prijaznost ne samo do domačegt ljudstva, ampak do vsakega tujca, ki si pride ogledat domovje njib slavnega imena. Kakor govori zgodovina, je bila opatija Stična ustanovljena že leta 1136, ter se navajajo med ustanovitelji trije višnjegorski plemiči: Henrik, Ditrich iu Meinhatm. Redovniki so prišli iz Rune (Renn) pri Gradcu. Samostan je bil za Kranjsko velike važnosti v cerkvenem m gospodarskem oziru. Ko še ni bilo današnje ljubljanske škofije, je bila Stična cerkveno središče, v katerem je bilo osredotočeno zelo veliko župnij. V gospodarskem oziru pr pričajo stare listine, da so stiski menihi iztrebili goiz-dove pri Laščah in tam ustanovili pristavo; enako ob Krki na »Bajnofu« pri Novem mestu, kjer so nasadili vinograde. Narodna pesem šentviške okolice preteklega stoletja je še poročala o treh menihih, ki so prišli v ta kraj in učili ljudi umnega poljedeljstva. Cesar Jožef 11. je samostan zaprl ali leta 1896 se je zoj>et obnovil in danes prav lepo uspeva. V samostanski cerkvi je pokopana vojvodinja Virida, žena Leopolda III. Ona si ie namreč po smrti svojega moža, ko je prevzel posle njegov brat Albreclit III., izbrala za svoj vdovski sedež mali dvor, takozvano Pristavo nad Št. Vidom. Tu si je sezidala gradič, katerem je preživela svoja vdovska leta. Bila je velika dobrotnica samostana in ie večja revežev. Ljudstvo jo je ohranilo v hvaležnem spominu. Še se ke< laj čute o plemeniti »gospej s Pristave«. Na njeni grobni plošči lahko vidiš grb njene rodbine Viscontijev: kačo, ki požira otroka. »Gospo s Pristave« je v lepi povesti ovekoveč.il »tiski roiak ookojni nrof. N. Jancžič Avtobus okrene proti jugu čez železniški tir in po komaj deset minutni vožnji te pozdravlja mali vijugasti |iotoček sredi travnikov Mrzlega polja. Mali hribček nad cesto ravno na zavoju ti kaže že iz davnih časov znano Muljavo, slavno ne samo iz turških časov, ker so hrabri Mti-ljavčani s jKimočjonil manj bojevitih in hrabrih sršenov pognali Turke v divji beg, ampak znamenito tudi po pisatelju — našem Jurčiču. Sivolasi starček, bral rajnega Jožeta, jinscda še danes pred rojstno hišo na večer svojega življenja in ti s prirojeno dolenjsko uslužnostjo razkazuje tisto lino in oreh, pod katero je rajni najrajši sedel in kjer je nastalo toliko njegovih del. Od Muljave četrt ure vstran je razvalina gradu Kravjek, Jurčičeve Sleiuenice. Večina njegovih povesti in romanov se dogaja tu. Tu so svoj čas gospodarili znameniti vitezi Ravbarji. V tem gradu je bil rojen drugi ljubljanski škof Krištof Ravbar. ki je v vojski z Benečani pridobil ljubljanskim škofom naslov knez, ter sezidal tudi še sedaj stoječi škofijski dvorec y Ljubljani. Na Kravjeku je živel tudi oni močni Ravbar z dolgo brado, čigar pest je občutil Hasan paša pri Sisku leta 1593 no dan sv. Ahacija. Pod razvalinami gradu sc vije mal potoček, ki edini še hrani rake, ker ne teče naravnost v Krko, ampak se izgubi v podzemeljske jame. Kratka vožnja skoži smrečje - trobka poje na ostrem ovinku in že se ti odpre začetek krške doline. Dolenjsko gričevje ti gre naproti in prav tam pod njim stoji idilična Krka, imenovana po relci, ki ima okoli pol ure hoda pod gorovjem svoj izvir. Romantičen je in vreden ogleda, ker ni dosti sličnih. Z upognjeno glavo, ob svitu baikelj, te pelje vodnik po ozkem hodniku v osrčje gora; ne dolgo, kajti skoro se odpre široka jama, kjer začuješ v poltemi zamolklo bobnenje vode. Ko se ti privadi oko na to podzemeljsko svetlobo, ti nikdar ne bo žal, da si obiskal romantični izvirek zelene Krke. Oglej si tu tudi staro, zanimivo romarsko cerkev svetega Kozina in Damijana na Vidmu, v vasi, kjer boš našel v rodbinski grobnici zemske ostanke slavnih Ravbarjev. Od Krke četrt ure oddaljena stoji ob bistrem uotoku vas Gabrovčeč. Nu levem bregu sta bila v hudem boju, v boju za ženo Ponižno je čepela ob slrani pretejiačev, ko pa je tepeni pobegnil, se je čebljajoč vdala zmagovalcu. Redek gozd. Posamezne drobne bukve, po tleh grmovje in par počasi trolinečih debel. Veje leže razmetane vse v prek, tam ob krivi bukvi pa je postlala gozdna jerebica deci borno posteljo. Plitva jamica, pa malo listja in domek je bil gotov. Znesla je dvanajst umazanobelih rjavopikastih jajec, pa trdno obsedela na gnezdu. Jereb, mali kavalir, ki živi v strogem e n o ž e n s t v u , ji je ves Čas dvoril in pel, ona pa je odšla z gnezda le za kratek čas, da se je pičlo nahranila. Spomladi ni jagod, pa je iskala žužke in hroščke. kaj rada pa brekala po mravljiščih in iskala beln jajčeca in bube, za-metavala tudi tii mladih jioganjkov kopinja in le-fičevja in drugega sočnega zelenja. Čez tri tedne so se izvalili majhni rjavopisani piSki in takoj odbrzeli za materjo. Kaj urno so dobili perotke in se ob vsaki nevarnosti razkropili na vse strani. Zaman jih je iskalo oko. še lako vajeno iskanja, ni jih našlo. Eden se je stisnil v malo globel, drugi med vejevje, nekateri spet so se poskrili v listje, zginili so. Ko pa je nevarnost'minila, jih je starka i. enim samim klicem poklicala spet k sebi in jim naprej iskala hrane. Vsa družinica se je pasla po borovnicah, pa se hodila kopat v prah na kolovoz ali na obronke redkega bukovega gozda. Ko pa je prišla jesen, ko so se poslovili drobni krilalci od naših logov, se je drobni jerebji rod razkropil na vse strani. * •Ni pa jerebica z gnezdom vedno tako srečna, da bi odgojila svoj rod. Mnogokrat jo uničijo ropa-rice. ki jim je jerebica, trdno sedeča na gnezdu, lahek plen. Pritihotapi se tetka lisica in uniči samico z gnezdom ali se prikrade do jajec šoja ali veverica in jih v kratkem času. ko je samica od-*)tna. popije in uniči. Ko se izležejo drobni piski, jim strežejo po življenju neštete roparice. Preseneti jih skobec, ki trešči nanje tako nenadno, da so brez obrambe. Dostikrat se zgodi, da se razkrope na vse strani, ko pa naj bi jih mamica poklicala, je ni več; morda že trejieče v trdnih kleščah lisičjih zob ali v kremp-ljili kragulja. Negodni mladiči, nevajeni si iskati hrane, pa drug 7.n drugi ni bedno poginejo. Ne samo mladiči, tudi jereb sam ima polno sovražnikov Še celo mali ropar skobec se ga loti, čeprav se komaj dvigne s težkim plenom od tal. Lisice, mački in kune. pa vse ujede hočejo slastne jerebje pečenke. Glavni sovražnik pa je tudi jerebom kot vsem živim bitjem — človek: homo — animal soi iale. Jerebji lov je po eni strani najlepši in najzanimivejši izmed vseli lovov in ga moramo po lepoti uvrstiti takoj za onim na divjega petelina, po drugi pa je jerebje meso prava slaščica. Se smemo sicer smatrati jerebjega lova samo za dobavo mesa kuhinjam sladkosnedežev. vendar pa njegove koristi in kakovosti ne smemo podcenjevali. Zal je pa postal tn lov v zadnjem času naravnost lovska bolej-en in se hočejo nekateri »lovci« kosati v tem, kdo bo postrelil več jerebov. Sladkosnedeži — in leh ni ravno malo — gredo pa celo lako daleč, da naročajo jerebe pri zan-karjih in jim ni mar. ali ima jereb, ki pride v njihov lonec, podbradek črn ali bel, torej jim je vseeno, naj bo samec ali samica, ki jo zakon ščiti. (Nadaljevanje.) Zgornji dubrovnišhi otoki Šipan, Lobud in Koločep Kadar zapušča brzi parnik iz Korčulc proti Dubrovniku dolgo ožino mod otokom Mljetom in polotokom Pelješcem. se odpre potniku na jug neizmerna morska ravan, na sever pa zagleda med morjem in celino zapored 3 manjše otoke, postavljene kakor prednje 6traže pred starodavno morsko trdnjavo Dubrovnik. 1'rvi največji je šipan. drugi, znatno manjši, je Ir»pud, tretji, najmanjši, jc Koločep. Vsi ti otoki, ki jih imenujejo tudi elnfite (jelenske otoke), so lepo zeleni in dobro obljudeni. Med otokom šipanoin. ki meri 20 km» in nasprotnim južno vzhodnim koncem polotoka Pelješca je cela vr?'a otočičev in školjev, izmed katerih sta Jahljan in Oliipa najpomembnejša. Vožnja med njima spominja malce na i- Kptorsko; ožiiii pravijo tudi Boku Va-rabca. Na južni strani otoka je večji kruj Leka (700 prebivalcev), kjer pristajajo tudi lokalni parniki Nad Luko se vzdiguje gričevje polno oljnatih gajev in vinogradov. V Luki je že vrsta gostiln, kjer se dn ob skromnejših zahtevah že prav dobro prebivati. Otok Lopud je petkrat manjši ko šipan, a mnogo mikavnejši, velja za enega izmed najlepših otokov v okolici Dubrovnika. V i uri ga je lahko prehoditi. Za ta otok se je v zad-. njih 20 letih precej storilo glede tujskega prometa, čeprav je najlepše na njem prvotna narava sama, njegovi lepi naravni gozdovi, njegovo bujno 7elenje, med njim razvaline gradišč iz ilinske dobe, kapel in samostanov in utrdb srednjega veka. Na Lop udu, glavnem kraju otoka sta nastala 2 čedna hotela, ob morski obali se vije lepa nova promenada. Dubrovniški gostje radi zahajajo sem z lokalnimi parniki (veliki parniki ne pristajajo), ker je obala prav prijetna za kojjiinje. Pristali v Koločepu. v ozadju Dubrovnik Otok Koločep, grška kalafodia. je sicer najmanjši izmed vseh 3 otokov, a najbližji Dubrovniku, odkoder je le 25 minut z motornim čolnom hotela kalainole, ki odhaja vsak dan iz Gruza pomol II l udi Koločep je kakor Lo-pud, poraščen r. naravnimi gozdovi pomorske-a bora. razen tega so nn otoku studenci dolue pitne vode. Zelenje je vseskozi medtropično. tu cveto m zore že pomaranče in limone, seveda |vi ne manjka cipres, lovora, mirte, v vrtovih ne palm in oleandrov. Na otoku ni ne kač ne komarjev. V južnovzhodnern delu otoka je vas Gornje Čelo s 150 prebivalci. V nji j0 pred leti naš podjetni rojak major Rudolf Marčič, otvoril Pazijo Kalainota, ki jo je s časom razširil v udoben hotel s 30 sobami, moderno opremljen, z električno razsvetljavo in tekočo vodo. Zelo prijetno pri tem hotelu je to. da jc tik z-a hotelsko teraso ob prosti obali morsko kopališče. Dno je peščeno in še precej daleč povsem plitvo. tako da jc kopanje pripravno tudi za ne-pla vače. Na Koločep in lopud odhaja vsak dan razen ob nedeljah, lokalni parnik iz Oruža ob I |»opoldne, vrne sc pa iz Koločejia v Grnž ob 7 zjutraj. Za izletnika, ki obišče Dubrovnik, je ta zveza kaj pripravna, da si ogleda za |>ol dneva en ali drugi izmed otokov. Zdi se mi. da ho imel od tega več užitka ko od kratke vožnje na toliko opevani in hvalisani l.okrum, ki še danes ne nudi radi pomanjkanja primernih gostišč, nobenega pravega od počitka. Koločisp in lopud [in se glede naravnih lepot prav lahko kosata z lokrumom, zadovoljil jela pa že v izdatni meri zahtevam modernega tujskega prometa Dr. R. A. IH«>H»M>MI>Mt»» Fotoamaterji! Povečave ,Va5ih- nPM,iT.0T Va™ lepo in poceni napravi lotooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana Zahtevajte ceniki potoka stoji lakozvano »Mnjerjevo posestvo«. Očividno so bili predniki majerji, to je oskrbniki gtiSčinske zemlje, ki je bila Iu -»koli list gradu Krka Na Majerjevi njivi pn so pri glo-lxikcm oranju že večkrat naleteli na stare grobove iz časov, ko so mrliče sežigali. Grob je iz šestih kamenitih plošč, med katerimi jc bil shranjen pepel. Žal, da pokojiališče še ni preiskano. Južno od Krke je najvišja gora Korinj, kjer je tudi vas istega imena — domovina pesnika Antona Hribarja. Vrh visokega, strmega hriba je stala cerkvica sv. Jurija, v katero jc leta 1843 treščilo in je pogorela. V razvalinah stare cerkvice so našli knmcnite plošče z latinskimi napisi, ki pričajo, da je bila v rimski dobi tu stalno nameščena kohortn (stotnija) vojakov, ki je krotila uporne Japidc in Latobike. Od tu je lep razgled po vsej Dolenjski in celo Ljubljano vidiš. Komaj zapusti Krka svoj podzemeljski dom, že vsa peneča se pada čez prve slapove in se vije zdaj zopet tiha in mirna po zelenih travnikih, zdaj zopet vsa bučna in divja med skalnatimi bregovi. Na vsej poti do rakovske prestolnice te spremlja ob cesti in te zabava s kvišku se spenjajočimi ribicami j>a plavajočimi račkami; celo čopasti jionirek sc ti kda j posmeji iz vode, da zopet izgine in vzbuja tvojo radovednost, kje se ti zopet prikaže. V Lesah sva: saino par hiš ob cesti, ali vsotn romarjem na tej poti dobro znana in gostoljubna je tu Francetova hiša, kjer se lahko udobno odpočiješ in pripraviš za drugo polovico ceste. Prijazna Koščakova mamica ii postreže z naj-l»oljšo jedjo in atek France prinese pa onega od zida, ki je vedno prav dober. Po krajšcpi ali daljšem odmoru v hladni utici med prijaAiimi ljudmi jo mahneva dalje. Pol urce hoda in že sva v Zagradcu. Mala vasica tik ob Knki, ki ima danes banovinsko elektrarno, katere vod razsvetljuje tja gori do Škofljice in št. Vida ter celo v Suhi Krajini goni žago in mline in drobi kamenje. Nekdaj so (u v Fužinah izdelovali »žeblje ali cveke«. Od ranega jutra in še pozno v noč so neutrudljivo tolkla kladivo po nakovalih. Danes vse molči. Na Fužinah je danes videti tudi razvaline gradu, ki je bil nekdaj lastuina nekega Tomaua, jx»zncje pa barona Lazarinija. Leta IS44 so tn sezidali tudi tovarno s plavžem zn izdelovanje želczninc, a že po devetih letih so jo o|)iistili. Iz Zagradca pelje odvodna cesta v Ambrus in dalje v Suho Krajino ler Kočevje. V am-bruški kotlini je znan »Retenški studenec«, kjer je znani pesnik Jožef Žcmlja zajemal pesniškega duha. Mahnevn jo »dalje po cestici proti Novem mcstici«. Komaj sva jiokadila vsak svojo cigareto, že sva na mali vzpetini. Glej! Tam v daljavi te fiozdravlja že mogočno in dostojnn-steno v zrak sc dvigajoče stolpovje farne in ne-broj d.rugih podružničnih cerkva, ki dajejo tako tipično in neizbrisno sliko daljnega |>n-gleda na prestolnico gornje krške doline in-nekdanje slnvne rakovske domovine. Oglejva si med potjo še par znamenitosti naše doline! Desno nad Poljanami se dviga sv. Martin s starodavno cerkvico. Zn njo v Va-lični vasi so izkopali na njivi, ki je last Janeza Gnidovca, znamenite izkopnine, katere si lahko oglodaš v ljubljanskem muzeju, ter pričajo, da so imeli Iu svoje utrdbe Kelti že davno takrat, ko še ni bilo znano železo. Sploh je bila dolina Krke naseljena že v najstarejših časih, v tako-zvnni halstatski dobi. Važne so naselbine Keltov tudi na Dobravi pri Doberntčn in nn Vinkovem vrhu. Pod hribom sv. Martina jc znameniti pe-skokop s svojim ko sneg belim in drobnim peskom. Takoj za niim vesela Kriška gora, posajena z belimi zidanicami in pristnim, dobrim cvičkom. Na desno onstran Krke vidiš šmihel. malo vasico ,, šolo, cerkvijo in župniščem. zgodovinsko zelo zanimiva. 1'akoj za župniščem boš videl ostanke rimskega gradu in naselbine, v pokopoliščnem zidu veliiko kamenito ploščo, v kateri so vklesane glave takratnih rimskih pretorjev. še več ti pn pokaže in še mnogo več pove ljubeznivi in gostoljubni župnik o zgodovinsko važnih dogodkih svoje fare. Po kratki poti, pol tire hoda skozi Beli graben sva dospela na cilj — Žužemberk. Dn sc malo osveživa, stopiva malo kam nn oddih. Ob tej priliki ti povem tudi nekaj m starih dni našega trga. Narotajte .Slovenca'! ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik J. S. M Zavetišč za biraLke ali neozdruvne bolnice je v naši državi nekaj, javni sta v Ptuju in Vojniku, zasebni sta v Ljubljani (Zuvetišče sv. Jožefa in Elizabetišče), potem ,v Mengšu Metliki im drugod. Sicer je vaša skrb »a božjastno hčer hvalevredna, a vaš načrt za trajno oskrbo hčere se mi ne zdi posebno smotren. Vaša hči, ki je tam okoli srede življenja in dobiva božjastne napade komaj 3—4 krat iiu mesec, naj gre v tak zavod? Vaši hčeri je treba zanesljivega varstva po vaši siurti, a treba je tudi, /daj in kasneje, primerne zaposlitve ali opravila, dela, zakaj delo je, ki človeka ohranja iu zdravi! Preskrbite torej najprej primerne in resne zaposlitve, posebno priporočljiva so opravila na prostem, kmetijstvo, vrtnarstvo in podobne panoge, kjer tudi ni posebnih nevarnosti, če se srdi dela pripeti božjasten napad? saj se pri takem delu in primerni hranitvi bož-jast i/boljša in morda celo premine (po meni okoli polpetega križa). Če pa združite oboje, primerno zaposlitev »n zanesljivo varstvo, i>o-tem je dosežen smoter! B. E. Lj. Radi zaprtja vus niso hoteli sprejeti v bolnišnico, kamor sem vara jaz svetoval? Že mogoče, zakaj v bolnišnici je tolikrat taka stiska zavoljo prostora, da sprejemajo samo bolnike, nujnega zdravljenja potrebne, ne pa bolnikov na opazovanje. Morda tudi niste službujočemu zdravniku razložili dovolj jasno vseh svojih znakov, ki vzbujajo sunn na kakšno zožen je črevesa. Preskrbite si zdravniško nakazilo za bolnišnico in pojdite tja, ko je naval manjši, zakaj poleg bolezenskih znakov treba ugotoviti kaj je s tistim krvavim sluzom in dobiti je treba rentgenološki izvid črevesa, potem je smo-treno zdravljenje mogoče. I-sti. Nasprotna nasveta glede prehrane sta vam dala dva zdravnika? Vi vprašujete, če kateri sploh kuj vc? Različne so možnosti, mogoče sta oba nevedneža, mogoče je eden nevednež, drugi zelo vešč zdravnik, mogoče sta oba zelo sposobna in vendar sta nasveta različna! Kako neki to? Na Triglav |>o/.nnm jaz devet različnih potov od nasprotnih strani, ta si izbere to. drugi drugo, vsak po svojih željah in močeh. a vse te |x>ti vodijo na isti vrh! T. S. J. Kopanje v mrzli vodi zu čusa perila je vedno kočljiva zadeva, ki se rada maščuje /. raznimi motnjami, ki ne preminejo tako brž. Zbadanje v hrbtu jc morda drugega značaja; vendar če je združeno z zvišano telesno toplino, posvetujte se z zdravnikom raje prej nego kasneje. F. O. R. Bolezen žolčnika (navadno je ponavljajoče se vnetje tega mehurja) je časih huda zadevu, ki se du o/.druviti samo z operacijo. Ako ne pomaga skrbno k/brana prehrana, ne običajna zdravilo, ako se napadi pojavljajo tako močno in jvogoptoma. potem pač ni drugega izhoda, kakor operacija, ki jo bodo v l>olnišnici gotovo napravili letos, če so odklonili lani. Ne odlašajte več! Operativni uspehi pri tej bolezni so prav povoljni. Ne zanašajte 6e na reklamna zdravila, ki jih je ravno zoper »žolčne kamne« in slične bolezni menda največ, kar dokazuje njih zanesljivost in vrednost. Lažje primere ozdravi vsako zdravilo, ker bolezen sama premine v ugodnih okoliščinah (primerna hrana, primerno opravilo itd.), v težjih primerih po-inugujo le nekatera, redka zdravila, v hudih, neprestano se i>onavljajočih se primerih samo — nož. L. Č. J. Mokrenje iz sečne cevi je različnega izvora, zakaj v sečni cevi in ob nji je vse |H)lno žlez iu žlezic, ki ima vsaka svoje izločanje. Največkrat je tako mokrenje znak ka-pavice, ki je kužna bolezen. Kako presojati vaš primer, ne vem nadalje, zato se posvetujte z bližnjim zdravnikom. A. B. G. Mena se javlja v različnih nadlogah, največkrat se pri bolehnih ženah stopnjujejo prejšnje svojske motnje, kor je rastno-živčno delovanje v tisti dobi nekako izrnvnote-ženo. Strah pred boleznimi je splošen jiojav, a vobče nenevaren in prehoden, zlasti če se menjava predmet, huje bi bilo. če se strah usmeri samo na eno bolezen, ker ga je že težje pregnati. Ako je »bolnica« krepka, polnokrvna, bi jo morda kazalo puščati, sicer pa pridejo v poštev organski preparati. Kajpada so primerna hrana, nega kože, zadostno gibanje na prostem in smotrena zai>oslitev važni pogoji za fdiorojšnje vravnoteženje zrnhljanega živčevja. Isti. Žvečenje /.mlete žitne kave je po moji sodbi bolj redka, a neškodljiva razvada, ki bi jo jaz pustil v miru. Naj ima svoje nedolžno veselje, komur ugaja tak užitek, ki menda ne spada med drage. J. J. S. Bolhe da vas iinajo prerade: Kamor pridete, hite vse na vas, da prihajate domov obložen ž njimi. Ta sitnost meni ni neznana. Vsi ljudje nimajo tako »sladke« krvi, da bi silil mrčes nanje. Najbolj zanesljivo sredstvo so v boljši dobi visoki škornji, če vam pa to sredstvo ni všeč, pot rosa jte si. ko greste zjutraj /doma, nogavice nad čevlji in morda spodnje hlače z mrčesnim pra-kom (najboljši »buhač«, raste v Dalmaciji!) ali pn si poškropite te dele toalete s »flitoin«. Jaz sem si mod vojno odganjal mrčes /. naftalinovim prahom in sem bil zadovoljen z uspehom. Pravijo tudi, da česen, čebula, hren in črna redkev, ki jih uživamo v presni obliki, delajo kri — mrčesu manj zaželjeno. Preskusite ta sredstva in poročajte o priliki I B. P. J. Golšavost s tolikimi motnjami živcev, srca in drugih organov je bržkone res Ba-zodovova bolezen, ki premine po tolikih neuspelih poskusih zdravljenja doma, v bolnišnici in na kliniki — z operacijo. Držite se enega in istega zdravnika, strokovnjaka za živčne ali notranje bolezni, tn naj vas opazuje in pripravi za — operaterja. Drugega pametnc.gn izhoda ni več. če je bolezen tnko napredovala, kakor jo opisujete. Čini prej, tem bolje! Pravni nasveti Rodbinska dokladu za hčer. O. N. C. Če je | hči državnega vj>okojenca dovršila 16 let starosti. izgubi oče rodbinsko druginj&ko dokludo za njo. Izjemoma pripada rodbinska draginjska doki uda za otroke tudi še [x> dovršenem 16. letu starosti za hči, ki svojemu očetu vdovcu gospodinji in sicer do možitve, najdalj i»a do polnoletnosti; dalje za otroka, ki je duševno uli telesno trajno nesposoben zn pridobivanje; za otroku, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih in priznanih privatnih šolali občega nli strokovnega pouka in sicer samo z« oni čas. ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rodnega učenca, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tein časom omoži ali oženi ali če nas/topi odslužitev obveznega roka v vojski. Obiskovanje večernih tečajev glede pravice do draginjske doklade za otroka ni smatrati za šolanje. Ustavitev draginjske doklade za hčerko. H. A. J. Finančna direkcija je državnemu vpo-kojencu ustavila izplačevanje draginjske doklade za hčerko, ki je julija dopolnila 16. leto starosti. Po zakonu, po katerem je bil vpokojen. bi imel prejemati po vašem mnen ju draginjsko do-klado za otroka do polnoletnosti otroka., vsaj v oni višini, ki jo je teda j zakon priznal, Ali ne? — Draginjske doklade državnih vpokojencev so bile nazadnje urejene z uredbo iz letošnjega let« z veljavo od i. aprila 1932 dalje. Od tedaj velja ta uredba. Po tej uredbi pripada državnemu vpokojencu rodbinska draginjska doklnda za otroka do 16. leta starosti. V gornjem sluča ju bi oče še nadalje prejema! doklado za hčer. ako hči študira v javni ali priznani privatni Sol i in to nnjdelj do dovršenega 23. leta starosti. Odpomoč zapravljanju. A. R. V. Lastnica in M lega posestva z že odraslimi otroki je stalno pijana. Pri tem seveda trpi posestvo in je že nevarnost, da bo vse zapravila nli pa skrivoma prodala ler končno prišla vbreme občini. Vprašate, kako bi se to početje preprečilo. — S pre-kliconi znpravljivke radi zapravijivosti. Predlog na preklic je trebn staviti pri okrajnem rodtšču v kojega okoliišu ima zapravi ji vka svo je bivališče. Predlog more staviti zakonski drug, ali osebe, ki so z zapravljivko v sorodstvu ali sva-štvu. Uvedbo prcklicnega postopanja more predlagati ludi župan. Znižanje dednega deleža. I. H. S. Vaša žena je imela po oporoki izplačati svoji mladoietni sestri in bratu dedne deleže po 2500 dinarjev. Ko sle se k njej priženili, ste prostovoljno z ženo obljubili povišati navedene deleže vsakemu še /.» 5000 dinarjev. Ko so se pism i dejala. se je to pri notarju zabeležilo. Vsled gospodarske krize ne morete priti do demrja in bi radi prostovoljno obljubljene deleže znižali. Z 7tii:-.anjem soglaša tudi varuh mladoletnikov. Ali bo to mogoče? — Darilna obljuba, ki se je napravila v obliki notarskega akta je za vaju z ženo obvezna in se ne more spremeniti, čeprav varuh mladoletnikov z vašim predlogom soglaša. Za spremembo bi bilo treba tudi privolitvi otrok in nadzorstvenega >»odišča, ki pa skoro gotovo takšne privolitve ne ho dalo, ker mora zastopali interese varovancev. V. N. Za ovadnštva ne moremo dajati nasvetov. dokler se ne prepričamo, da je isto upravičeno in potrelmo. Pridobnina. J. J. Z. Točilci vina lastnega pridelka spod rejo« ste prejeli po/iv davčne uprave, dn morate prijaviti dohodke točenja radi pridobnine. Mnenja ste. da točenje lastnega pridelka ni obrt in vprašate, kaj storiti. — Pridobnini je zavezano vsnko pridobitno poslovanje, ki sc opravlja obrioniu, kakor tudi vsak samostalni poklic, če se opravljata zaradi dobička. Pridobitno poslovanje se vrši obrtoma, če se ne izvrši z enim sumim dejanjem (n. pr enkratna prodaja pridelka) marveč se izvršuje nepretrgoma, četudi morda « časovnimi presledki eli p»i le v posameznih sezijah. Poslovanje se mora vršiti v namenu, dn se dosega dobiček in mora biti samostojno (ne v službi drugega). IJavčiia uprava pač smatra točenje »pod vejo« /a gori opisano pridobitno |x>s!o-vanje, pa vas je zato pozvala, da prijavite dohodek. Proti odmeri pridobnine sc boste lahko pritožili v 30 dneh, računajoč od dneva, ki sledi vročitvi plačilnega naloga. V pritožbi boste pač lahko znstopnli drugačno stališče, kakor je ono davčne uprave. Uspeh jc po na:ein mnenju dvomljiv. Potrdilo o višini davka in tsksn. F. K. Za prošnje in potrdilo o višini davka v svrho plačevanja šolnine se mora plačati taksa in to 5 dinarjev za prošnjo in 20 dinarjev za potrdilo Tako namreč odloča pravilnik o pobiranju šolnine. Odškodnina za odpeljano vodo. M. Z. K. Prod leti ste kupili žngo. na kn'ero je bil vaš prednik dal med vojno napeljati vodo iz nekega studenca, ne da bi bil to prijavil kateri oblasti. Pred enim letom je pa občina v zela iz dotične-gn studenca vodo za vodovod. Vnm se je sprva reklo, dn ne dobite nobene odškodnine, ker siploh nimate pravice do vode iz tega studenca. Po dolgem prerekanju so vam pn obljubili neko vsoto, če dokažete, dn tnpite kakšno škodo. Pred tednom ste od občine zahtevali odškodnino, ker se vam je radi suše žaga ustavila, pa je bila vaša zahteva odklonjena. Vprašute, kdo je dolžan dati odškodnino? — Tisti, ki se je zavezal, da vain bo dal odškodnino. Če se je to samo obljubilo, zelo dvomimo, da boste kaj dosegli, ker sami pravite, d« se je voda i i doličnega studenca napeljala brez dovoljenja (oblasti, če je studenec javen, oziroma lastnika, če je studenec privatna last). Pravice do uporabe vode pa s svojim prednikom še niste priposestvo-vali, ker je niste še uporabljali 30 let. Zato se z občino le zlepa pomenite. i Ali se res obsojencu lahko del kazni od-1 nusti. M. P. V. Zakon dopušča, da se obsojenci. si s svojim ponašanjem dajejo upanje, dn se | bodo v prostosti dobro vedli in če so po svojih i močeh in sredstvih jmjvrniii škodo, ki so jo prizadejali s kaznivim dejanjem, pogojno od- Dr. Vilko Sporn, spec. za notranje bolezni: Bolezen srca in žilja V dvoje skupin delimo bolezni srca: v prirojene in pridobljene. Prva skupina ni velika, prirojene nepravilnosti srca so razmeroma ze-o redke, dočim je v drugi skupini mnogo bolnikov. Srce ni vedno pravilno razvito. 2e v ma-ternem telesu pa lahko oboli. Napak zastavljeno, ali težko bolno srce povzroči smrt ploda, čemur sledi splav oz. prezgodnji porod mrtvorojenca. Manjše nepravilnosti, posebno desnega srca, pa prinese otrok mnogokrat s sabo na svet. Omeniti jih moram, ker starši kar nc verjamejo, da so napake prirojene. Ce se rodi bebec, je vedno kdo kriv — navadno babica, ki je otroka »prestrašila« s toplo ko-peljo, da je ob pamet. Stvar je taka, da se tudi ma/teri naravi vse ne »posreči«. Prirojene srčne napake so lahke in težje. Lahke napake ne ovirajo otroka niti v razvoju, niti v poznejšem življenju. Težke pogreške so nevarne. Otroci so modrikasti v obraz, zato imenujemo to bolezen sinjo, imajo težko sapo in prste, ki so na koncu zadebeljeni. Z zdravili ne dosežemo ničesar. Najvažnejše je zanje, kako si uredijo življenje, kakšen poklic si izberejo, sploh, kako čimbolj razbremenijo nepravilno razvito, slabo srce. So pa kljub temu manj odporni proti vsem boleznim. Vse bolj pogoste kot prirojene, so pridobljene bolezni srca. Povzročajo jih v prvi vrsti razne nalezljive bolezni. Vemo, da so posebno otroci dostopni za razne infekcijske bolezni, ki se pri njih večkrat drugače razvijejo, kot •pri odraslih. • Udnica, akutno vnetje sklepov, je infekcijska bolezen, ki se pa ne loti vsakogar. Odrasli obolijo s hudo vročino, sklepi otečejo in so silno boleči, na srcu pa ne opazimo ničesar. Pri otrocih je mnogokrat obratno. Koinaj vam potožijo o bolečinah, nimajo prida vročine, ker izven postelje prebolijo te neprijetnosti. Cez kratek čas pa jih vsako letanje usope, tožijo o bolečini v žlički, kašljajo, noge začno otekati. Kako tihe in zavratne so nevarne bolezni! Zdravnik jih odkrije, ko jim že ni pomoči. Med vsemi nalezljivimi boleznimi, od nedolžnih ošpic do nevarnejših angin, influenc itd., je ravno sklepini revmatizem tista bolezen, ki povzroči največ srčnih napak. Marsikomu bo nejasno, kako oboli srce, ko so vendar sklepi vneti in takq boleči, dočim srce ne dela bolniku nobenih težav. Omenil sem, da jc ta bolezen nalezljiva. Odkar so odkrili bakterije, vemo mnogo več o bistvu infekcijskih bolezni, vsega pa še davno ne. Poznamo v mnogih primerih približno seme, iz katerega vzkali bolezen. To seme pa ne pade vedno na rodovitno zemljo, tudi nalezljiva bolezen se ne prime kar na lepem vsakogar. Zakaj ne, ne vemo! Ce pa o kakšni stvari malo vemo, pa tem več govorimo. Premalo poznamo to čudovito zemljo — organizem — zato toliko mnenj in teorij o konstituciji, dispoziciji organizma. To je le znanstven plašč, s čimer pokrijemo svojo nevednost v tem vprašanju. Znano pa je, da vderejo bakterije po navadi skozi žrelo v človeško telo, ki se jih brani na različne načine. Med najvažnejšo obrambo štejemo mandlje in nešteto žlez, ki so posejane ob vratu. Kolikokrat se v tem boju vnamejo. Z uspehom polovijo majhne, nevidne sovražnike in jih uničijo. Same postanejo pri tem večje in trše, tako da jih lahko otipljemo. Kako nespametno je torej, da se otrokom in odraslim vsevprek, brez tehtnega razloga od- stranjuje mandlje, kot da bi imeli edino nalogo, da polnijo žepe podjetnim operaterjem, Vedno pa ne zadržijo žleze in druga obramba bakterij. Preveč jih je, zelo so strupene, organizem je oslabel, ne zdrži napada; prve obrambne črte klonejo, bakterijam se posreči vdreti globlje v organizem. Naselijo se zdaj tu, zdaj tam, povsod se silno množijo Ln povzročajo s svojimi strupenimi izločki huda pu-stošenja. Potujejo po mezgovnicah in s krvjo po žilah. Zato srce vedno trpi pri vseh nalezljivih boleznih, pri nekaterih je pa glavno bojišče. V srcu se poprimejo bakterije predvsem nežnih loput. Ni pa varno pred njimi niti mišičevje, niti zunanje mrene. Kjerkoli se ustalijo, povzročijo predvsem vnetje in pustošenje. Žive celice na loputah umirajo v celih plasteh, mišična vlakna propadajo v svežnjih. Organizem hiti in mobilizira vse na obrambo. Posreči se mu, da stre prej ali slej s svojimi proti-strupi sovražnika, na bojišču pa ostanejo žalostna razdejanja. Razkopane, ranjene, razgno-jene so nežne mrene; res je, da se vse to počeli in pozdravi, kot se tudi na koži pocelijo gnojni čiri. To pa, kar zamaši luknje in jarke ni več koža, ampak grda brazgotina, ki spenja in vleče skupaj zdravo kožo. Narava res nemarno šiva, Kar je na koži grdo, to je pa na srcu za življenje usodepolno. Kajti brazgotina-ste lopute se ne upirajo več dobro, ventili propuščajo, prehodi postanejo preseki. — Tudi med mišičnimi vlakni jih je mnogo padlo in med pridnimi delavci, ki se vse življenje ste-zajo in krčijo, je nešteto mrtvecev, ki jih nadomestijo za delo nesposobne brazgotine. —• Vsled vnetja pa se pogosto spremeni tudi okolica srca. Meslo nežnih mren, najdemo okrog srca vse polno debelih zarastlin, ki ovirajo kot trd oklep srce pri krčenju in raztezanju. Bakterije in njihovi strupi niso edini vzrok srčnih oslabelosti. Znano je, da umrje mnogo starih ljudi zaradi srčne naduhe in srčne vodenice, posebno takih, ki bolehajo na poapnenju žil ali arterijosklerozi. Zakaj jih toliko oboli na tej bolezni, posebno v današnjih časih, ni prav jasno. Brez dvoma je sklonjenost že prirojena, saj vemo, da je v nekih rodbinah kap doma. Nekaj pa pospešuje to bolezen tudi razrvano življenje. Bistvo te bolezni je počasno vnetje notranjih žilnih sten, na katere se potem izloča apnenec. Take žile zgubijo prožnost, postanejo trde, krhke in kar je najvažnejše, ožje. Apnenčasta usedlina naraste s časoma tako, da kri ne more skozi; kri pa pomeni za vsak or$an življenje, kajti prinaša mu kisik za dihanje in potrebno hranivo. Poapnenje žil pomeni torej počasno umiranje organov. Ta bolezen se ne razvije vedno v telesu enakomerno. Enkrat imamo bolj poapnele žile v možganih, drugič v srcu; večkrat v ledvicah, večkrat pa samo v obkrajnem žilju. Zato so prav različni znaki te bolezni, ki se tudi različno konča. Na arterijosklerozi oboli v prvi vrsti aorta, kjer dobimo včasih težke spremembe, posebno v tistem delu, kjer se odcepijo važne venčne arterije srca. Tudi te obole z vsemi neštetimi žilami in žilicami, ki se od njih odcepljajo ter dalje razpletajo. Žile postanejo ožje, manj krvi kroži skozi nje, manj kisika, manj hraniva. Radi tega srce nc more več tako delali kot prej, ampak počasi slabi. Na nesrečo pa so ravno taki postarni bolniki mnogokrat debeli, neugnani v jedi in pijači ter mladostno podjetni. Tako mora ubogo srce s pičlo prehrano mnogo več delati, kot je prej v mladosti. Povrhu je še neštetokrat zastrupljeno po alkoholu in zavito v težak maščoben ovoj. Ni čuda, če se tako srce kar kmalu naveliča svojega dela in začne brez ojačevanja, brez posebnega življenja štrajkati. Pojavijo se grozeči znaki: težka sapa, otekle noge, kašelj, motnje v prebavi itd. Srce pa tudi lahko kar nanagloma odpove in tedaj govorimo o srčni kapi. puste iz kaznilnice in sicer: t. po prestuni polovici kazni se odpuste oni, ki so prvič v kazenskem zavodu, če niso bili prej kaznovani zaradi zločinstva; 2. po prestanih dveh tretinah kazni se pod gornjimi pogoji odpuste oni, ki so drugič v kazenskem zavodu; 3. po prestanih petnajstih letih kazni se odpuste oni, ki so obsojeni no kazen dosmrtne robije, če so prvič v kazenskem zavodu; po prestanih osemnajstih letih kazni oni, ki so obsojeni na kazen dosmrtne robije ter .so drugič v kazenskem zavodu; po prestanih dvajsetin letih kazni pa se odpuste oni, ki jim je izrečena namesto smrtne kazni, odpuščene s kraljevo milostjo, kazen na svobodi. Pogojno se ne smejo odpustiti obsojenci, ki so obsojeni na kazen na prostosti krajšo od enega leta. Pogojni odpust se sine razveljaviti in obsojenec poslati nazaj v kaznilnico, ako je bil obsojen v času, za katerega je bil pogojno odpuščen, zaradi novega kaznivega dejanja, 7.1>og katerega bi se omajal« vera v njegovo nadaljnje pošteno življenje ali če prekrši kakšnega izmed pogojev, pod katerimi je bil odpuščen. Čns„ ki je minil od dne, ko jc bil obsojenec pogojno odpuščen, do dne, ko je bil vsled razveljavitve pogojnegn odpusta priprt, se ne šteje v kazen. Hasnwvanjo gozda. P. P. L. — Kupili sle posestvo s prevžitkarjem. Po kupni pogodbi si ni prevžltkar pridržal nikakih pravic do prodanega gozda. Kljub temu pa vse, kolikor zraste v gozdu, sproti poseka. Kako bi se to preprečilo? — Vas in vžitkarja veže dogovor, ki sta ga napravila, ko se je ta pogodba napisala. Če ste se pogodili, da takoj sami vživate gozd, in je prevžitkar na to pristal, potem nima prevžitkar nobene pravice do vživanja gozda. Smete tedaj vžitkarja tožiti, da ima opustiti vsako nadaljnjo poseganje v vaše hasno-valne pravice do gozda. Morda pa ves vžitek gozda ni toliko vreden, kolikor bi stali koleki za tožbo! Tožba proti inozemcu. M. Z. — Neki inozemski trgovec je pred leti kupoval bukov les, ki ste ga vi na svoji žagi sežagali v deske. Za delo vam dolguje ta trgovec še 700 Din; na vaši žagi pa ima še 15 kub. metrov desk. Zvedeli ste, da je ta trgovec sedaj umrl. Vprašale, če si lahko sami brez sod-nije in stroškov vzamete od trgovčevih desk ono I vrednost, da bo vaš račun za žaganje plačan. — i Brez sodnije ne bo šlo. Svetujemo vam, da se zgla-site pri domačem okr. sodišču ter napravite tožbo 1 na zapisnik proti trgovcu, odnosno zapuščini trgov-i ca. Pristojno je domače okrajno sodišče zato, ker ima inozemec v tem okolišu nekaj premoženja (t. j. deske na vaši žagi). Čim bo tožba dostavljena nasprotni stranki, in bo izšla zamudna sodba, boste na temelju pravomočne sodbe smeli predlagati rubež in prodajo inozeinčevih desk za kritje vaše terjatve s stroški vred. — Opravičeni ste za prekomerno dolgo ležanje desk zahtevati primerno leža-rino. — Zahtevek ua plačilo za zažaganje lesa zastara v 3 letih. Odgovornost lastnika živali. R. P. Z. — Kot dvolastuik ste šli s svojo 7 letno hčerko pogledat njivo preko državne meje. Po cesti so vam prišli nasproti karabinjer in dva fašista v spremstvu psa volčjaka. Naenkrat se je pes zakadil v vašo hčerko, jo popadel in precej oklal. Karabinjer je dal otroka takoj prepeljati v bolnišnico v Idrijo. Vprašate, kdo je dolžan povrniti otroku odškodnino za bolečine in strah? — Po čl. 1151 in nasl. Codice Civilo ex 1965, ki velja sedaj preko meje v Italiji, odgovarja za škodo, če ne gre za sokrivdo poškodovanca, lastnik živali, ki je škodo povzročila. Ugotovili morate, ali je bil pes državna last ali zasebne last državnega uslužbenca; v prvem slučaju odgovarja škodo pač država, v drugem pa, če posest psa ni bila obligator.no predpisana, le njegov lastnik. Tožbo morate vložiti na okr.ajnem sodišču, sedaj r. Prelura v Idriji. Avstrijske predvojno obvoznice. J. J. — Po za-dobljenih informacijah se bo vprašanje predvojnih avstrijskih obveznic, ki so bile 1. 1023 popisane po davčnih uradih, rešilo s posebnim zakonom. Kdaj da bo ta zakon izšel, pa ne vemo. Potrdila vsekakor hranile. Zadružno delo. D. V. — Vaš sorodnik je skozi 7 let požrtvovalno in uspešno delal pri neki kon-sumni zadrugi. Za svoje delo ni prejemal nikake nagrade. Kmalu, ko je odložil svojo funkcijo, je zbolel in čez nekaj mesccev umrl. Ker je to večletno delo za zadrugo pozno v noč poleg poklicnega dela vašemu sorodniku spodkopalo zdravje, in ker je bilo uspešno njegovo delo pri zadrugi, mislite, da je zadruga dolžna pokojnikovi vdovi nagraditi pokojnikovo delo. — Odborniki in funkeijonarjt zadruge nimajo pravice do nagrade za svoje delo, v kolikor je ta nagrada določena po pravilih ali pa po sklepu občnega zbora. Ker vaš sorodnik za življenja ni dobil nikake nagrade za svoje delo, kaže na lo, da ni bila za njegovo delo nobena nagrada določena. Svetujemo, da sami ali pa po kakem j znancu stavite na naslednjem občnem zboru zadru-| ge predlog, da se za pokojnikovo izredno delo do ; loči izredna nagrnda kot podpora vdovi. Če pi j občni zbor tega predloga ne sprejme, je po našem mišljenju tudi vsaka ložha brezuspešna. ŽENA IN DOM Modne novosti Da bo zakon srečen... V vojnih in povojnih letih, ko so se lomile in padale vse nravne vrednote, so vstajali mnogoštevilni sodniki tudi nad zakonom v sedanji obliki in ga obsodili na smrt. Hoteli so docela razrahljati ali sploh odpraviti vsako formalno vez v spolnem življenju, odpraviti družino v sedanji obliki in izročiti vzgojo otrok državi. Ta načela so do skrajnih posledic uresničili v Sovjetski Rusiji. Sadovi so pa tako nezmiselni, kulturno in socialno klavrni, da se je ostali kulturni svet umaknil nazaj na postojanko etično in zakonito zasidrane družine. Je pa gotovo, da se v sedanjem globokem preobraževanju družabnih odnosov premikajo tudi temelji zakonskega občestva ined možem in ženo in najresnejši duhovi razglabljajo o modernem zakonskem problemu. V najpomembnejšem ženskem katoliškem časopisu >Die Cristliche Frau« (Miinster, Wiesba-den), junijska številka, priobčuje Elsbeth Scherer obširen članek, ki dviga razmerje med možem in ženo v etične višine, ne da bi izgubljal iz vida zemeljska tla, na katerih se razvija življenje. Iz članka le par odstavkov. * Kar menimo z velikim pojmom ljubezni med spoloma — piše pisateljica — to je tisto, kar je vlito, neizbežno. To je dar, da moreš ljubiti, ki ga ne iščeš in ga ne moreš pridobiti, ampak ti je pač dan. Kakor cvet se odpre - tebi, je iznenada tu; bogastvo, ki ti pade v naročje. V stopnjah se pojavlja: močna v kipeči, bogati naravi, šibkejša v tenkih človeških bitjih, a tudi tu še obdana z nebeškim sijajem. Ljubezen, ki se odpre v kakem srcu, je vedno merilo o vrednosti tega človeka. Sedaj se pokaže, kaj tiči v tebi, kaj znaš. Močnejša je kakor človek, v katerem vzšumi, saj ga preobliči, dvigne nad samega sebe in mu podari spoznanja, o katerih ni preje nič vedel. Čudež je. Za čudež ni mogoče vzgajati ne pripravljati. Potem ne bi bil čudež. Izgubil bi svoje najnotranjejše bistvo. Dar in milost je in ostane. Nepreračunljivo se pojavlja zopet in zopet v vseh časih in ne vpraša, ali se imenuje oblika zakona dolžnost ali svoboda. Ne verjamem, da bi bilo odvisno od kakega časa, ali so žene sposobne za tako ljubezen ali ne. Kajti ta ljubezen priklije iz srčne moči, in ta je dana ženim vseh časov, neglede na razmere in okoliščine. Toda sposobnost za zakon, za zakonsko ljubezen se da zvišati, nanjo more vplivati čas. Kajti zakonska ljubezen je nekaj drugega. Za uvod ji more biti oni nebeški dar, strastna ljubezen, iz nje se more tudi hraniti, a sama, zakonska ljubezen, je pa vendarle nekaj drugega. Zakonska ljubezen more biti brez strastne ljubezni. Morda je celo boljša ohranjevalka ljubezni nego ta. To je tista varna moč, ki nosi zakone skozi temine in nestalnosti enega celega zakonskega življenja. Vsaka doba ima svoj zakonski ideal in vzgaja zanj. Zavestno in nezavestno. Dana- šnji dobi je dana zavestnost in tako se moramo tudi zavestno vzgajati za zakon. Ljubezen je izpočetka nevedna in si z bolečinami pridobiva izkušenj. V pomoč ji bo, če je življenje že preje vzgajalo za zakonsko sožitje. Ce je mlademu človeku položilo v srce temelje za kreposti, ki so vobče potrebne za sožitje z ljudmi. To so te-le dobre lastnosti: Jasnost, pošteno čustvovanje, odkritost, potrpežljivost, zvestoba v malem, nesebičnost. Kdor je za vse to vzgojen, komur je vse to notranje lastno, ta prinaša v zakon do'-1 e pogoje. Ta si je nabral zaklade in tisoč dni zakona bo zajemalo iz njih. In pokazalo se bo: kolikor bolj bomo uporabljali te vrednote, tem bolj bodo po vaji rasle in se krepile. To so splošni predpogoji za zakon; so pa še drugi, ki so neposredno usmerjeni na zakon. Zakon je celota iz »jaz in ti«. Kdor stopi v zakon, se mora bistveno uravnati na »ti«. Na drugi pol, brez katerega ni več življenja ne gibanja. Tu je in zre nate. In ti zreš nanj. Naravnost moraš zreti nanj. Moraš ga objeti s pogledom v celoti, kakor stoji pred teboj. Samo kakor celoto ga moreš zajeti in umeti. Ne smeš hoteti vzeti le en del tega »ti«, drugi del pa zavreči. Potem ste ti sam, ta »ti« in tvoj zakon že sojeni. Samo tako, da svojega zakonskega druga v celoti sprejmeš, v vsem njegovem bistvu priznaš, tudi v njegovih slabostih, ki jih prenaša prava ljubezen voljno, čeprav z bolečino — samo tako moreta oba skupaj dati zakonu višjo vrednost in zmisel. Nobena druga rešitev nam ni dana, ravno v zakonu ne, kakor ljubezen. Tista ljubezen, ki brez pridržka pristaja na bistvo svojega ljubega. Za tak voljan sprejem naše usode se moremo pripraviti, vzgojiti. Vir je čista volja nasproti vsemu, kar je ustvarjenega. Da je srce v naprej za vse odprto in pripravljeno. Da čisto in pobožno zre vsako božjo stvar, ki jo sreča, rekoč: »Glej, rad bi te sprejel, kakršna si. Glej, priznavam te. Bog te je ustvaril, lepa si in ljubezni vredna: cvetlica, nebo, žival in ti, človek. Z zaupanjem ti prihajam nasproti. Mislim, da si dobra, da hočeš dobro. Ničesar ne skrivaš v gubah. Pred mojimi očmi si vsa, da te ljubim.< To ni nič drugega, kakor spoštovanje pred vsem, kar je ustvarjenega. Stati in čakati, da pride k nam od bistva drugega karkoli hoče. Nič strahu v navadnem zmislu ni v tem pojmu. Ne, ker predpostavlja trdnost lastne osebnosti. Samo, kdor sam stoji na neminljivem temelju, ima potrebno gotovost, da vsemu, karkoli ga sreča na potu življenja, pogleda mirno in naravnost v obraz. To je pogled otroka. Pred tem pogledom se bo odprla notranjost onega, ki zremo v njegov obraz. Ker čuti, da ga brez pridržka, brez ocenjevanja priznavamo, resnobno, brez trohice poro-ga ali zavratnosti, se ogreje, otaja in se upa biti, kar je. To sprošča, razorožuje. zbližuje, neti radost, izpodmika tla razočaranju. Več sadja Lepota in zdravje Trajno kotiranje Ko je pred nekaj leti prišla moda ostriženih las, si jih je mnogo žen dalo ostrici, tembolj, ker so mislile, kako lahek posel da bo z njimi, kako lepi in mikavni da bodo. Časi dolgih las, te vsestranske ženske muke, so minili za vedno. Marsikatera žena se še spominja, koliko posla je bilo s česanjem las, umivanjem glave, z nakupovanjem klobuka, zlasti, če je imela izredno dolge in bogate lase; marsikatero je celo glava bolela od teže las. Zato je moda ostriženih las marsikateri ženi dobrodošla, posebno tisti, ki ji kar gladki lasje pri-stojajo. Za druge pa, ki so spoznale, da njihovi lasje zahtevajo kodranja, ni tako lahko, da te kodre obdrže lepe. Izkušnja jih je izučila, da kratki lasje zahtevajo več nege kakor samo toliko, da bi z glavo stresle ali pa da bi v naglici potegnile glavnik skoznje. S časom pa so se privadile delu in večji potrati časa, ker imajo po drugi strani veliko udobnost ob kratkih laseh in so se odločile, da se ne bodo nikdar več vTtnile k dolgim kitam. Da ostriženi lasje zahtevajo več nege kakor dolgi, se najbolj vidi pri trajnem kodranju. Novinki pomeni trajna ondulacija samo toliko, kolikor njeno ime pove: lepo valovito črto, ki ostane trajno v laseh in ne potrebuje nikakš-ne brige več. Marsikatera žena pa v svoje razočaranje žal spozna, da to vendar ni tako enostavno. Trajni kodri so vsekako velika udobnost in so ženi lahko v kras, kar naj bi ji lasje sploh bili. Zahtevajo pa neprestane nege in njihova lepota je odvisna od tipa las. Isti frizer napravi lahko dvema ženama trajne kodre, pa bosta lahko imeli čisto različne učinke. Obe dobita krasne vale v lase. V teku enega meseca pa postanejo lasje prve žene žimasti, suhi, brez leska, dočim se pri drugi še bolj svetijo in so še lepši kakor takrat, ko so dobili ondulacijo. Čeprav je ta razlika odvisna od tipa las, vendar bi trajna ondulacija imela boljši uspeh, če bi žena skrbela za pravo nego svojih las. Vsako lasišče potrebuje masaže, posebno pa pri trajnem kodranju. Potrebuje pobude, da preskrbuje lase z naravno maščobo, ki jo je postopanje pri trajni ondulaciji izsušilo Katoliško ženstvo in poklicno vprašanje V zadnjem času se je pečalo nemško katoliško ženstvo na štirih velikih zborovanjih s poklicnim delom žena izven družine. Na zborovanju v Kolnu so sprejele naslednji sklep: »Katoliške žene se z veseljem izjavljamo za poklicno misel. Poklic nam velja kakor po Bogu dana naloga, ki se prilagojuje vsaikokrat-nim zahtevam časa. Poklic pomenja za nas, da služimo narodu. Sile naše ženske bitnosti naj se vedno k repke je uveljavljajo v kulturi in gospodarstvu. Gospodinjstvo in dom jc prvo in posebno važno poklicno poprišče za ženo, vendar to po-prišče ne more dati vsem ženam vsebine življenja. Zato je potrebno tudi poklicno delo izven doma kakor vsebina življenja in podlaga za obstanek. Z našim poklicnim delom dopri-našamo h gospodarski varnosti družine, pomagamo utrjevati in vzdrževati njene temelje. V izvrševanju poklica ni na prvem mestu osebno zadoščenje. To je mogoče doseči z vsakim delom in ni odvisno zgolj od vsebine dela ne od gospodarske varnosti. Sodimo, da poklicno delo v nobenem oziru ne škoduje naši sposobnosti za zaikon in družino. Vsako zvesto in veselo izvršeno delo bo sile naše ženske biti le ojačilo in razvilo. Obžalujemo, da je pridobitno delo poročenih žena izven doma iz gospodarskih vzrokov še v toliki meri potrebno. Stremimo za takim gospodarskim in družabnim redom, ki bo to potrebo kar najbolj omejilo. Brezposelnost je najusodnejšu posledica današnje krize. Katoliške žene hočemo z možem nositi težo usode. Doprinašati hočemo za ozdravitev gospodarstva in izboljšanje poklicnih ra/- Masiraj lasišče, dokler ne pordi. Ko je rdeče, je to znamenje, da je krvni obtok po-bujen. Tedaj je čas, da lasišče namažeš z dobrim prehranjevalceni, toniko. Razdeli lase v majhne dele po vsi glavi in s kosom vate. prepojenim s toniko, nainaži lasišče. Odvisno tekočino obriši z brisalko, potem lase skrtači. Uspeh tega postopanja po nekaj tednih ali celo dneh bo ta, da bodo imeli lasje krasen lesk. Ta lesk je resnična lepota las, bodisi gladkih, naravno ali trajno skedranih Ce zapaziš, da lasje posla ja jo presuhi, prši jih, posebno konce, z briljantinom. To je navadno potrebno vsaki dan. T. D. Zadnjič je Slovenec« po pravici opozoril gostilne in menze, naj bi vsaj o petkih postregli gostom z ribami, ki niso dražje ali pa celo cenejše kakor meso, in tako uvedli nekoliko izpremembe v prehrano. (Sicer bi se pa smeli ali celo morali sklicevati tudi na cer- ' kveno postno zapoved. Saj cerkev zelo veliko- j dušno dovoljuje olajšave, vendar je pa čudno, j da ravno kristjani, tudi katoličani, v javnosti . tako malo spoštujemo predpise svoje vere, da | nas v lem pogledu zelo osramočujejo judje, i mohamedanci in pripadniki raznih drugih ve- j roizpovedanj.) Še z večjo pravico pa moramo : zahtevati, da naj se po gostilnah in vseh dru- | gih javnih kuhinjah uporablja več s a d j a. j Neverjetno je, kako redkokdaj prihaja tod na mizo sadje in sadne jedi. In vendar bi vsaj I v vročih poletnih mesecih, ko je tudi največ j sadja, večina gostov raje imela sadno hrano, ' kakor pa vedno samo meso Z večno enakimi prikuhami. Kako bi se premnogim vsaj par- ' krat na teden prilegle sadne juhe, sadne moč- j nate jedi, kuhano sadje ali enostavno surovo sadje, ki bi jih mogli izbrati namesto mesa in mesnih jedi. Naj se vendar naša kuharska obrt nekoliko poživi in prilagodi napredku znanosti o prehrani. S tem podpremo tudi našo sadjarsko panogo, ki bo morala v našem gospodarstvu nadomestiti izpad dohodkov v nekaterih drugih panogah. Po naših morskih kopališčih igra sadje — posebno grozdje — v prehrani gostov že veliko vlogo in marsikoga vleče razen morja tudi ceneno grozdje tja doli. A sadja iz ostalih pokrajin države pa žal tam le malo dobiš ali pa je občutno drago, v tem, ko so notranji glavni trgi prenapolnjeni in so cene za sadjarja dostikrat prenizke. Gotovo so tu velika ovira prometne razmere, a s trdno voljo in smotrnim delom bi se dalo le marsikaj doseči, S sadjem bi morali redno zadostno zalagati tudi druge naše tujske, industrijske in druge kraje, kjer ni sadja. Gostje po gostilnah in menzah naj sami zahtevajo sadje in vprašujejo po sadnih jedeh, da prepričajo kuhinjske uprave, da je izpre-memba jedilnika po modernih načelih prehrane nujna. Seve mora priti surovo sadje oprano na mizo, v kompotih pa naj na dnu ne plavajo dokazi, da se pri pripravi ni dovolj pazilo na snago, kar se tod in tam dogaja. Na Danskem, ki je gospodarsko ena najnaprednejših dežela na svetu, imajo sadne kleti, kakor pri nas vinske kleti. Namesto, da bi se gostje nalivali z vinom, se krepčajo in sladkajo s sadjem in sadnimi sokovi. Po vseh mizah je v puščicah sladkor, da si gost z njim po-siplje sadje. K različnim jagodam dobiš vrček smetane ali stepene smetane. Strežejo tudi s sadnim sladoledom in vkuhanim sadjem ter z dansko narodno sadno jedjo: rdečo kašo s smetano. Kleti so odprte tudi pozimi in založene z domačim in inozemskim sadjem in sadnimi izdelki. Odprte so vedno do 11 in pol ponoči in izvrstno obiskane; vanje radi zahajajo vsi sloji prebivalstva, moški in ženske. Kakšna sreča, če bi tudi pri nas namesto vinskih kleti, ki jih je najmanj polovica popolnoma preveč, odprli sadne kleti! To bi bila naloga za podjetne žene. Kako si pomagam Čiščenje rokavic Rokavice iz irhovine natakni na roko in peri v mlačni milnici. Ko je odstranjena vsa nesnaga, jih ožmi na rokah in izplakni v sveži milnici pa zopet ožmi (s tem, da maneš roke). Nato jih sleci, napihni vsak prst in pritrdi z zgornjim koncem na vrvico (prsti naj vise ni-zdol), da se v senci posuše. Bele glacč rokavice peremo z bencinom: rokavice oblečemo, omočimo z bencinom in nato z belo krpo odrgnemo. Ogoljene črne glace rokavice oblečemo in namažemo z mešanico namiznega olja in črnila. Preozke glace rokavice položimo v snažno vlažno brisačo,'si jih nataknemo in počakamo, da se naim na rokah posuše. Potem jih natre-semo s srnukcem. Otrdele glace rokavice oblečemo in drgnemo z mlekom, v katero smo bili nastrgali marseilleskega mila. Nato jih slečemo, napihnemo, obesimo v senco, da se posuše in potem natresemo s smukcem. Otrdele nappa rokavice pregnetemo z ri-cinoviim oljem. Svilene rokavice se na koncu prstov hitro strgajo. Da to preprečimo, potisnemo v konce prstov majhne kosmiče vate, s čimer rokavice zelo štedimo, posebno če imamo koničasto obrezane nohtove. Jedilnik za september (Krekova meščansko-gospodinjska jola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 5. septembra; Kosilo : 1. Sadje. 2. Kolerabina juha. 3. Nadevan ohrovl, salata. 4. Smetanov štrukelj. — Večerja: Kuhana govedina s kisom in oljem. Torek, 6. septembra: Kosilo: 1. Pretlačena grahova juha in ocvrt kruh. 2. Sesekljani zrezki in salata. "3. Mrzel zdrobov narastek z malinami. — Večerja: Jajnine s paradižniki in salata. Sreda. 7. septembra. Kosilo: 1. Rezanci v juhi. 2. Govedina, melancane s paradižniki. Salata. 3. češpljevi cmoki. — Večerja: Vodeni cmoki in salata. Četrtek, 8. septembra: Kosilo: 1. Paradižnikova juha z rižem. 2. PišČe v obari in zabeljeni široki rezanci. 3. Polit maslen kolač. 4. Melone. — Večerja: Ohrovlnva potica. -Salata 'f Moderni predpasniki. Čeden predpasnik v domači hiši zaleže poleti za par oblek. V zadnjem desetletju, ko je moda prinesla za dom lahne, kratke obleke izcela brez rokavov, ki so komaj kaj več kakor dober predpasnik, v poklicu pa enotne plašče, je ta starodavni kos ženske obleke postal skoroda odveč in je dejansko malone izginil. Sedaj pa, ko se vrača solidnejša ženska obleka, se vrača tudi predpasnik, prila-goden seveda sodobni niodi. Naša slika kaže tri okusne in praktične vzorce modernih predpasnikov; 1. predpasnik iz pestro progastega platnenega blaga, obšit s temnim trakom; 2. predpasnik iz rožastega batista s skladnim, enobarvnim obšivom in žepi; 3. praktičen predpasnik izcela iz progastega blaga za gospodinjstvo; rokavi se dajo nad komolcem odpeti in snoli. Za delo v kuhinji, kjer je treba predpasnik mnogokrat menjati, je slejkoprej najbolj praktičen pa tudi brdek bel ali moder predpasnik, ki ga v pol uri sama sešiješ: blago spodaj za-robiš, zgornja konca poševno upogneš na notranjo stran, tako da ostane pod vratom približno 20 cm ravnega kraja, ki ga istotako za-robiš; potem prišiješ na vsakem koncu tega .robu trak — locenj — da vtakneš glavo skozenj, takisto prkšiješ ludi v višini pasu ali niže na vsaki strani po en Irak in predpasnik jc gotov. Seve pa si lahko napraviš na predpasniku tudi žep. Tak predpasnik sc da brez posebne zamude oprati in zlikati, kar pomeni pri večjem številu znatno prihrano časa. Nasveti za tašče in sšnake L Ne bodi ljubosumna na svojo sinaho. Ce ti ne ugaja način, po katerem se oblači, obnaša, gospodinji, potem si dobro izprašaj vest, če tvoja nejevolja morda vendarle nc izvira iz ljubosumnosti. V devetindevetdesetih slučajih od slo je temu tako. 2. Ne zavzemaj v gospodinjstvu svojih poročenih otrok gospodovalnega mesta. Pametneje je, da prvo mesto prostovoljno prepustiš drugim, kakor pa da ga skušaš z neprestano zagrizeno borbo ohraniti ali pa to z brezobzirnostjo posili odrinejo z njega. 3. Če nastanejo nesporazumi med tvojim sinom in njegovo ženo, potem vedno iskreno delaj za mir. Če bo zaleglo, ti bosta oba dela hvaležna in ti bosta z ljubeznijo povračala. Če p atvoje prizadevanje zakonu no bo pomagalo, boš imela pa vsaj sama od tega duhovno korist. 4. Ne pritožuj se nasproti svojim poročenim otrokom nad svojo osamelostjo, ne očitaj jim, da premalokrat pridejo in premalo časa ostanejo. Njihovo življenje izpolnjuje poklic, gospodinjstvo, vzgoja otrok, lastne skrbi in interesi — pomagati ti itak ne morejo. Zato pa bodo tem raje prihajali, če jih ob vstopu veselo pozdraviš in jih ob odhodu ne skušaš s solzami in očitki pridržati. 5. Matere so različne. Nekatere zahtevajo malo obzirov in pažnje in jo tudi malo prejemajo. Druge zahtevajo preveč in ne prejmejo nič ali pfc le prisiljeno, prazno obliko. Zahtevaj tolik® pažnje in obzirnosti, kolikor si je sama pripravljena dati, in nada je, da uspeš. 6. KJodar gre tvoj mož obiskat svojo mater, ne hodi vsakokrat z njim. Pojdi namesto tega enkrat sama k njej. Hvaležna ti bo. A če sta si še tako dobri, čuti včasih vendar le potrebo, da ima svojega sina docela zase, in preti ti nevarnost, da postaneš tujka, ovira med dvema človekoma, ki se poznata dlje med seboj nf*go poznata tebe. 7. Nikdar ne brani svojemu možu, da podpira svojo mater z denarjem ali Ji kako drugače izkazuje svojo pažnjo. Drugače daješ svojim otrokom slab zgled. 8. Bodi s svojo taščo prav lako ljubezniva kakor bi bila s svojo lastno materjo — če bi bila tvoja tašča. Toda-- 9. pojdi z njo skupaj stanovat le tedaj, če njo in sebe samo zelo dobro poznaš. 10. Če gojiš nasproti stari ženi-tašeri zle misli, pomisli, da boš tudi sama nekoč - tašča! Petek, 9. septembra. Kosilo: 1. Krompirjeva juha. 2. Srbski fižol s paradižniki. 3. Oblečene marelice. — Večerja: Češpljeva kaša. Sobota, 10. septembra. Kosilo : 1. Sadje. 2. I Ohrovtov ponvičnik v juhi. 3. Govedina, nadevane , melancane, paradižnikova omaka. 4. Proste plošče j — Večerja: Testeni grah in .salata. Nedelja, 11. septembra. Kosilo: 1. Sadje. 2. Zdrobovi cmoki v juhi. 3. Pečenj gos, salata. 4. Vkuha. 5. Grozdov« torta. — Večerja: Pona rcjcaa tunina z oljnato omaka Delavski vestnih Organizacija prostovoljnega dela v Nemčiji V sredi julija je nemška vlada izdala uredbo > prostovoljnem delu v Nemčiji. Ta uredba je bila ielo važna predvsem za usodo brezposelne mladine. Strokovne organizacije nemškega delavstva so »redvsem zahtevale, da mora biti delo res prosto-roljno in je nemška vlada dala v tem smislu vse garancije. Vendar je vlada voditeljem takih delov-lih grup dala pravico, da po svoji uvidevnosti po predhodnem poročanju odločajo o obveznosti take ielovne zaposlitve. Kar se tiče delovnega trga in njegovih zahtev, ie vlada predvsem zahtevala, da mora biti delo res >bčekoristno. Vendar strokovne organizacije s skrbjo ugotavljajo, da se že pojavljajo slučaji, kjer se to prostovoljno delo izrablja po privatnih podjetjih. Pod parolo, da se naj seveda izvedejo različna ame-lioracijska dela na deželi, se tako z vladno uredbo kmetijstvu dovaja zastonjska delovna moč, ki otež-koča položaj podeželskega delavstva. Mnogoštevilna javna dela se tudi že izvršujejo in to z delavskimi plačami, ki sličijo plačam indijskih in kitajskih ku-lijev, dasi so ta javna dela povsem nujna in bi se morala opravljati z zahtevami normalnega delovnega trga. 0 glavnem cilju organizacije prostovoljnega dela, to je v zaposlitvi mladostnih brezposelnih, pa je možno omeniti sledeče: V Nemčiji je danes B00.000 brezposelnih mladoletnikov. Z letošnjim proračunom se je dovolila vsota 55 milijonov mark za ta namen. 20 milijonov morajo dati oni, ki so še zaposleni, v obliki posebnega davka, 20 milijonov daje država in 15 milijonov mora dati centrala socialnega zavarovanja. Teh 55 milijonov mark dopušča z dnevno plačo 2 mark na dan nekako 30 mibjonov dnevnih obrokov, to je zaposlitev približno 200.000 brezposelnih. Dozdaj je število na ta način zaposlenih stopilo od 70.000 na 95.000. Po mnenju pruskega državnega komisarja se mora to število še pred zimo zvišati na 200.000. Po novi uredbi, ki je izšla nedavno, se vidi, da na vlada namen, da se ta način zaposlitve čim bolj razširi. Načelno naj bi bil vsak nemški delavec, naj je mladoleten ali ne, dopuščen k temu prostovoljnemu delu. Zaposlitev pri prostovoljnem delu tudi ae prekine pravice delavca do brezposelne podpore in lahko po izstopu iz prostovoljnega dela z istimi pravicami vstopi v oni brezposelni razred, s tistimi pogoji, v katerem je bil že preje. Delavstvo in politika v Ameriki Amerika bo imela novembra volitve predsednika in znova brez pravega delavskega kandidata in brez nastopa ameriških delavskih organizacij v volivni borbi. Ameriške strokovne organizacije puščajo polno svobodo svojim članom, da glasujejo za republikanskega ali demokratskega kandidata. O obeh ugotavljajo le, da sta pozabila na zahteve delavstva v svojem programu. Do najaktualnejših delavskih zahtev se izražata obe stranki takole: Svoboda združevanja v sindikatih: republikanci za, demokrati molče; časopisna svoboda: republikanci za, demokrati molče; 3(1 urni delovni tednik: obe stranki sta za skrajšanje delovnega časa; visoke plače: republikanci za, demokrati molče; državna gradbena akcija: republikanci molče, demokrati so zelo nejasni v izjavah; študijsko obravnavanje novih delovnih pogojev: obe stranki molčita; nadaljevanje z dosedanjo emigracijsko politiko: republikanci za. demokrati molče; brezposelno zavarovanje: obe stranki se izražata zelo previdno; za moderno so-eialno zakonodajo: republikanci za, demokrati molče. 13 milijonov brezposelnih v Ameriki Da bi omilila gospodarstvo, je nedavno ameriški zvezni svet predlagal, da država v vseh svojih podjetjih uvede 30 urni tednik. Ta delovni čas naj bi se pa počasi razširil tudi na zasebno industrijo, ker da ni sploh več nobenega učinkovitega izhoda iz krize. Zato bi naj predsednik Hoover kmalu sklical velik nacionalni »konklave« ameriških industrij-cev, da čim prej izvedejo ta delovni čas v svojih podjetjih. Danes je namreč v Ameriki enajst milijonov brezposelnih iu bo njih število v zimi naraslo na trinajst milijonov. Vsekakor še ni računati z revolucionarnimi nastopi, vendar pa bodo ob morebitni nezadostni pomožni akciji letos napadi na živilske trgovine vsakodnevni pojavi. Delavstvo ne pričakuje nobene uspešne pomoči od ameriške vlade. Prepričano je, da more vsa rešitev priti edino le iz gospodarstva samega in zato v vsemi svojimi strokovnimi organizacijami pritiska na to, da se uvede trideseturni tednik. Zato vsi z veliko napetostjo pričakujejo izred nega zasedanja ameriškega parlamenta, ki so ga zahtevale strokovne organizacije in ki mora razpravljati predvsem o uvedbi 30 urnega tednika. Državna oblast da mora prisiliti privatno industrijo, da uvede to uredbo. Pa je malo upanja, da bo vladi to uspelo, če bo sploh hotela tvegati ta boj z ameriškim kapitalom. Denar je denar Špekulacija še edina cvete na svetu. Z najsvetejšimi in najodurnejšimi se hkrati kupčuje Senzacionalni morilec, lahko izdaja svoj življenjepis v isti zalogi, kjer Schmeling popisuje svoje športne veličine. Svetovna filmska tvrdka Metro-Goldwin-Mayer je zmagovalce berlinske avtomobilske dirke angažirala v isti sapi kot je angažirala za svoje newyorške kaabrete zamorca, ki je v gozdu našel razpadajoče telo Lindberghovega sinčka in mu za vsak nastop plačuje 1000 dolarjev. Umor francoskega predsednika republike Doumerja je dvem nemškim »pesnikom« nudil dragoceno snov za dramo, ki sta jo nazvala »Pariš — 6. maj 1032« in neki drugi pesnik je že spisal epopejo »Gorgulov«, potem ko še glavni junak drame sam ni imel časa, da človeški družbi plača dolg za svoj zločin. Ce je Schilter koval svojega »Wallensteina« leto in dan s štirinajsturnim delom dnevno, potem je današnjim služabnikom dnevnih senzacij zadosten čas poleta z avionom Berlin—Pariz, da ustvarijo novo kaotično kataplazmo naše duhovne revščine. Vse, kar nosi denar, je danes edino vredno obstoja in špekulant je danes edini koristni trgovec mednarodne publike. Borba prometnega delavstva Letošnji mednarodni kongres prometnega delavstva se je vršil v Pragi od 7. do 13. avgusta. 195 delegatov je zastopalo 62 organizacij iz 27 držav z 2,294.066 članov. Kongres je obravnaval predvsem sledeča vprašanja: Za bodoče kongrese se je sklenilo, da se bodo ti redno vršili vsaka tri leta namesto vsaki dve leti kot dozdaj. Skandinavske države so predlagale zvišanje članarine. Generalni tajnik Timmen je govoril proti temu predlogu, ker je danes nemogoče računati na zvišanje prispevkov, kljub temu, da bi bil morebitni efekt še tako vabljiv. Kongresu je bil predložen tudi predlog, da se povabi i ruska železničarska zveza k vstopu v mednarodno organizacijo prometnega delavstva. Glavni svet pa je ta predlog odbijal v smislu sklepov stockholmrkega kongresa iz 1. 1928, ki pravi, da je vsaki organizaciji na prosto dano, da prijavi svoj pristop ali ne. Belgijski delegat je tudi govoril, da bi s tem ruske organizacije morale preje izstopiti iz tretje internacionale. Končno glasovanje o tem, ali naj se ruska zveza pripusti, je dalo le 9 glasov večine stališču proti pripustitvi. Češka delegacija transportnih delavcev je predlagala. da se odjKišlje v Rusijo studijska delegacija. O tem predlogu se je glasovalo z ozirom na število članstva, ki ga je vsak delegat zastopal. 703.049 glasov je bilo za predlog, dočim je bik) 1,306.581 glasov proti predlogu. Argentinska organizacija strojevodij je predlagala, da se ustanovi podtajništvo centrale za Južno Ameriko s sedežem v Buenos Airesu. Vendar kongres ni mogel sprejeti tega predloga, ker je smatral za bolje, da naj se o mestu sekretnrijata južno-ameriške organizacije med seboj pogovorijo. Kongres je dalje sprejel predlog nemške organizacije, ki predlaga, da se kongres izreče za črtanje reparacij in vojnih dolgov. Italijanska organizacija je poslala zanimiv predlog, v katerem zahteva, da naj organizacija transportnih delavcev obenem s centralo strokovnih zvez ugotovi, kakšna bi morala biti akcija v obrambo delavstva v onih državah, v katerih je fašizem, ta tipični pojav mednarodne reakcije, onemogočil vsako svobodno organiziranje. Za pobijanje vojne nevarnosti je kongres znova podčrtal svoje prejšnje sklepe, ki jih je sprejel za slučaj izbruha vojne. V eksekutivo organizacije so bili izvoljeni: Cramp (Anglija), Rudolph (Nemčija), Mahlmami (Belgija), Lindley (Švedska), Jarrigion (Francija), Konig (Avstrija) in Timmen, generalni tajnik. Prihodnji kongres bo čez tri leta v Španiji. MOTOH-KflVA dnevno sveže pražena! M0CCA-KA VINE-KOCKE h Din 1— za turiste. LJUBLJANA, Vodnikov trg 5 — telefon 25-77 IZ TEHNIKE Najvišja in najnižja temperatura Če vodimo pri takozvauem puhalu na pokalni plin kisik in vodik ločeno skozi cev ter dopustimo, da se plina združita na koncu cevi pri izj>uhu, dobimo, če prižgemo, temperaturo 2000° C. Najboljše električno peči nam dajo 2700" C, kar je v mnogih slučajih že več ko dovolj. Saj se na primer železo topi že pri 1529° C in postane pri 700" medlordeče. V tovarnah je dobro znana oksiacetilenka. ki gori z blesteči m modrobelim plamenom in ki daje temperaturo 3000» C. Ta temperatura je nekoliko nižja kakor jo doseže zemeljsko jedro, ki ima 8300° C. Pred kratkim pa je našel dr. Irving Langmuir pri General Electric Company plamen atomskega vodika s 4200° C. Ta plamen se sedaj uporablja pri varenju ladij in cevi. Najprej je dr. Langmuir cepil vodik v električni obločnici v atome in je te potem sežgal v kisiku, da bi dosegel večjo temperaturo ko pri sežigu molekularnega vodika. Največja umetna temperatura, ki jo je dosegel do sedaj človek, toda le za kratek treuutek, je pa 25.000" C. Če vodimo električni tok 50.000 amper-jev skozi fino vvolframovo žico, nnstane blesteči blisk, pok, zračni pritisk in luč, ki je stokrat svetlejša kakor enako velika solnčna ploskev. Temperatura zunanje plasti solnca je okoli 6000° C. Zanimivo je, da določimo temperaturo omenjene eksplozije wolframova žice s primerjanjem njene svetlosti s solnčno. Vendar se te ogromne temperature, ki nastane pri eksploziji, ne more praktično izkoristiti. Vse te temperature so nizke v primeri s temperaturami, ki se pojavljajo izven naše zemlje. Tako je astronom in fizik profesor Eddington izračunal, da znaša temperatura orjaških zvezd v njih notranjosti 50 milijonov stopinj Celzija. Kakor znano, so pa rezultati poizkusov, doseči najnižjo temperaturo, ugodnejši. Absolutna ničla, lo je temperatura, pri kateri ne more nič več obstojati, je —273° C. Z utekočinjenjem raznih plinov smo dosegli polagoma vedno nižje temperature. Plin, ki se je dal posebno težko utekočiniti, je helij in po jako kompliciranem postopku so dosegli —269" C, to je temperatura, pri kateri je helij tekoč. Z izparjenjem v vakuumu so dobili tekoč helij od —271° C. Po slionem postopku je dosegel profesor Kammerlingh Onnes v Leidenu temperaturo —272" C. To je najnižja temperatura, ki smo jo dobili. »Modri Irak" železnic Hitrostni rekord, »modri trak« železnic, ki ga je držal ameriški brzovlak Camden-Atlantic City, je prešel na »letečega Cheltenhan-a« na Angleškem. Na progi Svindon-Paddington je brzovlak, sestoječ iz pet štiriosnih in enega jedilnega voza s 197 ton vlečne teže. dosegel maksimalno brzino 148.5 km na uro. Po 3.2 km je že dospel na brzino 96.5 km na uro, po 4.4 km na 112.5, po 33.5 km pa na 146 km. Š to brzino je drvel do 74.5 km in je med potjo dosegel omenjeno rekordno brzino. Zanimivo je, da je, ko je vozil z brzino 143 km na uro, med polnim dirom jemal vodo. Med tračnicami ima namreč nameščeno korito z vodo. Zadnjih 50 km do kolodvora Paddington je postopoma zni-žaval brzino tako, da je prevozil progo 124.5 km dolžine v 56 minutah 47 sekundah, kar odgovarja srednji brzini 131.5 km na uro. Ameriški jiovpreč-ni brzinski rekord pa je znašal 126 km na uro. Najvišje stavbe na svetu V dolnji razpredelnici je razvrščenih devet najvišjih stavb sveta z višino v metrih: 1. Empire State Building, New York . 407 m. 2. Chrysler Slate Building, New York . 330 m. 3. Eifflov stolp Pariz..............300 m. 4. Woolworth Building, New York . . 225 m. 5. Telephone Building, New York . . 215 m. 6. Singer Building, New York .... 709 m. 7. Transportation Building, New York 203 m. 8. Munster v Ulmu.......161 m. 9. Stolnica v Kolnu.......160 m. Na 11. mestu kraljuje cerkev sv. Petra v Rimu s 143 m. Zvonik cerkve sv. Štefana na Dunaju zavzema 14. mesto s 139 m. Orjaška Cheopsova piramida, svoj čas najvišja stavba človeških žuljev, je s 137 m na 15. mestu. V gornji razpredelnici smo pa izpustili veliko antenskih jamborov, ki dose.ajo višine tudi prel.o 200 m. Svetovna kriza je najbrže za vedno usia-vila to nespametno tekmovanje. Ni verjetno, da Pisma o slovenski književnosti IV. V senci skromne pokrajinske znanstvene knji-levnosti, napisane v latinščini in nemščini, katero sem označil v poslednjem pismu, pa je nevzdržno klila domača beseda v nabožnih pesmaricah, inoli-tvenikih in zbirkah pridig; nekolikrat se je upala oglasiti tudi v posvetnih spisih in celo stihih. Seveda je bilo njeno tiho življenje plod posameznih kulturnih delavcev, največkrat duhovnikov, ki so hoteli s slovensko nabožno knjigo oživiti verski duh v ljudstvu. Toda to književno delo je bilo omejeno samo na kranjsko središčno skupino slovenstva, obrobne skupine pa so bile po večini popolnoma gluhe in nedelavne. Slovenska beseda je živela, a ni še bila izraz po svobodi hrepenečega naroda. Tedaj je v drugi polovici 18. stoletja v Evropi začel zmagovati duh humanitete, — nekdanja antična misel o skladnem razvitku duha in tela, po-plemenitena s krščansko mislijo o vrednosti sleherne človeške duše, je na osnovi rastočega in gmotno zmagujočega zapadnoevropskega meščanstva — začela obličiti evropsko človeštvo v smeri svobode poedinca in ljudstev. Ne bilo bi pravično, ako bi danes, ko se nahajamo morda na zadnji postaji te neizmerno plodovite poti človeštvo, obsojali in grdili njene uspehe in poraze. Saj bo marsikatera njena vrednota morala nujno živeti in svetiti v dobi, v katere neizmerni labirint se morda pravkar podajamo. In najraznovrstnejfii učinki, izrazi in klici te Ideje so bili, ki so v drugi polovici 18. stoletja rosili kakor bujna ro«a na skromno silje slovenskega pis-menstva. O. Marko Pohlin je združil v svoji slovnici 1. 1768. vse fiove misli, ki bi mogle roditi jezikovno in narodno zavest v slovenskem ljudstvu. Strastna ljubezen do rodnega jezika žari iz njego- i vega uvoda, v katerem dokazuje s presenetljivo zgo- ' vornostjo, kako nujno je, da se slovenski književni jezik na Kranjskem razširi in posploši. Pohlina so ostro obsojali slovenski slovničarji od Kopitarja in Levstika do naših dni zaradi njegove neumljive samovoljnosti in obupne nevednosti, kateri je razodeval v svoji slovnici. Toda njegovo pravo ceno, ki jo tvori izoblikovanje gesel o slovenskem narodnem preporodu, je šele določil v zgodovini slovenskega slovstva prof. Kidrič. Pomembna je tudi Po-lilinova metrika in poetika, ki je rodila 1. 1779. prvi zbornik slovenske umetne pesmi — almanah Pisa-nice, ki je izšel še 1. 1780. in 1781., dočim je 4. zvezek ostal v rokopisu. Dasi se Pohlinov nauk o pesništvu naslanja na klasicistično poezijo, in je zato pesništvo Pisaničarjev učena tvorba, ki nima s pravim virom umetne slovenske pesmi, ki je pač edi-nole peta slovenska narodna pesem, saj peseniski ritem ne more v bistvu biti nič drugega kakor navodilo za petje, nobene druge zveze, kakor da je bistroumno prevzela njeno načelo, da mora označe vali dolžino v stihu besedni naglas. Pesmi Pisaničarjev, od katerih se je najbolj razvil Valentin Vodnilc, ki je poleg klasicističnih stihov priobčil v Iretjem zvezku pesem: Zadovolne Krajnc v prvi obliki, ki se je kritiku Levstiku zdela mnogo lepša, kakor v splošno znani predelani obliki, so dokazale da je mogoče premesiti slovensko govorico z ritmi svetovnih književnosti, ter so tako ustvarile začetek slovenske umetno pesmi, katerega je oplodil Vodnik z narodno pesmijo in preustvaril v vzor Prešeren z ognjeni svoje samotvornosti in z oblikami klasičnih, romanskih, germanskih in slovenskih narodnih pesnitev. Toda Pohlin ni bil samo zastavjak slovenskega preporoda in oče slovenske umetne j>esini, temveč tudi eden najpridnejših delavcev, kar jih pozna naša literarna zgodovina. Pisal je duhovne knjige, 1 prirejal nabožne pesmi, izdal slovar, skrbel za šol- i ske, kralkočasne in poučne knjige, sestavljal Kranjsko kroniko itd. Med vsemi slovenskimi pisalelji tedanje dobe izpričuje Pohlin najširše obzorje in največjo aklivnost. Zal, da se ni mogel in holel otresti samovoljnosti in spakedrank v književnem jeziku, v katerih so ga posnemali tudi njegovi učenci in ki so rodile kmalu močan odpor. Prvi je zavrnil Pohlinove novotarije član obrobne koroške skupine, jezuit Gutsman, ki je grajal Pohlinovo samokranjsko jezikovno usmerjenost in zahteval, oprt na poznavanje protestantskega književnega jezika in obrobnih narečij »vseslovenski književni jezik«. (Kidrič.) Sploh prešinja tudi obrobne slovenske skupine v tem obdobju duh večje delavnosti in globlje ljubezni do domačega jezika, o čemer priča najzgovor-neje Kilzmičev prevod Nouvega zakona (1771) v prekmursko narečje, četudi se zaveda krvnega sorodstva z drugimi Slovenci in z vsemi Slovani. Tudi na Štajerskem se bude nove sile, ki delujejo sicer pod neposrednim kranjskim vplivom v celjskem okrožju, dočini ostane med Muro in Dravo še vse tiho, dasi že zore nove moči v Volkmerju in drugih, ki bodo v znak prve stopnje prebuje svojega ljud slvn pisali v domačem narečju. Ko je postal 1. 1772. K. j. Herberstein ljubljanski škof, je zbral okoli sebe vrsto ianzonističnih duhovnikov. Najpomembnejši med n.iimi za slovensko lovstvo je bil J. Japelj, ki je priredil mnogo jan-zenističnih cerkvenih knjig, izmed katerih je najvažnejša prireditev Dalmatinovega prevoda Novega testamenta. pri kateri mu je pomagal organizator šolstva na Kranjskem B. Kumerdej, dočini je SUiri zakon prevedel Japelj deloma sani, dolenja so mu pomagali janzenističui tovariši. Japelj je bil tudi -proton prevaiavec latinskih ir nemških cerkvenih pesmi, pa tudi s prevajanjem posvetnih pesnitev iz raznih klasicističnih književnosti in s slovensko in slovansko slovnico se je vneto bavil (Dalje prih.) bi, čeprav se bodo morali vrniti boljSi časi, še kdaj tvegali tako ogromne denarje za namišljeni ponos, imeti najvišjo stavbo na svetu. Draga stavbišča sicer resnično utemeljujejo, da se ponekod zida v velike višine. Toda izkazalo se je, da preko gotovih višin ni več mogoče doseči gospodarskega ravnovesja, da ne omenjamo nebroj drugih hib, ki jih prineso taki babilonski stolpi. Ko je bil Empire state Building dokončan, je vsled previsokih najemnin ostal malone popolnoma prazen. Skoraj smešno je, da so glavne dohodke doprinaial* vstopnine za ogled tega največjega orjaka ... Cementna tla brez praha Mnogi tehnični obrati se poslužujejo cementnih tal, vendar se neprijetno občuti prah, ki ga izloča tak tlak. Na razne načine skušajo odpraviti to nadlogo. Najenostavnejši način je prepariranje z vodnimi raztopinami fluatov (soli fluorove in kremenčeve kisline), ki krožijo na trgu pod raznimi trgovskimi imeni. Ta način istočasno utrdi tudi gornjo betonsko plast in .s tem zmanjša obrabo. Raztopino se z metlo ali krlačo porazdeli na čista in suha betonska tla in se to po potrebi obnovi po 12 ali 24 urah. Prebitna raztopina, ki bi lahko zapustila belo usedlino, se izpere z navadno vodo. S tem namakanjem dosežemo preosnovo betona, ki se vr#i z vzkipenjeni. Tvorijo se fluorit in silikati, ki zamašijo istočasno luknjice in s tem zmanjšajo propustnost betona. S tem postopkom se sicer doseže trojni učinek, toda nadležnega prahu ne odpravimo popolnoma. Organska namakalna sredstva pa prehodno lahko popolnoma zadušijo vsako tvorenje prahu. Učinkujejo pač toliko časa, dokler niso razhojena. Najraje se ta drugi način naveže kar na prvega. Kot namakalna sredstva nam služijo raztopine in emulzije voskov in drugih snovi, ki odbijajo vodo, ter močno razredčena bituminozna tekočina. Vsa ta sredstva, ki se jih s čopičem, metlo ali krtačo nanese na betonska tla, morajo vlezti. Radi lažjega vsrkavanja je treba pri emulzijah, voskih itd. skrbeti za toploto 15—18" C; kajti pri nižjih temperaturah bi se lahko zgodilo, da bi na betonu ostala plast, ki bi ga napravila polzkega. Olja in njih emulzije se pa niso obnesla, ker se nikakor ne razumejo z betonom. Pomen elektromobilov za narod, gospodarstvo Elektromobili so vozila, ki na zunaj skoraj popolnoma sličijo avtomobilom na bencin. Gnani so z električno energijo, ki jo črpajo iz nabiralcev elektrike, iz akumulatorjev. Akumulatorji so precej težki, zato ta vozila nimajo prevelikega akcijskega radija, vozijo lahko le na srednje dolge razdalje. Če bi vdelali bolj razkošen električni nabiralec, bi ta požrl preveč nosljivosti in bi tak avtomobil pravzaprav |>revažal le samega sebe. Za krajše razdalje pa lahko ujiorabljamo v vsakem oziru, tudi v gospodarskem, te vrste tovornih avtomobilov. Gradijo se z nosljivosljo 1.5—5 ton. Brzice proizvajajo 20—30 km na uro. Prevozno območje sega 60 do 90 km daleč. Na prvi pogled izgleda, da s temi lastnostmi pač ne morejo stopiti v uspešno tekmovanje z avtomobili na bencin. Raziskavanja ameri-kanskega urada za javni promet pa so prinesla zaključke, ki govore drugače. Po statistiki prevozi 61.6 odst. vseh amerikanskih tovornih avtomobilov na bencin manj ko 18 km na dan. Tričetrt teh trans-portira tudi na bremenih manj ko 900 kg. Iz tega so izračunali, da bi od 2.8S6.000 tovornih avtomobilov v letu 1928 lahko zamenjali 1,736.000 vozov z elektromobili. V resnici j>a je bilo takrat v Ameriki le 15.000 akumulatorskih tovornih vozov. Izračunali so tudi, da bi elektrarne mnogo pridobile vsled precejšnjega konzuma električnega toka za akumulatorje. Letno bi zrasli dohodki elektrarn za preko štiri milijarde dinarjev. Po vsem tem je razvidno, kako velikega narodno-gospodarskega pomena bi bilo, ako bi se v večji meri uporabljalo elek-tromobile ko danes. Posebno one dežele bi se ga lahko s pridom oprijele, katere morajo uvažati bencin, a imajo električno energijo v lastni deželi. Zal pa ima akumulatorska baterija za vozila neupravičeno morda slab glas. Vse bojazni s tega vidika so pa popolnoma neutemeljene. Če je baterija v redu držana, potem doseže jako lepo življenjsko dobo in imamo z njo manj sitnosti, kakor z drugimi pogonskimi sredstvi. Tako ima neka ame-rikanska spedicijska družba 80 voz že 17 let v obratu, 120 voz pa 12 let. Omenjena družba, ki ima vsega skupaj 1528 elektromobilov, prihrani na lele 49 in pol milijona dinarjev napram obratnim in reparaturnim stroškom, ki bi jih imela pri bencinskih vozilih. Če se izplača akumulatorski voz v Ameriki, kjer ni tako velikih razlik med cenami za bencin sko in električno energijo, feni bolj bi se izplačal v tem pogledu v deželah, kjer je razlika cen večja. Električna plavajoča Neka nemška strojna tovarna v Berlina razpečava sesalko, ki so zgrajene z jako majhno obliko in lahko kar plavajo nu vodi. Elektromotor in centrifugalna črpalka se nahajata v, z zrakom napolnjeni posodi, ki je vodonepro-pustno izgrajena iz pločevine. Šesalka lahko tedaj na vodi plava, treba jo je samo priključiti na električni tok in že takoj deluje. N« potrebuje nobenega sesalnega cevovoda, kajti tekočina ji kar sama priteka. Sesalka mora tedaj vodo samo pritiskati v višino po tlačnih cevovodih. Plavu joče črpalike zidajo za |iorabo 600 do ] 1100 vvnttov. Nje učinki so prav lepi. Z ozirom i na velikost, dvigulno višino in dolžino cevi lahko črpa 14—140 I tekočine v minuti. Uporablja se jo lahko v globokih vodnjakih, dalje za namakanje vrtov, naprav za umetni dež, za črpanje redko gnojnice, /a razpršenje raztopin za ugonabljanje vrtnih in sadnih škodljivcev, za gašenje jiožnrov itd. Kovine, iz katerih je naprava zgrajena, so obstojne napram kislinam in bazam. Zato jc tem črpalkam odprta pot tudi v razno kemične industrije. Ravno tako more črpali tudi vroče tekočine AlM Vrnitev Bela breza sred polja je neskončno žalostna; z listi rosnimi trepeče, pritajeno v mrak šepeče: »Oj, poleti, veter-brat, preko gričev in planjav, oj, ponesi žalno vest v kočo, kjer živi ljubav. To povej: ves bled, bolan vrnil se je iz tujine; s sabo je prinesel le strte nade in spomine. Sen prelesten o gradovih se mu je razblinil v mrak. V svetu je iskal bogastva — vrnil se je ubog prosjak ...« Sova in potiska miš Pozno zvečer je bilo. Po polju je skakljala *amotna poljska miš. Iskala je hrane svojemu lačnemu želodčku. Pa je hušnila od nekod velika sova in zgrabila poljsko miš za vrat. Ze jo je hotela usmrtiti, ker pa je miška začela tako milo javkati in prositi, naj jo pusti živo, se je premislila in dejala: »Dobro! Pustim te pri življenju, Ce mi poveš, s čim naj si utešim glad.« Miška je modro dejala: »Ce si res tako strašno lačna, draga moja, te moja malenkost itak ne bo nasitila. Saj vi-diš, kako drobna in suha sem. Veš kaj? Vem za gnezdo, v katerem je vse polno mladih mišk.« »Kje pa je to gnezdo?« je pobarala ova. »Ne daleč odtod. Ce hočeš, te povedem tja. Toda obljubiti mi moraš, da pustiš mene živeti.« »Koliko pa je mišk v tem gnezdu?« je bila radovedna sova. >Dve stari in šest mladih,« je povedala poljska miš. »In lahko vse požrem?« je vprašala sova. »Ja, vseh osem mišk smeš požreti,« je pritrdila poljska miš. »Toda, kakor sem ti že rekla, mene ne smeš usmrtiti.« Tedaj se je sova grozno razsrdila in za-rohnela nad samoljubno miško: »Fej te bodi, malopridnica! Torej drugim privoščiš to, cesar se sama bojiš? Da te le sram ni, grdoba! Za kazen zdaj baš tebe požrem!« In tako se je tudi zgodilo. Joža Vovk: Grogec »Kam potuješ?« ga je vprašala mati. »E, tako. Po svetu.« »Pa še muziko imaš seboj?« »Tudi.« »Torej srečnb hodi in Bog s teboj!« In Grogec je spet stopal naprej v hladen .^er in jedel kruh. Dobri ljudje so, si je mislil, a še .bolj so revni, kot sva bila midva z materjo. Mrzel veter je začel pihljati in počasi je /egal mrak na zemljo. Na zapadnem nebu je ugašala večerna zarja in pozlatila vrhove drevja in travo po travnikih. »Nekje bo treba prenočiti,« je spet pomislil Grogec. »E, ljudi poiščem, me bodo že kje pod streho vzeli.« Toda ljudi ni našel, nikjer ni bilo hiš in noč se je že spuščala na zemljo. Naenkrat pa se sredi ceste vstavi in se lasmehne in se s kazalcem desne roke potrka po čelu: »Bedaček ti, neumni! Zakaj imaš pa škra-tove gosli, eee?« Oh, saj je že skoraj pozabil, kaj nosi se-Doj. Naslonil jih je k rami in nastavil lok, potegnil in zapel: Pojte, pojte, goslice, domek mi postavite. Bom sladko zaspal, bom prenočeval. — — Pojte, pojte, goslice, domek mi postavite Gosli so pele in pel je Grogec. Mehki glasovi so tonili v večer. Grogcu je postalo čudno mehko pri srcu. Pri petju je glavo narahlo nagnil nad gosli, zatopil se je v svojo pesem in jo pel napol miž6. A glej čudo, ko je odigral in odpel, je stala pred njim ob cesti lepa hišica, vsa svetla in vsa bela. Ni se mogel dovolj načuditi tej čarovniji svojih gosli. Urno stopi čez prag. V hiši je bilo tudi vse svetlo, miza je bila vsa obložena z najslajšimi jedili, o kakršnih Gro- 1[ec še niti sanjal ni nikoli. Stene so bile vse epo poslikane, v kolu pa je stala mehko pogrnjena postelja in nec. Čudo čudovito! Brž je odložil gosli in zadovoljno povečerjal. Legel je v posteljo, gosli položil zraven sebe in truden je zaspal. Ko se je prebudil, je že solnce sijalo skozi okna. Naglo je vstal, spet malo pozobal za bogato mizo, potem pa je stisnil gosli pod pazduho in odšel. »A kaj hočem zdaj s to hišo? Sam ne bom tukaj, moram naprej. Pa naj ostane dobremu Človeku, ki jo bo našel.« Tako je dejal Grogec sam pri sebi in zastavil korak v novi dan. Pa spet ni srečal nobenega človeka. Šele pozno popoldne je prišel po svoji samotni poti tako daleč, da je zagledal pred seboj v daljavi grič in na griču velik grad. »Tja pojdem. V grad,« se je odločil. Pot je kmalu zavila v breg, lepa, senčna, z belim peskom posuta pot je bila. Toda shojena ni bila nič, nobena stopinja se ni poznala v pesku. Sploh vse naokrog je bilo čudno žalostno, pusto in zapuščeno. Morda v gradu ni nobenega človeka? Sredi griča je samotno curljal studenec, zraven je bilo korito, ki pa je bilo že na pol razpadlo. Vse je bilo zapuščeno, zanemarjeno. Zdaj je stalo pred njim mogočno sivo zi-dovje z majhnimi okni. Okna pa so bila vsa čudnomračna, kakor bi bila zastrta v temnimi, črnimi zavesami. Vse naokrog, karkoli je videl, vse je govorilo o smrti in zajpuščeno-sti. Nobenega ptiča ni bilo na drevju, nobene cvetlice ob poti. Sivo zidovje je dihalo čudno tesnobo, nobenega življenja ni bilo čuti iz gradu. Šel je počasi, z neko grozo okrog zidu. Prav tam zadaj nekje je bil vhod. Prestrašil se je, da je obstal: Pred velikimi železnimi vrati sta kakor pribita stala dva stražnika-vojaka. Imela sta težke, železne oklepe okrog prs in na glavi velike kovinaste čelade, v rokah pa dolge in ostre sulice. Oba obraza sta bila stara in kosmata in že samih tistih divjih oči bi se človek prestrašil. »Kaj iščeš tukaj, dečko?« ga je ogovoril prvi vojak nekam trdo in ga ostro premeril od nog do glave. Premaknil se je pa samo z očmi. 'V grad bi rad šel, gospod vojak.« Grogec je stal trepetajoč pred njima in v tem trenutku se mu je zazdelo, da je prav majhen, da ga vojak lahko z dvema prstoma stre in njega in gosli vrže Bog ve kakor daleč v dolino. Janezek Janezek je žganje pil — hu, da bi ga koklja! Težka mu je glava zdaj kot lesena coklja. V prsih pa srce — tok, tok — divje mu utriplje, ko da v njem kovačev sto kuje na vse kriplje. A v želodcu, tam šele — kakšen dirindaj! Mar se je naselil v njem strašni gorski zmaj? Če bo Janezek še pil, šlo bo z njim navzdol; s pametjo ne bo prišel delj kot striček vol... Zač:e gorje in ponos Zajec je sedel pod grmom in plakal in tarnal: »Najslabotnejši, najstrahopetnejšl sem na vsem božjem svetu. Vsakogar se' bojim, pred vsakomur bežim... Ptičev se bojim, miši se bojim — oh, prav zares mi ne kaže drugega, kakor da skočim v vodo in se utopim!« ' Napotil se je ves potrt k bližnji reki. Pred reko je rastlo gosto bičevje. Žalostno se je dolgoušec plazil skozenj in gledal, kje bi bilo bolje skočiti v vodo. Tedaj so ga zagledale žabe. Hop! so v strahu poskakale v vodo. Zajec se je razveselil. »Nak,« je ponosno dejal, »nak, ne bom skočil v vodo! Še so na svetu živali, ki se tudi mene boje!« Kateri ježih ie nailepši Anglež, Francoz in Slovenec sedijo v gostilni in se prepirajo, kateri jezik na svetu je najlepši. Najprej povzame besedo Francoz, ki razlaga: »Vidite, pr nas izgovarjamo besede vse drugače, kot jih pišemo. Mi pišemo na primer: Monsieur. izgovarjamo pa mosje.c Drugo besedo povzame Anglež, ki pravi: »To ni nič. Mi pišemo na primer: ali right, izgovarjamo pa orajt.« »Kaj bosta vidva,« povzame Slovenec, »vama bom jaz povedal nekaj. Pri nas pišemo na primer: ponev, izgovarjamo pa kastrola.« Prebrisani Ton Čeh Kmet zaloti Tončka na jablani in zakriči: »Hej, fant, kaj delaš na mojem drevesu?« Tonček; »Papirnatega zmaja bi rad doli viel« Kmet: »Kaj še! Papirnat zmaj visi že štiri tedne na drevesu!« Tonček: Ze res, ampak takrat jabolka še uiso bila zrela .. .t zabistre glave Rešitev zglogovnice 1. Mladinski list: »Vrtec« 2. Dnevnik: Slovenec« 3. Ulica v Ljubljani: Prešernova ulica 4. Žito: Pšenica o. Ptič: šk r j a nček Vposlanih rešitev je bilo topot izredno mnogo: 312! Za nagrado je bila izžrebana Marija Kol-šek, učenka VI. razreda na Polzeli. Dobi knjigo »Mala trojka«, Izpolnjevalha Uspavanka Naša Ančka sladko spančka kakor ptička sredi gnezda. Skozi okno pa zvedavo kuka nanjo zlata — — Spančka Ančka ... Angel varuh tiho sklanja se nad njo in prelepe tolnčne bajke šepeta ji na--: »Daleč, daleč je dežela, kjer kraljica je živela, ki je takšne drobne punčke rada, srčno rada — — — Vsaki dala je piškotkov in sladkorčkov polno vrečo in pričarala v srce ji voljo židano in — —« Naša Ančka sladko spančka, radostno se v snu smehlja. Ve: kraljičica je njena dobra, zlata — — — Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede. Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za navado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 8. septembra, na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. za Zidano voljo Znamo takt) lepo peti, du nas radi poslušajo ne samo ljudje, ampak tudi ptički — in ne tako, kakor si zlobno dejal I i, du nas posluša samo dtxl, ki je močno naglušen iu se mu zato ni treba bati, da bi popolnoma oglušil. Mislim, da si napisal to iz same nevoščljiv osti, ker sum nič peti ne znaš. miHiMHHitm,«,, „,„„„„,„„„,„„,„„„„„,,,,,„„ MMM,It,,.,,,,,............................. Pijan tek. Neki možakar se ga je poSteno nasekal. Z oma-hujočimi koraki se je pomikal proti domu. Slednjič ga noge sploh ne nosijo več. Možakar se oprime obcestne gvetlljke in gleda z motnimi očmi doli po cesti, kjer se vrstijo še druge sve-tiljke. Tedaj stopi k pijančku stražnik in ga dobrohotno vpraša: »Ali ne morete dalje?« »O, lahko,« izblebeta pijanček, »ampak počakati moram, da pojde ta parada z bakljami mimo!« Kje-čuti udarce. Očka vpraša Tončka: »No, Tonček, ali veš, kje leži srce?« »Ne vem I« odgovori Tonček. »Položi roko na desno stran pršil« mu veli očka. Tonček uboga. »No, ali čutiš udarce?« ga vpraša očka. »Ne,« se odreže Tonček, »udarce čutim zmerom odzndaj in sicer nekoliko nižje ...« Sin gledališkega ravnatelja. Očka (gledališki ravnatelj) vpraša sinka, ko se vrne iz šole: »No, Milček, kako ti je ugajalo prvič v šoli?« »Hej, imenitno je bilo!« se pobaha Binko. »Samo pomisli; vsi sedeži so bili razprodani!« To je pa nekaj drugega ... Janezek: »Predstavljaj si, da je padel neki dečko v lužo; vsi dečki so se mu smejali in se norčevali iz njega, samo jaz ne...« Mama: »To je bilo lepo od tebe, Janezek!« Janezek: »... namreč oni dečko, ki je v lužo padel, sem bil jazi« Kaho sem preživela nedeVo Ves pretekli teden je bil zelo grd, zato sem gojila samo eno željo v svojem srcu: da bi bila vsaj nedelja lepa: Moje hrepenenje se je izpolnilo. V nedeljo zjutraj sem zgodaj vstala In pohitela ob robu gozda proti Retnjam. Drevje se je lesketalo v jutranjem solncu kot z biseri posejano. Vrhovi visokih starih dreves so šumeli, kakor bi me klicali v gozd. Škrjanček je gostolel pod. milim nebom vesele pesmi: »Veselite se, ljudje, cvetoča vi-gred je tu!« Senica je sedela na drevesu in pela svoj cicifuj, mali ščinkavec pa je pogumno izlival mile glasove v svoj »griču, griču«. To je bila njihova jutranja molitev. Zvonovi so vabili vernike k službi božji. Vsa priroda je bila lepa in živahna, kakor da je tudi ona oblekla praznično oblačilo, da dostojno proslavi Stvarnika. Popoldne smo šle z mamico na izprehod. Moje sestrice so skakale za metuljčki, trgale rožice in jih zvijale v šopek. Jaz pa sem se držala mamice, ki mi je opisovala krasoto jutranjega izprehoda. Ko smo se vračale domov, nam je bilo vsem vroče. Čutile smo, da ta velika vročina pomeni konec pomladi in oznanja bližajoče se poletje. Dragica Zaplotnik, učenka I. meš?. razreda v Križah pri Tržiču. Draga Dragica! Usllšal sem TI vročo željo in objavil Tvoj spis v mojem kotičku. Ampak, khm — dovoli, da se odkašljam in — hkm — vljudno podvomim, če je tale umetnina res zrastla nn Tvojem zelniku... Se mi vse lako zdi, da jo je vsejala in vzgojila — tvoja mama. Ampak če si ji Ti pri leni te majčkeno pomagala — vsa čast in slava Ti! Lepo pozdravljena I — K o t i Č k o v s I r i č e k. "S95. Dragi striček! — Tu Ti pošiljam sliko cerkvenega pevskega zUira. Nn »liki sem tudi jaz in moii sestri Marinka in Ivanka. Poišči nas! Na sliki je tudi gos|>. župnik Oblak, g. or-ganist Hafner in gospodična učiteljica Marni-kova. Torej le glej, striček. da tudi sliko vlak-neš v kotiček, drugače se mi Ik>š grozno zameril! Te pozdravlja stara znanka Milica Tram-t e, učenka I. m. razr. v Medvodah. Dragu Milicu! — Se nobene reči na vsem božjem svetu ne bojim lako kot ljute gospe Zamero. Ka jti imam s to oblastno gospo sila grenke izkušnje. Sem srečal nekoč na cesti gospodu Rudiju Dudiju, mogočnega moža s prodirljivimi očmi, ki je nekoč bridko sabljieo za pasom nosil, zdaj pa nosi ostro naibrušen svinčnik zu ušesom. Srečal sem "gu. ga vljudno pozdravil z globokim jjoklonom svoje častitljive glave, on pa me je grozeče pogledal in mi užaljeno dejal: »Hej vi, g<*»pod Kimlerfreund (Kinderfreund se pravi po slovensko: prijatelj otrok), kje ste se pa manire učili!? Ali niti lega ne veste, da se mora človek odkriti, kadar pozdravi!?« Debelo sem ga pogledal in k.ir sapo mi je zajirlo, tnko sem se bil prestrašil. Ko pa sem se nekoliko zbrihtul. sem se ojunučil in se jionižno opravičil: »L«po jih prosim, gospod Rudi Dudi. naj mi izvolijo blagohotno oprostiti! Res se nisem od" kril, Bog mi odpusti greh, ampak naj mi milostno razložijo, gospod Rudi Dudi, kako naj vzall meni klobuk z glave, kako — če hodim golo glav?!« Nič ni rekel, gospod Rudi Dudi, samo grdo me je pogledal, kakor du me hoče prebosti s svojim ošpičenim svinčnikom, mi pokazal hrbet in jo s strumnimi vojaškimi koraki odhlačal dalje. Pravica je bila na moji strani, kljub temu pa je gospod Rudi Dudi, mogočni mož s prodirljivimi očmi in oSpIčenim svinčnikom za ušesom, jioslal Ijuto gospo Zamero name, ki me še danes grize do kosti, čeprav je od onega dogodku minilo že leto dni... Vidiš, tako je z ljuto gospo Zamero! Da si ne nakopljem nove zamere na vrat, sem jadrno vtaknil vposl ano sliko v kotiček, čejirav vem, da boste vsi, ki ste na sliki, strašno razočarani. Saj boste komaj našli vsak svoj obraz... Moraš pač uijjoštevati, da takale slika nn navadnem papirju in v navadnem tisku nikoli ne izpade tako lepo, kakor bi na primer v Ilustriranem Slovencu«, ki žal ne izhaja več. No. za silo bo že, ali ne? Lep pozdrav! — Kotičkov striček. Dragi striček! — Zadnjič si me vprašal v pismu, po čem prodajamo smeli in židano voljo. Pridi, pridi, striček, in napolnim Ti vseh devet košev s to robo — zastonj. Saj vem, da nisi bogat, a tudi ubogi zagorski rudarji so vse prej ko bogati. Zato l i damo smehu in zidane volje, kolikor hočeš. Samo pridi! Boš videl, koliko zidane volje in smeha je pri nas. Vožnja je res draga, upam pa, da premoreš 35 Din. Ce prideš, pojdeš laliko na Sv. planino ali na Kurn ali pu na Sv. goro. Vidiš, kaj si boš lahko vse ogledal in še mene, malo rudarsko punčko. Iw>š spoznnl. Tnko trdosrčen gotovo nisi, du me ne bi uslišal. Torej dragi striček, pridi gotovo! V upanju, da me uslišiš in razveseliš s svojim obiskom, Te prav prisrčno pozdravlja Tvoja Olga Kurč, učenka IV. razr. v Zagorju. Dragu Olga! — Ne vem, draga moja, ne vem, če bo vse to res. kar mi pišeš. Da imate v Zagorju, v tem kraju žalostnega imena in si|K>nuna — smeha in zidane volje dovolj? Ne, draga moja, ne, tega pa na noben način ne morem verjeli! Sem pa slišal že drugačne reči odondod. Da je tam sama beda, sum glad in sam obup doma. Da se nihče več glasno ne sme«. Du ni one vesele besede več slišati iz ust vaših inater in očetov... Du kriza in redukcija strašita od hiše do hiše in da je samo onemu še dobro in leipo, ki v grobu spi.. . Ti pa govoriš o smehu in zidani volji! Morda, morda bi res še nabral med vami, otroci, majhen koš te dragocene robe — ubogi rudarji, vaši očetje, pa so jo gotovo že zdavnaj porabili do zadnjega. Kjer ni kruha ne zaslužka, tam je tudi smeh in židana volja redek gosi. Ampak se bom kljub lemu morda pripeljal nekega dne k vam, Čeprav mi niti s smehom niti z židano voljo postreči ne boste mogli. Pa mi postrezite z jokom in tožbami! Jok bom shranil v globino srca, tožbe pa bom poslal onim, ki so trpljenja in pomanjkanja vaših mater in očetov krivi. Ce se jim še potem nc bo omehčalo zakrknjeno srce — gorje jim! Prišel bo čas, ki jim bo za V6ako vašo solzo stisnil iz oči sto grenkejših solz in za vsako vašo bolečino tisoč hujših bolečin! Ta čas bo prišel, ker mora priti. Takrat ne bo ne bogatinov ne siromakov več in židane volje in smeha bo dovolj zn vse. Bog Te živi, prijateljica moja inlada! — Ko ličkov striček. Vsako telo izlet v Afriko Skrivnost selitve ptičev Ko začne spomladi solnce božati naše travnike in gozdove in se začenja zemlja prebujati iz zimskega spanja, nam prineso najbolj očiten pomladanski pozdrav lastavice, ki prilete -opet z juga in se vselijo v svoja stara gnezda, Z 1,11111 ^ri«. navadno pomlad in ko čeblja iq ii k s vsak grm in vsako drevo, je pomlad v deželi Pri nas fi najbolj znane med pticami selilkami lastavice. Vsak jih ljubi in gospodar je prav vesel, če si 'gri ti mlad lastavičji par svoje gnezdo pod stropom \ veži ali kje na skednju. Hitro 'eče poletje in ko se zvale mladiči, jih lastavičji par z vnemo pita in redi. Potem se začno za mladiče v ootetjv prve vaje v letanju. Vedno daljše polet° naprav)jajo mladiči. Na jesen, ko začenja prvo deževje, pa se začno zbirati lastavičja krdela, ki posedajo ua brzojavnih žicah in cerkvenih zvonikih. Nekega dne p* se kakor na ukaz začno dvigati jate in nas zapuščajo. Lete na jug v toplejše kraje in se umikajo mrazu. Vzele o s seboj poletje, nam pa je ostala čmerikava jesen. Pa niso edino lastavice, ki se selijo na jesen na jug. Prav zanimiva ptica, ki je pa pri nas ne poznamo, pač pa v Prekmurju, je štorklja. Tudi ta prileti vsako leto dolgo pot in se na jesen zopet vrača. Štorklje so znane zlasti radi tega, ker gnezdijo navadno na slemenih streh, na dimnikiu in sploh na visokih in nedostopnih krajih. Pravtako. kakor lastavice, se vračajo vedno k tistemu gnezdu, tako da kmetje v nekaj letih svoje štorklje uprav poznajo. Ze zgodaj spomladi prinese noč da so prišli krilati ^^^^^^^^^ dujeta precej raz- Č^M^tf? cefrano gnezdo, ki ljata gnezdo, ki je v jesenskem de- Podrt« gnezdo ho treba ževju in po zimi temeljito popraviti, radi snega mnogo jo bo dela! trpelo. Prava zidarja sta. Nosita skupaj dračje in zelenje. Kmalu |e gnezdo zopet popravljeno, zgrajena je mehka zibalka za mladiče. Zlasti samica Je pridu pri delu Njen možek — ^štorkljež« pomaga kar se da. hkrati pa nosi svoji družici iz luž tn mlak črve in žabe. Kadar pa oba ogledujeta svoje delo. tedni pom sno stopata [>o slemenu strehe in klopolata s kljunoma. Ko se štorklja vsede v popravljalo gnezdo, ležijo kmalu tri jajca v njem. Stori 1 a >f ne premakne več z gnezda. — Vali jajca, .oti.; ki jež pa ji nosi hrane v izobilju. odvisi od tega, da morejo živeti ptice le gotov določen čas na severu 111 pravtako na jugu. Na svetu je mnogo takozvauili ptičjih postaj, ki zasledujejo preseljevanje ptic. Na teh postajah ujamejo navadno mnogo ptic selivk in jim pritrde okrog nog majhne aluminjaste obroče. Na ta način so ugotovili, v kakšnih smereh letajo ptice ua jug, oziroma v Afriko. Na teh postajali, so opazovali ptice in ugotovili sledeče: Krajšanje dneva je morda delni povod, da se ptice selijo na jug. Nadalje so ugotovili, da takozvana ščit na žleza v grlu vpliva na ptiča. Zajiazili so, da se ta žleza pred poletom ua jug precej posuši, pred odletom z juga na sever pa močno oteče. Prav te postaje so se zanimale tudi za čudovito spretnost, ki jo jHikažejo j>tiči, da najdejo zopet nazaj do svojih gnezd iz prejšnjih let. Da bi vodili mladiče stari izkušeni ptiči, ni verjetno. Saj lete smrdokavre in kukavice posamič in samo ponoči, tako, da o vodstvu med poletom ne more biti govora. Verjetno je, da imajo ptice selilke poseben čut, ki je podoben delovanju radijskih aparatov, s pomočjo Ica-terih si letalci v zraku lahko vedno določijo svojo lego. Točno so doslej dognali le smeri, po katerih lete ptice selilke. To je bilo mogoče ugotoviti s ptiči, katerim so postaje |>ri\ezale okrog nog obročke. Najbolj zanimiva so pota lastavic in štorkelj. Lastavice iz Anglije, severne Francije in Španije lete čez Anglijo, Severno in zahodno Francijo, čez Pireneje iu Španijo; ko pridete gibraltarsko ožino, lete čez Maroko naprej v notranjost Afrike. Lastavice iz Nemčije, Švice pa lete Čez Alpe, nato čez Italijo, Sicilijo in Sredozemsko morje v Afriko. Lastavice iz srednje iu južne Francije, južne Nemčije, Češke, Avstrije, Jugoslavije in Madjarske, pa lete ob severnem robu Alp čez Dunaj in ogrsko nižavo, nato čez Romunijo in mimo Carigrada v Malo Azijo, nato nad sirijsko puščavo v Egipt. Tudi štorklje imajo troje različnih potov, dočim se ostali ptiči razdele po treh glavnih potih. Prva glavna pot je takozvana zahodna obalska smer, ki teče ob obalah Baltiškega morja, Severnega morja in Atbinskega oceana v Afriko. Druga je takozvana italijansko-španska smpr, po kateri lete ptiči iz vzhodne Evrope po severni Italiji, po južni Franciji in Španiji v Afriko. Tretja je jadra nsko-tune- llhiranje hmelja. To, kar je za naše vinorodne kraje vinska trgatev, to je za Savinjsko dolino obiranje hmelja. Hmelj je sedaj že obran in velike bale čakajo kupcev. Dal Bog, da bi šle dobro v denart Kažipoti na mor$u Na levi: Navadna boja, kako daleč od brega sme pluti ladja, da ne bo nasedla. — Na desni: Boja z nastavkom iz povezanih drogov. Take boje uporabljajo tam, kjer je treba zaznamovati na obeh straneh plovni pas sicer široke, a plitve reke. dnu morja in ostanejo vedno na mestu. Kljub temu pa ima krmar na tako nevarnih krajih še vedne zelo ležko in odgovorno nalogo. , Ob izlivih velikih plovnih rek živi navadno več krmarjev, ki ne krmarijo vedno ene in iste ladje. Ko pa pride prekooceanski parnaik pred izliv reke, pokličejo nn ladjo krmarja, ki pozna najmanjšo nevarnost v izlivu in reki. Ko pride ta pomožni krmar na ladjo, mu prepusti stalni krmar krmilo in ladja varno in počasi priplava brez nesreč v pristanišče. To je še najbolj varen način in večina kapitanov se ca d rž A Ko je minilo nekaj tednov 1 b. začuti štorklja, da so jajca pod njo oživela. Mladiči že kljujejo fit& °'> 'uP'n0 'n drug za drugim se "-SfV J/fM? prikljujejo iz jajčec. Srečna ma-(•mica jih ogleduje, štorkljež po-J nosno stopa sem in tja in že ve , v kaj ga čaka. Pitati bo moral kar / / štiri kljune. In to da mnogo dela, • saj mladiči pojedo vse, kar vi- dijo. Štorklja le malo kdaj za-7.1 mlade pusti gnezdo. Vsak dan zleti le .u.ie Kljune, po enkrat z gnezda, da se malo pretegne. Takrat pa bdi »štorkljež« nad mladiči in pazi, da se r>e zgodi nesreča. Saj so tako radovedni in kaj hitro bi kdo padel iz gnezda, se skotalil po strehi in so ubil. Vendar postajajo te skrbi vedno manjše. Mladiči doraščajo in že bijejo s krili. Koncem junija pa si ogleda očka mladiče in napove vaje v letenju. Največji praznik za mladiče je dan, ko smejo prvič preskusiti svoja krila in s spustiti z visokega gnezda na zemljo. V si trije poskušajo in se nerodno poganjajo iz gnezdi-. Obf stara jima kažeta, kako je treba stopiti in kako se pognati v zrak. Končno se posreči mladiču, ki je prvi zlezel iz jajca, da se pravilno odžene z gnezda in prileti na tla. Malo trdo je sicer preletel na travnik, vendar je ponosen na ta svoj prvi polet. Tudi druga dva nočeta zaostati in prvič so vsi trije na zelenem travniku. Vsa srečna jih gleda štorklja z gnezda. Štorkljež pa jim za plačilo pokaže žabe v luži. in mladiči si smejo sami ujeti svoj prvi plen. — Dan za dnem 6e ponavljajo vaje, mladiči so vedno bolj spretni in vedno daljše proge prelete lahko brez prestanka. Koncem avgusta pa se pripravi vsa družina na pot. Še je vroče 111 nihče niti ne sluti, da bo prišla jesen. Vendar žene štorklje skrita želja na pot v daljno Afriko. Kakor, da bi jih vabil neslišen klic, se zberejo in koncem avgusta odlete v velikanskih jatah proti jugu. Mladiči poskušajo leteti. zijska smer, po kateri letajo ptiči iz severne in vzhodne Evrope ob obeh obalah Jadranskega morja v Afriko. Zanimivo je tudi, da ptice selilke ne lete tako hitro, kakor mislimo. Večinoma lete po 50—70 km na uro. Na dan pa prelete n. pr. štorklje 200 km, drugi ptiči pa še manj. Seveda so med njimi izjeme in race ter deževniki lete n. pr. jio več tisoč kilometrov brez prestanka. Višina, v kateri lete, ni velika. Včasih lete le nekaj metrov nad zemljo ali morjem večinoma pa par sto metrov visoko. V višinah po več tisoč metrov pa lete le takrat, kadar morajo čez gore. Zanimivi so rekordi, ki so jih ptice selilke dosegle. Tako so našli v južni Afriki morsko lastavico, ki je imela na nogi obroček, ki so ji ga nataknili v severni Kanadi v Ameriki. V Nemčijo pa so našli ptiče iz Amerike, ki so preleteli Alasko, Beringovo morje, Sibirijo in severno Evropo. Ze samo te daljave dokazujejo, da polet ptic selilk ni beg pred mrazom in lakoto, ampak da slede v svojem poletu le nam doslej popolnoma neznanemu zakonu narave. Gotovo je že marsikdo z občudovanjem opazoval ptice selilke, ki se s tako zakonito redovi-tostjo odpravljajo jeseni na jug in spomladi zopet vračajo. Tudi znanstveniki so si že ubijali glave, zakaj ptice selilke s tako nerazumljivo točnostjo odhajajo in prihajajo. Znanost do zadnjega časa ni znala pojasniti te tako velike naravne skrivnosti. In še danes poznamo le malenkosti o tem preseljevanju ptičev. — Zakaj nas prav za prav zapuščajo na jesen ptice selilke? Navadno mislimo, da prisili ptiče pomanjkanje hrane in mraz bližajoče se zime na polet v južne kraje. Vendar temu ni tako. Vse ptice selilke nas namreč zapuščajo še preje, preden se jim življenjske razmere občutno poslabšajo; večina od njih, tako štorklje, kukavice, smrdokavre in druge, nas pa že zapuste v najhujši poletni vročini, v avgustu, ko je hrane v izobilju in še največja vročina. Pomanjkanje in mraz jih torej ne ženeta na jug. Sicer pa ptice selilke nikdar ne dožive mraza v naših krajih, zlasti pa ne mladiči in zatorej pred nepoznanim ne morejo bežali Morda, bo kdo rekel, stare in izkušene ptice pouče mlade. Tudi to na drži! Kako pa je mogoče da odlete pravtako mladiči, katerim so tako i potem, ko so se izvalili, vzeli starše, na jesen sami od sebe, četudi jih izpuste še le takrat, ko so ptice njihove vrste že vse odletele. In najbolj zanimivo pri tem je to, da taki zaostali mla- j diči !ete po isti pob', kakor lete njihovi sovrstniki, dnsi je polov na jug nešteto. Kdo jih je naučil? Nasprotno pa lastavice, katere se v ujetništvu, 1 pod vodstvom človeka, izvale mnogo prekasno, ne . odlete. ko pritisne mraz. Take lastavice ostanejo j pri nas In poginejo, čeprav bi jih pripeljal 1 enodneven polet na jug. Vse kaže, da ne žene , ptic niti pomanjkanje hrane, niti mraz na jug. ; Zene jih za nas nepoznan notranji zakon, ki najbrž 1 Pota, po katerih lete štorklje lastavice Po širnem morju vozijo med vsemi deli sveta parniki od severa ua jug, od vzhoda na zahod in družijo oddaljene zemlje. Kljub temu, da so morja široka, plovejo parniki vedno le v gotovih smereh. Vozijo po nezačrtani poli, na kateri se parniki mnogokrat srečavajo. Seveda ni na morskih planjavah nikakih kažipotov in krmar ima druge priprave, ki mu točno povedo ali vozi preveč na levo ali preveč na desno — Vožnja po odprtem morju je lahka v primeri z vožnjami parnikov v bližini obale. Saj ob obalah grozi ladjam mnogo več in hujših nevarnosti, kakor sredi morja. Če ujame na odprtem morju ladjo vihar, je to pač edina nevarnost, ki ji preti. Danes pa so ladje že tako velike in tako dobro zgrajene, da le malokdaj potopi vihar kak večji parnik. Ob obalah pa so največje nevarnosti za par-nike pečine in čeri. Saj smo že večkrat čuli, kako so nasedle ladje v bližini obrežja na pečine in se potopile. Ladja, ki zadene ob čeri, dobi navadno v dno ali ob stran velikanske luknje, skozi katere vdira cela reka v notranjost. Za ladjo, ki je nasedla. skoro ni pomoči. Dočim sedi s prednjim delom na pečini, se z drugim delom pogreza v morje, polagoma prevrne in končno potopi. Najbolj za-lirblne so čeri, ki ne gledajo iz vode, torej take, ki segajo le dva do tri metre pod površino vode. Takih mornarji zlasti ponoči ne opazijo in če krmar ne krmari natančno, lahko zaide s pota in ladja se ponesreči. Nevarne so tudi sipine in plitvine, na katerih je morje globoko včasih le po nekaj metrov in celo manj. Vseh takih nevarnosti se ogiba krmar kolikor le more. Pri tem pa n;u pomagajo posebna opozorilna znamenja in kažipoti. Vsi poznamo tako zvane svetilnike, visoke stolpe, ki razsvetljujejo 7, močnimi žarometi morje in s svojo lučjo opozarjajo ladje, da so v njihovi Na levi: 600 let stari svetilnik ob izlivu Labe in Wesere. — Na desni: Sedaj grade visoke in okrogle svetilnike z zelo močnimi žarometi. bližini nevarne pečine, katerih naj se ladja izo-giblje. Svetilniki niso za to, da bi kazali pot ladjam ponoči, pač pa zato, da se jih ladje v pri merni razdalji izogibljejo. S svetilniki so zlasti zavarovani izlivi velikih, plovnih re&. talio reke Temze, ki teče skozi London, ki Ima veliko pristanišče, čejirav leži daleč od obale, ali reke Labe, ob katpri leži pristanišče Hamburg. Na nevarnih krajih stojč ponekod že stoletja ob teh rekah veliki svetilniki. Tako je svetilnik med izlivoma reke Labe in Wesere, ki sloji na majhnem otočku, star že 600 let. Ta stolp je bolj podoben kakemu grajskemu stolpu, kakor pa svetilniku. Svetilniki, ki jih grade sedaj, pa so navadno okrogli, vedno bolj se zozujoči stolpi. Več takih, zelo visokih stoji na pečinah ob izlivu reke Temze v morje. Kdor je bil kdaj v Dalmaciji, je najbrž tudi videl vsaj nekaj manjših svetilnikov Kako lete ptice selilke iz Evrope na jug. Na levi: opozorilno ogrodje 7. velikimi lesenimi štirikotnimi ploskvami, ki se od daleč prav dobro vidijo. — Nn desni: Na ne preveč globokem dnu priklenjena svetilna boja. Ker je pa pečin, sipin in plitvin mnogo preveč, da bi jih vse označili z dratjimi svetilniki, na katerih mora noč in dan stražiti čuvaj, dobe drugi manj nevarni kraji mesto svetilnikov druga znamenja. Sipine in plitvine zaznamujejo zlasti v širokih rekah s posebnimi opozorilnimi ogrodji. To so veliki, iz tramov zgrajeni stolpi, ki imajo na vrhu iz desk zbite velike ploskve, ki se vidijo zelo daleč. Tam, kjer vozijo ladje često tudi ponoči, pa priklenejo na dnu mesto njih tako zvane svetilne boje. To so veliki železni in neprodušno zaprti kotli, ki plavajo na vodi in imajo navadno okroglo obliko, na vrhu pa železen nastavek, na katerem gori ponoči močna luč. Krmar na ladji .'e, kako; hitro opazi tako svetilno bojo, da se je mora izogibati. V rekah in pristaniščih, kjer je ob izlivih ali morskih obalah mnogo takih nevarnih mest, pa ne zaznamujejo več nevarnih pečin ali plitvin, ampak pot, po kateri naj plove ladja, da ne bo nasedla. Pas, kjer sta morje ali reka plovna zaznamujejo z navadnimi bojami, ki iiimajo luči. Take boje imajo na vrhu drog. Ako pa je treba zavarovati plovno progo v reki ali morju na obeh straneh, potem pa dobe boje nastavek iz več skupaj povezanih drogov. Vse te boje so seveda priklenjene na 3 glavne smeri, po katerih lete ptice selilke: 1. Zahodna obalska smer, je zaznamovana s....... Po njej lete škorci, morske lastavice, galebi, kljunači, pribe, drozgi in čaplje. 2. Italijansko Španska smer, je zaznamovana S xx*xxxxxxx Po njej lete škrjanci, prepelice, kosi, drozgi, škorci, droplje, pribe, kljunači in galebi. 3. Jadransko - tunezijska smer, je zaznamovana s o o-o o-o-o-o-o- Po tej lete galebi, čaplje, kljunači, ptice roparice, taščice, strnadi in ščinkovci. Na zemljevidu je z vodoravnimi 6rtn-mi in s črkami M M. zarr.nmovnno Sredozemsko morju, — f. Atlant. O. Atlantski oe.ean,— 7. N.Severno morje in r. O. Raitsko morje. Čitateliem „Slovenca" za nedeljo Grazia Deledda: Dva krsta Bog je hotel, da se je po dolgi zimski suši, v kateri je okamenela zemlja in vse rastline, vrnila prava nočna nevihta z viharjem, silnim dežjem, bliski in gromom. Hiša se je vsa tresla, a zdelo se je, da od veselja, kakor da bi spremljala gospodarja, ki si je mel roke, kakor da bi hotela odgovoriti na drhtenje polj in vinogradov, ki so se opijanjali z vodo. »Slednjič, kaj, Mariu! Kako, kaj že spiš ob tej godbi?« Žena je bila že nekaj časa v postelji; zvila se je v kiopčič na svojem mestu, drhteča in srečna tudi ona, toda s čutom bojazni na dnu srca. Molila je, in šele, ko je težko legel v posteljo tudi mož, je odprla oči in zdelo se ji je, da gore okna, ki so jih razsvetljevali bliski. Potem se je zopet odela čez glavo in pod pernico se ji je zdelo, kakor da prihaja možev glas oddaleč, skoraj kakor odmev. Bil je to zloben, blaženo krut glas. »Pomisli, Mariu, na tiste pomisli, ki so sedaj zgubljeni na planem, brez zatočišča, ali ki so na potu brez dežnika, Ej, kako bi si bil mogel danes misliti, ob tako jasnem nebu, da pride nevihta? Tem bolje, ker je sedaj nevarnost za točo minula. Dež lije, kakor ga je sam Bog poslal. Čas je bil.« Žena je molila, zahvaljujoč Boga za njegovo dobroto. Mož se je smejal, kakor v sanjah. »Ej, da, ljudje so na potu ob tej hudi uri. Mi smo pa v zatišju, v naši dobri postelji in vse stvari okrog nas v redu, živali skrbno opravljene, polje si namočeno opomore. Ne moremo se pritoževati. Moj oče je imel navado reči; .Kadar se nam bo godilo slabo, naj se nam godi vedno tako.'« »Tako bodi,« je tiho odgovorila žena. »Tudi zaradi naše male sem zadovoljen. Kaj bi mogli želeti več? Dober zakon z možem poštenjakom, bogatim in trdnim; in pred vsem živeti v neki razdalji. Kadar žive zetje v preveliki bližini, ne manjka trenja, nesporazumov, zamere: tako pa živita onadva tamkaj, v razdalji osmih kilometrov, midva pa tukaj. Vidimo se samo o praznikih, ki so zato tudi res prazniki za vse. Saj vem, tebi bi bilo liubše, če bi se te držalo dekle za krilo do smrti, in z njo tudi njen mož; vam ženskam se zdi pač vse lahko, enostavno, v tem ko je življenje v resnici zelo težavna stvar.« »Življenje« — je poudaril z močnim glasom, dasi žena niti žugnila ni — »je kakor vse druge stvari; kakor živina, kakor trta in drevje, kakor trava: treba brzdati, treba obre-zavati, treba-kositi. Ali pa, če se ti zdi bolje: življenje je kakor brada; treba se je vsak teden brili, z muko Ln nevarnostjo, da se vrežeš ■— ali pa ti preraste obraz in te izključi iz družbe izomikanih ljudi.« Žena ni odgovorila. Že toliko let je vajena trde modrosti, po kateri se je dan za dnevom ravnal njen mož. Mislila je raje na »malo«, ki zanjo ni bila samo še vedno majhna, marveč še naravnost dete, rojeno komaj pred nekaj dnevi, mutasto, slepo, spačeno, in vendar že lepo, rahločutno, kipeče življenja. Zdi se ji, da je na dan krsta: botra drži v rokah novorojenko, v rožnatem oblačilen, in duhovnik izgovarja slovesne besede. »Verujem. Odpovedujem se.« »Verujem. Odpovedujem se,« odgovarjajo v zboru navzoči. Saimo ona, mala, ne odgovarja; celo s pestmi zamahuje s tako močjo, da se mora mati smehljati; nevoljno, jezno, odporno zmr-duje obrazek, kakor da bi ji v še neprebujeni duši viharile hude sanje. Toda oče je pazil tako na mater kakor na hčer in na vedri in zlati sliki hčerinega krsta je moževa robata, gospodovalna postava s črnimi očmi, črno brado in obrvmi, ki so košate kakor brki, še značilnejša kakor duhovnikova. * Taisti njegov namrščeni obraz se je dvignil sedaj iznad odeje, ko se je med treskanjem in grmenjem oglasilo trkanje na vrata. Žena, ki je bila že zadremala, si ni delala skrbi: kdo je in kdo ni? Morda je bil kak sosed, ki nujno potrebuje kako stvar; morda kak sumljiv popotnik brez strehe, o katerih je malo preje govoril njen mož. Bo že on odgovoril. In dejansko je nenavadno tih skočil s postelje, prižgal luč in se oblačil: ne s preveliko naglico, zdelo se je celo, da nalašč dela počasi, kakor da bi pripravljal odgovor za ne-priličnega obiskovalca. A srce mu je močno bilo, kakor odmev udarcev na vrata, in prsti so mu drhteli, ko si je zapenjal obleko. Ta njegov molk, to njegovo obotavljanje je ženo presenetilo. V mislih se je vzdignila neka senca; in tudi srce se je prebudilo in skoraj zaječalo. Njena zlata in srebrna glava je vzcvetela na blazini, kakor da bi se bila vzdignila iz penečih se valov: velike, prestrašene, sinje otroške oči so zaman iskale moževih. Že je odhajal iz sobe, z lučjo v roki, »Moj Bog, moj Bog ...« je molila žena in s prestrašenim srcem začela prisluškovati v vihar. Mož je moral spodaj že odpreti vrata, ker se ni slišalo več trkati; in sedaj se mora pogovarjati z nepriličnim obiskovalcem, ker oe še nc vrača, Zena je sedla v postelji in še bolj napela uSesa; a samo hrum nevihte je prihajal do nje in zdelo se ji je, da ji mrzel vihar in dež prodirata v srce. In v nepojmljivem strahu se ni upala več ganiti, Toda s ceste se je vzdignil do nje krik. da se je zazibala soba in jo je razsvetlilo kakor blisk* »Mama!« Žena je planila s postelje, se vrgla po stopnicah in bila naslednji trenotek pri vežnih vratih. V sami srajci, razkuštrana, je bila videti, kakor da bi bežala pred požarom. Mož je stal med priprtimi vrati, dež je pljuskal vanj, in govoril je z osebo, kateri je zabranje-val vstop. Komaj je za seboj opazil ženo, se je hipoma obrnil, bled, ves moker v obraz kakor potan od hudega boja; odprl je vrata na stežaj, a obenem zaprl vhod s svojima razprostrtima, mišičastima rokama kakor z močnim drogom. Ona pa je zagledala njo, katere podoba je že bila v njenih izgubljenih zenicah. Bila je hči, vsa bleda, voda je tekla od nje kakor z utopljenke; zaman je skušala vstopiti. »Mama, mama ., .« »Hči, hči, kaj si storila?« Obe sta skušali odriniti moža, da bi prišli druga do druge; on pa se ni ganil, nasprotno je nabral obraz v krut porog, kakor da bi se na boju naslajal. kMania, mama! Ušla sem od hiše, ker me je zmerjal. Nočem več biti pri njem. Hočem se vrniti domov. Zbežala sem, peš, tako, tako.« Mati je naslonila glavo na možev vrat, kakor da bi ga hotela ugrizniti; a je le jokala. »Dovolj,« je tedaj rekel mož, »stvar se mora končati: jaz in ta gospodična se odpeljeva na n j e n do m.« »Pusti jo vsaj toliko vstopiti, da se osuši.« »Nič! Drugače se navadi takih izprehodov in kdove, kako se vse konča. Idi gori po kolo in moj jopič. Ha, komu pa pravim? Kakšno zgledovanje: ali ne vidiš, da pri sosedih prižigajo luči?« »Mama, mama,« je jadikovala h&i in se sesedla na prag, »daj, da vstopim, za ime božje! Ne vrnem se, ne; raje umrjem, raje se ubijem.« »Prinesi kolo, zaboga, ali jo pa to noč skupita obe. Ne daj, da umaknem roke z vrat.« Glasova sta se zlivala kakor v tragikomičnem dvospevu, ki ga je spremljal vihar. »Mama, za ime božje ...« Žena si je šla z roko prek obraza, kakor da bi si hotela strgati z njega kopreno. Še enkrat je videla pred seboj svojo malo hčerko, ki ji je blisk rožnato pobarval oblačilo, poškropljeno s krstno vodo. »Verujem. Odpovedujem se.« In šla je po moževo kolo in jopič. Prinesla je tudi ogrinjalko za m a 1 o ; a bila je zavrnjena. Malo je že čez in čez ogrinjal pla& pokorščine usodi. * In kakor se je oddaljevalo kolo, tako je ponehavala nevihta: zdelo se je, da se umika na obe strani kakor prepirajoča se vas, ko pride mimo popotnik — pred tema dvema, ki sta šla skoznjo po sili svoje bolečine. Kajti tudi mož je čutil na dnu srca tesnobo: tesnobo volje, ki sledi vsaki upokoritvi. Ko pa sta dospela v zetovo hišo in sta se mlada dva spravila, nekoliko iz ljubezni, pred vsem pa zaradi neizprosne oblasti, ki sta ji bila izročena — se je čutil mož nehote in nevede blizu tistim velikim prvim možem, ki so s silo ustvarili zakone za bitja svoje vrste. Nikolaj Ljeskov: Strah (Uadaljevanje) Victor Lauriston: iVffifs novi deček (Konec.) »Glej,« je dejal, »midva morava postati prijatelja. Kaj, če bi ti povedal povest o Janku in Metki?« Fantek ni odgovoril. »Bolje bi bilo, če bi ga poslali nazaj,« je silila Alice. On ni družba niti za Doris. On je kar sam zase, top in malodušen in iz njega ni besede.« »Se nam pač še ni privadil,« je dejal Hazlett in jo skušal spraviti s siroto. On se ne spominja in nima drugega doma razen siro-tišča.« »Pa vendar bi bilo zanj bolje tam,« je Alice mrzlo vztrajala. »Tam razumejo...« Hazlett ni odgovoril. Otrokovo neprijaznost je sprva pripisoval svoji lastni mrzloti, potem je pa videl, da se ne zmeni za njegove najrazsipnejše dokaze prijateljstva in tudi ljubezni ne. S toliko pozornostjo je obsipaval malega tujca, da je Doris že kar ljubosumna poslala. »Morali bi ga poslati nazaj,« je Alice silila dan za dnem. Hazlett je zrl na dečka, ki seveda vsega tega ni bil prav nič kriv. »Morda bi bilo bolje, da bi,« je zopet poizkušal Hazleit. »Rad bi mu vseeno dal priložnost, da se nam privadi. Sirotišče pa se mora obvestiti dva tedna naprej.« »Obvesti ga zdaj, Bob, in če se premisliš Odkimal je z glavo. Tako trdovratno kakor takrat, ko je že vsakdo Vedel, da bo Billy umrl, se je oklepal upanja tudi zdaj, ko je že skoraj usehnilo. »Slišala sem Charlija, ko je govoril i. Doris v otroški sobi,« je Alice nekaj dni pozneje povedala svojemu soprogu, »šla sem k vratom, meni pa ni rekel niti besede, samo gledal me je s tistim svojim plahim, žalostnim pogledom « »Kakor da bi iskal ljubezni, pn se boji. Gotovo je kdo, morda kakšen mož, slabo z njim ravnal, ko je bil še manjši,« je ugibal Hazlett in prosil zanj. Spoznal je, da ga je slepo, z vso brezupnostjo opravičeval ln branil. Njegovo srce se ga je oklepalo, kakor se oklepa kos mahu mrzle skale. Alice ni upoštevala njegove zaščite. Poslej je moral starec krvnik sani ogreva,ti svojega otroka, kar mu je le slabo uspelo. Pa ta skrb inu je bila kmalu odvzeta. V neki mrzli noči je deklica začutila, kako je postajal oče vedno bolj iu bolj mrzel in se je «1 strahu onesvestila. Ko so naslednje jutro ljudje na |H»tu k zornicam Lz radovednosti jiogledali v kočo, so videli, da sta oče in hfti čisto trd«. Posrečilo se jim je hčer spraviti v zavest, stari pa se ni več zgenil. Pokopali so krvnika za pokopališčem, ker je bil živel v grehih in je umrl brez izpovedi, dekletce pa so ljudje nekako pozabili... vsekakor nc za dolgo, vsega vkup morda za kak mesec dni... ko so se je pa nato zopet spomnili, je že ni bilo nikjer več najti. Vsiljevala se je misel, da se je sirotka zatekla v kako drugo mesto ali pa da hodi po vaseh in prosi milodarov. Še zanimive.je pa je bilo pri tem to-le: še predno so dekletce |x>gre-šili, so bili ojNizili, da je prodajalec pretit Se-livan brez sledi izginil. Izginil je docela nepričakovano in tako nepremišljeno, kakor še nikoli noben begunec. Selivan ni vzel s seboj nič tujega blaga in celo vse preste, ki jih je bil prejel v prodajo, je pustil nedotaknjene na svoji deski, zraven pa je položil ves denar, ki ga je bil že izkupil zn preste; sum sc |>a ni vrnil domov. Cela tri leta ni bilo za obema sirotama nobene sledi. Nekega dne pa se jc vrnil s sejma trgovec, ki je bil lastnik prenočišča >na razpotju« in pripovedoval o nesreči, ki se mu je bilu pripetila: sam je bil vodil konje, nerodno zavil nn nasip, prišel pod voz, pa ga je rešil neznan potepuh. Tega potepuha je pre|M>znal, in pokazalo se je, da ni bil nihče drug kaikor Selivan. Trgovec, ki ga je rešil Selivan, ni spadal med ljudi, ki bi storjeno uslugo enostavno pozabili; da ne bi se moral na sodnji dan zaradi nehvaležnosti zagovarjati, je hotel potepuhu storiti nekaj dobrega. »Hočem te osrečiti,« je rekpl Setivanu; »imam samotno hišo na ra/.|K>tju, naseli se v njej, upravljaj prenočišče in prodajaj oves in seno, meni p« plučaj počez za vse po sto rubljev zakupnine na loto.« Selivan je sicer vedel, da je bilo prenočišče šest vrst pred mestom in vrhu tega ob zapuščeni cesti zelo majhnega pomena in dn ni bilo mogoče računati na obisk potnikov; ker je bilo pa to prvi pot, da mu je kdo ponudil lasten kotiček, je pristal. Trgovec ga je sprejel. 5. Selivan je prišel v prenočišče z majhnimi garami, na katerih je bilo vse njegovo imetje, vrhu brkljarije pa je ležala bolna ženska v revnih cunjah, z niizdol visečo glavo. Ljudje so vpraševali Selivana: >Kdo pa je to?« On pa je odgovoril: »Moja žena.« »Lz katerega kraja pa je doma?« Selivan je odgovoril q>ohlevno: »Iz Božjega kraja.« »Kaj pa ji je?« »Noge ima bolne.« »Odkorli pa je dobila tako hudo bolezen?« Selivan jc mračno zahropel: »Od mrzle zemlje.« Nobene besede ni več rekel, marveč vzdignil svojo hromo ženo z gar in jo nesel v hišo. Zgovornost in zaupljivost nista bili Seliva- nova stvar; ljudem se jc izogibal iu »e jih dozdevno celo ImiI, v mestu se ui prikazal, njegove žene j»a potem, odkar jo je bil pripeljal na garali, ni živ krst več videl. Od tega dogodkn je bilo poteklo že mnogo let — takratni mladi rod se je v tem |K>starul ili koliba na razpotju je bilu še bolj trhla in raapadla; Selivan pa iu njegova pohabljena žena sta še vedno stanovala v njej in na splošno začudenje plačevala celo trgovčevim dedičem zu,kupnino. Toda u« kakšen način je neki ta čudak ■pridobil ue samo toljko, kar je potreboval /a lastno golo življenje, aaii|>ak tudi se vsoto, ki jo je moral plačevati za docela razpadlo hjšo? Saj so vendar vsi vese mogel preživljati v razpadli kolibi, je svojo dušo že davno zapisal več hudičem naenkrat, ti so pa zato z najnasilnej-šimi sredstvi gonili potnike v njegovo prenočišče. Ampak nikdar nihče se ni vrnil od Selivana. In sicer se jc vršil« vsa čarovnija na ta-le način: Gozdni besi so se dogovorili s hišnimi škrati in povzročali na noč i/nenadne sne/ne viharje in snežne vrtince, ki so vsakega |>otniku prestrašili in zmešali, dn sj j(. brž |>oiskal zavetišča pred razbrzdanimi vremenskimi silami, nc da bi dolgo premišljal, kje. V tem jc jw že tudi Selivan uganjal zvijače: na okno je bil |x>-stavil luč, ki je zvabljala trgovce s težkimi mošnjami, plemiče s tajnimi predali v skrinjicah in jiope v kučmah z loputami. v katerih so bili vse naokrog všiti bankovci. Vsi so se ujelf v past. Izhoda pa skozi Seliva nova vrata ni bilo več za nobenega potnika, kakor hitro je bil prestopil prag. Kje pa jih je Selivan skrival — o tem ni nihče nič vedel. Kadar je prišel ded llja v svoji povesti tako daleč, jc samo z roko zamahnil po zraku in dejal s povdarkom: »Sova leti, sokol plove — nič ni videti: saino vihar in snežni metež in ... mamica noč — tako se dcla.c Da bi sc v dedovili očeh ne ponižal, sem se naredil, kakor da bi razumel, kaj se pravi »sova leti, sokol plava«: v resnici sem pa razumel samo to, da mora biti Selivan nekak strah, ki ga ni bilo varno srečati ... Bog ob varuj preovedali o njem isto kakor ded llja, besedo za besedo. Vsi so imeli Selivana za groznega strahu, in mi strogo prepovedali, kakor je bil to storil tudi ded llja, da bi »doma v veliki hiši« govoril o Selivanu. Na mlinarjev nasvet sem ubogal to prepoved. »Kakšno vrednost ima zate, da je tu?« ga je zbadljivo vprašala. Ljubosumno se je oklepala Rillijevega spomina, zdaj pa je svoji jezi dala duška. »On se tebe boji, proč teče od tebe, nikdar ne izgovori besede, kadar si tu. Zdaj se igra z Doris, in če sem jaz zraven, nekoliko govori in se smeje. Tisti trenutek pa, ko prideš ti domov, teče proč in se skrije. In vendar si prav ti edini, ki ga hočeš obdržati.« Hazlett je skomignil z rameni, zdaj mu ni ostal noben izgovor več. Njuna pogleda sta se srečala. Njegovo srce je bilo prepolno, da bi se mogel razgovoriti. Nazadnje je spoznal, da ona prav tako kakor tudi on nekaj ljubi, da oba po nečem hrepenita, kar ni več na zemlji. Šel je na delo, neutolažljiv. Mala Doris je tekla za njim. »Poljubi me, atek,« je klicala. Objel jo je. V španskem bezgu se je zgenilo. Haz.lett se je ozrl v grmovje in videl, da se mali Charley skriva v njeni in ju opazuje. Hazlett je gledal njegov obrazek. V njegovih velikih sivih očeh je bil zopet tisti plahi, proseči pogled, ki ga je videl prvi dan v sirotišču. Ko je šel na delo, mu je bilo težko pri srcu. Izgubil je boj, ki ga je bil, da bi rešil Billija. Takrat se je boril z vsem srcem. Za to novo borbo pa mu ni ostalo moči. Alice ima prav. Od vsega začetka je vedela, da ne bo dosegel svojega sna, da je vse zastonj. In zdaj je to razumel tudi sam. Dočim je brskal po svojem delu v pisarni, je njegov duh bil odsoten. Brezupno se je spominjal na boj, ki ga je bil in izgubil — da, izgubil. Charlija si ni pridobil in si ga ne bo nikoli. Podzavestno je lo spoznal že pred tedni, pa vendar ni popustil. Zakaj? Ker je hotel dečka — tega dečka! Ne na mestu Billija, ampak zaradi njega samega ... »Kaj pomaga?« je mrmral zopet in zopet. Da, Alice je vedela, da vse to nima smisla. Prisiljeno je dovolila, da bi šel po dečka. Ves čas pa se je njeno srce oklepalo Billijeveg« spomina. Ni hotela, da bi kdo zavzel mesto njenega umrlega ljubljenca. »Poslal ga bom nazaj,« je mrmral Hazlett sam pri sebi. »Da, najbolje je, da ga pošljem nazaj.« Telefoniral je Alici. »Oh, Bob!« je trepetal njen glas. To je bilo vse, kar je rekla. Pisal je pismo v sirotišče in ga spraivil v žep. Vzdihnil je. »Tako, to je pri kraju,« je mrmral in čudna osamljenost ga je obdala. Šel je domov, bolj truden od obupa kakor od dela. Že od daleč je zagledal Doris. Tekel je k mali deklici in jo vzel v naročje. »Doris!« je nožno zaklical. »Moja mala deklica — moja!« Radostno je skakalo okoli njega. »Atek, moj atek!« je klicala. Hazlett je čutil, da nekaj močno vleče za njegovo suknjo. Ozrl se je dol: dve mali ročici sta objemali njegovo nogo. V Charlyjevem obrazu je videl slrah za izgubo — tisti bežeč, plah, proseč pogled, ki se mu je zaril tako globoko v srce, ko ga je prvikrat videl tam v sirotišču; boječ, poln strahu in vendar pro-s;eč za ljubezen. Tuj, izzivajoč droben glasek je šinil k njemu: »To je moj atek — ni tvoj atek — to je moj atek.« Hazlett se je od sreče skoraj opotekel. Potem pa je zaklical drugi glasek, obotavljajoče, negotovo: »Ne — ne vem — morala bom vprašati —« Ozrl se je od malčkov in videl Alico. ki se je spustila k Charliju, ga dvignila v svoje naročje in ga strastno pritisnila k sebi: »Tvoj atek, da, tvoj atek je to, ti moj mali, dobri, zlati — pa tudi Dorisin atek je lo. Prišel si k nam, da boš...« In ni mogla naprej. Hazlett je videl, kako je dečkov mali obrazek zažarel, kako so njegove velike oči zagorele, dočim se je med jokom in smehljanjem lesno oklepni Alice. »...ne na RiliIjeveni mestu, ampak na svojem lastnem,« je končal, česar ni mogla Alice. VI. Toboljakov: Konj Droben, vztrajen dež je oznanjal jesen, mlake so zmrznile ponoči, in Ivan Kočanov je sklenil zopet oditi v mesto, da bi zaslužil pozimi kot izvošček. Poljska dela so bila itak končana. >Letos boni vzel rjavca s seboj,« je rekel domačim. »Saj mu ni več treba vlačiti hrane. A poprej ga moramo navaditi novega posla. Učiti se mora.« >Kaj praviš? Kaj bi se učil? Saj je že vajen vprege,« se je oglasil oče na peči. »Mestnega ropota se mora navaditi. Drugače se bo v mestu preplašil prvega tramvaja. Zdivjal bo in me vrgel s sani s potnikom vred. c »Nič se ne boj. Saj ne vozi tramvaj tako pogosto. Prav malokdaj sem ga srečal, ko sem bil za izvoščka ...« »No, veste, oče, to je bilo še leta 20., a zdaj je vse drugače. Vi ne veste, kaj se godi v mestu. Povsod so tramvaji, avtomobili, avtobusi. In ljudje se kar gnetejo po hodnikih. Prave tolpe ljudi hodijo sem in tja.« V nedeljo, ko imajo na kmetih več časa. so pričeli vsi domači učiti konja. Ivan mu je navsezgodaj s trakovi okinčal rep in grivo, mu s slamo odrgnil trebuh in ga vpregel v voz, kamor so nanosile ženske vsakovrstno ropotijo: stare žimnice, stole, mize in slično. »Ali so že prišli tramvaji?« je vprašal Ivan, ko je prišel iz hleva domov. »Tramvaji so že tu. Oblačijo se,« so mu odgovorile podrecane ženske s kravjimi zvonci v rokah. >2e prav. Ve boste torej korakale poleg konja pa zvonile. No, poskusite, da bom videl, ali bo dosti ropota!« Dzzin, dzin, dzin!« so zarožljale ženske s kravjimi zvonci. Deček s pastirsko piščalko je vstopil v izbo in se predstavil gospodarju: »Stric Ivan, jaz sem avtomobil.« »Koliko pa vas je? Kje so ostali?« »Nas je dvanajst. Vsi drugi avtomobili so zunaj na dvorišču. Slepo miš igrajo.« Ivan je stopil ven: »No, fantje, le glejte, da boste prav pošteno razsajali. Saj veste, da potrebujemo dosti ropota. Prav pekel mi morate narediti!« »Nič se ne bojte, stric Ivan,« so zavpili dečki in zapiskali v piščalke: Du-du-du-du-du! Ivan je stopil k rjavcu, ki je plašno buljil, ter mu nenadno divje zavpil naravnost v uho: »A! A!« Konjiček je brcnil in Ivanu skoraj iztrgal vajeti iz rok: ^ »Saj pravim, da ni nič vajen avtobusov. Se vedno se plaši,« je mrko pripomnil Ivan. »No, vi, ki ste za občinstvo,-; je nagovori) zbrane sosede. »Ne sinete mi stati kakor lipovi logovi. Letati morate po cesti neprenehoma naprej in nazaj, ves čas morate klepetati. Saj veste, kako postopajo ljudje v mestu.r Ivan si je tesno zapel pas, nataknil rokavice. stopil v sani in ovil vajeti okoli pesti. »No, pa začnimo v božjem imenu! Ve, ženske, ki ste za električno železnico, postavite se v bojno črto! Tulite, vpijte, da vas bodo ušesa bolela.« Rjaveč je plašno strigel z ušesi in peketal s kopitom. »Ena — dve — tri!« je zacvilil Ivan. »Du-du-du! Dzin-dzin-dzin! Du-du! Du! Dzin-dzin! Du-du! Dzin! Du«! Jate preplašenih kavk so se dvignile nad podivjano vasjo. Vsi psi so zatulili in zalajali v domnevi, da kje gori. Ubogi rjaveč je letal sem in tja kakor volk pred lovci sredi kričanja, piskanja pastirskih rogov, rožljanja kravjih zvoncev in ovilenja otroških piščalk. Vneti kmetje v vlogi mestnega občinstva so ploskali, vpili, bobnali s poleni po plotu. »Tramvaji« in »avtomobili« so neumorno izvajali peklensko godbo: »Du! Dzin! Du-du! Dzin! Du! Dzin!« »Še bolj hrupno!« je delil Ivan povelja. »Vi, ki ste pešci, ^ganite se, no! Kričite! Razgrajajte!« Eno uro pozneje je že tekel vzpenjen, izmučen rjaveč prav mimo domo-v, ne da bi se zmenil za »avtomobile« in »električno železnico«. •»Seveda se bo konj navadil,« je pravil Ivan. »Saj ni neumen. Ce je danes prvič zdrobil samo en stol, bo že sčasoma tudi za mesto dober. Ampak ...« Ivan je obupno pogledal v nebo. »Tudi ta letala /daj krožijo vsak dan v mestu. To je šele nesreča! Kako bomo tu navadili konja letal, tristo zelenih! Hu-udi časi so zdaj. Kaj bodo stari ljudje pravili! Leta 1920 je še bilo tako tiho v mestu kakor na pokopališču, a zdaj imajo notri prav pekel. Hu-udi časi so prišli.« Manfred Kyber: Opičji poglavar Indijsko jutranje nebo se je modrilo nad indijskimi dobravami in potapljalo vsa čudesa življenja v luč mladega dne pod Brahmovim sončnim blagoslovom. s »Zelo moder in jasen je ta svet,« je dejal slon, vstal z ležišča in se postavil na svoje stebraste noge, da bi premišljeval: široko glavo je obrnil proti vzhodu, kajti bil je zelo izkušen in njegova duša je bila tiha in jasna kakor indijsko jutranje nebo. Okrog njega pa ni bilo tiho. Po vejevju dreves je vrvelo glav, nog, rok Ln repov. Opičji zbor si je volil svojega poglavarja. Kjerkoli se zbero opice, si vedno izvolijo poglavarja, kajti brez tega ne bi bilo pravega opičjega teatra, in tega hočejo opice povsodi imeti, v Indiji in po vsem svetu, kjerkoli so prave opice — in teh ni malo. Za poglavarja je vedno izvoljena opica, ki ima največji gobec in najmočnejše zobovje, in taka volitev je, kakor vse volitve po celem svetu, dogodek, ki ga spremljajo zelo živahne okoliščine. Najprej se začne strahovito blebetanje, tako da drug drugega ne razume, kar pri volitvah sploh ni potrebno. Potem se začno grizti, pretepati, se gnesti v klopčiče, dokler se naposled ne za£ne razvozljavati klopčič za klopčičem in iz zadnjega klopčiča, ki se je izgrizel iz vseh drugih klopčičev, ne izide poglavar. Tako je bilo tudi topot, in poglavar mladega dne se je imenoval Kvaražugon. Vsedel se je na najvišji drevesni vrh in kazal zobe, pri čemer so se mu na nosu naredile mnogoštevilne gube, kar je bilo videti skrajno ne-priljudno. Zato je bil pa tudi poglavar. »Zelo hrupna so mnogoštevilna bitja tega sveta,« je rekel slon, mučno in vdano zaprl , velika ušesa in izpremenil položaj svojih ste- ! brastih nog, da bi premišljeval, obračajoč ši- i roko glavo proti vzhodu. 1 »Prevzemam vlado,« je rekel Kvaražugon in še enkrat pokazal zobe. »Vladati se pravi, drugim nalagati omejitve, predvsem torej...« »Nočemo omejitev, hočemo svobodo!« so zatulile opice. »Jezik za zobe!« je rekel Kvaražugon, »za opice ni svobode in za pravo opičjo vlado tudi ne. Vse mora biti omejeno. Omejiti se morate in tudi jaz sem že omejen, ker sem uradno omejen. Zato sem poglavar!« Velik hrup. »Predvsem ni treba, da bi se male opice vedno valjale po materinih rokah in se razvajale. To mehkuži bodoče pokolenje, mi pa potrebujemo stanovitne in pogumne opice, kakor sem jaz.« »Kaj pa ti veš o otroški vzgoji?« so se škrebile opičje matere; »naših malih si ne damo vzeti.« »Pa še veliko vem o otroški vzgoji, kajti sem vlada,« je rekel Kvaražugon; »jaz o vsem nekaj vem, ker vem to uradno. Zato pa sem poglavar!« »Ti o vsem nekaj veš in ne veš prav nič,« je rekla mlada opičja mati in pokazala zobe. »Dalje ,« je rekel Kvaražugon, »naj se mladi ljudje ne praskajo toliko med seboj. To se ne spodobi. Namesto tega naj raje vežbajo noge, tako nam zrase mladina, kakršno potrebujemo. Naša bodočnost je v nogah.« Velik hrup. Praskamo se, če nas srbi,« je kričala mladina. -Saj se ti tudi praskaš.« »To je nekaj drugega,, je rekel Kvaražugon, »če mene srbi, me uradno srbi in če se )az praskam, se praskam uradno. Zato sem pa poglavar!« Pri tem ga je zasrbelo in popraskal se je uradno. »Dalje naj opice brez izjeme ne pohajkujejo okolu, marveč naj pridno zbirajo sadeže. To so naše zaloge za hude čase in to je vladna odredba.« »Žreti hočemo, ne pa zbirati,« so kričale opice. »To bi vam bilo podobno,« je rekel Kvaražugon, »da bi vedno živele samo iz tace v gobec, toda vlada tega ne more dopuščati. Zbirati morate, in kar zberete, morate prinesti meni. Prava opičja vlada spravlja v svojo malho vse sadove, ki jih drugi zberejo.« »Da jih sama požre!« so tulile opice. »Da,« je kričal Kvaražugon, »in če vse sam požrem, žrem uradno. Zato sem poglavai! Veliko, naraščajoče blebetanje vseh opič- ! jakov in opic. Razumela se ni več nobena i beseda. Zdajci je blebetanje utihnilo. Iz gošče je stopila v odlično progastem krznenem oblačilu in z zelo razsrjenim obra- j zom tigra — gospa Šapobrsk. Vse se je kar i najhitreje poskrilo više na drevesa, kajti tiger j je za ljudi, ki niso tigrovske baže, zelo nepri- j jetna druščina. »Kakšen ostuden hrup pa je to?« je pihala gospa Šapobrskova, »moji sladki otročički Ša-pobrski, zaradi vašega bedastega blebetanja ne ! morejo spati.« »Pri nas moramo veliko blebetati, ker imamo vlado in poglavarja,« je povedala majhna : opica, še čisto nedolžna stvarca. »Kje pa je vaš poglavar?« je vprašala gospa Šapobrskova in sumljivo udarila s šapo i po drevesnem deblu. »Poglavar, poglavar!« so v strahu klicale opice in iskaje tekale sem in tja, »poglavar naj nas brani in se pogovori z gospo Šapo-brskovo. Kje je poglavar?« A poglavarja ni bilo več. Slednjič so iztaknili v drevesnem duplu zadnje krepelo, ki je samotno in preplašeno molelo ven. Za to uradno krepelo so potegnili Kvaražugona iz luknje in ga postavili na nje- gove drgetajoče ude. Stremil je zopet nazaj t luknjo in na vso moč veslal z rokami in nogami, a druge opice so ga dobro dVžale. »Ali si ti opičji poglavar?« je vprašala gospa Šapobrskov,a in si na zelo neprijeten način lizala gobec. Kvaražugon je vzdignil eno roko in eno nogo v prisego. »Nikdar nisem bil poglavar, nikdar,« je zatrjeval. »Kako pa naj bi bil poglavar? Veliko preslab sem in prebolehen. Moje meso tudi ni zdravo, čisto kumrn sem. Da, še moja koža ni nič prida, ker so prišli vanjo molji. Ne, zaradi mene se vam trud v resnici ne izplača. Naj-zadnja in najklavrnejša opica sem izmed vseh opic. Saj ste videli, kako so me potegnili iz drevesne luknje, v katero sem bil padel od slabosti, od same -slabosti.« »Ali nisi pravkar govoril o otroški vzgo-ji? Ali nisi ravnokar rekel, da si stanoviten in pogumen?« je vprašala gospa Šapobrskova. »Kako neki? Ničesar ne razumem o otroški vzgoji. Nikdar nisem o tem kaj razumel,« je rekel Kvaražugon in drgetal z rokami in nogami. »Jaz da bi bil pogumen? Oh, ti ljubi Bog . .. « Kvaražugon je pretresljivo tarnal. »Ali nisi pravkar govoril o srbenju in praskanju mladine?« je vprašala gospa Šapobrskova in nevarno renčala. Kvaražugon jc začel hitro prisegati z roko in nogo: • Nikdar, nikdar,« je zatrjeval, »vesel sem, če me samega ne srbi.« s »Pa hotel si pobasati sadove, ki so jih drugi nabrali,« je menila gospa Šapobrskova, »tak si vendarle poglavar.« Desna roka in desna noga sla dobili kar Vidov ples. »Pri templju v Bcnaresu in pri koži mojih očetov prisegam z rokami in nogami, da nisem nikdar govoril takih stvari. Le kako naj bi? Oh, jaz uboga, slabotna stvar. Samo kaj takega ne verjamete o meni, ljuba gospa Šapobrskova!« »Jaz zate nisem nikaka ljuba gospa Šapobrskova, neumna opica,« je dejala tigra, »iz-tepla ti bom bolhe iz kožuha. Gospa Šapobrskova je bila dama. Mučno je, kaj takega reči, ampak resnica je, da je rabila le izraze. Iz globine džungle se je liho oglasilo tožeče, jokajoče mijavkanje, večglasno, »Sveta nebesa,, je dejala Šapobrskova, »moji sladki otročički, mali Šapobrski, ki ste jih bili prebudili, jočejo za menoj. Lačni so. Domov moram. A pošljem vam svojega moža, kadar pride z lova. On naj celo stvar preišče. Vam bo že dal, opičja banda!« Šapobrskova je izginila v gošči, in kmalu nato so ležali mali Šapobrski v maternih šapah, pili z blaženo zaprtimi očmi in predli glasno in radostno. Opice so sklenile, kar je zelo umljivo, da raje ne čakajo napovedanega prihoda gospoda Šapobrska. Komaj jc bila gospa Šapobrsk izginila, ko se je začel divji beg, v katerem je gomazclo glav, rok, nog in repov — in prvi in pred vsemi drugimi je bežal Kvaražugon, kajti je bežal uradno. Zato je pa bil poglavar. Po vejevju je zavladala tišina. Indijsko jutranje nebo se je modrikalo nad indijskimi dobravami in potapljalo vsa čudesa življenja v luč mladega dne pod Brahmovim sončnim blagoslovom. »Zelo moder in zelo svetal je ta svet,« je rekel slon in premaknil svoje stebraste noge, da bi premišljeval, obračajoč glavo proti vzhodu, »toda zelo nemodre in zelo hrupne so mnogotere stvari. Zelo nernodro in zelo hrupno je posebno opičje gledišče na tej zemlji, najnemodrejši in najhrupnejši so pa opičji poglavarji.« dokler se ni slednjič pripetil posebno strašen slučaj, da sem sani zaišei v Selivanove kremplje. 6. Ko je prišla zima in so v hiši namestili dvojna okna. se nisem mogel več tako pogosto shajati z dedom Iljo in drugimi kmeti kukor preje. Mene so varovali pred zimskim mrazom, oni pa so nadaljevali svoja dela tudi v zmrzali, pri čemer se je enemu izmed njih pripetilo nekaj neprijetnega, kar je znova obrnilo pozornost na Selivana. V začetku zime je bil odšel Iljin nečak, kmet Nikolaj, v Kromy, da bi tam praznoval svoj god, pa se ni povrnil; čez štirinajst dni pa so ga našli ob robu Seliva novega gozda. Nikolaj je sedel na štoru, brada mu je počivala na palici; očividno si je bil hotel tu od velike utrujenosti odpočiti, in pri tem ni ojiazil, kako ga je zametel sneg, da mu je gledalo iz snega samo še nekaj trupa in glava. Nos in lica so mu potem objedle lisice. Nikolaj je bil očividno zašel s poti, se utrudil in zmrznil; vsi so pa vedeli, da se to ni zgodilo kar tako in vsekakor nc brez Selivanovih čarovnij. Meni so pripovedovala o tem dekleta, ki smo jih imeli zelo veliko v hiši, in so bile po imenu skoraj vse Anuške. Tu je bila Anuška Velika, Anuška Mala. kozava Anuška in debela Anuška in slednjič še ena Anuška »Novičarka«. Ta je bila pri nas nekak reporter in podilistka.r. Bila je živahne in vedre narave. Samo dve dekleti se ni?4a imenovali Anuška — Neonila in Nastja, ki sta zavzemali nekak poseben položaj, ker sta bili prejeli v takratnem orlovskem modnem magazinu madame Mo-rozove jjosebno vz-gojo. Razen tega so bile v hiši še tri tekačice — Oska, Moško in Roška Krst no ime ene jc bilo Matrjona, druge Raisa, kako se je v resnici imenovala Oska, ne vem več. Moška. Oska in Roška so bile še v otroških letih in so zato z njimi vsi zelo oholo ravnali. Hodile so bose in niso imele pravice, da bi sedele na stoleh, marveč so morale ždeti »podaj na pručionh. Njihovo delo je bilo jioni-žujoče; morale so n. pr. pomivati lonce, nosti ren medenice, voditi na izprehod male hišne psičke, brž so morale skočiti v vas po pomožno kuhinjsko osebje itd. Dandanes po vlasteiinskih dvorcih nimajo več toliko jioslov, v mojem času se jim je pa to zdelo potrebno. Vse naše dekle in deklice so vedele seve veliko povedati o strašnem Selivanu, ki je v bližini njegove hiše zmrznil kmet Nikolaj, la ob tej priliki so /.vlekle nu dan tudi vse prejšnje Selivanove hudobije, o katerih preje še nisem bil slišal. Sedaj se je tudi Zvedelo, da je kočijaž Konstantin, ko je šel nekoč po goveje meso v mesto, nazaj grede slišni, kako je iz Selivanove kolibe prihajalo žalostno ječanje in pa besede: Mjh, ročica boli! oh, prstek reže!« Anuška Velika je pojasnila, da je Selivan v snežnem inetežu zvabil v svojo hišo velike gosposke sani s celo plemiško družino ter je potem plemičevim otrokom počasi rezal prstke, drugega za drugim. To nezaslišano barbarstvo me je navdalo z neznano grozo. Kmalu nato se je pripetilo čevljarju Ivanu še nekaj strašilej-šega, kar se je zdelo obenem popolnoma neuni-Ijivo. Nekega dne. ko so ga bili poslali po razne čevljarske pbtrebščine v mesto ter se je zakasnil in vračal proti domu šele o mraku, je nastala majhna snežna vihra — to pa jc bilo, kakor znano, največje veselje za Selivana. Potem se je pa takoj odpravil na piano, du bi se skupaj s coprnico, gozdnimi besi in hišnimi šikrati vrtil v viharju po zraku. To je čevljar dobro vedel, se pazil, a ne dovolj. Selivan je nuenkrat stal pred njegovim nosom in 11111 zaprl pot... Konj se je ustavil. A čevljar je imel srečo, da jc bil že po naravi zelo smel in iznajdljiv. Po prijateljsko je stopil proti Selivanu in mu rekel: »Bog daj srečo!« a v tistem trenutku gu je skozi rokav sunil s svojim najdaljšim in najostrejšim šilom naravnost v trebuh. Kajti to je edino mesto, kjer moreš čurovniškega mojstra smrtno zadeti; Selivan pa se jc v trenutku izpremenil v kažipot. Ostro hodilo se je tako globoko za-pičilo v kol, da jc v njem obtičalo in ga čevljar ni mogel več izvleči: moral se je ločiti od svojega orodja, ki ga je vendar tako nujno potreboval. Ta zadnji slučaj je bil kakor pravcati za-smeh poštenih ljudi in jc vsem jasno dokazoval, da Selivan dejansko ni bil samo velik hudobnež in zvit čarovnik, marveč tudi predrznež, ki ni zaslužil več najmanjšega priza na sanja, /ato so sklenili, da sa nuučc kozjih molitvic; ampak Se- livan tudi ni bil padel na glavo ter se je vedno češče zatekal k zvijači, da se je izpreminjal, to se pravi, da se je v najmanjši nevarnosti in celo jjri vsakem srečanju pred tvojimi očmi iz-prevrgel v vsakovrstne žive ali nežive stvari. Seveda je res, tla je moral zaradi splošnega ogorčenja proti sebi pri vsej svoji • spretnosti vendarle marsikaj hudega okusiti; a iztrebiti ga nikakor ni bilo mogoče in boj proti njemu je zavzel včasih celo nekam smešne oblike, kar je vse še najbolj žalilo in jezilo. Tako so našli ljudje 11. pr. čevljarjevo šilo v pravem kažipot-nem kolu. Nekateri so ga skušali celo izdreti, a šilo se je pri tem odlomilo in so prinesli čevljarju samo ročaj. Selivan pa je tudi po tem dogodku hodil po gozdu, kakor da bi ga ne bil nikdar kdo sunil z bodilom, in se tako pristno izpremenil v divjega mrjasca, da je s takim tekom žulil želod, kakor da bi bila to njegova najljubša jed. Še večkrat se je v podobi rdečega petelinu pognal na svojo črno, razcefrauo streho in. kričal tamkaj svoj »kikeriki!« A vsi so vedeli, du mu pri tem ni za petje, unipuk da je hodil le oprezovat, če se ne pelje kdo, zaradi katerega bi se i/plačalo, nahujskati gozdnega besa in hišnega škrata, da bi ra.zpihala pošteno vihro in bo mogel onega popotnika do smrti razmr-cvariti. Z eno besedo: ljudje iz sosedstva so njegove zvijače tako dobro ugenili, da lopovu nikdar niso zašli v mreže in da so se Selivanu zu njegove zvijače celo pošteno maščevali. Ko se je bil nekega dne zopet izpremenil v mrjasca, sc je naključil na kovača Savelija, ki se je peš vračal /. neke svutbe v Kromyju. Možu sta se spopadla in zmagal je kovač za kar se je imel zahvaliti izredno močni gorjači. ki jo je bil imel takrat s seboj. Cairovnik je storil, kakor da mu kovač še na mislih ni, krulil jc naglas in mlaskaje žrl želod; kovač je pa v svojo bistro pametjo spregledal njegov načrt, ki je bil pač tak, da bi pustil kovača mimo, nato l)i ga pa od zadaj napadel, vrgel na tla in ga namesto želoda jjohrustal. Zato sc je odločil, d« bo čarovnika prehitel: zavihtel je gorjačo visoko nad glavo in treščil mrjasca s tako silo po rilcu, da je žalostno zacvilil, padel in ni več vstal. Ko jo je pa kovač nato hitro ucvrl proti domu, jc bil zavzel Selivan že /.ooet svojo pra- vo podobo in še dolgo gledal za n jim s svojih malih stopnic — očividno /opet snujoč proti njemu izredno sovražne nakane. Kovača se je pa zaradi tega groznega srečanja lotila celo treslica, ki se je je rešil samo na ta način, da je stresel kininov prašek, ki so mu ga bili poslali, da bi ga užil proti mrzlici, v vse vetrove skozi okno. Kovač, je užival sloves zelo razumnega človeka, zato je tudi vedel, da kinin in vsa druga lekarniška sredstva nič ne opravijo proti mrzlici. Zato je pač potrpel, ovil nit iz liodniškega platna okrog male vrečice in vrgel oboje na gnoj, da bi šegnilo. S tem je bilo vse opravl jeno, kajti kakor hitro bosta segnila vrečica in nit, je moralo biti konec tudi Selivanove čarovni-ške moči. In lako se je tudi zgodilo. Selivan po tem dogodku ni nikdar več zavzel pujsove podobe, vsaj srečal ga poslej ni nikdo več v tej nečedni obstretd. Še več uspehov so dosegli ljudje proti Se-livanovim nakanam, kadar se je izpremenil v rdečega petelina; tedaj je nastopil proti njemu škilavi mlinarjev likipec Savka, zelo vratolomen fant, ki se je lotil stvari dosti previdneje in spretneje kakor vsi drugi. Ko so ga nekoč ob začetku sejma poslali v mesto, je moral jahati zelo lenega in trmastega konja. Ker je poznal muhe svojega konja, je vzel Savka skrivoma, s seboj dobršno brezovo |x»leno, s katerim je namenil dati lakot, nicam svojega klavrnega Bucefala primeren spomin. Nekaj tega dela je bil že opravil in učinkoval n« značaj svojega konja v toliko, da je ta izgubi) potrpljenje i.11 začel nekoliko poplesovati. Sel ivan gotovo ni bil pričakoval, da je bil Savka tako dobro oborožen, kajti skočil je ravno v trenutku, ko je oni jezdil mimo, v podobi pelelina na strešno sleme, se začel sukati, na vse strani ogledovati in peti svoj »kikeriki«. _____ (Dalje prih. nedeljo.) L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprehajalnih palir Popravila točno in solidno Se o kmetskih dolgovih Gospod urednik, lepo Vas prosim, da blagovolite objaviti nekaj misli iz posavskih Pišec o razdolžitvi kmetov. Že par mesecev se premleva po časopisju, raznih anketah in glavah, kako in kdo naj zadolžene kmete izvleče iz dolgov. Na znani anketi, ki se je pred kratkim vršila v Ljubljani, je stavil nekdo predlog, da naj pomagajo zadolženim kmetom plačati njih dolgove oni kmetje in kmetiči, ki so si skozi več let težko prihranili kakšne pare in jih vložili v kmelske hranilnice. To pa zato, ker se je kupna moč denarja zvišala brez prizadevanja enih in drugih. Pridni varčevalci so si radi tega veliko na boljš?m, kakor pa oni, ki tičijo v dolgeh. Torej po tem predlogu naj tisti, ki je skoparil, varčeval na vseh koncih in krajih, pil vodo in vino prodajal, se kopal v domačem vaškem potoku in namesto mesa jedel v pičli meri koruzni kruh, si pritegoval pas okoli hlač do najzadnje luknje, pomaga plačati dolgove onim kmetom, ki so ves čas po vojni živeli brezskrbno in razsipno, hodili v brezdelju po raznih veselicah in toplicah, si posojevali dostikrat denar v razne strankarske agitacije in svoji kmetski grudi obračali hrbet. Poleg vsega tega so se pa tolažili: Ej, saj bomo drugo leto zopet vino in živino drago prodajali in dolgove tega leta z lahkoto poplačali, medtem ko so oni pridni in varčni delali in varčevali do skrajnosti in se pripravljali na morebitnih sedem suhih let. Usodni čas je prišel in našel eno skupino kmetov pripravljeno in drugo skupino s svetiljkami brez olja, po vzorcu svetopisemskih devic. Kupna moč denarja, da se je tem »zgaranim šparovcetn zvišala nehote in nevedno. Kjo pa? Pri davkih ne, v trgovini tudi ne in na Bodnijj in pri vzdrževanju vsakojakega gospodarskega orodja tudi ne. Od kmeta-zadolženca pa za bagatelno ceno tudi ne more kupovati teleta, krav, juncev, volov in vina, ';or ima vse take stvari sam za bagatelno ceno na prodaj. Vzeti s silo varčnežem in dati onim, ki so dolžni, ne odobrava noben pošten in pameten dolžnik. Zalo se bo vsak sam trudil, da bo svoj dolg po malem odplačal, ne da bi svojega soseda in kmetskega sotrpina, ki je varčeval, spravljal v škodo. Kmetsko ljudstvo je res ponekod dolžno, a prezndolženo ni. Večina dolžnikov, in sicer najmanj 90 odstotkov, bo našla sama izhod ta razdoliitev brez vsakega moledovanja po tuji pomoči. Po tuji odpomoči kričijo nekateri prezadol-ženci, ki so čisto po lastni krivdi zašli v strahovite lolgove. Špekulirali 60 z vsem mogočim in dostikrat tudi s politiko v nekdanjih čnsih strankarstva. Najdejo se taki, ki so svoječasno »dezertirali s svo-!e očetovske grude drugam in se celo zanašali, da jodo postali visoki gospodje. Kredit so imeli in so Stanje Narorlne banke Po najnovejšem stanju Narodne banke z dne 81, avgusta so bile v primeri s stanjem dne 22. avgusta zabeležene tele najvažnejše izpremembe: Med aktivi se je podlaga povečala za 85.06 milijonov na 2000.8 milij. Din. Ta dvig je pripisovati izključno povečanju deviznega zaklada, ki je narastel za 37.2 na 243.4 milij., dočim so valute celo padle za 1.0 na 0.5 milij. Din. To pomeni, da se je moral naš izvoz izboljšati in da je dotok postal večji. Tudi devize izven podlage so narasle za 2.0 na 82.7 milij. Din. Posebno pa je narastel kovani denar v blagajni Narodne banke, ker se je radi manjše absorbcijske možnosti najbrže začel vračali v blagajne. Eskont je narastel za 24.15 na 20604 milij., lombard pa za 0.5 nn 356.1 milij. Din. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.2 na 1808.7 milij. radi izdanih obresti za plasirane blagajniške bone. Med pasivi jeobtok bankovcev narastel radi potreb gospodarstva za 89.95 na 4830.3 milij. Nin. Nadalje so obveznosti po vidu narasle za majhno vsoto 3.9 na 715.8 milij. Državne terjatve so padle za 3.7 nn 4.9 milij., žnroračuni pa celo za 48.9 na 402.6, dočim so se računi državnih gospodarskih podjetij povečali za 56.5 na 308.3 milij. Din. Obveznosti z rokom so narasle za 28.8 milij. na 1428.15 milij. Skupno znaša oblok z obveznostmi po vidu 5552.1 milij., kar pomeni v primeri s prejšnjim izkazom povečanje za 93.3 milij. Zaradi tega je skupno kritje narnstlo od 36.11 na 36.14, dočim je samo zlato kritje radi neizpremenjene višine zlatega zaklada bilo nižje: 31.75% r primeri s 32.29% v prejšnjem izkazu. Preskrba s semenskim žitom Pred nekaj leti je oblastni odbor razdelil po znižani ceni večjo množino semenske pšenice in rži s semenogojske postaje v Beltincih v Slovenski krajini. Kmetovalci, ki so se poslužili te lepe prilike, da se preskrbe s prvovrstnim semenom, so znova spoznali, da zavisi pridelek v glavnem od kakovosti semena. V ljubljanski okolici se je prav posebno izkazala beltinska pšenica, ki ji pa pravijo danes že. kratkomalo prekmurska pšenica. To Ime ji bo brezdvomno tudi ostalo. Rž pa se je v naših klimatičnih razmerah obnesla nekoliko slabše, tako da so jo popolnoma opustili. Prekmurska pšenica z beltinske semenogojske se zadolžili. Ko pa ni bilo s častnimi naslovi in zaslužki nič, so pa spoznali, da so zabredli. To naj bo za zgled in pouk drugim, da kmet naj bo kmet v pravem pomenu besede in naj ne špekulira z raznimi nevarnimi kupčijami in drugimi podobnimi stvarmi, ki kmetu le redkokdaj prinesejo kake koristi. S samim popravljanjem kmetskega orodja, plačevanjem davkov in služinčadi, romanjem v enem dnevu na kako božjo pot, tridnevnem oddihu na pr. v Čateškili toplicah, se noben kmetovalec ni mogel preveč zadolžiti. Tisti kmetovalci, ki danes dolgujejo po več stotisoč dinarjev ali pa na pr. tudi več deset tisoč, so gotovo hodili po slran-potih izven okvira slovenskega oratarja. Niso vredni, da posedujejo zemljo, katero sovražijo iz dna srca, sicer je ne bi bili tako daleč zadolžili. Za greh se naj sami pokorijo in ne steza jo rok po tujih, težko prihranjenih beličih. Tega naziranja se morajo navzeti vsi merodajni faktorji v državi in tudi na najvišjih mestih, kjer padajo vse odločitve, če bi šlo tako daleč, da bi se enim od jemal v skromnosti prihranjen denar, potem naj bi šlo še tako daleč, da se prisilni odvzem izvrši na vsem in tudi zemlji, če bi imel sosed A dve kravi, a sosed B nobene, hajd k sosedu po eno I Kdor ima 15 oralov zemlje in drugi nobenega, po njem in 5 oralov se odpiše! Kdor nima vina, alo, v gorice ponj v hrame, ki so napolnjeni z dobro kapljico. Niti do najmanjšega odvzet-ja prištedenega denarja ne sme priti in naj gre nn glasovanje, saj je vlagateljev po številu polovico več kakor pa dolžnikov, a državljani smo vendar vsi enaki. Tiste pa. ki naglašajo po anketah in časopisih take in enake prisilne odvzeme, je treba resno posvariti, da naj takoj o tem načinu razdolžitve popolnoma umolknejo, ker s tem begajo varčne podeželske ljudi, ki so sicer že zadostfsami v strahu za svoj denar, ki ga imajo pri kriielskib hranilnicah vloženega. Prisilnega odvzema denarja ne bo iu vsak si bo moral svoj dolg sam plačati, kakor bo vedel in znal. Če je bilo kdaj, je danes še tem bolj na mestu geslo, ki pravi: Varčuj in pametno gospodari in imej vse svoje v čisli, a tujega lačen ne hodi! Na koncu se izjavlja trdna in resna odločitev vseh resnih in varčnih kmetovalcev, da si bodo vse svoje dolgove popolnoma sami čimprej poplačali in 7. upniki čisto sami uredili brez vsakršne tuje pomoči, samo naj se zavzamejo merodajni krogi, da ho kmet lahko svoje vino in iivino po približno pravi ceni vnovčil iu si lahko svoje potrebščine nabavil po ceni. ki je v sorazmerju s prodajo pridelkov V tem bo rešitev po|>olna brez vseh anket in časopisnih debat. Pišečan. postaje se je obnesla prav posebno dobro v letošnjem letu. namreč v primeri z domačo pšenico. Dočim je domačo prav hudo napadla rja. je prekmurska ostala skoro nedotaknjena. V primeri z domačo ima tudi dosli močnejšo slamo, kar pa pri krmljenju ni v škodo, ker se pri mlacvj nn mlatilnico slama dobro prebije. Sploh raste prekmurskn pšenica v nnših vegetacijskih razmerah mnogo bujne-jo ko1 domača. Edino, kar je treba imeti pri prekmurski pšenici pred očmi, je to, da v hudi zimi prekmurska pšenica pri nas rada pozebe. pn jo je treba zato posejati nekoliko gosteje. Zelo dobro se je izkazala tudi zgodnja setev, ki je pa pri nas itak v navadi. Iz vsega tega je razvidno, da ni nič čudno, da žele vsi,kmetje prej ali slej imeti samo prekmursko pšenico. V kolikor je to mogoče, so si jo oskrbeli že medsebojno, to je, posestniki, ki so jo dobili pred Icli, jo sedaj odstopajo onim, ki je še nimajo. Toda to bi trajalo še nekaj let, prodno bi jo na la način inogli dobiti vsi, ker io mnogi oddajajo tudi svojim prijateljem v soseščini, ki se ravno-tako zanimajo za prekmursko pšenico. Podobno, kakor je svoječasno storil oblastni odbor, bo storila letos tudi banska uprava, ki bo v najkrajšem času razdelila nekaj semenske pšenice in rži s semenogojske postaje v Beltincih, v kateri namen je dobila, kakor smo informirani, od ministrstva za kmetijstvo sto tisoč dinarjev podpore. Seme je selekcionirano in ga bodo kmetovalci dobili pod istimi pogoji, kakor svojčas od oblastnega odbora, to je, da bo ob prevzemu podpisal vsak obvezno pismo, da je pripravljen eno četrtino pridelanega semena odstopiti drugim kmetovalcem, in sicer pšenico po 180 Din, rž pa po 150 Din za 100 kilogramov. Razen navedene beltinske pšenice in rži. ki je je omejena množina, bo banska uprava razdelila še nekaj druge prav tako selekcionirane pšenice in rži pod istimi pogoji in po istih cenah. Semensko pšenico in rž bodo razdeljevala okrajna n^.čelstva po gospodih županih, pri katerih naj se vsak, ki se za to zanima, takoj priglasi. Po;asn!!o Lmbti. kretlfne banke Velecenjeni gospod urednik! Z ozirom na Vaš članek v Vašem cenj. listu od 3. septembra t. I. pod naslovom Zaščita bank-, prosimo Vas vljudno, dn blagovolite priobčiti naslednje pojasnilo: Po čL 3 ministrske uredbe, objavljene v Službenem listu dne 26. 5. 1932, ima uprava banke po preteku prvih treh mesecev itd. sestaviti sporazumno s komisarjem obračun glede razpoložljivih likvidnih sredstev in odrediti po višini teh sredstev, vpoštevaje potrebe, navedene v točki 11. tega člena, kvote za izplačevanje vlog v naslednjem tro- mesečju. Z dnem 27. 8. 1932 so pretekli prvi trije meseci. Uprava mora po preteku tega dne zbrati vse podatke pri centrali in pri vseh mnogobrojnih podružnicah glede stanja na dan 27. 8. 1932, ker je me-rodajno stanje s tem dnevom. Naravno je treba za zbranje tega gradiva nekaj dni in šele potem, ko je gradivo zbrano, more uprava sklepati o daljnem postopanju. Uprava je sklicala v to svrho plenarno sejo za 9. septembra 1932 in bo svoje sklepe javila, kakor to določa uredba od 26. 5. 1932. Blagovolite sprejeti izraze odličnega spoštovanja, s katerim beležimo. Ljubljanska kreditna banka. Hmeljarska porodila Na vseh hmeljskih tržiščih je ostal položaj v glavnem neizpremenjen. Pri nekoliko zmernejšem l nakupovanju se cene polagoma še vedno dvigajo. 1 Zaključna tendenca je povsod zelo čvrsta, v Nemčiji nekoliko mirnejša, na Češkoslovaškem pa ve-1 dno bolj živahna in tudi slabše blago že lahko najde kupca. Hmc-ljarji! Tak je torej položaj v resnici in zaenkrat vsak strah, da se bodo cene nenadoma zrušile, neutemeljen. Ne nasedajte razburljivim ve-! stem nnkup.ovalske nadloge, temveč držite se mo-j žato tudi naprej in odločno zahtevajte za svoje blago dnevno ceno, ki je danes pri nas 19—22 Din za | kg. Izpod dnevne cene niti 1 kg dobrega savinjske-I ga hmelja! Nobenega ponujanja, ker to je zaenkrat i edino, kar nam more biti ceno! Kljub včerajšnjemu i mirnejšemu nakupovanju se je tudi pri nas okoli 4 popoldne plačalo za 400 kg res lepega hmelja po 20 Din za kg in 1000 Din napitnine, torej po 22.50 Din za kg. Nekateri pa so medtem že nasedli, začeli nekoliko ponujati in prodali izpod dnevne cene. Savinjčanil Držite se možato in ne ponujajte nikdar in nikomur, ker le na ta način si vzdržite , ceno. Tako delajo letos hmeljarji drugod in tako moramo delati tudi mi in pokazati svetu, da smo možje, res pravi hmeljarji in ne slabotne ženske, ki jih oplaši in spravi iz ravnotežja vsaka sapica. Hmeljarji! Ne gre za to: prodati ali ne. O tem i mora odločati vsak sam po svoji lastni preudarnosti. | Gre le za to, da ne ponujate, ker bi nam to ubilo ceno, in zato, da ne prodajate izpod dnevne cene, ker to preprečuje normalni razvoj cen. Zasledujte hmeljarska poročila v dnevnem časopisju in obve-slite o položaju tudi tovariše ter se vedno odločno in možato držite dnevne cene. Sitnemu nakupoval-cu, ki vas plaši z lažnivimi vestmi. )>a odločno pokažite vrata. Hmeljarji! Ako boste čakali kupca doma, boste dobro prodali, ako pa boste letali za njim in mu ponujali, bosle povzročili polomijo in prodali v bivzcenje. Poslušajte resno svarilo v resnem času ler ne zamudite in zapravite ugodne prilike, ki se hmeljarjem letos nudi. da si vsaj nekoliko opomorejo. (»Slov. hmeljar«.) Položaj v Savinjski dolini (Od našega posebnega poročevalca.) Savinjska dolinn, 3. septembra. Tekom današnjega dne jebila kupčija sicer ne-j koliko mirnejša, vendar se je nakupovalo neprene-i homa ves dan in so cene ostale čvrste. Za lepo bla-' go se je plačevalo 20—21.50 Din za kg in je le kaka ; manjša partija slabšega blaga bila prodana izje-' moma tudi po 19 Din zn kg. Razburljive vesti šte-. vilnih nakupovalcev o padcu cen in zastoju kupčije ! niso dosegle svojega namena. Hmeljarji so bili pra-; vočasno opozorjeni ter niso nasedli in na ta način I s svojo možatostjo vzdržali cene. Kakor kaže položaj na inozemskih tržiščih, bo prihodnji teden zo-I pet živahnejše. * Žalec, 3. sept. tg. V žatskem okolišu se trganje hmelja že končava. Ob koncu tedna bo pobran hmelj že tudi v zadnjih vrtovih. Uspeh je v raznih ■ krajih zelo različen, kakršna je pač lega in barva hmelja. Hmelj je v splošnem zelo dober, vreme je zelo ugodno vplivalo na odpiranje cvetja. Samo. , majhen del hmelja ima slabo barvo, dočim po ve-I liki večini ves hmelj v tukajšnji sekciji kaže tudi ' v barvi popolnoma zadovoljivo sliko, kar se kaže i končno že tudi v živahnem pričakovanju. Vse vesti, ki pravijo drugače, so neresnične. Ob stalnem povpraševanju so se cene tekom teina zvišale za okoli 200 Kč. Danes so se po kakovosti hmelja plačevale cene 650 do 850 Kč. Razpoloženje je bile zcio čvrsto. Povprašuje se tudi po hmelju iz ijta 1931 po cenah 100 do 250 Kč. V uradnih žaiskih signirnlh 1 lopah je bilo do danes overovljenih 31 bal, to je ' 70 stotov po 50 kg bruto letošnjega hmelja. Niirnbcrg, 3. sept. tg. Danes je bilo pripeljanih 70 bal hmelja. Prodaniii je bilo 50 bal, večinoma hallertauskega hmelja, po ceni 105 do 150 mark. Gorski hmelj se je prodajal po ceni 105 do 135 mark, pri čemer je posredovala nemška družba za i prodajo hmelja. Razpoloženje je bilo mirno. Vpisi t trgovinski register. Prodajalne tovarne usnja Josipa Pirich, imetniki Marija Flesoh, roj. Pirich M drug, Ormož; Mahorič Marija, trgovina s sadjem, Poljčane. Potrjena poravnava. Miloš Vintar, trgovec z mešanim blagom, Sp. Bernik, za 50% v 4 trome-sečnih obrokih. — Končani pa sta poravnavi: Bizjak Anton, trgovec z mešanim blagom v širiart-nem ob Paki, in Pozne Feliks, trgovec v Oplotnici Borza Dne 3. septembra 1932. Denar Promet na ljubljanski borzi je bil tudi ta teden slab in je znašal 0.545 milij. Din v primeri s 0 57 0.88, 2.5 in 0.75 milij. Din v prejšnjih tednih Te-' caji ta teden niso stalno izkazovali čvrste tendence kakor prejšnji teden. Iz Belgrada poročajo, da je ta teden začela Narodna banka kupovati devize ]»o 5% višje kot je povprečni borzni tečaj. Izvoznik, ki prodaja devizo banki, bo dobil 5% več pri «/», dočim se mu ostanek '/» računa po borznem tečaju. Glede ponudbo vezanih dinarjev v inozemstvu je omeniti, da se polagoma zmanjšuje, kajti vsota vezanih dinarjev pada radi izvoza pridelkov v Nemčijo, nadalje n. pr. sliv v Anglijo itd. Curih. Pariz 20.2475, London 17.94, Nowyork 516.62, Bruselj 71.575, Milan 26.485. Madrid 41 60, Amsterdam 207. a), Berlin 122.775, Stockholm 92^19 Oslo 89.(Ml, Kopeuhagen 92.50, Sofija 3.73. Pratfa 15.28, Varšava 57.85, Atene 3.19, Carigrad 2 48 Bukarešti: 3.05, Helsingfors 7.Cm. Žitni ti-ji Novi Had. Koruza bač. I(K>—108, bač. okol. Sombor 108-110, ban. 102-104, sr. 108 11(1, okolica Sid 110—U2, otrobi bač. novi v jutavrečah 50 do 52.50, fižol bač. beli novi 2% 90 - 95. Ostalo nespremenjeno. Promet: 89- vagonov. Chieago. Pšenica marec 58.125, maj 61.375, dec. .>3.3/5, koruza marec 31.25. maj 36.50, rž marec. 36.25, maj 30.50. Wiunipeg. Žilo dec. 58.25, jan. 62.875. Jajca Italijanska uvozna carina za jajca in perutnino je stopila s 1. septembrom v veljavo I11 sicer znaSa za Jugoslavijo, Madjarsko in Romunijo za jajca 145 Lit za 100 kg bruto in za perutnino 120 Lit., dočim znaša za vse ostale države 250 Lit. Ker s tem konkurenca, posebno Poljske in Bolgarije zn naše blago v Italiji odpade, se nakupne cene tukaj ljajbrže ne bodo bistveno spremenile. Po našem mnenju bo cena v krajih z blagom boljše kakovosti 55 do 60 Din, v krajih z blagom slabše kakovosti pa 0.50 do 0.55 Din — Sv. Jurij ob iužni žel., 2. sept. 1932. Radio fronrami Siadio-Ljitbtianai Nedelja, 4. septembra: 9.00 Prenos cerkvene glasbe s Kongresnega trga — 9.80 Otvoritev kongresa narodnih noš (prenos s Kongresnega trga) — 10.00 Salouski kvintet — 11.00 Revija narodnih noš (prenos z velesejma) — 11.30 Prenos z drž. strelišča ob priliki razvitja prapora strelskih družin — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.00 Predavanje o razstavi »Sodobna gospodinja«. — 15.30 Slov. narodne (pložče) — 16.15 Slovenski vokalni kvintet — 17.00 Prenos zboru balalajk z velesejma. — 20.00 Violinski koncert gdčne Herme Studeny (Miinchen) — 21.00 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila, nadaljevanje salonskega kvinteta. Ponedeljek, 5. sept.: 12.15 Plošče - 12.45 Dnev ne vesli — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Predavanje o razstavi »Sodobna gospodinja« — 18 (X) Salonski kvintet — 19.00 Po poljski zemlji (E Boje) — 19.30 Dr. Stanko Gogala: Kulturni izvor gospodarstva. — 20.00 Halevy: Židinja, opera, prenos iz Belgrada — 23.00 Poročila. Drutii programi» Ponedeljek, 5. sept.: Zagreb: 16.00 Prenos veslaške tekme iz Belgrada. 20.00 Prenos iz Belgrada. — Milano: 20.30 Orkestralni koncert. 21.20 Komedija. — Barcelona: 21.05 Instrument, koncert. 22.00 Ojieretna glasba. — Stuttgart: 20.00 Richarda Wa-gnerja koncert; igra radio orkester. 21.30 Vesela glasba (plošče). 23.10 Plesna glasba. - Berlin: 21.10 Franz Schubert: oktet F'dur, op. 166. 22.15 Zabavna glasba. 24.00 Odlomek iz operete •Nedeljski otrok«:. — Belgrad: 20.00 Prenos opere (ne-javljene) iz Narod, gledališča ali pa »Aida« na ploščah. Večerni koncert. — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Beromiinster: 20.00 Slavnostni koncert o priliki mednarod. kongresa matematikov. 22.00 Večerni koncert. — Langenberg: 20.35 Indijanska glasba. 22.20 Nočna glasba. — Praga: 21.30 Violinski koncert. 22.20 Bratislava. — Dunaj: 19.00 Don Carlos«, opera. 22.15 Večerni koncert. — Budapešta: 20.45 Griegov koncert. Cigan, glasba. nAnljf&BrA>riSijv oziroma poslovodkinj specer. in mešane stroke za vodstvo poslovalnic na deželi se sprejmejo z novim letom. — V poštev prideio izključno radlMi II 9"ff¥9Sllifi 8Pf IB vojaščine prosi e osebe z večletno prakso in neoporečne preteklosti z dobrimi priporočili. Pismene ponudbe (brez znamke in koleka) kjer naj se ** » ' '' w * navedejo starost, rodbinske razmere, doba zaposlitve pri posamezni tvrdki in naslove kjer se zainore dobiti informacije, naj se pošljejo ———^■CTnun »ui^iiBviujMvtjuaiMiJi-biBgga^^jtep.---na: Konzum. Kongresni trg 2, Ljubljana. Prve ponudbe bodo imele prednost. Če v 14 dneh ni odgovora je ponudba odklonjena •« * —i mu Loma Doone Roman iz Exmoora Deček in deklica. f?o sem se zopet zavedel, so mi bile roke polne trave in mulja. Poleg mene je klečala majhna deklica in mi narahlo trla čelo s kisTičjim lističjem In ga brisala z žepnim robcem. »Oh, kako sem vesela,« je zašepetala tiho, ko sem odprl oči in jo pogledal; »saj se boš odsihmal poskušal poboljšati, kajne?« Nisem bil še slišal tako sladkega glasu, kakor Je bil ta, ki je prihajal iz živordečih ust deklice, ki je klečala poleg- mene in upirala oči vame; tudi tako lepili oči še nisem bil videl: polne usmiljenja in začudenja so napeto strmele vame. Počasi mi je drsal motni pogled po temnem slapu njenih las, ki so ji razpuščeni padali na rušo, kjer se je smehljala kakor zgodnja danica .skoznje prva pomladanska trobentica. Posihmal sem se v vsem svojem viharnem življenju vselej spomnil nanjo, kadarkoli sem videl frobcnlico. Nemara ji je bil všeč moj obraz, četudi je bila 'edaj še premlada, da bi se bila tega zavedala. Sčdel sem in držal še vedno oslve v rokah. Nisem se upal odpreti ust, iz strahu, da je moj robati ktnečld jezik ne bi odvrnil od mene. Ona je pa ploskala z rokami in se vrlela okoli mene, kakor da bi bil njena igrača. »Kako ti je ime?« me je vprašala, kakor da bi bila imela kakšno pravico do tega. »In kako si prišel semkaj, pa kaj so te mokre stvari, ki jih imaš v tej veliki torbi?« »Kar pri miru jih pusti,c sem odvrnil, »to so smrkeži za mojo mater. Toda rad ti jih nekaj dam, ako želiš.« »Oh, kako jih ceniš! Saj so le ribe. Toda kako li noge krvavijo! Moram ti jih obvezati. Pa brez čevljev si in brez nogavic! Ali ti je mati tako siromašna, ubožec?« »Ne,« sem odvrnil nejevoljno, "bogati smo, da bi lahko kupili ves ta veliki travnik, če bi hoteli; tukaj so mi čevlji in nogavice.« »In prav tako so ti mokri kakor noge: ne morem gledati takih nog: dovoli mi, da li jih obrišem, prav narahlo boni to storila.« »Oh, to nič ne de,« 6em odvrnil, »namazal jih bom malo z gosjo mastjo. Toda, kako me gledaš! Še nikoli nisem videl tebi podobne deklice. Ime mi je John Ridd. A kako je tebi?« »Lorna Doone,« je odvrnila tiho, kakor da bi se bila plašila svojega glasu, in je povesila glavo, tako da sem ji videl čelo in trepalnice. »Lorna Doone mi je ime; menila sem, da bi moral '.'i vedeti.« Vstal sem in jo prijel za roko, da bi jo bil prisilil pogledati vame; toda ona se je šo bolj okrenila od mene. Mar se je žo samo spričo svojega imena mlada, nedolžna deklica čutila krivo? Vkljub temu si nisem mogel kaj. da je ne bi bil ljubeznivo gledal, zlasti še, ko je zardela in se pričela jokati, nato pa dolgo, tiho ihteti. »Nikar se ne joči,« sem ji dejal. »Prepričan sem, da nisi storila nič hudega. Vse ribe ti dam in bom za mater nalovil drugih, samo če nisi huda name.« Pričela je viti z nežnimi ročicami in se 5e huje jokati. Ko je medtem upirala svoje objokane oči vame, se nisem mogel premagovati in sem jo poljubil, kajti napolnila mi je srce s tako radostjo, ko da bi bil zagledal pred seboj prvo pomladansko cvetko. Obrisala si je ustnice, stopila nekoliko od mene in si poravnala obleko, tako da je bilo videti, kakor da sem bil preveč predrzen do nje. Čutil sem, dn mi je rdečica zalila lica, pogledal sem v tla in sem bil žalosten. Kako sem se pač upal ko preprost kmečki dečko približati tako žlahtnemu dekletcu. Če tudi ji ni nikakšna oholost odsevala z obraza, vendarle sem sprevidel, da ne bi mogli ne jaz ne moje sestre, pa najsi bi si do smrti prizadevali, postati tako odlične zunanjosti in vedenja, kakor je bila ona. Na sebi je imela krilo iz dragocenega blaga, izbrane barve, preprosto in dostojno hkratu, brez nepotrebnega iišpa. Od vratu do gležnjev je bila kakor namenoma vsa v belem, da so se ji vranje-črni lasje čudovito odražali od snežnobelih gub obleke. Ko je videla, kako jo opazujem, še bolj pa zaradi tega, ker sem jo bil poljubil, se je obrnila sramežljivo proti reki, kakor da bi hotela gledati vodo; bila je namreč zelo mlada, imela je kvečjemu osem let, in je bila potemtakem še dokaj olročja. Meni njeno vedenje ni bilo po volji, zato sem hitro pobral svoje stvari in pri tem nalašč ropotal, da bi ji dal vedeti, da odhajam. Toda ona me nI poklicala nazaj, kakor sem z gotovostjo pričakoval. Molče sem stal nad slapom in strmel podse v temni prepad; vedel sem, da .bi pomenilo plezati nizdol toliko ko smrt, zato sem se okrenil. stopil k deklici in jo poklical: »Lorna!« »Oh, mislila sem, da si že odšel,? mi je odvrnila. »Čemu si pač prišel semkaj? Ali ne veš. kaj bi storili z nama, če naju bi tukaj zalotili?« , Našeškali bi naju, pa še prav pošteno, vsaj mene. Tebe menda ne bi mogel nihče tepsti.« »Ne, lo. Ubili bi naju kar tukaj in naju vrgli v vodo; saj mi voda često šepeče, da se bo nekaj takega zgodilo z menoj.« »Toda zakaj naj bi me ubili?« »Zato, ker si našel to skrito pot semkaj, kar smatrajo za nekaj nemogočega. Toda zdaj odidi, prosim te, odidi takoj, drugače naju ubijejo. No, saj te imam rada in le bom klicala .Tolin Ridd, če želiš; samo odidi, John. A kadar bodo tvoje noge zopet zdrave, veš, prideš lahko nazaj in mi poveš, kako je pri vas.« »Še to ti moram povedati, Lorna, da te imam zelo rad, malone prav tako kakor sestrico Anko in precej bolj ko našo Liziko; jutri se vrnem, n priti moraš tudi ti. Prinesem ti s seboj nekaj lepega: saj imamo še jabolka doma, ali pa, Če želiš onega drozga z zlomljeno nožico, ki sem ga ujel, pa še nekaj, naša psica je pravkar dobila mlade —< »Oh, saj ne bi trpeli, da bi imela psička tukaj. V vsej naši dolini ni nobenega psa. Pravijo, da delajo psi preveč hrupa —« t« V malih oglasih velja vsaka besedo Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglos Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50 Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko IMBUH.mil Damske plašče za jesen ravnokar izgotovljene, po najnovejših journalih, nudi v veliki izbiri v cenah od 240 Din naprej F. I. Goričar Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 29. Instrumentarka z dveletno prakso išče službo. Ponudbe pod »Instrumentarka« št. 12.865 na upravo »Slovenca«, (a) Vsaka beseda 1 Din Prodajalka dobro izvežbana v prodaji konfekcije, mode in manufakture, želi .preme-niti službo takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod ^Prvovrstna moč« 12.794. (a) Učiteljica (letos maturirala) išče mesto domače učiteljice ali vzgojiteljice. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.654. (a) Stenotipistinja sprejme delo tudi na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.314. (a) Prodajalka mešane stroke želi mesto, gre tudi na deželo. Ponudbe pod Poštena« na upravo »Slovenca« v Mariboru. (a) Dekle 16 let staro, brez staršev, želi službo pri boljši družini v mestu ali na deželi, kjer bi se naučila kuhe in gospodinjstva. Marija Gselman, p. Limbuš pri Mariboru. (a) Službo sluge ali hišnika iščem takoj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.645. (a) Ij^ Prodajalka t 'Trgovini z meš. blagom, z daljšo službsno dobo, želi premeniti mesto. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Delo« 12.744. (a) Organist bi cerkvcnik išče službo, najraje kje ua HrvaŠkem. Naslov v upravi »Slov.« Dod št. 12.240. (a) Mizar fn ornamentik, vojaštva prost, dosedaj delal večinoma kot ornamentik, želi mesto v fini pohištveni delavnici, da se izvežba v izdelovanju pohištva. Hra-oa in stanovanje. Zaslužek po zmožnosti. Ferdinand Dreo, Maribor, Magdalen-ika cesta 82. (a) Iščem službo kot kuharica k orožnikom »li financarjem. Ponudbe pod značko »Samostojna« na upravo »Slovenca« v Mariboru. (a) Trgovska pomočnica z večletno prakso, pridna in poštena, izvežbana v gostilni in trgovini, želi mesto v večjem kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva« št. 12.897. (a) Gospodična že dalj časa brezposelna, išče kakršnokoli službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.000. (a) Mizarski pomočnik tačasno brezposeln, išče službo. Položi lahko tudi primerno kavcijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mizar« 12.706. (a) 2000 Din nagrade darn onemu, ki mi preskrbi stalno službo nočnega čuvaja v Ljubljani. Naslov v uoravi »Slov.« pod št. 12.690. (a) Pcttna pomočnica dobra, izvežbana moč — išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.617. (a) Prodajalka mešane stroke, zmožna aemščine, želi mesto v trgovini. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 12.914. (a) Iščem pranje pri boljši družini; vzamem na dom, če je potrebno, tudi zlikam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St: 12.862. (a) Pridno dekle imožno kuhe in hišnega dela, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošteno dekle« št. 12.743. (a) Kontoristinja kavcije zmožna, z večletno prakso — išče službo. Gre tudi kot blagajničar-ka. Ponudbe pod »Vestna« št. 12.866 na upravo »Slovenca«. (a) Mizarski pomočnik ie!' nameščenje najraje v kakem letovišču ali graščini. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.871, (a) Kuharica z dolgoletnimi spričevali išče mesto. Gre tudi kot gospodinja k samostojnemu gospodu ali samo čez dan kot kuharica. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izuriena« it. 12.899, (a) Vaoka beseda l l)ln Dekleta zdravega in pridnega, ki razume nekai kuhati, je ljubiteljica malega otroka in ima veselje do dela v boljši mestni hiši, sprejmem. Starost 20—30 let. Le dobro vzgojena dekleta skrbnih staršev se vpoštevajo. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 12547. (b) Mizarskega vajer.ca sprejme takoj Ivan Kuhar, Vižmarje 69, St. Vid nad Ljubljano. (v) Delavec na viničarijo s stanovanjem, s tremi delavskimi močmi, se sprejme s 1. novembrom. - Zenkovič, Pivola št. 6, p. Hoče. — Dobri pogoji, (b) Tudi oglasi so poročila i H NA največjih napak pri oglasih je njihova 'enoličnost, 'lako so vsakdanji, tako malo značilni, da bi lahko bili od vseli mogočih tvrdk za vse mogoče izdelke. Če bi bili le malo boljši, pa bi lahko prav tako učinkovali kakor poročila v uredniškem delu. Kajti ludi oglasi so poročila, in sicer o blagu, ki ga naj občinstvo kupi. S tega stališča je zelo zunimivo besedilo oglusa iz inseratno kampanje ameriške družbe Marshall Field: Novice. Kaj so novjceV Mnogi mislijo, novice so samo poročila i/, daljnih krajev. Toda oglasi so tudi novice. So to poročila, ki utegnejo biti osebne vrednosti. časopis brez oglasov je le polovičen časopis. Oglasi družbe Marshall Field imajo vrednost uovic. Marshall Field & Couipatiy. Ni d i vol j dati ogiasu zunanjo obliko! Tudi ni dovolj, da se pove vse potremo! To, kar imamo povedati v oglasu, je treba tako pove- dati, da se ustavimo pri njem! Zato pa je ni važnejše stvari v reklami od besede! Tem bolj je osupljiva mala skrb, ki jo posvečamo besedam v reklami. Dobro besedo izbrati, jo prav tako umetnost, kot narisati dobro sliko. Tiskana beseda hoče biti brana. Lahko jo preberemo, lahko pa tudi preskočimo. Vsako besedilo predpostavlja torej dobro voljo in večjo ali manjšo poglobljenost. Vse le oviro premagati, jo ravno umetnost pisatelja, ki bolj zasluži, da ga imenujemo, kakor pa slikar, ki izdela sliko k besedilu. „Denar izdam in denar prejmem?" „Seveda, čo ga izdaš za „Slovenčeve" male nli velike oglase! Prejel boš še več! Trelia je le redno insorirati!" Inseratni oddelek „Slovenca": „V kratkem začne poslovati ,Slovenčeva' posvetovalnica za oglase.' SVARILO! Vsakogar svarimo pred širjenjem neresničnih vesti proti naši zadrugi, ker bodemo sicer sodnijsko zasledovali take osebe. Načelstvo „.1UGOG R A D-a jugoslovanske gradbene in kreditne zadruge v Ljubljani, Kolodvorska 35 Dijaka sprejmem v vso oskrbo za nizko ceno. Sv. Petra nasip 51. (D) Hlapec kl bi bil nekoliko vajen vrtnarskih del, se sprejme. Ponudbe na »Okolica Ljubljane« št. 12.881 na upravo »Slovenca«. (c) Poštena siužkinja kl zna nekoliko šivati, priprosto kuhati in ima veselje do dela na vrtu, se sprejme k majhni krščanski družini. Ljubliana-Sp. Šiška, Gasilska 3. (bj Hišnika iščem na deželo, izurjenega v poljedelstvu in vinogradništvu. Prosto stanovanje, njiva, 200 Din deputata mesečno. Reflektiram samo na upokojenca, ože-njenega, če le mogoče brez manjšin otrok. Ponudbe: Puteani — Mirna Čevljarskega vajenca' peč, Dolenjsko. (b) in vajenko za šteparico sprejmem. Kukman nasl. Mulej, Frančiškanska ulica 8. (b) Dekle-sobarica boljša, ki zna tudi šivati za odlično družino — se išče. Javili se s fotografijo na St. Deretič, Beograd, Bitoljska ul. 20/1. b Pletiljo izurjeno, takoj sprejmem. Ob Ljubljanici 27, Kode-Ijevo. (b) Služkinjo pridno, pošteno, veščo tudi kuhanja, išče uradniška družina z dveletnim otrokom v mestu. Nastop takoj. — Oglasi na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 12.870. (b) Zavaroval, zastopnike proti dobremu honorarju sprejme solidno zavarovalno podjetje. Ponudbe pod »Pošten zaslužek« na upravo »Slovenca« štev. 12.876. (b) Trgovski pomočniki in pomočnice! Z marljivim sodelovanjem pripomorem Vam do dobre eksistence. Potreben kapital 12.000 Din, s katerim razpolagate popolnoma samostojno. Moja odškodnina sporazumno. — Ponudbe pod »Ljubljana« št. 12.464 na upravo »Slovenca«. (b) Organist obrtnik, fant, dobi takoj službo. Zupni urad Vin.i-gora, p. Pregrada. Ibl Upokojenec ali rokodelec, ki reflekti-ra na prosto stanovanje, drva, mleko, vešč kmetskega dela, se išče. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. (b) Vsaka beseda 1 Din Krojači, šivilje, nešivilje! - Pričetek pri' krojevalnsga tečaja dne Osmošolec daje inštrukcije iz vseh srednješolskih predmetov v zameno za stanovanje in hrano. Naslov v upravi »Slovenca« 12.730. (uj Ali veste, 11. septembra. Vpisova- [ kako se najhitreje sezna-nie lakoj. Honorar zni- nijo drugi narodi z našo žan. — Krojno učilišče, literaturo? Potom espe-Ljubljana, Šmartinska 21. ranla. Vi zbirate znamke, „ ; pa nimate dobrih zvez, urorazdov učni zavod ne znate jezikov. Učite prej Gartnerjev tečaj, ki se esperanto in kmalu že desetletja slovi po boste imeli krasno zbirko izbornih učnih uspehih, znanik s celega sveta. Vi vpisuje 3., 4., 5. septem- radi Potujete, pa Vas ovi-bra. Nunska ulica 19. Uč- nezadostno znanje jeni honorar zmeren. Spre- *'kov. Učite se esperanto jemajo se samo gojenke. j" odprt Vam bo svet. Število gojenk omejeno, u y.sa tozadevna pojasnila --] Vam nudi Golobič Peter, PRIVATNI lžo!ski upravitelj, Jeseni- »GVMNAZIUM« ' WeUŽiznean?koetk0odgo: Beograd, Lazarevičeva 7 vor' M (pri hotelu »Excelzor«). Prvega septembra prično IS* tečaji za vse razrede sred- i]Ss $ njih šol. Učenci izvršijo v — enem letu dva razreda. -Za odrasle večerni tečaji i Vsaka besedil 1 Din Kuharske učenke se sprejmejo. Kolodvorska ulica 23. (v) Krojaškega vajenca poštenih staršev — sprejmem. Karel Kocjan, Dolenjska cesta 20. (v) Vajenko sprejme modistka Tončka Nosan, Ljubljana, Miklošičeva 14, poleg »Peko«, b Učenko sprejme Salon »Smrekar«, Kongresni trg 4. (v) Mesarskega vajenca poštenega, starega 14—16 let, sprejme takoj Franc Logar, mesar, Cerknica. -Hrana in stan v hiši, (v) Gospodična s prihranki želi poročili državnega uradnika do 55 let. Ponudbe na upravo »Slovenca" pod značko »35 iesen« št. 12.959, (ž) Moderni internat tudi za učence drž. šol za kore-peticijo. Uspeh zasiguran. Prospekti brezplačno. Pouk nemščine v Delavski zbornici se prične za šolsko mladino 5., za odrasle pa 9. septembra. Letos se sprejemajo tudi učenci izpod 4. razreda (poseben tečaj). (u) Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Šoferska šola E. Čeh (bivša Carmenikova šoferska šola) Ljubljana, Dunajska c. 36 Sola za poklicne šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj In franko. V otroški vrtec uršulinski, bo vpisovanje 9. in 10. septembra vsakokrat od 9—10 dopoldne; sprejemajo se dački in deklice. Na željo staršev si otroci lahko pridobe tudi nekaj znanja nemščine. (u) Dijake realne in klasične gimnazije sprejmem v pouk. France Vodnik, profesor, Slomškova 7/It Vsalm beseda 1 Din 4 dijaki se sprejmejo na stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 12.737. (D) Dijaški internat Legat, Maribor, Vrazova ulica 2, blizu realne gimnazije, meščanske šole in drugih srednjih šol, sprejema tudi dijake drugih zavodov. (D) Dva dijaka se sprejmeta v vso oskrbo pri boljši družini v lepo sobo. Naslov v upravi Slovenca < 12.800. (D) 2 mlajša dijaka ali dijakinji sprejmem v vso oskrbo; hrana dobra, soba svetla in zračna, peč in elektrika, za 500 Din na mesec. Sajovic, Tržaška cesta 28. (D) Dve dijakinji sprejm,em v dobro oskrbo v mirnem kraju v mestu. Nemška konverzacija in klavir. Naslov: Bratko-vič, Gregorčičeva ul, 5/1., desno. (D) Dva dijaka sprejmem na stanovanje v lepo zračno sobo — z zajtrkom evenluel. s hrano. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12.898. (D) Dijakinja (dijak) ki zna podučevati klavir, dobi brezplačno stanovanje. Močnikova ulica 13 (blizu Vodmatskega trga). (D) Vsaka beseda ] Din IŠČEJO: Dvo- ali trisobno stanovanje s pritiklinami išče za november mirna stranka. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Točen plačnik«, (c) Kuharica išče stalno prenočišče, zn kar bi se odškodovala s parurnim delom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.915. (c j Stanovanje eno- ali dvosobno, s pritiklinami, iščem za takoj. Ponudbe na upravo > Slovenca« pod »Stanovanje« it. 12.869. (c) ODDAJO: Dve lepi stanovanji 10 minut od postaje, se oddasla. Medvode 60. (č) Trisobna stanovanja z vsem komfortom se oddajo za 1. december v novi hiši v Gregorčičevi ulici. Poizve se pri G. Šu-šteršič, Križevniška 6. (č) Majhno stanovanje za dve boljši odrasli osebi se takoj odda. Slapni-čarjeva ulica 12, Udmat-Moste. (č) Fina soba prazna, se takoj odda. -Slapničarjeva ulica št. 12, Udmat-Moste. (č) Zakoncema ali dijakom (dijakinjam) oddam eno ali dve nanovo opremljeni sobi v novi vili. Naslov pove uprava »Slovenca« 12.920. (č) Trisobno stanovanje suho, zračno, v Šiški oddam. Naslov pove uprava »Slovenca« 12.813. (č) Trisobno stanovanje parket, s kopalnico, oddam za november. Trnovo, Staretova 31. Jež. (č) Dva mlajša dijaka sprejmem po zmerni ceni v dobro oskrbo. Gosposka ulica 10/1. (D) 2—3 dijakinje se sprejmejo. — Maribor, Aleksandrova c. 45/11. (D) Trije dijaki se sprejmejo na stanovanje in hrano. — Happe, Orožnova ulica 5, Maribor. (D) Dijaka najraje nižješolca sprejme učiteljska rodbina v dobro oskrbo. Naslov v podružnici »Slovenca« Maribor. (D) Dva dijaka gimnazijca, starejša, sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12.846. (D) Dva ali tri dijake Uradniška družina sprejme dijaka v popolno oskrbo. — Slovenska in nemška konverzacija ev. pomoč v francoščini. Naslov v upravi »Slovcnca« Maribor, (D) Dijakinjo eno ali dve sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.819. (D) Učitelj, abiturijentka iščo mesto vzgojiteljice ali po solnčno sobo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.800. (D) Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje. Maribor, Jadranska ulica 23. (D) Dva mlajša dijaka ali dijakinji sprejmem v lepo solnčno sobo z elektriko in na preprosto domačo hrano v bližini obrtne šole in realke. Cena zmerna. Naslov v upravi Slovenca« 12.812. (D) SDFeimem na stanovanje. ('i) Cerkvena 19/11, Trnovo. D Dijaka nižješolca sprejmem na hrano in stanovanje. Plača se lahko z živili. - Na željo inštrukcije. - Naslov v upravi »Siovenca« pod št. 12.811. (DJ Soba s štedilnikom se odda. Gasilska 8, Šiška. (č) Dosmrtno stanovanje dam dvema starejšima osebama, kateri imata 20—30 tisoč Din v gotovini ali na hranilno knjižico. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (č) Stanovanje 3 sob z vsem komfortom, se takoj odda v centru mesta. - Naslov v upravi »Slovcnca« 12.927. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico se odda za 1. november. Sp. Šiška, Podjunska ulica 13. (č) Dvosobno stanovanj« oddam, Bežigrad 13. (č) Stanovanje soba in kuhinja, tik' po« staje v Črnučah št. 1 — se odda za 100 Din. (č) Stanovanje soba, kabinet, kuhinja — oddam. Rožna dolina, cesta 13/5. (č) Štirisobno stanovanje lepo, v novi Luckmannovi hiši, z vogalnim balkonom in vsem komfortom — se odda. Poizve se v pisarni dr. Luckmanna, Gradišče 4-_(č) Stanovanje dve sobi, kabinet, prostorna kuhinja, pritikline, oddam za oktober. Cesta v Kožno dolino 11. (č) Scba in kuhinja se odda za oktober v Orlovi ulici 7. (č) 15. septembra oddam 2 sobi, kuhinjo, v bližini postaje Zalog. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 12.709. (č) Stanovanje dve sobi, kuhinja, solnčno, se odda za november, mesečno 800 Din. Bežigrad, vila »Rozinka«. (č) Dvosobno stanovanje se ugodno odda mirni stranki z oktobrom t. 1. pod Rožnikom c. X 27. Elektrika in vodovod v hiši.__(č) Stanovanje dve sobi, pritikline, oddam. Kodeljevo, Stepartja vas 110. (č) Stanovanje sobo in kuhinjo oddam. Stožice 120._(č) „POSEST" Reallletnn ptsarn.-i. dr. x o. X. LJUBLJANA Miklošičeva cesta i, odda sledeča stanovanja: Petsobno, komfortno, center, 2500 Din. Šlirisobna: Šiška 1000 Din, center 1600 Din, Prulc 1500 Din. Trisobna: center 1500 Din, pri Taboru 950 Din in 1300 Din, pri Sv. Jožefu 1200 Din, Prule 1300 Din, blizu glavnega kolodvora 1200 Din, mesto 1100 Din, 1300 Din, Šiška 700 Din. Dvosobna: Tržaška cesta 500 Din in 600 Din, Tabor 750 Din, Podrožnik 700, 750 Din, Rožna dolina S00 Din, Prule 800 Din, Bežigrad 450 Din, pri »Zvezdi« 600 Din, pri Taboru 500 Din. Eaosob-na: Rožna dolina 400 Din, Sp. Šiška 350 Din, Zelena jama 280 Din, Moste 300 Dir., Stožice 300 Din, Jožica 200 Din, Vič 200 Din. Pcleg toga večje število drugih stanovanj, dijaških sob, lokalov itd. v največji izberi. Meblovano sobo lepo, solnčno, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v upravi -Slovenca« št. 12.817. (f) Sobo oddam 1 ali 2 osebama. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12,710. (č) V bližini gimnazije na Poljanah se iščeta v vili z vrtom dve sobi za dijake in dijakinje. Ponudbe sprejema vratar v hotelu »Union« za Dcme-trovič. (s) Prazno sobo s štedilnikom za dve ali Iri osebe iščem v sredini mesta. Ponudbe na upr. Slovrnca« 12.921. (c) Gospodično sprejmem na stanovanje v bližini poljanske gimnazije. - Naslov v upravi • Slovenca 12.951. (s) Vsakn hfsrdn 1 Pin ODDAJO: Dva dvoriščna lokala popolnoma prenovljena, za mirno obrt ali pisarno takoj oddam. Ljubljana, Frančiškanska ul. 8. (č) Lokal pripraven tudi za obrt, se takoj odda na Sv. Petra cesti. - Naslov v upravi •Slovenca« 12.660. (n) Vsaka beseda 1 Din Velika ljudska zabava kongresistov danes zvečer v hotelu Tivoli. Natopi skupina Čehoslova-:ov iz Plzna. Godba, pe-je, ognjemet. (h) 10.000 Din posojila iščem. Vknjižba na prvo mesto. Obrestovanje in vračilo po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Varno« 12.885. d Poštena oseba išče posojila 10—15.000 D za poveč. trgovine, proti visokim obrestim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« 12.684. (d) Vsaka beseda 1 Din Morje — solnce! Omiš — Split. Hotel »Jadran«, penzion 39 do 55 Din. (r) j V času draginje dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Šest. ( autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din i znamk pri Fotomeyer — \ Maribor, Gosposka 39. (r) ! Vsaka beseda 1 Din Javna dražba lajdenih predmetov se bo /ršila 7. septembra 1932 30 9 dopoldne na glav-lem kolodvoru v Ljub-jani. (o) Vsakn beseda 1 Din Izgubila se je na poti iz Šiške v Medno zlata damska zapestna ura. Pošten najdV.elj naj o odda v upravi Slovenca proti nagradi. (o) Zgubila se je lova pletena jopica od prelaza na Dunajski cesti do Sv. Krištofa. Najditelj se naproša, da jo proti nagradi vrne nn upravo • Slovenca« 12.835. (e) Kapitalisti! Na tukajšnjem trgu in v vseh krajih države dobro vpeljano, rentabilno in solidno podjetje sprejme družabnika z večjim kapitalom v gotovini ali v hranilnih knjižicah. Cenj. ponudbe nasloviti na upravo »Slovenca< pod šifro: »Ugodno 531« 12.883. (r) Posestva Vsak« beseda 1 Din Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Kaj ste storili kot trgovec, kot podjetnik dosedaj, da se vzdr-žite na površju, da dvignete zastajajoči promet? Znižali ste cene — prav! Toda koliko izmed kupujocega občinstva je izvedelo sploh o tem? Gozdne parcele odnosno posestvo kupim. 1 Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Na deželi« j št. 11.899. (k) • V Celju tik kolodvora se proda dvonadstropna hiša (dvojna), z velikim vrtom ih dvoriščem po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod »Ugodna prilika« št. 12349 na upravo »Slovenca«, (p) Zamenjam , dvonadstropno hišo v Ce- Stavbne parcele | Hisa lju — 11 stanovanj, skla-, na Brinju ob Dunajski z dvema velikima stano-dišče, velik vrt in dvori-j cesti, po 50—60 Din na- vanjema naprodaj. Klju-šče z hišo v Ljubljani. — 'prodaj. Sprejmem tudi nova ul. 11, Kodeljcvo. (p) Ponudbe na upravo SI.« hranilno knjižico. Poja-pod Zamenjava« 12350 p \ snila Herman ali Pri | Angelci«, Ježica. (p) Zakaj se ne zateMe k najuspešnejši propagandi tiskovni reklami? Lep plakat, izveden v eno- ali več barvnem offset- ali bakrotisku, ličen letak ali okrožnica, okusno tiskano pismo ali prospekt je najglasnejši klicar, najuspešnejši potnik, ki dela za Vas ter pridobiva odjemalce za Vaše blago, za Vaše izdelke tudi v sedanjih neugodnih časih! Oglašujte tudi v »Slovencu"! Klišeje za Vaše oglase — baš oglasi s klišeji so najučinkovitejši — ter vse goraj naštete kakor tudi vse druge vrste tiskovin dobavlja v lični izvršitvi in po ugodnih cenah JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Knjigotisk in umeiniški tisk — Lito-grafija in offset-tisk — Bakrotisk — Lastni risarji — Izdelovalnica klišejev Kovaški meh okrogel, velikost 80—100 cm, dobro ohranjen, kupi Stanislav Zalar, Videm — Dobrepolje. (k) Vsaka beseda 1 Din Klavirji, pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din naprej nudi »Muzika« — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) Glasovir (Stutzfliigel) naprodaj. — Maribor, Maistrova 18/1. g Solopetje in klavir poučujem učence sedaj na dvornem trgu 1 /III. Sprejemajo se novi učenci. Dolenčeva. (g) Klavir kratek, dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.875. (!) Kratek klavir zelo poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.840. (1) Vijolina prvovrstna {'/'O z lokom in etuijem ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.838. (1) V Zagrebu se proda trinadstropna nova zgradba s polnadstropjem, pri- Celo kmetijo z živino in z vso opremo tličnim lokalom (restav- ter stroji dam pod prav racija), posebno veliko zelo ugodnimi pogoji v plesno dvorano, na pro- najem kmečki družini ali metnem kraju, tik nove pridnim ljudem. Na po- gimnazije. - Rentabilnost velika. Informacije Antun Kušič, Zagreb, Hrvojeva 8'II. (p) Vsaka beseda ] Din Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnika! _JdJ Družabnika (-co) s 100 do 400.000 Din za postoječo zdravo industrijo brez konkurence — išče samostojen lastnik več podjetij. Velik zaslužek. Ponudbe pod »Lepa bodočnost« 12.612 na upr. »Slovenca«. (d) Posojilo cca. 50.000—80.000 Din proti dobrim obrestim in proti eventuelni knjižbi in drugim ugodnostim — iščemo. — Ponudbe na upravo Slovenca-: pod ».Sigurno« št. 12.679. (d) Parceli 520 in 1033 m5, na Viču j sestvu, ki se nahaja v le toviškem kraju na Gorenjskem, se lahko redi 16 glav živine. Posebno poudarjam, da je pri hiši tudi dobro vpeljana, do-bičkanosna obrt. Ponud- ob Tržaški cesti, poleg be 'c Posla'> 'Slo- banovinske garaže, na-; ^n^a« pod št. 12.908. (p) S™'V°Sk, % : Visokopritlično hišo vokat, Šelenburgova 7. p : v lepem trgu savinjske do- --line prodam za 35.000 Din. Petstanovanjska hiša — Vzamem tudi hranilne visokopritlična, v bližini I Hiš* >f ,fel° Pri' mesta, ob glavni cesti - P"™2 "obrtnike m Kmetsko poseslvo manjše, vzamem v najem. Dopise na upravo Slov.« pod »Jesen« 12.799. (p) Travnik naprodaj za 60.000 Din. -Sprejme se tudi vložna knjižnica Mestne, Ljudske ali Kmetske posojilnice. Naslov v upravi Slov.« pod št. 12.545. (p) Ncva hiša tik Ljubljane, 3-stanovanj-ska, z elektriko, vodovodom, parketi. vse urejeno je naprodaj. — Plača se lahko z vložno knjižico. Več se poizve: Ljubljan ska 37, Zelena jama. (p) Visokopritlično hišo | Nova hiša dve stanovanji, vsa pod- ' štiristanovanjska, napro kletena, nova pred 4 leti, 1 daj tik Kranja. Obsega 8 velik vrt, solnčna lega, [ sob, 2 predsobi, klet in tik Ljubljane - naprodaj j pritikline. - Vodovod in proti gotovini. Slapničar- j elektrika v hiši. Okoli 250 jeva ulica 12, Vodmat- i m* vrta. Cena 98.000 Din. Moste. (p) Poizve se: Primskovo 89, Stavbišče 861 m'-', Tomšičev drevo- , red, naprodaj. - Pojasnila v upravi »Slovenca« Maribor. (p) Lepo posestvo 26 oralov naprodaj. Ponudbe na Š. Čelofiga, Bre-sternica pri Mariboru, (p) Tristanovanjsko hišo visokopritlično, blizu šole in remize v Zg. Šiški — prodam za 150.000 Din. Naslov v upravi Slovenca« št. 12.889. (p) Vsaka beseda 1 Din Zadruga v Srijemu išče kupce za novo koruzo za prevzem v decembru do januarja. Plačilo pri zaključku. Ponudbe z najvišjo ceno pod fKukuruz« na Publicitas, Zagreb. (y) m Vsaka beseda 1 Din Če avto svoi stari prodajaš aV motorja bi znebil se rad. brž kupetv ti mnoeo prižene Slovenčev na/manjš' inserat Konfekcija — moda! Najcenejši nakup Anton Presker, Sv Petra cesta št. 14. Liubliana. (I) Šolske torbice aktovke, domač izdelek, dobite poceni pri J. Karto, Maribor, Trg Svobode št. 6. Popravila točna in solidna (|) Za šoloobvezne deklice nudimo: izgotov-ljene klothaljice, obleke, lister, klot in kreton predpasnike v vseh velikostih, plaščke, pletene jopice, nogavice, aktovke, kakor tudi razno manu-fakturno blago za obleke in perilo po jako nizkih cenah. — F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (i) Lanene tropine nudi po 2 Din kg franco Medvode Avgust Koma-tar, Seničica, Medvode. 1 Nekaj vagonov jabolk za prešanje in namizno sadje prodam. Vprašati pri Hrastnik, Slov. Ko-njice. _ (1) Vinogradniki, pozor! Prvovrstne rebljalnike — (stroj za trganje pecljev) naročite pri Antonu Fi-šter, stroino ključavničarstvo v Metliki. (1) Iščem kupce, za katere bi mogel nakupovati novo koruzo za december-januar. Plačilo takoj. Ponudbe s ceno pod »Srijemski kukuruz« na Publicitas, Zagreb. (y) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. 9 Vsaka beseda 1 Din Bika Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta do 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, flica 82: Keroična čistilnica peria. - • Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — čistokrvne montafonske Židovska ul' in Stari trg. pasme, starega 22 mesecev, dobrega plemenjaka, lepe postave, prodam ali zamenjam za kravo, dobro mlekarico. — Franc Iskra, Vič 16. (j) Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo, podeljuje »Kreditna zadruga«, Ljubljana -poštni predal 307. Sprejme zastopnike. (d) Posojilo 30.000 Din se išče v gotovini ali vložni knjižici, proti vrnitvi v gotovini v mesečnih obrokih. Dopise prosim pod »Zanesljivo O. K.« na upravo »Slov.« v Mariboru. (d) naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12.686. (p) Večje posestvo z vinogradom ali sadnim vrtom, v lepem kraju, s plodnim zemljiščem in dobrimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji — kupim. Obširne ponudbe pod »Posestvo« št. 12.779 na upravo »Slov.«. (p) iiimiiHHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHii! 100—120.000 Din posojila išče dobro idoče podjetje. Zemljiškoknjižno varstvo na posest, vredno 500.000 Din, ki je bremen prosta. — Višina obresti prvovrstna. - Posojilo se vrne v teku enega leta. -Ponudbe na Informacijski zavod, Ljubljana, Tavčar U>« ulica 2. Naprodaj je lepa izletna restavracija pri Celju v industrijskem kraju. Ima krasne in velike lokale, mesnico, klavnico, lastno ledenico, telovadnico in vse priprave za zimski spori. Proda se po zelo ugodni ceni zaradi selitve. Vprašati iz prijaznosti v restavraciji »Union« v Mariboru, (p) iiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Pol ure iz centra Ljubljane prodam enosta-novanjsko hišo za 48.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« 12.954. (p) Hiša s trgovino blizu Ljubljane naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« (Al pod it. 12.651. [p) di za upokojence. Naslov v upravi »Siovenca« pod št. 12.873. (p) Novo zidano hišo davka prosto, s sledečimi pritiklinami: tri sobe, kuhinja, klet, vodovod, električna napeljava, drvarnica in prikladen vrt za zelenjavo — naprodaj. Hiša ie pripravna za upokojenca ali obrtnika. Več se izve pri Antonu Čater, čevljarju, Brežice. (p) Zidana hiša z velikim vrtom naprodaj pod ugodnimi pogoji. Maribor, Pobrežje, Gozdna ulica 50. (p) Stavbenik ki postavi enodružinsko hišico, plačljivo na obroke, naj pošlje naslov upravi Slovenca- pod Garancija« št. 12.818. (p) Hišo z gostilno na prometnem kraju v Radečah po ugodni ceni prodam. - Pripravna tudi za drugo obrt: krojaško, čevljarsko in dr. Vse v dobrem stanju. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.704. (p) Posestvo Realitetna pisarna, družba z o. z. Ljubljana — Miklošičeva cesta 4, proda: Vili slično hišo, podkleteno, eno enosobno, dve trisobni, eno štirisobno stanovania, pritikline, 400 m- vrta, Podrožnik, 420.000 Din, — Vilo, moderno, novozidano, petsobno komfortno stanovanje, hišniško stanovanje, 500 m- vrta, Bežigrad, 525.000 Din. — Vilo, enonadstropno, novozidano, eno štirisobno, eno dvosobno in eno enosobno stanovanje, 1400 m- vrta, Podrožnik, 300.000 Din. Vilo, novozidano, dve trisobni komfortni stanovanji, dve dvosobni stanovanji, gospodarsko poslopje, 1000 m- vrta, Bežigrad, 475.000 Din. — Hišo, novozidano, dve cnosobni stanovanji, pritikline, 600 m- vrta, Zelena jama, 105.000 Din. — Hišo, novozidano, 3 sobe, kuhinja, pritikline, blizu Dolenjskega kolodvora, 70.000 Din. — Hišo, novozidano, enodružinsko dve sobi, kuhinja, pritikline, 700 m- vrta, Vič, 40.000 Din. — Hišo, visokopritlično, novozidano, dve dvosobni stanovanji, 450 ma vrta, Vič, 62.000 Din. — Hišo, trinadstropno, tri dvosobna stanovanja, center, 190.000 Din. Hišo, novozidano, visokopritlično, tri dvosobna stanovanja, pralnica, drvarnice, ca. 700 m- vrta, Moste, 130.000 Din. — Hišo, pritlično, dve dvosobni stanovanji, ca. 2000 m- vrta, pol ure od ccntra, 110 tisoč Din. — Dve parceli ca. 450 m-', Bežigrad, po 80 Din. — Parcela 800 m5, Dolenjska cesta, po 32 Din. — Parcela 764 m5, Zg. Šiška, po 48 Din. Parcela 770 m-, Zg. Šiška, po 37 Din. — 12 parcel po 1000 m-, Trnovo, po 15 Din. — Dve parceli 500 in 600 m", Kodeljevo, po 36 Din m-\ — Poleg tega večje število hkš, vil, stanovanjskih, obrtnih in trgovskih hiš, kmečkih posestev, industrij, gra- Vsnkn beseda I Din Scnzacija! Prispeli so radio-aparali najnovejših modelov. Gramofoni in plošče lc najboljših znamk v največji izberi v specijalni trgovini Tehnik«, Josip Ba-njai, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20 (palača Okrožnega urada). (j) Vsaka beseda 1 Din Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno Mlado kravo montafonko, s teletom — prodam radi pomanjkanja krme. Sušnik, Trška gora, Novo mesto. (j) Vsaka beseda 1 Din Pohištvo Vsakovrstne spalnice, bukove, hrastove ter češnje-ve Vam nudi najceneje: Ivan Kuhar, Vižmarje n. Ljubljano (poleg kolodvora). (š) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Kovinasta stojala za izložbe, in lesene škat-ije proda tvrdka A. Per-sche, Marijin trg 8. (1) 10 fcnpnfe po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, VVolfova ulica st 3. za 70.000 Din kupim v Dravski banovini na hranilno knjižico. — Naslov pove uprava »Slovenca« I ščin, parcel v raznih velikostih v vseh delih me-Maribor. (o)'sta, v največji izberi po najugodnejših cenah ffuftova drva m ogige kupuje stalno Uran franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Kupujem kostanjev taninski les po najvišjih cenah skozi celo leto. Zlatko Kralj, leso-tržec, Zagreb, Gjorgjevi-čeva ulica 6/III. (k) Železna ponik. stojala za dve izložbi kupimo. — Franc Erjavec, Ljubljana, Stari trg 11 a. (k) št. 19. Vsaka beseda 1 Din Tovorni avto 3tonski »Ford« (3 osni) v brezhibnem stanju, vozen 25.000 km, zelo ugodno na prodaj. Dopise na upr. »Slov.« pod »Forde, štev. 12.444. (f) Bencin motor 6—8 HP, dobro ohranjen, kupi Peterlin, elektrotehnik, Jarše-Mengeš. (f) »Wanderer« kolo s prvovrstnim »Sachs« motorjem je najpopolnejše in najcenejše vozno sredstvo. Tipo 1932/33 dobite le pri »Tehnik«, Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20. Palača Okrožnega urada. Telefon 3419. (f) B. S. A. motor S prikolico, dva cilindra, ugodno naprodaj. - Maribor, Mlinska ulica 21. (f) Mehaniki, pozor! Nudimo Vam na znižane cene rezervnih delov Renault avtomobilov še 15 odstotkov popusta. Prodaja le Zastopstvo »Re nault«, Cesta na Rožnik Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec, Kodeljevo 10 -Ljubljana. Telefon 2591. 1 Prodam 1400 kg lepega, suhega, belega lipovega cvetja. L. Noušak, Bos, Dubica. 1 Orehova jederca dobite najceneje pri Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5. (1) Reklamno tablo lepo, skoraj popolnoma novo, 130 cm dolgo in 63 cm široko, na obeh straneh steklene plošče, takoj ugodno proda Gjud Aleksander, Ljubljana — Kongresni trg 6. (1) Bolniški voziček in sobni voziček po ugodni ceni naprodaj. Černec, Maribor, Koroška c. 6. (1) Seno in slamo dobavlja po konkurenčnih cenah Gospodarska zveza v Ljubljani Pletilni stroj št. 8. 50 dolg, poccni naprodaj. Naslov v upravi (f) »Slovenca« 12.923. (1) Manufakturna trgovina COMMERCE D. D. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2, I. nadstr. prodaja po sledečih cenah: Beli šifon, 80 cm ........ i po Din 5.— Beli šifon, najboljše kvalitete, 80 cm . , a , po Din 9.50 Flaino za rjuhe, 150 cm.............po Din 17._ Najfinejše domače platno za rjuhe, 150 cm . . po Din 19.50 Ostanki »Dagmar« svile............po Din 7._ Etamini, gladki in rožasti.....od Din 7.— do 10.— Volneni popelini, 110 cm, za damske obleke . po Din 23.— Moderno blago za damske plašče.....po Din 65.— Češki cefirji za moške srajce.......po Din 11.— Češki štofi za moške obleke .... od Din 60.— do 90.— Najfinejši angleški kamgarni za moške obleke . od Din 140.— Najsolidncjša postrežba! Najsolidnejša postrežba) »Wanderer« kolo s prvovrstnim »Sachs« motorjem je najpopolnejše in najcenejše vozno sredstvo. Tipo 1932/33 dobite le pri »Tehnik« Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Palača Okrožnega urada. Telefon 3419._(1) Nekaj starih oken kompletnih z okovjem in šipami, prodam. Ogledati v vili Zeschko, vhod iz Knafljeve ulice 18. (1) Podjetje donašajoče sijajno eksistenco, takoj naprodaj. -Takoj potrebno 15.000 D gotovine. Radovedneži in mešetarji naj se ne oglašajo, marveč samo resni interesenti, ki posedujejo gotovino in si žele ustvariti ugledno eksistenco. -Informacije daje: Informacijski zavod Viktor Blažič, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2. (D šCilniHe za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah frSifo ima ()) steklarstvo >) Liu&iiana Cankarjevo nabrežje 5 Otroški voziček dobro ohranjen, na peresih, skoraj nov šivalni stroj, zadnje kolo kolesa i Gritznerjevim ležiščem. Gosposka 15, dvorišče, desno. I'' Vinski sod 30 hI prodam ali zamenjam za vino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.836. (1) Gostilno dobro idočo, na prometnem kraju, prodam. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. (1) Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj za 250 Din. Ogrin, Ravni-karjeva ulica 5. (1) Mizarska delavnica v sredini mesta Ljubljane z vsem inventarjem naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12.919. (1) Dva nova biljarda montirana, sta na razpolago v Narodni kavarni, kakor tudi Toni partija. Priporočata se Josip in Ela Carl. (D Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. i o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Ključavničarstvo Priporočam se za vsa klju-avničarska dela, strojna in ,staybeoa. kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točno in solidno. Vekoslav Lavren-čič, Ljubljana VII, Celovška cesta 50. (t) Kože v stroj vse vrste, na podplate, notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, Št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. »Tribuna« dvokolo s »Sachs« motorjem je najcenejši motor. Stane samo 3999 Din. Dvokolesa od 900 Din naprej. Prodaja se tudi proti vložni knjižici pri »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov — Ljubljana, Karlovška cesta 4. Ceniki franko. (f) Pletilnica za nogavice mehanična, mala, kompletna, poceni naprodaj pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.872,_(1) Otroški vozički do najnižjih cenah! Marija Tomšič, Sv. Petra ce-ita 52._(H Kredenco t marmornato ploščo poceni prodam. Stari trg 11.'a._(1) Dve moderni luči za trgovino in dva pulta orodam. Drogerija »Her-nes«, Miklošičeva 30. (1) Novo stiskalnico fprešo) za grozdje ali sad-/e, 250 1 veliko, proda F. Cvek v Kamniku. (1) gosje kg 15, 25, 35 Din gosje belo . . kg 55 „ polpuh beli .kg 90 „ najfin.belipuh kg 220 „ Eksportna hiša Ltasta, Maribor. Aleksandrova 19. in vreč ter jute pristen, naraven s čistini sladkorjem vkuhan se dobi na inalo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska e. 6 Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) ZAHVALA Podpisani se najtopleje zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, odnosno njenemu glavnemu zastopniku g. Mundi, za korektno ocenitev požarne škode na mojih premičninah ter točno izplačilo odškodnine. Priporočam ta domač zavod vsakomur kot solidnega - in vrednega največjega zaupanja. V Bršljinu, dne 31. avgusta 1932. PETER BOLE, posestnik, Bršljin prt Novem mestu. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trfi št. 32 Žarnice imam vedno v zalogi in jih na željo dostavim na dom tudi v najmanjši količini. - Dobavljam enako vseh vrst blago za elektriko, telefon in signal. -Robič Alojzij, Moste 35, Žirovnica. (t) Pozor, pev. društva, šole, cerkve! Tvrdka Ivan Kacin, Ljubljana, Tabor 6 (tvornica Domžale) — izdeluje harmonije od 2000 Din, prvovrstne moderne pianine od 10.000 Din. Orgle po 6000 Din od registra. .PUčaike sama iz cina. Uglašuje, popravlja, prenavlja najceneje. Vsako popravilo in delo zajamčeno. Zahtevajte ilu-strovani cenik! (t) Kar še ni bilo je sedaj I močni ženski polčevlji, 79 Diu visoki boks, lakasti čevlji 138 Din moderni čevlji v lepili barvah 98, 108, 118, 123, 148 Din, dalje velika izbira domačih, telovadnih, športnih, plesnih in drugih čevljev za vse prilike po izredno nizkih cenah. Ni lepšega dekleta, kot je Slovenka v narodni noši Svila za krila, kakor tudi svileni robci z resami so pravkar došli. Vzorci so posneti po starih narodnih nošah. __ ei€ne JBjuhlfcuia Entlanje po 75 par meter se izvršuje hitro. - Zrinjskega cesta 3/1., desno. (t) Hlode razžaga strankam po najnižji ceni parna žaga Lav-renčič & Co., Ljubljana, Vošnjakova 16. (t) Specijalna izdelava vsakovrstnih tesarskih del se priporoča. Jakob Pav-lič, Domžale. (t) Lanene tropine lo dmca krmita nodi nalcene) Veletrgovina lita in moke. A VOLK, LJUBLJANA Reslieva cesta 3«. Trnovski dom Slcrmcchi. Celje št. 18 Zalilevaite brezplačni, bogato ilustrirani ceniki ^^ i ekt^ ^.tnss&mva&t* utunsan Šolske torbice I. Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 1» GRD NOS v Z aparatom sa formiranje nosu ,,Orlhodor" od siru ni te vsako skazo nosu. kot zakrivljen, debel, širok, dolp, kratek, sedlast, top, izraščen no-; itd. in daste tako obrazu lep iu plemenit izraz. Orthodor se da precizno prilagoditi za vsako obliko in veličino nosu. Cenu Din 90 . Preparate Schriider-Schenke rSzroSilja proti prcdolu-žitn (poštnina Din 6 -), ali povzetju pošt. Din 12 - dopo za .Tucosiavijo .Omnia" oddelek J G. Zagreb. Draškovideva 27. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik ! Obleke po meri izdeluje res dobro in ne po pretiranih cenah Franjo Trojanšek — modno krojaštvo - Rožna dolina c. V št. 8, Ljubljana. (t) Ugodno Bahko kupite šivalni stroj ali kolo po znatno znižani ceni in sicer: šivalni stroj z ceiitraJ hobin čolničkoin Kohler po Din 1.750-- OrEon po Din 1"60fi". kolesa original Torpedo po Din 1350-- le pri sSari tvrdki s kolesnimi, avtomobilskimi in zimsko športnimi potrebščinami 3, (sOUEt naši. AUERHAMMERSK!S Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30 Ljubljana, OorssifsSko cesia št. 23, dvorišče. IVAN KRALJ se priporoča za vsa kljufnvničarska dela LJUBLJANA, Gregorčičeva u I 5 ali Rimska e, 2 ObisHovalc* telesegma! Ne zamudite prilike in obiščite novo najmodernejšo kavarno v Mfiu raefropoi (flihllC) in dvorano pod kavarno, ki Vas bo gotovo presenetila. Če Vas dež prehiti na cesti, obiščite tvrdko A. GASTRAUN LJUBLJANA - Prešernova ulica ki Vas postreže z dežniki vseh vrst ter obenem tudi popravlja in preoblekuje dežnike v najkrajšem času. o 50°|o znižane cene desortiranemu blagu za časa velesejma —.--------m-------— 1 par čevljev 40 -, 50-, Stariši, oglejte si naše cene, predno nakupite šolske potrebščine! Šolske potrebščine: šolske peresnice Din 2*-, 3*-, 3*50, 4*-, 5--. S--, O*- itd., šolsko mape za zvezke .... Din 3-50, 4'50, šolske aktovke Din 32'-, 37'-, 43--, 47*-, 52--, šolski nahrbtniki . Din 13--, 14'-, 17'-, IS'-, šolski kovčeki Din 13*-, IS'-, 22*«, 28--, Pletenine: otroške nogavice.......od Din 4*- dalje, otroške volnene vestje.....od Din 30*- dalje, otroške rokavice.......od Din 13*- dalje, kravate...... od Din 9'-, 12--, 21'- dalje, otroške volnene čepice.....od Din 9*- dalje, otroški dežniki ........ od Din 32*- dalje. Toaletni predmeti: milo.........Din 2-75, 4*50, ©*5€>, zobna krema........Din 7'-, 11*-, 13*-, krtače: za obleko D. O*-, za zobe D. 4*50, za lase D. 10*50, termos steklenice........... Din 24*-, listnice............Din 15*-, 37*-, denarnice Din 2*75, 3*-, 4*-, 4*50, ©.-, 9--, žepni noži Din 3*50, žepne škarjice Din 3*60. Čevlji: za otroke od št. 26—28 ....... .........od Din 30*- dalje, visoki čevlji za dečke od št. 36—39 ............od Din 95*- dalje, za otroke od št. 29—35 ..................od Din 45-- dalje, za dečke črni visoki posebno močni čevlji z dvojnim podplatom od Din 120*- dalje, nizki polčevlji za dečke od št. 36—39 ..........od Din 65*- dalje, usnjate telovadne copate s krom podplatom........od Din 2©*- dalje, nizki čevlji za deklice od št. 36—41............od Din S5-- dalje, filc šlape za otroke s krom-podplatom...........od Din 27*- dalje. Mestni trg 26 ANT. KMSPER LJUBLJANA Stritarjeva ulica Tvrdka Ei. IIOT^ LJUBLJANA Mestni trg 5 razstavila moderne plašCc lz krzna na Velesejmu. Paviljon H Dobra, praktična vrata in okna srs domu! — Vse izdelke stavbnega mizarstva v vseh poljubnih oblikah po "det* strojno mizarstvo Alojzij Trink LJUBLJANA - LINHARTOVA ULICA ŠT. 8 - TELEFON 28-56' NOVOSTI O V O s T Naznanjam cenj. občinstvu, da otvorim s 4. seotembrom staro, znano restavracijo Skalco" iS* \N Točila bodem štajerska in dolenjska vina po najnižjih cenah. — Rizling Djn 12'—, namizno Din 10"—, cviček Din 10"-, čez ulico Din 2--ceneje. — Abonenti se sprejemajo na dobro domačo, srbsko in dunajsko kuhinjo. — Vsak dan klavirski koncert. Vabim vse znance in prijatelje na obilen obisk in se priporočam z odi. spoštovanjem Anica Stare restavraterka. Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri |ndsM posojilnici re& zadr. z n. z. f C€lfU *adr. z n. z. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem r r ! i ♦ : : za jesenska oblačila • angleško, češko in domače blago - si nabavite pri nas po svojem okusu in po najnižjih cenah. Specijolna Irgovina suknn NOVAK LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (NASPROTI NUNSKI CERKVI) TRGOVSKI LOKAL (100 kv. m., dvigalo) Ljubljana, Miklošičeva c. 7, I. nadstropje se tfahoš ©fStl0 z inventarjem vred Informacije: Ohlačilnica za Slovenijo, istotam pritličje. BBBBBBBBBfflJIMEHBHIKHBSiBBBttBBBBBB prenavlja, popravlja, izdeluje in vsa kiparska dela po lastnih in po danih načrtih Nizke cene PORTRETE IMA-MOSTE Pokopališka ulica št. 5 Pozor! V staroznani restavraciji Tratnik LJubljana, Sv. Petro cesta St. 25 točim zajamčeno pristna dalmatinska in jeruzalemska vina. Na razpolago so vedno razna mrzla in topla jedila ter vedno sveže morske ribe. V kavarni (na vrtu) se toči zagrebško obležano MARČNO PIVO, originalna pečena TURŠKA KAVA, vedno sveži čevapčiči in ražnjiči. Postrežba solidna. Nizke cene. Odprto do S. ure zjutraj. Cenjenim gostom, vsem prijateljem in znancem se toplo priporoča Marho RadilovK. Novodošlo jesensko in zimsko blago po najnižjih cenah samo pri M. Gaišek, Maribor, Glavni trs 1 Priznano tudi najcenejša prodaja ostankov m elegantne, dobre in poceni dobite v B veliki izbiri vseh vrst moških, ženskih ■ in otroških pri znani solidni tvrdki KOSTA VUKAŠINOVIČ -- MARIBOR X % Potrudimo se, da glede mode, kvalitete in cene našim odjemalcem popolnoma ustrežemo. — Čevlje po meri in popravila izdelujemo po želji na čas in solidno. 14606 g i LJUDSKA T registrovona zadr. z neomejeno zavezo fmioštfeva cesta štev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov Din. I 381 ZADRVZNA GOSPODARSKA BANKA TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979 BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANI (miklošičeva cesta io> PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, Šlbenlk, Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseli tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cetw izdajatelj; Iran tlako t e«. Hodnik; Franc Krcmžar.