%ji * številni Evropejci v Al-\ „Se še niso znebili svo-fai> i Varnih ljudi. Po kavar-kabaretih na bulvaru ?, * v Alžiru je še sedaj ,tistih, ki ob čašici pri-jjl biu ej°> da uda! ec, ki so 1. Prizadeli z aretacijo k ln Jouhauda ((predstavit	Priložnost za krepitev
""h	za popuščanje oasov-
2b0] j Organizacija je bila [ S.e.a za sklerozo, so govo-U_ “Vilni izmed teh zaslepiti) ' Neki mladi človek je Nela c^im rekel, da je ' Utne Salan°va aretacija ce-- ,en učinek. Vbrizgala je
dolgoletni načrt OAS
lipovskim polkovnikom, ge-1/ aerale so že aretirali, ne tin-P^hstaja dosti časa, da lij «dvignili moralo» svo-' a‘nskim pristašem. Are-«t bg Kalana in slabost OAS,
■: tj0 ,—‘““o m siauu&u uao,
10 Preprečila, sta precej brskih ®tevilne izmed tistih Evropejcev, ki zago-bilo, h° cilje OAS. Videti je 'Oj*, Je bilo famozno geslo ’■* uri^ri tja, kamor hoče,» premagano in netoč-
fov,
^5 uemeK. vonzgaia je Nu»nnost ultraškemu gi '%riiL G°tovo je, da ima pol Hln Godard, za katerega W.. številni, da je sedanji kij 1 voditelj OAS, pred se-^bu/fvilne reorganizacij ske ‘kij, Iae- Poleg številnih are-^ so odpihnile «nekaj “* voditeljev,)) mora po-
leg tega zdaj še mnogo previdneje ukrepati, da bi se sam izognil aretaciji. Toda precej znakov je, da je Godardu že precej uspelo njegovo prizadevanje prevzeti organizacijo «čr-nih nog» popolnoma v svoje roke. Dober del Evropejcev mu že sledi, žrtve se množijo.
Istočasno pa ima v kazbah, arabskih delih mesta, kakor tudi globoko v notranjosti dežele FLN trdno kontrolo nad položajem in prebivalstvom. To ni nikdar tako prišlo do izraza, niti v letih najhujše vojne, kakor prihaja, kot se zdi, do izraza prav zdaj. Kljub temu, da število brezposelnih narašča, da se zdravstvene razmere slabšajo, ima FLN potrpežljivo položaj v svojih rokah in zavira eksplozijo besa. Zelenobele zastave FLN, obešene povsod po arabskih delih mesta, so vendar priče, da i-majo Arabci organizirano svoje stališče.
Številne aretacije visokih voditeljev OAS zaplemba številnih dokumentov kakor tudi aretacije številnih, manj pomembnih agentov, uslužbencev, «oficirjev za zvezo* med posameznimi terorističnimi grupacijami pa so odkrile tudi številne niti dolgoročnejših oasov-skih načrtov .Kaj kombinira OAS? Kaj pripravlja? Neki visoki policijski komisar v Alžiriji je seznanil novinarja
DANES
Udi
H ko Je sprejem zakonih 1>re<,lo*a s strani vlade o la dividende naletel na ib* »Prejem (leva opozicija l0 Ja. da gre le za malo epi-i„v borbj med državno finan-* “Učnimi zatajevavci — so bo* ki šolnikov sklenili, H, stavkali od 22. do 25. ln0v.,Cr ne morejo sprejeti itM- Fanfanijeve ponudbe 'likal *v sindikalnega spora. ruv ,e organizacije železni-(y <CGIL, CISL in LIL) so bj 0 sklenile proglasiti stavni, Je bo začela verjetno 29. #l‘Cderacij» CGIL državnih C"cev pa Je sklenila začeta tan° gibanje in bo verjet-^ a mesec proglasila stavko.
O« Franciji se med na-4 v "lem de^Gaullovega obli oa?Sretlnfi Franciji nadalju-tifiii^ski fašistični pokoli v 1| v ’ kJer |e bilo število žrtev lit„ traJ visoko. Oasovci so v ton, fPoovno streljali z mino-tfcj ' °da hkrati se je začela i j., ed policijo, kjer so odslo-obe Polic'lskib funkcionarji, n«m Pa je vstopilo v sluzav, ,alzirskih pomožnih poli-“očasno so prejeli zelo iHor ,‘v°dila alžirski vojaki, 'nsi(t Jo natančno izvajati e-tl.ili vspor8zume ter ne smejo v , ur,itormah in oboroženi 6rjb...°mobilih in se ne sme-rfi. \vojaškim postojanki v,procesu proti Salanu je ■?e u c*r*J bivši predsednik niPr® in izkazalo se je, da »lea*W,®r nj bila brez krivci v * sljrivnih stikov z oas-i »I h	Vendar Pa De-
bile n°tel priznali za Salana °*ajševalne okoliščine,
zlasti po referendumu, ki je sankcioniral evianske sporazume.
Medtem ko iz Španije ni prišla nobena novica o prenehanju velikega stavkovnega gibanja delavstva, je portugalska policija ponovno zelo grobo napadla študente, ki so se na univerzi
v Coimbri zabarikadirali, in je aretirala okrog 150 študentov; v Lizboni pa je policija preprečila študentom solidarnostno zborovanje.
V Laosu bo morda vendarle prišlo do koalicijske vlade, saj je tudi lord Home včeraj poudaril, da odobrava poizkuse Suvane Fume v tem smislu. Njegove napore bo olajšalo tudi dejstvo, da Anglija, Avstralija in Nova Zelandija doslej niso predložile nobene zahteve glede odhoda njihovih čet na Tajsko, čemur se Je upri včeraj tudi predsednik malajske vlade. Oster napad na ameriško izkrcavanje je objavil pekinški ((Ljudski dnevnik«, ki poudarja, da je izkrcanje resna nevarnost za Kitajsko, ki ne more dopustiti novih mostišč, naperjenih proti njej. Princ Kambodže Sihanuk pa se je odločno zavzel za konferenco, na kateri bi se morala poiskati sredstva za dokončno preprečitev vmešavanja tujcev v Vietnamu.
Danes se bo Hruščov po obisku v Bolgariji vrnil v Moskvo, včeraj pa Je ponovno kritiziral Kennedyja in obtožil ZDA, da pripravljajo jedrsko vojno; napadel Je tudi vladi Grčije in Turčije, češ da ne prispevata k izboljšanju položaja na Balkanu, temveč vodita politiko, ki veča mednarodno napetost.
«Expressa» Lenolra z načrti tajne organizacije.
V Alžiriji je cilj znan. Treba je voditi sedanjo akcijo terorja toliko časa, dokler ne bo več mogoče izvajati določb evianskih sporazumov. Da bi voditelji OAS dosegli ta cilj so pripravljeni na vse. V nekem dokumentu je zapisano: «Ce bo potrebno, pa naj bo vsak teden 10.000 mrtvih v Alžiriji.« Popolnoma zanesljivo je, da gredo glavni napori OAS v smeri provokacij nekega pokola, ki naj bi bil rezultat odkritega spopada med Arabci in rednimi četami. Ce pa v ustreznem času ne bi mogli . sprovocirati takšnega spopada, je treba storiti vse za stalno agitacijo med evropskim prebivalstvom in neprestani teror.
Vendar pa je zanimivo, da kljub številnim ocenam nekateri izmed tajnih dokumentov OAS razkrivajo, da je alžirski problem v njihovih o-čeh sicer pomemben, toda drugotnega pomena: glavni namen je uvajanje železnega režima v Franciji. Ta režim ne sme biti, kakor poudarja neki dokument, demokratski, «ker je republika izdala Francijo, de Gaulle pa se je pridružil poglobitvi demokracije.» Po ocenah OAS je mcSgoče ((dekadenco v Franciji ozdraviti samo s trdo vojaško roko.»
Samo vrnitev «trdih vojakov,« ki jih je de Gaulle odstranil, na «svoja mesta*, lahko ((regenerira« psihologijo Francozov, ki se zdaj bolj u-kvarjajo z materialnim udobjem in željo, da bi imeli avtomobil in televizor. Ta ((obnovljeni« krepki režim naj bi bil avtoritativen in militarističen, ker prihajajo Francozi in tisti, ki ga ščitijo, po pojmovanju OAS v fazo, ko jih je treba ((prevzgojiti« tudi v socialnem in nacionalnem smislu. «Že dolgo ima armada socialni program širokih razmerij, ki je mnogo bolj izdelan kot pa program degolističnih strank,« je zapisano v nekem dokumentu. Oblast, ki jo bodo prevzele prave roke, bo končno omogočil uvajanje nacionalnega socializma.«
Vse to je zapisano v dokumentih. Toda kaj odgovaija OAS na vprašanje, kako prevzeti oblast?
Prav vse, kar vodi akdie OAS, je usmerjeno na pritisk,
V LAOSU
«Zakaj pa se nisi izkrcal v Alžiriji, da ki branil Alžirce pred pokoli OAS!?»
(Nadaljevanje na 2. strani)
V sredo je združena slovenska mladina priredila v Nabrežini protestno zborovanje proti umetnemu in načrtnemu spreminjanj«, narodnostnega značaja tržaškega ozemlja. Na zborovanji^ so »prejeli resolucijo, ^ katero zahtevajo takojšnje prenehanje raznarodovalne politike. Toda v petek je kljub splošnemu odporu slovenske javnosti prišel v Nabrežino komisar, ki je podpisal Raznarodovalni dekret. S tem v zvezi nam je predsedstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze poslalo v objavo naslednjo izjavo: ((Slovenska kulturno - gospodarska zveza ugotavlja spričo nedemokratičnega imenovanja prefekturnega komisarja v devinsko-nabrežinski občini za podpis gradbenega dovoljenja za zidanje 268 begunskih stanovanj: 1. da se z graditvijo novega begunskega naselja v Sesljanu, ki bodočim naseljencem ne more nuditi potrebnih pogojev za zaposlitev, umetno ustvarja italijanska večina v doslej pretežno slovenski občini, in se s tem ta občina umetno raznaroduje ter se spreminja njena narodnostna sestava; 2. da je tako ravnanje v očitnem nasprotju s črko in z duhom čl. 6 republiške ustave, ki pred videva zaščito jezikovnih manjšin in s tem ne dopušča nika-?a alli neposrednega raznarodovanja; 3. da je to ravnanje prav tako v nasprotju s členoma 4 in 7 londonskega memoranduma in s čl. 15 mirovne pogodbe. Končno SKGZ z ogorčenjem obsoja to ne-anje, ki hkrati ruši komaj ustvarjene pogoje pomiritve in sožitja med prebivavstvom obeh narodno-Rome oblasti, naj prenehajo s takim raznarodovalnim ravnanjem, ki utegne roditi le slabe posledice.))
kršnega pi posebnega s demokratični! sti in poziva oi
iiiimiimiiHiiiiiiiiiHiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiimmiiiHmiiiiiiimnrniiitmiiin, m, m,mm iiiiim iiimiiiumiiiii umi,,,hi,,im,um,m nuni imunimi inmnnimmuHim, iiiiiniiiiii iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiu
Ministra Messmer in Joxe v Rocher Noiru
zaradi poslabšanja položaja v Alžirij
Odstavili so 111 policijskih funkcionarjev - 250 alžirskih pomožnih agentov je nastopilo službo v Alžiru - Pričanje Debreja na procesu proti Salanu - Demonstracije proti de Gaullu
1
ALŽIR, 19. — Francoski minister za oborožene sile general Messmer in minister za alžirske zadeve Joxe sta prišla danes iz Pariza v Rocher Noir. Sestala sta se s francoskim visokim komisarjem Fouchetom in s predsednikom začasne izvršilne oblasti Faresom. Njun prihod v Rocher Noir kaže, kako velike so težave, ki jih imajo oblasti v Alžiriji.
Zvečer so uradno sporočili,
da so že prispeli v Alžir oddelki posebne alžirske policije, ki bodo prevzeli vodstvo nekaterih komisariatov in vodili borbo proti OAS. 250 teh posebnih agentov je danes že nastopilo službo. Hkrati so javili, da so v Oranu aretirali 77 pripadnikov OAS.
Zvedelo se je, da je med 77 aretiranimi v Oranu, 23 članov važne skupine OAS. Razen tega so zaplenili več vozil in mnogo orožja.
Uradno sporočilo, ki so ga objavili zvečer, pravi, da so v okviru ukrepov, ki jih je sprejela alžirska policijska prefektura, odslovili iz službe 111 policijskih funkcionarjev, 30 ljudi so danes izgnali z alžirskega ozemlja, zaprli so 116 barov in kavarn, kjer so se zbirali pripadniki OAS, 14 ljudi, ki so bili zaprti, pa so premestili v zapor v Francijo.
Sporočilo javlja dalje, da so v zadnjih 48 urah aretirali v Alžiru 44 teroristov, med katerimi je tudi Francois Leča.
Končno dodaja sporočilo, da je davi nastopilo službo 250 alžirskih pomožnih policajev. Drugih 500 alžirskih pomožnih policajev obiskuje tečaj in ko ga bodo dokončali, jih bodo namestili na komisariatih v Alžiru.
Francoski fašisti so davi streljali z minometom na dvorišče poletne palače v Alžiru, kjer bivajo državni funkcionarji. Ni
bilo žrtev. Po napadu je prišlo do streljanja med oasovci in orožniki, pri čemer pa ni bilo žrtev. Kakor vedno, so oasovci zbežali, ne da bi koga ujeli. Davi so štirje oboroženi fašisti vdrli v civilno bolnišnico «Mu-staphao ter odpeljali bolnega Francoza. Do 18. ure so fašisti ubili 16 ljudi, ranili pa 11.
Alžirska tiskovna agencija sporoča, da so vsem pripadnikom alžirske narodnoosvobodilne vojske dali stroga navodila, naj spoštujejo evianske sporazume. Sporočilo pravi; '«Da se prepreči sleherni incident z elementi francoske vojske, imajo odgovorni ukaz, da strogo spoštujejo evianske sporazume o ustavitvi sovražnosti. Prepovedano je krožiti v avtomobilu, v uniformi in oboroženi ter približati se vojaškim postojankam.)) Sledijo še druga navodila pripadnikom FLN in alžirskim organizacijam.
PARIZ, 19. — v Parizu se nadaljuje razprava proti bivšemu generalu Salanu. Kakor napovedano, je bil danes zaslišan bivši predsednik vlade Debre, katerega zaslišanje je zahtevala o-bramba. Salanovi zagovorniki so trdili, da je bil Debre vmešan v poizkus umora Salana 16. januarja 1957, ko je bil ta vrhovni poveljnik francoske vojske v Alžiru.
V začetku zasliševanja je zagovornik omenil Debreju, da je v času, ko je bil še voditelj
opozicije v senatu, zagovarjal, da je treba z vsemi sredstvi delovati proti zapustitvi Alžirije, in da je do 16. septembra 1959, ko je bil na oblasti, vladal na podlagi teh načel in dajal navodila v tem smislu. Vprašal ga je, čemu je po 16. septembru 1959 začel voditi politiko, ki je v nasprotju z njegovim prejšnjim stališčem.
Debre je naprej govoril o ta-
jaških razlogov in še posebej zaradi zakasnitve, s katero so bili v letih 1954 in 1955 zatrti prvi pojavi upora. Prišli smo do tega zaradi političnih zakasnitev, na kar sem jaz opozarjal, ko sem bil opozicijski senator. Od dneva, ko je bilo po-trebno menjati statut Tuhizi-je in Maroka, bi spadala v ta okvir tudi sprememba statuta Alžirije. Te spremembe bi mo-
Od 22. do 25. t. m. stavka šolnikov
(Glej poročilo na drugi strani)
ko imenovani »aferi bazooka«, t. j. o poizkusu atentata na Salana. Odločno je zanikal, da bi bil imel kakor koli opravka s to zadevo. Zatem je odgovoril na vprašanje obrambe z dolgo izjavo, v kateri je podrobno obrazložil razvoj alžirske politike. Izjavil je med drugim: «Kdo si ni želel francoske Alžirije, kdo ni tega razglašal v zadnjih dvajsetih letih? Ni politika, ni parlamentarca, ni ministra, bodisi levičarja ali desničarja, da ne bi bil izrazil, kakor jaz, svoje želje in volje, da se Alžirija ohrani v okviru republike. Toda tu je razvoj, počasen razvoj, ki se je začrtal v zadnjem četrt stoletja, in nagli razvoj v zadnjih letih. Prišli smo do zapadlosti. Prišli smo morda iz vo-
rali še vedno izvršiti v okviru francoske suverenosti.«
Ko je s tem žvalil na prejšnje režime krivdo za poslabšanje položaja, je govoril o zgodovinskih razlogih dekolonizacije. ((Dejstvo je, je dejal, da v dvajsetem stoletju, v tej drugi polovici dvajsetega stoletja, ima veljavo vse, kar je dekolonizacija. Ce se neka država temu upira, jo narodi takoj obsodijo.«
Na koncu je Debre obsodil terorizem. Zatem ga je zagovornik vprašal, ali je mnenja, da ima Salan pravico do olajševalnih okoliščin. Debre je odgovoril: «V zgodovini je točen datum, t. j. september 1959, &> je de Gaulle predstavljal oblast Francije. Nisem mnenja, da se obtoženec, spričo odgovoiVio-
sti, ki jo je imel, in spričo dejstva, da je poznal te probleme, lahko sklicuje na prejšnje poglede, da bi opravičil svoje ravnanje, ko je ves narod ponovno svečano določil politiko Francije.«
Sledilo je zasliševanje drugih prič, ki so poudarjale zasluge Salana.
Gčneral de Gaulle je nadaljeval danes svoje potovanje po Osrednji Franciji. Nocoj so odpovedali obisk v Saint Junienu, kjer je tamkajšnji občinski svet, ki je v rokah komunistov, pokazal, da ne želi obiska. Predsednikov avtomobil je vozil skozi naselje, ne da bi se ustavil. Vozil je med gostim špalirjem ljudi, ki so demonstrirali proti njemu. Množica je nosila table z napisi: «Ne bomo dovolili prihoda fašizma«. «Mir v Alžiriji in vojna OAS«. ((Ustrelite Jouhauda in Salana«.
Davi je de Gaulle obiskal tri rudniške bazene, ki pripadajo francoskemu komisariatu za a-tomsko energijo. Pozneje je de Gaulle obiskal vas Oradour Sur Glane, kjer so nemški esesovci 10. junija 1944 pobili skoraj vse prebivavstvo, vas pa zažgali. Pred vhodom v vas, ki je vsa v ! ruševinah, m blizu pokopališča, kjer so pokopana trupla 650 pobitih prebivavcev, je tabla z napisom: «Spoininjaj sel«. Predsednik si je ogledal tudi poru-šeno cerkev, kjer so Nemci pobili veliko število žensk in 247 otrok in so nato cerkev zažgali. Odšel je nato v občinsko palačo v obnovljeni vasi, kjer ga je pozdravila priletna ženska, ki se je edina rešila med omenjenim pokolom.

Polemika v zvezi z ivolitvijo novega predsednika republike se je sicer v glavnem polegla (na njej vztrajajo le komunisti, zlasti v svoji volilni kampanji za bližnje upravne volitve t> nekaterih večjih mestih italijanskega Juga, pri čemer poudarjajo, da je edini izhod v utrditvi in raz. širitvi levičarske fronte, ki je priložnostno nastala ob volitvi predsednika republike, in v enot. ni borbi proti KD, da bi zmanjšali njeno moč in politični vpliv in ji tako iztrgali iz rok njen dosedanji politični in oblastveni monopol), in stranke levega cen• tra vodijo sedaj borbo za dosledno uresničenje vladnega programa, katerega je sprejela tudi KD. Voditelji KD nadaljujejo z zatrjevanjem, da večina, ki je omogočila izvolitev «dorotejskega» kandidata za predsednika republike, ne more in ne bo vplivala na stališče KD do politike levega centra, ki mora računati s podporo socialistov, in da je KD odločena nadaljevati tudi v prihodnosti tako politiko.
Po slovesnem ustoličenju novega predsednika republike Segnija je Fanfanijeva vlada podala formalno ostavko. Segni pa jo je zavrnil.
Voditelj PSI Nenni je pojasnil na televizijski oddaji -Politična tribuna» stališče socialistov do se-da nje vlade in podčrtal, da je nacionalizacija električne industrija po mnenju socialistov nujen pogoj za prehod k politiki »motrnepa načrtovanja v gospodarstvu. Po mnenju PSI je treba nacionalizacijo tega sektorja izvesti z zakonskim odlokom, da bi tako preprečili špekulacije industrijcev in zavarovali koristi drobnih varčevalcev. Na besede voditelja PSI je takoj zelo ostro reagiralo združenje italijanskih industrijcev (Confi ndu-stria), ki zatrjuje, da bi politika gospodarskega načrtovanja imela porazne posledice za vse italijansko gospodarstvo. Reakcija industrijcev ne preseneča, saj je povsem razumljivo, da politika gospodarskega načrtovanja, ki skuša odpraviti neskladnosti v razvoju italijanskega gospodarstva in zmanjšati socialne razlike med družbenimi sloji, ne more naleteti na odobravanje kapitalistov, ki jim gre edino le za večanje svojega dobička in jim ni prav nič mg,r, kaj še dogaja na drugih pod-rs>čMh javnega življenja. Industrij, ci skušajo dokazati, da gospodarsko načrtovanjg- pomeni napad na zasebno pobudo v gospodarski dejavnosti, vendar pa je jasno, da pri tem ne gre za oviranje zasebne pobude, ampak za njeno korekturo tam, kjer je pomanjkljiva, oziroma tam, kjer se že uveljavlja na očitno škodo vse skupnosti.
V petek je vlada sprejela prvi ukrep v okviru politike levega centra: določila je 15-odstotni odtegljaj, ki ga delniške družbe in druga pridobitna združenja razdeljujejo delničarjem, oziroma svojim družabnikom ali zadružnikom v obliki dividende ali v kakršni koli drugi obliki. Ne gre sicer za nov davek, ampak za pripomoček, pri ugotavljanju dejanskih dohodkov premožnejših slojev, ki redkokdaj prijavijo vse svoje dohodke in tako ne plačujejo tolikšnega davka, kot bi ga sicer morali. Računajo, da bo ta ukrep vrgel državni blagajni okrog 30 milijard.
Na sindikalnem področju moramo zabeležiti, da vprašanje žolnL kov še vedno ni rešeno, ker se vlada izgovarja, da nima potrebnih sredstev, da bi mogla zadostiti vsem njihovim zahtevam; v primeru, da ne bi prišlo do zadovoljive rešitve tega vprašanja, se bo stavkovno gibanje šolnikov za-ostrilo v tem tednu, kar bo imelo za posledico, da se bo podaljšal zaključek šolskega leta 'če ne bodo posledice še hujše, predvsem za šolarje).
Se vedno odlašanje z učinkovitimi ukrepi proti OAS
Prejšnji teden so v Parizu in v Rocher Noiru uradno sporočili, da bo referendum o samoodločbi v Alžiriji 1. julija. V Parizu poudarjajo ,da bo referendum izvršen ne glede na stanje, ki ga ustvarjajo oasovci. Vsi Francozi v njihovih četrteh v Alžiru in Oranu bodo imeli možnost udeležiti se referenduma, če bodo želeli. V zvezi s stopnjevanjem fašističnega terorja v alžirskih mestih je na zahtevo alžirske vlade prišlo prejšnji teden v Franciji do sestanka alžirskega zunanjega ministra Dahlaba s francoskim ministrom za alžirske zadeve Joxom. Alžirski minister Jazid je na tiskovni konferenci izjavil, da je pobudo za sestanek dala alžirska vlada, da se skupno s francosko OAS. Dahlab je francoskemu ministru sporočil presenečenje, ker so ustavili izpuščanje zaprtih Al-žircev. Alžirski predstavniki so predlagali ustanovitev posebnega oireda alžirskih strevcev. katerih naloga bi bila preprečiti zločine in napade ozsovcev.
Na žalost francoski fašisti še vedno skoraj nekaznovano divjajo nad alžirskim prebivavstvom. Vsak dan pada veliko število žrtev med domačim prebivavstvom. 15. maja so fašisti ubili v alžirskih mestih kar 75 Alžircev, 16. maja pa 55. '1'ako se ponavlja da n za dnem. Zato so se nekateri voditelji ulzt rske narodnoosvobodilne fronte na lastno pest odločili za resno opozorilo francoskim fašistom in tistim, ki jih s svojim molkom in pasivnostjo podpirajo. 14. maja so po vseh alžirskih četrteh, kjer živijo Francozi,
(Nadaljevanje na 2. strani)
P rim orslcT"fnevUTllf
2 —
SPRIČO POVSEM NESPREJEMLJIVIH PONUDB VLADE
Solniki bodo stavkali od 22. do 25. t. m.
Ce vlada ne odneha, bodo ponovno stavkali
Sindikat visokošolskih profesorjev proglasil stavkovno gibanje v znak protesta proti vladnemu triletnemu šolskemu načrtu - Moro in ministri KD proučujejo vprašanje nacionalizacije električne industrije - Lefevre in Spaak zaključila obisk v Italiji
(Od našega dopisnika)
RIM, 19. — Po prejemu pisma predsednika vlade Fanfa-nija s poslednjimi ponudbami je Medsindikalna zveza šolnikov proglasila prvo stavko od 22. do 25. t. m.
V sporočilu, ki ga je izdal tiskovni urad odbora Medsin-dikalne zveze šolnikov (ANCISIM, SASMI, SNPPR, SNASE, SNI A, SNSM) je rečeno, da je odbor odložil stavko, ki je bila proglašena za razdobje od 18. do 29. t. m., v upanju, da bo vlada pristala na zadnje zahteve šolnikov, katerim se nikakor ne morejo odpovedati; ko pa mora ugotoviti, da le vlada pristala le v minimalni in povsem nesprejemljivi meri na njihov zadnji protipredlog, je Medsindikalna zveza šolnikov prisiljena proglasiti stavko od 22. do 25. t. m. Tej stavki bodo sledile še druge, v kolikor vlada ne bi odstopila od svojega sedanjega stališča.
Omenjeni odbor hirati Izjavlja, da od sedaj dalje ne bo pristal n« dokončne rešitve, ki bi se kakor koli oddaljevale od začasne dopolnilne doklade, ki je bila pri-znana drugim državnim nameščencem. Na koncu poziva vse kategorije šolnikov, naj enodušno podprejo napovedano stavko, ki so jo proglasile vse največje sindikalne organizacije šolnikov, in s tem izpričajo svojo trdno odločenost, da so pripravljeni nadaljevati borbo, dokler ne dosežejo tvbjega upravičenega smotra.
V zvezi s stavkovnim gibanjem šolnikov je predsednik vlade Fan-fa.V, sprejel danes dopoldne prosvetnega ministra Guija, zvečer pa je sprejel sindikalne predstavnike Solnikov in jim izročil pismi, v katerem postavlja novo po-
tmi •i'iiMiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiimiiHiHiiHlliiuuiiiiiu
Načrt OAS
(Nadaljevanje s 1. strani)
da bi prevzeli oblast. Vsi napori teroristične organizacije se strinjajo v želji, naj bi bila usoda novega morebitnega udara učinkovitejša kot prej ko so bili udari omejeni samo na Alžirijo in so jih zadušili. Rezultati nedavnega referenduma, ki je bil prinesel de Gaul-lu prepričljivo zmago, niso niti najmanj vplivali na cilje in namene -»odgovornih* v OAS. Zdi se, kot da tudi številne aretacije v zadnjih tednih niso zmanjšale njihove «borbe-ne pripravljenosti*. Za njih je referendum samo pokazal resničnost in točnost njihovih pogledov — z drugimi besedami potrdil Je dejstvo, da je francosko prebivalstvo uspavano, da ga vodijo «izdajavci» in da je treba prevzgojiti Francoze na «silovit načina. «Ce je v Franciji 25 milijonov ničvrednih ljudi, še ni to dokaz, da imajo prav,* Je naslednja misel, ki vodi OAS.
Dolgoročni načrt voditeljev OAS upošteva nekaj procesov. Neprestan požar terorja, ki naj bi naraščal, nadaljevanje neskončnih serij atentatov, u-morov, posilstev, ki ne bi prizadejal samo političnih nasprotnikov, vse to bo povzročilo, da se bo navadni človek irolirel, prestrašil in izgubil sposobnost orientaoite. Živel bo v strahu. Neeohovost bo postala takšna, da se bo vsak zatekel v svojo hišo čim bo padel »mak in ga iz hiše ne bo r .ogel izvleči nihče za nobe-,i;j ceno. Takšen položaj pa je moč doseči samo postopno in takšen položaj zdaj že ni niti več daleč. Toda preostaja še «precej dela.»
Teroristi OAS morajo počasi prenesti svoje akcije tudi med prebivalstvo francoskih mest v metropoli. Položaj, ki vlada zdaj v arabskih četrtih alžirskih mest je treba postopno prenesti tudi v večja francoska mesta. Poleg ostalega sodi peklenska logika OAS, da je Franciji «zalo potrebno«, naj malo krvavi in trpi. Ta prelila kri bo očistila in regenerirala nacijo.*
Po pričakovanjih voditeljev OAS mora tako zasnovana ovojna« privesti celotno pre-bivavstvo k občutku nemira in kolektivne negotovosti, ki ju bo podpiral terorizem toliko časa, dokler «bo potrebno«, do '(ustreznega trenutka«. Ta «u-strezni trenutek« pa bi bil verjetno trenutek de Gaullove smrti. Odstranitev voditelja francoske države z odra pa bi utegnila biti naravna ali pa nasilna smrt. Po proračunih OAS je nasilna de Gaullova smrt prav gotovo zanj neizbežna, ker celotni načrt OAS za prevzem oblasti temelji na de Gaullovi «izginitvi» za vsako ceno .
Analizo političnega položaja pa pojmovanje oasovskih voditeljev takole poenostavlja; v Franclji ni več političnega živ-lienja. Edine prisotne sile so: de Gaulle, vojska in skrajna /evica. De Gaullova smrt bo položaj v Franciji zmedla in oblast bo v dosegu naših rok pod pogojem, da zgrabimo v pravem trenutku in brez odlašanja. Unija za novo republiko pa po de Gaullu praktično ne bo več obstajala.«
Dejstvo, da «ustrezni trenutek« za prevzem oblasti povezujejo s trenutkom smrti sedanjega voditelja države, priča, da OAS računa z dolgoročno akcijo. V njenih načrtih pa je tudi nekaj optimizma, ker t dosedanjimi ukrepi niso u-speli uničiti OAS. To pa je resno svarilo
(Iz tednika «Exprese»)
nudbo nadaljnjih 5 milijard z obljubo, da bodo do 15. decembra letjs odločili glede povišanja že ponujenih 60 milijard, začenši s 1. januarjem 1963, v kolikor bi to dopuščalo takratno splošno stanje gospodarstva in v kolikor bi državni zaklad utegnil priti do takrat do novih dohodkov.
Po tem Fanfanijevem pismu,
ponuja vlada naslednje izboljšave: vsoto 30 milijard (10 milijard zn im a tantum v prvem polletju
1962	in 20 milijard za mesečno študijsko doklado v drugem polletju 1962), ki je že na razpolago, je moč povečati za nadaljnjih 5 milijard (v prvem ali drugem polletju 1062, kakor bodo pač odločile sindikalne organizacije šolnikov), vsote 60 milijard za leto
1963	pa danes ni moč povečati, vlada pa se obvezuje, da bo skušala do 15. decembra letos poiskati nova sredstva.
Ob zaključku pisma izraža Fan-fani upanje, da bodo sindikalne organizacije šolnikov pripravljene sodelovati, da bi mogli končati letošnje šolsko leto, ker pri sedanjem stanju vlada ne more ponuditi več.
Vladni popravki k načrtu za razvoj šolstva so naleteli pri šolnikih na precej negativen odmev: generalni tajnik sindikata srednje šole prof. Rienzi izjavlja, da novi
triletni načrt, v primeri s prejšnjim desetletnim načrtom, ne predvideva večjih sredstev za razvoj šole, ampak točno tri desetine desetletnega načrta, kljub temu, da so se vladne stranke bile sporazumele, da bodo načrt za razvoj šolstva časovno skrčili (menda na pet let), uporabili pa vsa sredstva, ki so bila predvidena za desetletni načrt. V odgovor na predložitev vladnih popravkov k načrtu za razvoj šolstva pa je predsedstvo sindikata univerzitetnih profesorjev proglasilo stavkovno gibanje, o konkretnih oblikah tega gibanja pa bo odločil vsedržavni svet tega sindikata, ko bo «izčrpal vse poskuse, da hi dosegli drugačno priznanje prevladujoče vloge šole, zlasti univerze, o kateri se toliko govori, ne prizna pa se ji niti najmanjša prednost pri javnih izdatkih«.
Politični tajnik KD Moro je sklical sejo, na kateri so razprav-
11II lil IIIIIIIII lir, IIIIIIIII m | IM M.IIIIIIIIII lil IIIIIIM lil I Ml IIIIIIKI llltll Iti I IM IIIIIIIM lili IIIIIII ■■ I IT I IM Ml IM I MIIIIIIIIIII IM Ml M, IIIIIMIIII1 ......1111 ■ 1111 ■ 1111111111
Razgovor Home-Suvana Fuma o položaju v Laosu
1 j ali o posebnih vprašanjih v zvezi z uresničenjem vladnega programa, zlasti pa z vprašanjem nacionalizacije električne industrije. Seje so se udeležili: Gava, Zacca-gnini in namestnik tajnika KD Forlani; ministri Bo, Bosco, Sullo, Trabucchi in Colombo; poslanec Ferradi Aggradi, prof. Saraceno (ki je strokovnjak za vprašanja električne industrije) in prof. Santoro Passarelli.
PSI je organiziral vsfdržavno zborovanje na temo: ((Ustanove z»
Na svoji seji v torek, 15. maja je Sindikat slovenske šole v Trstu sklenil, da se skliče sestanek vsega članstva na prvi dan stavke, t. j. 22. t. m.
Suvana Fuma je včeraj nadaljeval pot v Laos ■ Malajska vlada ne bo dovolila odhoda čet Commonwealtha na Tajsko ■ Komentar kitajskega «Ljudskega dnevnika»
LONDON, 19. — Predsednik zakonite laoške vlade Suvana Fuma, ki je prišel sinoči iz Pariza v London, se je sestal danes z britanskim zunanjim ministrom. Govorila sta o položaju v Laosu. Takoj po razgovoru je Suvana Fuma odpotoval z letalom v Laos.
Predstavnik Foreign Officea je izjavil: «Lord Home v celoti odobrava poizkuse Suvane Fume za sestavo koalicijske vlade v enotnem, neodvisnem in nevtralnem Laosu.«
Iz Bangkoka javljajo, da je načelnik za ameriško vojaško pomoč na Tajskem in v Južnem Vietnamu general Harkins odpotoval danes iz Bangkoka v Udorn, da pregleda položaje ameriških mornarjev' ob reki Mekong, k> razmejuje Tajsko od Laosa. Spremlja ga ameriški poslanik v Tajski Young,
Pekinški ((Ljudski dnevnik« ob javlja danes uvodnik, v katerem govori o položaju v Jugovzhodni Aziji. Med drugim pravi, da so ZDA poslale svoje čete na Tajsko z namenom, da podprejo Bun Umovo desničarsko vlado in da postavijo na oblast Ameriki naklonjeno koalicijo. «Ce ta poizkus ne bi uspel, dodaja list, bi ZDA neposredno vojaško intervenirale in bi raztegnile laoško vojno. Sedanji ameriški korak, pravi list, je očitna poteza vojni naproti. Namen te poteze je tudi, vojaško zasesti Tajsko. ZDA delajo že dol. go časa načrte za obvladovanje dežel Jugovzhodne Azije z izgovorom tako imenovane obrambe pred .komunistično grožnjo’.«
List pravi na koncu, da je ameriško izkrcanje resna nevarnost za Kitajsko, ki ne more ostati brezbrižna: Kitajska ne more dopustiti, da bi ameriški imperialisti postavljali blizu Kitajske nova mostišča, naperjena proti naši deželi.«
Predsednik malajske vlade Rahman pa je izjavil, da ne bo dovolil, da bi poslali čete Common-wealtha, ki so v Malaji, na Tajsko. Pripomnil je, da se na podlagi obrambne pogodbe čete Com-monwealtha ne morejo uporabiti brez privolitve Malaje drugače nego za obrambo Malaje in britanskih ozemelj v Jugovzhodni Aziji. Predsednik je dodal, da Anglija, Avstralija in Nova Ze-
landija niso do sedaj predložile nobene zahteve, naj se privoli odhod njihovih čet na Tajsko.
Nadaljujejo se protesti portugalskih študentov
LIZBONA, 19. — Večja skupina študentov na univerzi v Coim-bri je zasedla sinoči sedež akadem. skega združenja in se tam zabarikadirala. Okoli polnoči so druge skupine študentov, ki so se jim pridružili številni meščani, demon-strirali v središču mesta. Policija je surovo napadla demonstrante. Sedež akademskega združenja pa so obkolili oddelki orožništva.
Portugalska vlada je odredila celo vrsto ukrepov, ki določajo, da bodo civilne oblasti imele odslej tudi nalogo skrbet; za vzdrževanje reda na univerzah in v višjih šolah. Vsa zborovanja študentov ali članov akademskih združenj, ki s° bila razpuščena, so nezakonita. Prav tako je nezakonito širjenje kakršnih koli sporočil.
Policija je danes vdrla v poslopje. Vse študente in študentke so aretirali m jih odpeljali v Lizbono. Zatrjujejo, da so odpeljali 149 študentov in študentk. Policija še vedno straži univerzo. Tudi v Lizboni so študentje sklicali plenarno zborovanje, ki pa je moralo odpasti, ker je policija medtem zasedla univerzo in študente razgnala. Vendar pa je manjši skupini študentov uspelo, zbrati se na dvorišču univerze, kjer so sklenili, da bodo sklicali plenarno zborovanje v sredo. Študentje so se z enominutnim molkom spomnili svojih tovarišev v Coimbri. Položaj v mestu je zelo napet. Študentje se niso udeležili predavanj. Oddelki policije stražijo poslopje univerze.
livije Victor Paz Estenzoro. Popoldne sita Koča Popovič in zunanji minister Boljvije Jose Kolman Velarde začela razgovore o dvostranskih odnosih in mednarodnih vprašanjih obojestranskega interesa. Pričakuje se, da bo med obiskom podpisana konvencija o tehničnem sodelovanju in konzularna konvencija med Bolivijo in Jugoslavijo.
Seja izvršnega komiteja CK ZKJ
BEOGRAD, 19. — Pod predsed-
stvom mgršala Tita je bila pred-
včerajšnjim redna seja izvršnega komiteja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na seji so podrobno razčlenili In ocenili dosedanje rezultate za izvajanje sklepov razširjene seje CK. ZKJ in izvršnih komitejev Zveze komunistov republik ter se dogovorili o nadaljnjem delu za konkretizacijo sklepov. .Razpravljali so še o nekaterih vprašanjih organizacije državne uprave in predložili ukrepe za njeno izpopolnjevanje in bolj učinkovito delovanje. Na predlog predsedni.štvn centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so proučili tudi nekatera vprašanja o organižaeiij in nadaljnjega dela Zveze sindi-katov.
Odložen polet Carpentera
CAPE CANAVF.R-AL. 19. - Polet ameriškega astronavta Carpentera v vesolje so znova odložili od 22. maja na 24. zaradi tehničnih težav. Nastala. je namreč oj kvara pri napravi za ogrevanje.
Prav tako so odložili izstrelitev prvega poizkusnega satelita za televizijske oddaje «Telstar». Izstre. lili ga ne bodo pred koncem ju. nija.
Potres v Mehiki
MEKSIKO, 19. — Potres šeste stopnje Mercallijeve lestvice je v glavnem mestu Mehike povzročil tri smrtne žrtve in okrog dvajset ranjenih, potres je danes popoldne okrog 16. ure po srednjeevropskem času povzročil veliko pa. niko med meščani, ki so zbežali iz hiš na ulice. Mnogo zidov je popokalo, mnogo šip se je razbilo, po mestnih ulicah pa so se odprle velike razpoke. O hudi škodi poročajo tudi jz Acapulca, zlasti pa iz Achilpancinga, glavnega mesta države Guerrero, kjer je bilo središče potresa. Potresni sunki so trajali eno minuto in dvajset sekund.
razvoj in dežele«. Zborovanje, ki se ga udeležujejo parlamentarci PSI, člani vodstva, voditelji zveze zadrug in posojilnic ter voditelji kmečke zveze, se je začelo danes v Bologni; glavno poročilo je imel poslanec Cattani, ki je orisal stališče PSI glede glavnih vprašanj italijanskega kmetijstva in vlogo, ki bi jo morala igrati deželna ureditev pri reševanju teh vprašanj. Smoter agrarne politike PSI je po besedah Cattani-ja «ustvariti na deželi pogoje visoke civilizacije in visokega dohodka«.
Predsednik vlade Fanfani je imel danes razgovore s predsednikom belgijske vlade Lefevrom in zunanjim ministrom Spaakom, ki sta prispela včeraj v Italijo na njegovo povabilo. Lefevre in Spaak sta se razgovarjala tudi s predsednikom republike Segnijem. Po zaključku razgovorov so izdali sporočilo, v katerem je rečeno, da so proučili glavna mednarodna vprašanja, zlasti ona, ki zadevajo evropsko integracijo in so-delovanie Vel. Britanije v tej organizaciji, Italijanski in belgijski državniki' so ugotovili popolno so-glnsje glede ocene raznih vprašanj in so mnenja, da je ((koristno nadaljevati, skupno z drugimi članicami evropske skupnosti, z začetimi napori za nadaljnji razvoj evropske integracije in za ostvaritev politične enotnosti Evrope«,
(Nadaljevanje s K strani)
skupine Alžircev, ki so obstreljena! e Francoze. Ubili so 17 Franco-
zov, 35 pa jih ranili. Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fron-
te v Alžiru je izjavil, da je to, kar se je zgodilo tega dne, samo opozorilo, kar bi se pozneje lahko zgodilo, če OAS ne bo uničena.
Alžirski minister za informacije Jazid pa je obtoži! francoske oblasti pasivnosti v zvezi s fašističnimi atentati. Med omenjenemi napadi fašistov na Aliirce ni bilo od nikoder ambulant, bolnišnice so zaprli, zdravila pa so ((zmanjkala«. Ko pa so padle Iran-co sKe žrtve ,so bile ambulante tak.)j na mestu in zdravila so se takoj našla. Fazen tega koncentrirajo francoske oblasti Aliirce v gete z izgovorom, da skrbijo za njinovo zaščito, l oaa pravi
mmen tega je, povečati brezposelnost in ustvariti neznosno sta-V zvezi z dogodki 14. t .ni.
pi je poudaril, da so potrebni učinkoviti ukrepi proti OAS, preden bo prepozno, kajti potrpljenje Alžircev ima svoje meje. Njihovi živci so do skrajnosti napeti in bi utegnili vsak trenutek popustiti.
K vsemu temu je treba dodati še izzivanji francoske vojske v Alžiriji proti enotam alžirske o-svobodilne vojske. Pred dnevi so fr.i icoski vojaki bombardirali alžirske postojanke ob tunizijski meji. Zatem so te postojanke obkolili, nad njimi pa krožijo vojaška letal a. Alžirska vlada je. protestirala pri osrednji komisiji za mizarstvo nad premirjem, kajti omenjene alžirske postojanke so na tamkajšnjih položajih bile tudi na dan sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Sporočili so. da ne boao reagiran na ta izzivanja, ker zaupajo, da bo zadeva rešena v okoi.ru nadzorstvene komisije.
v Parizu se je začel proces proti bivšemu generalu Satanu. V njegovo obrambo je nastopila cela vrsta desničarskih in fašističnih častnikov.
Dc Gaulle in Evropa
A. P.
Zaključen obisk Hruščova v Bolgariji
SOFIJA, 19. — Agencija Tass je sporočila, da so ob zaključku bot-garsko-sovjetskih razgovorov podpisali nocoj skupno izjavo, ki bo objavljena jutri ali v ponedeljek.
Hruščov in ostali člani sovjetske delegacije se bodo jutri opoldne Vrnili z letalom v Moskvo. Danes je bilo zborovanje pred mavzolejem Dimitrova, Prvi tajnik CK KP Bolgarije Živkov je izjavil, da se pogledi SZ :n Bolgarije o vseh mednarodnih vprašanjih ujemajo in prav tako tudi o nadaljnjem razvoju mednarodnega komunističnega gibanja.
Živkov je govoril tudi o odnosih z Jugoslavijo in poudaril, da se izboljšujejo. Prav tako se veča obseg trgovinske izmenjave, kulturno sodelovanje pa je vedno šir-je. ((Storili bomo vse, kar je odvisno od nas,« je dodal Živkov, «za nadaljnji razvoj sodelovanja z Jugoslavijo v interesu socializma in miru.«
Govoril je tudi Hruščov, ki je kritiziral voditelje nedavno osvobojenih dežel Izpod kolonialnega jarma, ki pravijo, da hočejo graditi socialistično družbo z neraz-redno politiko. «T, voditelji morajo razumeti, da samo delavski razred, ki je najbolj revolucionaren razred, s pomočjo vseh naprednih sil, lahko doseže zmago pri graditvi socializma,« je dodal Hruščov.
Zatem je kritizira] Kennedyja, ki je nedavno izjavil, da so ZDA pripravljene začeti jedrsko vojno. Pripomnil pa je, da je Kennedy vendar skušal pozneje ublažiti to svojo izjavo.
Končno je Hruščov napadel Grčijo in Turčijo, «ki ne prispevata k izboljšanju položaja na Balkanu«. Dodal je, da grško i,n turško ljudstvo ne odobravata politike svojih voditeljev ter hočeta razorožitev in uničenje raketnih in atomskih oporišč, medtem ko njih vlade vodijo politiko, ki veča mednarodno napetost.
Predsednik de Gaulle je imel v torek napovedano tiskovno konferenco, na kateri je obrazloži! osnovna načela francoske zunanje politike. Govoril je o vseh mednarodnih vprašanjih, posebno pa o tistih, ki jih Pariz drugače ocenjuje kot zahodne države. Med drugim je de Gaulle izjavil, da sta danes na svetu dve sili, ki imuta sredstva, da «v nekaj urah uničita neki narodu, V takšnem položaju želi Francija ustvariti to, kar se ji zdi, da je mogoče ustvariti. Dejal je, da teži Francija k trem poglavitnim ciljem: Znebiti se brezizglednih in dragih poli-tično-gospodarskih in vojaških obvez do prekomorskih držav in jih spremeniti v sodelovanje, zasnovano na pogodbah; prispevati k zgraditvi Evrope na političnem, vojaškem in gospodarskem področju; ustvariti nacionalno moderno oboroženo silo.
Problem politične izgradnje Zahodne Evrope je de Gaulle obravnaval v luči ttsveta, v katerem se Vse suče okrog nevarnosti svetovnega spopadati. «Zato je povsem naravna ideja o združeni Evropi,
ki bi razpolagala s silo, sredstvi in določeno kohezijo», je dejal in dodal, da je »treba taki Evropi dati tudi politično formo«. Po de Gaullovih besedah ne more biti druge Evrope kot eEvrope držav«. ((Integrirana nadnacionalna Zahodna Evropa morda ne bo imela politike, toda morda bo ves svet krenil za nekom, ki bo tako politiko imel«. Po lej odkriti aluziji na ZDA se je de Gaulle dotaknil berlinskega problema in ameriško-sovjetskih razgovorov. Pešitev nemškega problema, za katerega je dejal, da je nujen problem, se de Gaullu zdi «kvadratura kroga«. Izrazil je svoj dvom v možnost, da sedanji ameriško-sovjet-ski razgovori pripeljejo do dobrih rezultatov, dejal pa je, da se «Francija, naravno, ne zoperstavlja sondiranju, kakršnega prakticirata ZDA in Z SSK«. Toda de Gaulle sodi, da zdaj ni pravi trenutek za spremembo v ((labilnem ravnotežju Vzhod - Zahod«. Francoski predsednik ' je odkrito povedal, da je proti kakršnikoli spremembi berlinskega statusa.
Kar se tiče francoskih odnosov z deželami Magreba, je de Gaulle dejal, da se bo čez nekaj tednov rodila Alžirija kot neodvisna država, ki bo sodelovala s Francijo «To, kar se danes dogaja v Alžiriji,« je dejal, «je žalostno in moti dokončni izhod, ne bo pa ga preprečilo.«
Takoj po njepovi tiskovni konferenci je pet ministrov njegove vlade, ki pripadajo ljudskemu republikanskemu gibanju (MRP), odstopilo. Sporočili so, da so odstopili zaradi nesoglasja z evropsko politiko de Gaulla. Dalje so poudarili, da je de Gaullova tiskovna konferenca pokazala nesoglasja med njegovo koncepcijo o usmeritvi in ciljih evropske politike in koncepcijami ministrov. Te razlike so takšne, da ministri ne morejo več ostati v vladi, ker okoliščine terjajo v vladi popolno solidarnost in enotnost na vseh področjih. MRP se zavzema za naddržavno strukturo evropske enotnosti, in prav to je de Gaulle na tiskovni konferenci kritiziral. De Gaulle na se ni dosti zmenil za to »malo krizo«. Pom-pidou je še naslednjega dne imenoval štiri nove ministre, medtem ko je mesto petega prevzel sam.
De Gaulle je te dni potoval po osrednji Franciji. V svojih ponorih omenja predvsem evropske zadeve. Dejal je, da je bil na gospodarskem področju začetek «zelo dober« in da je treba doseči ta napredek tudi na političnem področju, čeprav lahko pride do razlik med pojmovanji o tem, ka-
ko je treba začrtati pot k poli-
jg -I-	--	-
tični enotnosti. Trdil je, da se o praktičnem namenu te enotnosti — f. j. zahodnoevropski zvezi — v glavnem vsi strinjajo.
Laos
V Laosu je prišlo do nenadne zaostritve, ker se je Bun Umova vojska začela zbirati blizu demarkacijske črte, ki je bila določena ob sporazumu o premirju. Vojska Pate t Laosa je na to reagirala ter zasedla nekatere kraje, kjer se je zbirala Bun Umova vojska. Pri tem se je pokazalo, da Bun Um sploh ne more računati na svojo vojsko, ker se je ta naglo raz-
Jugoslavija 1 Milan-Sampdoria 0
MILAN, 19, — Jugoslovanska reprezentanca je premagala kombinirano moštvo Milan-Sampdoria z 1:0 (1:0). Gol je zabil Jerkovič v 18. minuti prvega polčasa. Razmerje kotov 5:3 za Jugoslavijo.
V prvem polčasu je jugoslovansko moštvo nastopilo s sledečimi iglavci: So;kič, Durkovič, Jusufi; Matuš, Markovič, Popovič; Mujič, Se’'ularac, Jerkovič, Galič, Sko-biar.
Domače moštvo pa so sestavljali: Battara, Vincenzi, Trcbbi; Pe-lagalli, Bernasconi, Bergamaschi; Conti, Cucchiaroni, Vinicio, Piva-telli. Barison.
Vreme je bilo deževno teren pa zelo težak.
Prva nevarna poteza je bil Pi-vatelijev strel v 7. minuti, nakar je dve minuti kasneje odgovoril Matuš, ki je resno zaposlil Bat1 taro, da se je moral vreči za žogo. Potem so se akcije menjavale na obeh straneh, toda igravci niso mogli po svoji volji kontrolirati žoge zaradi mokrih tal. Jugoslovani so nekajkrat streljali od daleč, nato je Barison v 20. minuti na predložek Vinicia močno streljal v prečko. Gol pa so dosegli gostje v 28. minuti. Pravzaprav ga je dosegel Jerkovič, ki je sam pripeljal žogo do konca igrišča, tam premotil branilce, ko
iiiiiiiiiiii m n 11111111111111111111111111111 im...............................iiiiiiimiiiiiim.......MUHI........milim..........
Koca Popovič v Boliviji
LA PAZ, 19. — Državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Kočo Popoviča, ki je prispel sinoči na tridnevni uraden obisk v Bolivijo, je sprejel danes dopoldne predsednik republike Bo-
Titove čestitke B. Russeliu ob njegovi devetdesetletnici
m ’/H
P
BEOGRAD, 19. — Predsednik republike maršal Tito je čestital ob 90. rojstnem dnevu lordu Ber-trandu Russelu. V brzojavki poudarja Tito med drugim vglik pomen velikih umov, k: istočasno razumejo in opozarjajo na nevarnosti, katerim so danes izpostavljene pridobitve družbe zaradi o-borož«vaine tekme, in na najstraš: nejše ogrožanje človeškega obstoja, ki 8a predstavlja jedrsko uničenje. ((Visoko cenim ta Vaš prispevek in Vaše osebno zavzemanje pri konkretnih iskanjih pozitivnih in miroljubnih poti človeštva in Vam želim najboljše zdravje, da še nadalje prispevate k tej najvažnejši borbi za mina svetu,« poudarja v brzojavki Tito.
Ivo Andric je daroval 18 milijonov din za ljudške knjižnice
SARAJEVO, 19. — Ugledni knji. ževnik in prvi jugoslovanski nobelovec Ivo Andrič je sklenil darovati polovico svoje nagrade za književnost — 18 milijonov dinarjev — ljuaski republiki Bosni in Hercegovini. V pismu, ki ga ie posla! svetu za prosveto in kulturo republike, je Ivo Andrič izrazil željo, naj se njegov dar u-porabi za napredek ljudskih knjižnic LR Bosne in Hercegovine,
je fingiral podajanje Mujiču, pri tem pa z močnim in točnim strelom poslal žogo z leve ob samem drogu v mrežo.
P-stali del prvega časa so si potem domači prizadevali, aa bi rezultat izravnali.
V drugem polčasu so Jugoslovani Matuša zamenjali z Radako-vičem, Mujiča pa z Ankovičem. Domačini pa so postavili na igrišče skoraj popolnoma drugo moštvo: Battara, Vincenzi, Zagatti; Pelagalli, Pasinato, Lodetti; Conti, Insfran, Toschi, Skoglund, Barison.
Italijansko moštvo ne dosega moštva iz prvega polčasa in Jugoslovani so skoraj stalno v napadu. Pri svojih akcijah pa so premalo odločni in domačim branilcem uspeva, čeprav s težavo, da vzdrže naval, Conti in Barison izvedeta nekaj protinapadov. Proti koncu pa postaja tekma vedno manj zanimiva. Omembe vreden je Jerkovičev strel z glavo v 40. minuti na predložek Skoblarja, ko je moral Battara spet resno poseči vmes.
Videlo se je, da igrajo Jugoslovani ramo za trening. Napad je bil videti dober, kjer pripada prvo mesto Jerkov.ču, medtem ko igro dobro razporeja Sekularac. Nekaj negotovosti je bilo opaziti v obrambi, kjer branilci niso bili povsem zanesljivi. Pri domačih
sta se izkazala v prvem polčasu Cuichiaroni in Vinicio. Zanima-
nje je vladalo za nastop Urugvajca Insfrana. Res je, da ni treniran, venda. kaže. da z njim Sampdoriu ne bo rešila problema svojega napada.
* 4'*
VICENZA, 19. — CSSR L. VI-cenza 0:0
# # #
TURIN, 19. — Torino . Lausan-ne 2:1 (Pokal prijateljstva).
KOŠARKA
SZ-Italija 68:62 (87:26)
MILAN, 19,	— v prijateljski
tekmi je danes sovjetska košar-k irska reprezentanca premagala italijansko z 68:62 (37:26).
V naslednjih dneh ho sovjetska reprezentanca odigrala dve tekmi v Beogradu in eno v Zagrebu.
Davisov pokal
Rezultati po drugeir dnevu 2. ko'a Davisovega pokala: Madžarska - Danska 3:0, Švedski - Belgija 3:0, Češkoslovaška . Finska 3:0, J. Afrika - Francija 2:1. Nemčija . Romunija 3:0, Brazilija - Poljska 3:0, V. Britanija -Avstrija 1 -o (drugo srečanje je bilo prekinjeno pri vodstvu Avstrijca Saika proti Angsterju s 6:3, 3:6 3:6, 6:4, 5:3.
krojila pred pohodom tet Laosa. Nad dva tisoč l movih_ vojakov je z^e^ajc°IJtgl
tiijekcH^i
sko. Ponovno se. je P°^\ii 'fl*; se brez ameriških 'ni£ ,,ini Um ne bi vzdržal niti ža
na oblasti.
Reakcijo vojske Patet Ja r i« v Wasliingtonu izkoristili tl> zagnali velik hrup, češ #
stala nova ((komunistična nost«. V vsej naglici jjfff
odredil, naj se na TajskeJ* .k 1800 ameriških vojakov. I' prišli na tajsko oženi‘^oos0rn-
utaborili ob meji z Iffv’ II oddelki so samo del P M meriškega kontingenta V* 0’ ljudi, ki jih bodo razi”o
ljuui, KI Jin uuuI'	“ir
raznih krajih Tajske. -ju0u J1 so sklicali sejo predstavni« jr ATO, da bi ameriška_
bila pečat «ob rambne okviru SE ATO«. Hkrati P M
it t.... i -	v-?.. .nnrflfl r .it
ško vlada začela
članice SEATO, jo svoje vojaštvo na t°)	s'3
7 ■	_• _	:___ __
Ije, in sicer za sedaj bolične» skupine. Vse č
bolične« skupine, vse ATO so sporočile, da so r J( f
Ijene to storiti, odločno f , ki ij nei ti uk
Kine
za nadzorstvo nad Pr^\
o storiti, naiovi- ■ uprla Francija, ki PoU jrt položaj sedaj ni nevaren ^n(jjjj-niso potrebni ti ukrepe predstavnik mednarodno s
1
d« 10
Laosu, ki je stopil v	,.
Pa tet Laosa, je izjavili ‘ 0P cirji tega gibanja izreki Ijenost spoštovati	vsoi ^
sporazuma o premirju, >• V[ o reševanju krize s ses . »p licijske vlade. Pripomni" 'j, e
da bi bilo «zelo nevarno , nr
se umaknili iz teh kraj! ’j(j. ’. der so bunumnvci P°°V,i0 V bi to povzročilo še 0‘°
ter brezvladje.
A
Bun Um in general sta odšla na obisk k V. * *K
K.	,. i "ji,
na Formozo ter skleni}« j sporazum o diplomatski .ttH,
-r«Inehil 1‘' m <
Bun Um je v TajpehU	-
je pripravljen pogajat*^jjcip^
veno Filmi) o sestavi
Pa a
vlade. Pripomnil po 1P' fln pogajal samo, če ne bo več zastopal >nt munistov v Laosu«, onti^L Suvana Fuma je » J [ televiziji izjavil, da bt,’ ' fr ameriško interveniranja VL pripeljalo do unove Por J vil je. tudi. da je
krize, odvisna od Bun ^Apovjt ZDA. Suvana Fuma jo u »IT
i. n...... _	.. t ___ uier sr -»•
iz Pariza v Laos, kjor
rava sestati s kraljem, " j# Bun Umom in s princtA -jji« > vongnin, V zvezi s sen ,„jl ± njem v Laosu so va'n,,n0ji tli jave, ki jih bo dal 2 „ „,1L nister v vladi Suvane sena. Izjavil je, da bi pina iz Vientiana skup „ači«'.}|i prikazati zadevo na tok kor da se je P<A°,K, j« po krivdi zakonite V .A-nio iit
Laosa. Dodal je, da
dvojno vlogo v . f'a°sUpriJ^'.:
strani
i.,,„
sestavo koalicijske	f
gi strani pa še daljo
jaško in gospodarsko m u«;«
■n o v ni si Hfneniintill C)	flr
j
neralu Nosavanu. O 'x ^ f* [t meriških čet na
poudaril, da gre za
janje proti Laosu
ljudstvu.
Opazovanci v Novem
»lfk
sprejeli ameriški sklop \ nju na tajskem ozemui zaskrbljenostjo. Iz	?
namreč zadnje tedne P jjiiK’J ročila, da se ameriška P	jjl
daljujeod 6un Uma > f0 rnj
V'
Indijski politični kroff (f tj da bi utegnila taka s .« Irjl Ijati do novih poskli, zumevahje. Indijski n'7"
jo kennedyjev skleP 0Af,./ jajo, da so k napetosti j^ie.
, da so k napetost 1 največ prispeval' j0 P J voditelji, ki jih podPirnJ iP', F Kenvcdp je. na konferenci izjavil, da * gSs * t
niiujviKitvi UJUM-, - I nnst , ■
lele, da se čete Palet
nejo na izhodiščne
da je umik atne.^ nfl
1‘fia S?
«odvisen od položaja in v sosednih državah’’, *
tn v soseanui ari«" .	»
jaški pritisk med m°tavi vimi razgovor i o sest ske vlade.
Odpor proti Fran^
V Španiji se
nadaljajo L; K
ni val, ki se je	se lK £
asturijskimi rudarji	jrtlhfK
kmalu razširil še	bt' „ J
krajine. V asturijski ' ,|iW seda),..,lii l
pokrajini stavka sea	,,
tisoč delavcev in veC	J
v drugih pokrajinah■ ireil J nekaterih pokrajinah . šPu redno stanje, vendar
delavci vztrajajo	/r
da ne verjame jo.	JJ
ki jim obljublja zV' pe^jn če se vrnejo na de*
v-«- PC VI M V JU	,1 V ip
htevajo, naj se Pre,h:„vi dekret in naj s« ,, /ah,f,llj<
nem listu. Sicer pa lovci tudi zakonito P g d J1 vice do stavke, »f,1,0 ■« i</ nje delovnih popo.lfV ^ Jt‘ vseh do sedaj	stA/
'rvC, ' r :«i Ms V
li ga i* Sl, Č
ijo
tov Jose Soliš,
slala v Aetunjo^v ^
kajoče, naj se -pri tem dodal, «n°7	V>
veljati po tujih aPer.J\i * A njegov govor sp po
tim nezadovoljstvom,
svetu izražajo s,.„rlie , A mokratične organizmov'' „ «
nost s španskimi
španskim 1’udsti’om J glu, /mm borbi proti. ,a
g o vi
Razorožitev , /f g
V Ženevi se	»
žitvena konferenca,	I' (P*
časi napreduje. K",\ j0v, P„r J nitve jedrskih P°tz[,riji 'Jan */ ne napreduje. NajV* da še vedno okrog
i
hodne države Pa..*e'iiVr''fif'j
zorstva, glede kat
ska zveza deloma ^0h ^lii^
S
pustile. Delegacijo
skih držav v razo „ P born se trudijo, da nih točkah doseg«
Oba predsednika ■ jgs‘L 'J
stalno sestajata, daj točaji *J. razum vsaj v tistih	d L
je to moggče. žčar azil»	9
ravna nirlike tPf/®	jdl
tehnične vidike, svoje.g jjo J
ct, kadar bi	Lt, "S*/
Dalje je PrfJ,[fval a $ pi1' konferenca nadalje egi juniju, ko bi morala ročilo OZN.
\
V
S
•tu
<0i
<5
s.
5?
s
S
i*
c
$ f!
5
s
i
s
%
&
š
S
V'
v
A
S
$

I
•$
r

— s —
20. maja 1962
iHOMER WARNER:
JZiu&ebm

o jtn*vemu pripovedovanju *■-	Sam ni posvečal
ietfdj71? Vzornosti, vendar je rado,’r sta se znašla v njem, Mio tfn° gledal naokoli. Pri-H0(i So P® presenetile lepe (to. ^»ese n dnevni sobi in
ieon ?°° ne boua našla bolj-mlrVanja», je rekel. ktj j !7n- da bi bilo treba na-^ Qar^novanie», je odgovo-
časnikar, a Sam bfo*aPoslen pri nekem grad-
VOlUotA.. rr___J..
to (ja'^0t2Jetju. V uradu, kjer
p	stanovanja v najem
1 itienj J’*30*® pogodbo in se še I* l>i!o j vselila- Stanovanje ktofoP0 in udobno in Sam toejjj ,rat rekel; «Ne bom se iltf ** tega stanovanja, do-In, 8 ne bodo vrgli iz nje-■
VobnJč ni stanoval tako • it!0, Zmeraj, ko je vstopil
'ton, T° sobo c veliki™ ofc‘
!>ltotaie Je POčntU kot doma. W. 36 Precej deklet v Nevo %j’r Vendar je zdaj redko to l doma. Raje je osta-
ton *?an°vanju in delal v pri-Htko*evni s°bi-
\ ,°f- ko je imel Garry o-M tlJe Sam umaknil v spal-tojj. 'Jelal tam pri majhni
'fe® fvetloba je bila zadovo-h!ik. njegov,
itne; n^egove dolge noge ni-'kleni dovolj prostora in je Ser, Neprestano zadeval v *<Jlednnt mu je bilo te-J>fee '• Potegnil je predal iz S je	Položil na tla. Pri
J bi; t*Pddel list papirja, ki So;	Pripet s predalom.
* ” kns ?e in nameraval vre-^ito ar° za Pn-PiV’ kar je 1 trs/ njegovo pozornost pr-J bi , Pisma; «Vem, da ti 2*r, h 8la pisati tega višina.
se že, a jaz sem Hio bedela...»
RLl® Pisal ta list? Dekle, l*! naL arheologije, ki je %p snovala tu s svt
sla1 je
svojo ma-
fo” na rob postelje in J to M„ , 2 branjem. «Bojim
Si
»V
ufi.
$
%
'i 7
K
f/
r j»
)V
<&
ny
i
v
A
i v
M
Wt
a,
.A
n'11/
$
m
4
z
, »jr
m
>>
,i/
7
ffi
&
%
i n
&
/
f«!V
A.
A.
*A
,i ><f
si

ib' /
V
'K
sd
9
* bi (i
<* beSef ^°m mogla najti pra-Jto tiar’ C'e se dva človeka h?ato r°^itt’ Peter, potem se
dzumeti. Midva se ni-UOesprf zdavnaj sera ti tudi najini družili ‘ia ^^em prijateljstvu in
ti6 h
S^dbre,
V* n6 ^°m dovolj močna,
Ul 1 ti	u* uuuulj »fiut/m,
(•j te.P°slala to pismo, že (^ni an°v je tega, kar se je L%ga/e spremenilo. Neka-j, e razumem sedaj Iju-,SPOp°Je Prijateljstvo mi t»?	Peter, zato sem
J, to in mi je težko pi-}nken,S7n°- Zaradi tega vso C ie Z Koala spati...»
■31 je 0 Pismo prekinjeno. ■» 1 zankal najemno po-C'to je stanovanje in ugoto-\ Contgova lastnica ime-» Ji Z: anca Shipleg. Ime Vti<*wetfato ničesar, a od-so se mu pogo-
H,1 le ~v,,v misli. Nekega ve-
k.V j°n v
°Ci. iy8}a je rdeče lase in
mestu z Almo
a°l>ro je plesala.
S ^mislil1*!6?1 K ob njej
\ktyijet“ na besede: «če se k ato rfl a žeiiia poročiti, se
Almi, a ga ni ra-
l||jl ^6pQ
*ilo	Pisarni je delalo
'I ^ pp^le, ki mu je uga-V*to{ Duryea. Ko je \ >e le KuPaj z njo pri ko-V (iAre, Hopet spomnil vi-\}8daiu drugače razu-v no 'lmbezen». Moral je > 18 deklico ki 1e to na.
% ^,ne Jja je klical tele-
V.,® Si«rs' Shipley. Ste vi
K":
giQeJ ali Garryck»? je
na drugi strani
k» ■
iWP°d o76 odgovoril Sam.
i>tiharryok, moja hčer-% %n ?. v stanovanju ne-hotpiJih sedai P°tre'
St toi hif*' Pr°sim, pustiti h>otZHU’ da bova, ko
IN ; POfr\	>
11 k * ,tvali, te stvari od-jOvanja. Hčerka se St? <nalu Poročila.»
% i>om' je odgovoril Sam. h,%> doma in vas bom
S Sla ,
K°' Sni6. in odložila S, to ?e razmišljal pri C'*	opraviči
znv }z službe. Sploh SN	Je obljubil, da
\l" je 7eta ne vozna in Ajto ednjič mar njena

le pozvonilo pri
m s?
- ^	odSeZ fc

manjšo debelo
fZjfVi STZ
Sh< by° Povsem dru-

tfkSjanfa še vsa zasop'
po stopnicah,
SVtojj?arrJ/cfc, zelo sva to m.i Za vaS° ljubezni-
je, ker
sva vas
,
morali zmotiti, a saj vas ne bova dolgo zadrževali.)) S svojim ostrim očesom je preletela sobo in najbrž opazila vsak prašek. Sedla je in začela pogovor, ki je trajal deset minut.
Tudi Constanca se je ogledovala po sobi .Nje očitno ni zanimal prah na pohištvu. Oči so ji izražale veselje, da se je vrnila v prostor, ki ji je bil drag. Medtem ko je njena mati govorila, je dekle molčalo. vVam ugaja pohištvo, gospod Garryck?» je vprašala gospa Shipley. «Moja hčerka ga je kupila pri antikvarju. Seveda m primerno za njeno novo stanovanje.))
Preden je Constanca prišla do besede, je mati nadaljevala: «Ona se seli v neko majhno hišo, prav takšno, kot si jo je vedno želela. Našli sva tudi zelo sposobnega arhitekta za notranjo ureditev,)) pri tem je pogledala staro sobo s pisanimi blazinami, «hčerka sicer študira arheologijo.))
«Vas zanimajo izkopavanja?» je vprašal Sam.
«Da,» je rekla tiho, ene morete si misliti, kako je to čudovito!»
«Ali lahko razumete,)) je rekla gospa Shipleg, «da nekdo vse življenje izkopava kipe in grobove?»
«Ne gre samo za to, mama.d
Tihi glas je postal še tišji. Sam je spoznal, da dekle ni srečno. Bila je bleda in utrujena.
«Tako, sedaj lahko pospraviva stvari,» je veselo rekla gospa Shipley. «Prihodnji teden se Constanca poroči, gospod Garrpck. Njen bodoči mož je Peter Westbrook. Zelo prijeten fant. Naši družini sta si že dolgo v vriiatelistvu.))
Vzeli sta svoje predmete, se poslovili in odšli. Samu se je zdelo, da je bil Constancin pogled, s katerim je objela sobo pred odhodom, zelo žalosten.
Ko je Sam pozneje hotel delati, mu delo ni šlo izpod rok. Odvrl je omaro in izpod srajc, kamor ga je skril, potegnil listič in bral: «Bojim se nekomu povzročiti trpljenje.» Res. težko bi bilo razdreti dolgoletno zaroko. Neprijetno bi bilo za zaročenca in starše, ki jih veže globoko priiatelistvo...
V telefonskem imeniku je Sam prebral naslov zaročenca, ga napisal na pisemski o-vitek in vtaknil vanj Constan-cino pismo. Nato je tekel do najbližjega poštnega nabiralnika in vrgel pismo vanj. Ko je to storil, je hkrati čutil olajšanje in slabo vest. Večer je preživel pri priiateliu, ki je povabil znance. Plesal je z nekim lepim dekletom, a je neprestano mislil na molčeče lemno dekle.
Naslednje dni je bral v časnikih družabne kronike. Nekega dne je našel v njej novico, da sta družini Shipley in West-brook razdrli zaroko svojih o-trok Constance in Petra. Sam je koval načrte, kako bi prišel v stik z materjo in hčerko. Ni čakal dolgo. Constanci-na mati je prišla v stanovanje, da bi odnesla neke skice in jih poslala hčerki v Italijo.
«V Italijo?)) je vprašal Gar-rvek.
«Da, Constanca se je poročila z nekim mladim arheologom in sedaj potujeta vzdolž in počez po Evropi in izkopavata razvaline. Zdi se mi povsem neverjetno, vendar njuna pisma kažejo, da sta srečna.))
Sam je hodil po stanovanju in se ni mogel pomiriti. Zopet jr moral misliti na besede iz Constancinega pisma; «Povsem drugače razumem sedaj ljubezen.)) To ga je slednjič pomirilo. Vedel je, kaj mora tudi sam iskati v življenju.
V galeriji Cavana razstavlja slikar
iz Pulja
Hollesch, po poreklu
Monastir na Morači
Zanimiva ozadja k Mažuraničevemu epu Smrt Smail-age Čengijiča
Zgodovinski manastir na Morači je ustanovil 1252. knez Ste-van, sin kneza Vukana Nema-njiča za časa srbskega kralja Uroša I. V tem manastiru je bilo zlasti v XVII. stoletju važno kulturno, versko in socialno žarišče srbskega ljudstva, čeprav so ga večkrat oplenili in opu-stošili Turki. V njem so se zbirali pokrajinski velikaši in se dogovarjali o skupni borbi. Leta 1838 se je posrečilo znamenitemu vojvodi Novici Ceroviču zbrati v manastiru na Morači poglavarje Drobnjakov in Mora-čanov in ti so prisegli, da se bodo za zmeraj odpovedali krvni osveti, ki jih je dotlej razdruževala.
Morača je pokrajina črnogorskega dela Hercegovine, kakor piše geograf P. Šabajič, ob gornjem toku istoimenske reke. Ta gornja Morača je obdana od visokih gora. kamor so se zatekali hercegovski uskoki.
Samostan, o katerem govori-
mo, s cerkvico sv. Nikole in zadušno cerkvijo, posvečeno Vnebovzetju, je v Spodnji Morači, ravninski in rodovitni s pogostimi vodnimi tokovi.
Prekrasne freske, ki jih je nekaj naslikal 1616. menih z Gore Atos Juri iz Hilandara na zahodno steno cerkve, krasijo tudi notranje stene, a bodo prišle popolnoma do izraza, ko jih bodo restavrirali.
Zaradi odmaknjenega in nedostopnega položaja so izbrali ta samostan, da so v njem hranili dragocene knjige in ikone. Toda vsak turški naval je prizadel tudi knjižnico, tako da se je že leta 1444 vodja samostana Nikodim pritoževal, da že v njegovem času «knižic malo beše u crkve». V XVII. stoletju se je knjižnica obogatila s knjigami, pisanimi v samostanu samem ali takimi, ki so prišle z Gore Atos; v XVIII. in XIX. stoletju pa je precej knjig iz samostana na Morači odšlo v-
Krušedol in v druga središča.
Riiski tuienjak Kovalevski, ki je obiskal Ide
loračo prvič 1841., Wru-gič 1872. je zapisal, da je v samostanu razen knjižnih zbirk in listin še «tri magareča tovara rukopisa».
Vuk Vrčevič, ki je popotoval po Hercegovini in Črni gori in zbiral rokopise za reformatorja srbskega jezika in pravopisa Vuka Stefanoviča Karadžiča, je slednjemu pisal 1854., da mu bo kmalu poslal «dva konjska tovara* rokopiiov, ki »o mu jih menihi z Morače prodali za 8 florintov. Te rokopise so pozneje pokupile velike knjižnice na Dunaju, v Berlinu, v Moskvi, v Leningradu, del pa tudi Narodna biblioteka v Beogradu, kjer je ta del propadel ob nemškem bombardiranju leta 1941.
Pozneje je izginil neznano kam rokopis Čudesa presvete Bogo-rodice o Krmčiji iz leta 1615, o katerem je pisal učitelj z Mo-
•iiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
25-LETNI UMETNIŠKI JUBILEJ TRŽAŠKE ROJAKINJE
Brechtova «Mati Korajža in njeni otroci»
na odru mariborske Drame
bili stilno čisto, usklajeno uprizoritev, k čemur sta znatno pripomogle tudi scena Jožeta Po-
V
Režiral je Fran Žižek, v naslovni vlogi pa je nastopila Milena Godinova
Daj vendar luči na oder, razsvetljevalec!
Kako naj mi odrski pisci in igralci
naše podobe življenja prikazujemo svetu — v polmraku? Dremljivi somrak uspava! Mi pa potrebujemo prebujenost, celo budnost.
Daj jim, naj sanjajo — v svetlobi!
BERTOLT BRECHT
S to prispodobo je pesnik Brecht izpovedal v bistvu ves svoj umetniški «credo», ki ga je do podrobnosti razčlenil Brecht-teoretik, reformator, uresničil pa, s slovitim »Berliner Ensemblom», Brecht - dramatik, avtor polnokrvnih odrskih likov in iskrivih, duhovitih dialogov, ki bodo živeli še dolgo.
Nasproti iluzionističnemu gledališču, ki smo ga običajno bili vajeni doslej, je Brecht postavil svoje deziluzionistično, «epič-no», ali kot ga je pod kraj življenja (umrl je 1956. leta) imenoval sam tudi »dialektično« gledališče. Njegov cilj je bilo gledališče kot izrazito politična, osveŠčujoča tribuna. V njem naj bi gledalec ne verjel, da prisostvuje resničnemu dogajanju, marveč dogajanje na odru ves čas razmišljujoče in budno kritično motril v zavesti, da gle-dg le gledališko predstavo. Da bi mu avtor k temu' pripomogel, se poslužuje v svojih odrskih delih številnih »odtujitvenih e-fektov« (prologov, paradoksov, komentarjev, songov, napisov itd.), ki naj gledalca prebujajo in obvarujejo, da se ne bi predal odrski iluziji in pozabil na 'nenehno kritično presojanje. Da bi se tako politično osveščal.
Brechtova dela zato terjajo posebno režijsko zasnovo in poseben način, tehniko igranja. I-gralec naj ne podoživlja odrskega lika, kot smo tega vajeni v • naturalističnem« oz. psihološko-realističnem gledališču, marveč naj ga samo prikazuje, kaže, in se pri tem ves čas tudi sam zaveda, da le igra. To seveda terja od igralcev, da svojo vlogo do podrobnosti naštudirajo in mojstrsko obvladajo, da so igralci-virtuozi.
To so seveda optimalne, idealne teoretične zahteve, morda do kraja uresničene le v Brechtovem *Berliner Ensemblu«, ki že leta igra Brechta in je homogeno zlit in uglašen na brechtovski način igranja. Zato se ■nam zdi pretirano pretenciozno in nestvarno, celo krivično, pričakovati in zahtevati tako »idealno, optimalno« brechtovsko u-prizoritev od ansamblov, ki skoraj konstantno uprizarjajo in igrajo dela v psihološko-reali-stičnem slogu. Prav tako pa bi bilo zelo napak, če Brechta zgolj zaradi tega ne bi uvršča-
li v svoj repetoar.
Vodstvo mariborske Drame je okrog »Matere Korajže« dolgo oklevalo. Verjetno ne iz pomislekov, da je ta pretresljivi, o-treznjujoči Brechtov protivojni apel, njegova »vojna napoved vojni«, danes morda kaj izgubil na svoji žgoči aktualnosti? Prej iz skepse, ali bo ansambel! dorasel Brechtu oz. specifičnim zahtevam njegovega »epičnega« gledališča in igranja, skepse, ki je verjetno izvirala iz ambicije po »optimalnem« Brechtu.
Uprizoritev (gledali smo. premiero!) je to skepso v veliki meri — demantirala.
Se ptej pa nekaj besed o »Materi Korajži« za bralce, ki tega dela še ne poznajo. Brecht je to dramsko kroniko napisal v emigraciji na Danskem leta 1938’ kamor se je umaknil pred nacisti. Tedaj je že uvidel, da se je zmotil v svojem upanju, da se bo nemško ljudstvo uprlo Hitlerju. Nemški malomeščan je bil uročen v prividu o srečni in bogati bodočnosti, tudi za ceno vojne katastrofe, in je nasedel goebelsovskim propagandističnim plakatom. Tako je Brecht napisal svoj ostri, pretresljivi protivojni poziv, ki je veljal nemškemu (in ne le nemškemu!) ljudstvu in velja še danes, saj so paralele še mno-gokje zelo očitne. To je zgodba o potujoči marketendarici, branjevki »materi Korajži«, ki skozi vihre 30-letne verske («i-deološke«) vojne skrbi le za svojo borno kramo. Čeprav v vojni izgubi vse tri otroke, se ničesar ne nauči iz nje, marveč kapitulira pred nasiljem samo zato, ker do kraja upa, da jo bo vojna redila. Tako je »Mati Korajža« opozorilo, ki je še danes, slej ko prej, živo aktualno.
Čeprav brechtovski odtujeval-ni, osveščevalni efekti niso bili poantirani vselej z vso potreo-no ostrino, je ta Brechtov pacifistični, otreznjujoči in obenem človeško pretresljivi apel v mariborski uprizoritvi prišel do polne veljave, ter spregovoril občinstvu In to je že samo po sebi zadostno potrdilo za upravičenost in tudi uspeh te uprizoritve.
Žižek je bil nedvomno eden najprimernejših režiserjev, ki si ga je ansambel mariborske Drame lahko želel za to uprizoritev,
Danes zvečer ob 21,30 bo na ganski kamen«, ki je letos
tretjem programu RAI prenos opere Giulia Viozzija «Po-v gledališču aVerdi« doživela svojo prvo uprizoritev
Milena Godina, Tržačanka, člainica gledališča v Mariboru
saj je bil nanjo tudi teoretsko dobro pripravljen, in to tudi ni bila njegova prva režija Brechta v Mariboru. Predvsem pa se je osebno, »iz prve roke« lahko podrobno seznanil z realizacijami Brechtovih umetniških teoretskih intencij v slovitem »Ber-liner Ensemblu«, kjer je mod drugimi uprizoritvami videl tudi »Mutter Courage« z Brechtovo vdovo, Heleno Weigel v na-
slovni vlogi. Ob tem je razumljivo, da se ni spuščal v nepotreh-na tvegana eksperimentiranja in lastna tolmačenja, ki bi bila, ob Brechtu lahko zelo kočljiva (tudi pseudo-izvima), marveč se je raje piotetno dosledno držal avtorjevih napotkov iz »Modela« ter berlinskega vzora, vse do same scene. In prav verjetno je, da je ravnal tako najbolj prav. Zahvaljujoč temu, smo do-
lajnka in kostumi Vlaste Hege-dušičeve. Vsekakor drži, da je bil to, v relacijah konkretnih sedinjih možnosti mariborskega ansambla »najbolj brechtovsko možni Brecht«. To pa je vsekakor upoštevanja vreden, velik dosežek. Seve pod pogojem, da ostanemo na stvarnih tleh realnih možnosti in ocenjujemo u-prizoritey v njenih okvirih, ter odštejemo zgoraj omenjene »optimalne«” zaHteve 'in aprioristič-ne sodbe in predsodke.
Res je, da bi imeli to ali ono zameriti premalo ostremu in izdiferenciranemu poantiranju brechtovskih »odtujitvenih efektov«, Zato pa smo na odru videli vrsto uspelo karakterizira-nih, polnokrvnih likov, kar je vendar tudi bistvena sestavina brechtovske dramaturgije!? Sicer pa, naj citiram znanega mariborskega gledališkega delavca in kritika, temeljitega poznavalca gledališke kulture in tudi Brechtovega gledališča, Jara Dolarja: »
— »Bil je večer, ki se nam je vtisnil v spotnin. Priznati je treba) da je Žižek uspel. Kar smo gledali v soboto (28. 4.) je bil Brecht, (sic!) Njegova misel je prišla do izraza.« —
Glavno breme uprizoritve je ležalo vsekakor na Mileni Godi-novi, tržaški rojakinji, zdaj dolgoletni članici mariborske Drame, ki je v zahtevni naslovni vlogi slavila svoj umetniški jubilej. To je bila velika priložnost, da potrdi svoj igralski domet in gledališko kulturo. In Godinova ni izneverila pričakovanj, nasprotno, njena »mati Korajža« pomeni pravzaprav ugodno presenečenje. Kljub svojemu primarno čustvenemu naturelu je, morda bolj s prvinskim elementarnim igralskim, instinktom,
brechtovski lik. Mestoma, zlasti v odločilnih tragičnih scenah, ko se mati Korajža, lomi med materinstvom *n človečnostjo, ter pohlepom po
(Nadaljevanje na 8. strani) ........................i....i...umni...i...................................................
FRANCE ŠUŠTERŠIČ:
Vražji vrtec
Ko se na koncu Loške doline za Pudobom, Iga vasjo in Babno polico začne cesta dvigati, vodi precej kilometrov skozi gozdove in nenaseljene predele. In ko se končno povzpe na visoko planoto, se v ravni črti približa naselju, zadnji slovenski vasi pred Hrvatsko, ki je samo kilometer, dva proč. Ta vas je Babno polje, ki leži na planoti sredi samih gozdov in hribovja. Na desni so pobočja Snežnika, spredaj so hribi in na levo prav tako. Tik nad hišami ob cesti pa se dviguje ne previsok Vražji vrtec. Tu, ob vznožju tega hriba se je konec julija 1942 odigrala velika tragedija, kateri je posvečena samostojna knjiga. Ta je pod naslovom «Vražji vrtec« pravk"ar izšla pri založbi Borec v Ljubljani, v posebni zbirki Dokazi, ki ima namen obdelovati v priročnih knjigah vse najbolj usodne dogodke iz osvobodilnega boja. Knjigo je napisal France Šušteršič, ki ga kot pisca raznih spominskih sestavkov iz osvobodilne borbe in glavnega urednika revije Borec poznamo predvsem po njegovi knjigi o znani partizanski akciji v Postojnski jami.
Čeprav je Babno polje majhna vas in čeprav je oddaljena od glavnih prometnih poti, je bila tu spričo težkih pogojev življenja in socialnih krivic, ki so jih tudi tu težko občutili, revolucionarna zavest vedno močna, prav tako kot v sosednji Loški dolini. Zato so se Babno-poljci že v začetku okupacije pridružili osvobodilnemu gibanju
ter se dvignili v upor, neomajno vztrajajoč v boju proti fašistom in domačim izdajalcem. Razumljivo je, da okupatorska oblast ni ostala ravnodušna proti ljudem, ki so tako odkrito bili proti njim. Zato so se fašisti v poletni ofenzivi leta 1942 strahotno znesli nad vasjo. Konec julija 1942. leta so pridrli v’vas in jo obkolili. Možje in fantje so pravočasno zaslutili nevarnost in so se poskrili v okolici. Okupatorji pa so s prijazno besedo, lepim obnašanjem v vasi in lažnimi obljubami dosegli, da so žene in matere šle po svoje sinove in može ter jih pregovorile, da so se vrnili domov. Steo-raj vsi so nasedli lažnim obljubam in so svojo lahkomiselnost drago plačali. Najprej so .jih zvabili v šolo na predavanje, potem pa so zaprli dohode v šolo, jih zastražili in naslednje jutro štirideset ustrelili v Vražjjem vrtcu. Toda to ni bilo dovolj. Hiše ustreljenih so požgali, ostalih šestdeset fantov in mož. pa so odpeljali na Rab, od koder se jih sedemnajst ni nikoli več vrnilo. Se prej pa so ob svojem prihodu v vas na skrivnem pobili devet fantov, ki so kosili.
Ta tragični dogodek predstavlja jedro Sušteršičeve knjige, vendar pa se pisatelj ni omejil samo na tragedijo v Vražjem vrtcu temveč je snov obdelal širše. V svoji knjigi je namreč pddal pregled revolucionarnega gibanja v Babnem polju in sosednji Loški dolini od konca prve svetov.le vojne, ko so imeli tam samostojno komunistično Loško re-
publiko jn iz časov stare Jugoslavije, ko so na občinskih volitvah dvgkrgt zmagali napredni gozdni in kmečki delavci, združeni, v dravsko kmečki koalicjji. Opisal je tudi dogodke ob razpadu Jugoslavije in začetek oborožene vstaje z napadom na Lož v leitu 1941, s tragedijo v Vraž-jem vrtcu pa do kapitalucije Italije. Tako je ob eni največjih tragedij v takratni Ljubljanski pokrajini prikazal borbeno zgodovino koščka slovenske zemlje in njenih naprednih ljudi.
Šušteršič ve, kako je treba pisati. Zato je treba tudi ob tej knj,i*i ugotoviti, da Je odlično napisana. Njegovo pisanje ni samo ; dokumentarno nizanje dej-tev temveč vseskozi literarno obl kovano. Izredrib je plastično, s topnjevano napetostjo, živo, pr; pleteno z dialogi, pri tem pa vseskozi stvSrno. i Posebna odlika Sušteršičeve knjige pa je, v nasprotju z nekaterimi deli zbirke «Dokazi» .enotnost. V knjigi niso posebej objavljeni dokumenti, razna pričevanji,' spomini in drugi viri, posebej pa *e ugotovitve pisca. «Vražji. vrtec« je e-notjia knjiga, razdeljena na poglavja, ki si slede v logičnem redbsledu in ki so vsa napisana v |amosvojem slogu, kar daje delu poseben pečat. Morda ni predeč če ugotovimo, da bi lahko Sušteršičevo pisanje služilo
za vzgled avtorjem podobnih del. itkdM
Zato pa ja »Vražji vrtcev knjiga,
ki zaradi snovi in njene obdelave zasluži pozornost in vse priznanje.
Sl Ru.
rače Jovičevič v drugi knjigi Prosvjete 1893.
Nova avtostrada, ki bo kmalu povezala črnogorsko glavno mesto z dolino Morače, bo privabila v to slikovito pokrajino jugoslovanske in tuje turiste, zlasti pa mladino, ki je brala in občudovala ep Ivana Mažu-raniča Smrt Smail-age Cengiča, ki je za Hrvate to, kar je za Srbe Gorski vijenac Petra Petroviča Njegoša in Krst pri Savici Franceta Prešerna za Slo-
vence.
V ozadju se dvigajo visoke gore s starim samostanskim zvonikom. To je kuliserija za starega meniha, ki se v zahajajočem soncu in ob zvonkljanju planinskih čred približa junaškim maščevalcem božjega srda, da bi jih navdušil, naj prejmejo odvezo za grehe in popotnico in naj se junaško žrtvujejo. In ti bodo pobili brezdušne preganjalce Brdjanov, Moračanov in hercegovskih kristjanov.
Oborožena krdela, ki so se spravila z bogom, bodo segla po orožju, ko bodo videla, da prihaja rabelj Novica. Toda ta jih bo z besedo razorožil, rekoč, da ni več Turek. Nasilnik mu je ubil očeta in vse pobral. Od zdaj dalje se bo njegova roka borila na strani Črnogorcev, željica, da se oškropi s turško krvio.
Svečenik poškropi glavo spreobrnjenega Turka z vodo iz Morače, krstne priče pri krstu Novice, so visoki vrhovi gora in ljudje, ki so od tod.
Krst Novice je lepa pesniška misel, kakršnih je še toliko v Mažuraničevem epu, ki je našel najboljšega razlagalca v literarnem zgodovinarju, profesorju Antunu Barcu. Njegova študija je v okrajšani obliki tudi v izdaji iz leta 1954 v zbirki Hrvat-ski pjesnici, ki jo je za Matico Hrvatsko pripravil pesnik Dra-gutin Tadijanovič.
Do omenjenega leta je Smrt Smail-age Cengiča doživela 65 izdaj v srbohrvaščini in 40 izdaj v tujih jezikih. To mojstrsko delo hrvatske epike, ki je prvič izšlo v almanahu Iskra leta 1846, je bilo štirikrat prevedeno v italijanščino: prevod Ivana Nikoliča je izšel v Zadru 1869., drugi E. Bole je izšel na Reki 1877. in ga je izdal Ma-hovič, Vladimir Bakotič je izdal v Splitu 1922. pri Hrvatski knjižari prevod z izvirnim besedilom ob strani. Najnovejši italijanski prevod je oskrbel profesor Franjo Trogrančič in je izšel pri založništvu Briano Genovi 1949.
Glede vojvode Novice Cero-viča naj navedem izdajo, ki je izšla 1924. pri Kugliju v Zagrebu, z opombami dr. Davida Bogdanoviča. V IX. poglavju svojega dognanega uvoda je nakazal na podlagi zgodovinskih listin življenjepis treh glavnih junakov Mažuraničevega epa, to je življenjepis Smail-age, Novice Ceroviča in Mirka Damjanoviča, ki mu je Smail-aga podaril bodalo, a je prav s tem bodalom Mirko agi odrezal glavo in jo potem nesel vladiki Njegošu. O Smail-agi naj zadostuje, če povemo, da ga je Mohamed II. imenoval za pašo, ki so ga ljudski pesniki poveličevali zaradi njegovih junaških del, zlasti po zmagi, ki jo je dosegel 1836 na Grahovskem polju, kjer so padli brat in še devet sorodnikov vladike Črne gore Petra II. Petroviča Njegoša.
Resnici na ljubo bodi povedano, da niso redki pisci, ki slikajo Smail-ago kot zglednega moža ene same žene in dobrega očeta treh otrok, kot pravičnega in človečanskega tudi do kristjanov svojega kadiluka.
Zgoraj smo povedali, da je Novica Cerovič pripravil do sprave v samostanu na Morači Drobnjake in Moračane. Domnevni turški spreobrnjenec, ki ga je ustvarila domišljija hrvat-skega pesnika, se je rodil 27. oktobra 1806 v vasi Tušinja. Njegov oče Milutin, višji duhoven, moder, premožen, goreč sroski rodoljub, je bil izdajalsko ubit od Turkov. Novica si je goreče želel, da bi se maščeval za očetovo smrt in je bil med Drobnjaki, Moračani in Rovčarji, ko so napadli tabor Smail-age. Zaradi svojih vojaških podvigov je Novico imenoval Njegoš za senatorja in zaradi zmag nad Turki 1851., 1857., 1859. in 1860. ga je kralj Nikita povzdignil v brigadirja in pozneje v vojvodo črnogorske vojske, hkrati je služil kralju kot svetovavec, v osvobodilnih vojskah od 1875. do 1878.
Vojvoda Cerovič je preživel zadnja 'leta življenja v rodni Tušinji in je tam umrl 14. januarja 1895. Pokopan je v cerkvi sv. Jurija.
Občudovalcem Ivana Mažura-niča, ki je s svojo epsko pesnitvijo tekmoval s knezom Njegošem v proslavljanju junaških črnogorskih sinov, želim, da bi naleteli na dva tako dobra vodiča, kakor sem jaz, v osebi samostanskega predstojnika, Ki-rila Rajčeviča in fotografa Petra Radojeviča.
Umberto Urbani


KAKO SI NA DOLGIH VOŽNJAH POMAGAMO PROTI DREMAVOSTI
Bliža je poletje in z njim do-	Jih imeti	popolnoma	nasprotni	7. Mnogo nam lahko pomaga
ba dopustov, ki jih avtomobili-	učinek	in	zato je bolje,	da se	radijski sprejemnik. Seveda tu-
sti najraje preživijo tako, da se jim odrečemo	d; tu moramo izbirati med pro-
odpeljejo -a dolga potovanja.	6. Zelo nevarna je tudi megla, grami. Enoličen glas ali sladi
Določijo si naporne programe, ker ublaži ropot, zakriva okoli- fcobna glasba imata oprat) o braki navadno zahtevajo večurne	co in	nam poenoliči	vse	pred-	ten učinek. Zato bo najbolje, če
vožnje. Ker pa teh niso vajeni,	mete.	izberemo jazzovske programe,
se večkrat zgodi, da vsaj za
O MOMENTU SILE
trenutek	zadremajo za Dola-
nom. Te trenutne slabosti pa so zelo nevarne in ne mine dan,
da ne bi čitali, kako se je kak
, u i	.	to,,n	K<> čitnmo	karakteristike tega
avtomobilist prav zaradi tega ^
ponesrečil. Saj ni po re no, 0j, Jtevilu valjev, hodu bata, iz-voznik krepko zadrema, dovolj vrtjnj cilindra, storilnosti in je tudi le malenkostno zmanj•	rugim podatkom, tudi moment
žanje budnosti, le trenutek obo- sile pri določenem Številu obra-tavljanja,	le prepozno zavira-	tov na	minuto,
nje in že srno v jarku.	Uvedba tega podatka pa je
• i.	lazmeroma nova. Vsaj nasproti
Dremavica nas prijemlje n a- ogla,im Zato jp morda komu Se
vadno na	dolgih potovanji tn	nejasn0j	kaj	pravzaprav	ta po-
postaja iz	dneva v dan resnejši	men;
problem, tako da se ga je loti- ,Moment* spada v resnici med la cela vojska zdravnikov. Vsi najvažnejše podatke motorja in pa so enotni v tem, da je v ta- kakor bomo dokazali poznanje kih p \ nerih najbolje — poči- pravega pomena t.udi avtomobi-
oati.
Mnogi pa si počitka ne morejo priooščiti in le-tcm naj veljajo naslednja priporočila:
1. Cesto je vzrok sna le preobilna jed. V takem primeru
listom veliko prednost pri smotrni uporabi svojega vozila.
Kaj vrtilni moment pomeni?
Iz fizike vemo* da je vrtilni moment zmnožek sile In ročice, kot kaže shema.
Pri avtomubilu delujočo silo
Veljaven od 20. do 26. maja 1962
ob/n,/n
B * točk« največjega moment« C * točk« n«jmanjni« specifične
porabe goriv«
se ob žt.odcu nabere velika ko- preskrbijo plini, ki pritiskajo
ličina krvi zato ga zmdnjka v na bat. Preko ojnic se ta sila na moment pri vsakem litru pro-
-•**«. *•’	sr,* —a™ “ «• -»K
sko anemijo in zmanjša zmog- Pnsm K vr,enju-
OVEN (od 21.3. do 20.
4.) Ljubljena oseba bo kazala do vas mnogo globlja čustva, kot je sicer njena navada. Pazite, da se za tem nekaj ne skriva. Sicer pa boste čutili neko nenavadno trdnost, ki bi se znala odražati tudi v vaši poslovni dejavnosti. Novosti v vaši družbi.
BIK (od 21.4. do 20.5.)
Vsaka prevelika odkritosrčnost z nepo-l klicanimi ljudmi se maščuje. To boste o-pazili v vašem sedanjem primeru. Čustvene zadeve bodo zato utrpele nekaj mračnih dni. Tudi v ekonomskih zadevah negotovost. Četrtek bo srečen dan.
DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Zvezde vam nakazujejo zelo lep teden. Uspehi v Iju-I	bežni in poslovnih
stikih. Od vas je odvisno, če se boste znali uveljaviti. Znali bi pa doživeti kako razočaranje s strani prijateljev, ki so vam bili zvesti. Popazite na zdravje.
RAK (od 23.6. do 22.
^	7.) Zelo vesel teden
f f	N	je pred vami. Nepri-
čakovan razplet ču-J	stvenih motenj, ki so
J	vas zadnje čase bu-
N-  rile. Tudi v vsakda-
njem poslovnem izživljanju pomembnejši uspeh. Izkoristite priložnost za utrditev osebnega položaja. Malo anemije.
LEV (Od 23.7, do 22.*.)
Nekaj bo šlo navzkriž. Predvsem vam bo razpoloženje po-
kvaril nesporazum v ljubezni. Toda tudi
delo vam bo šlo bolj slabo od rok. Poiskati bo treba kaj učinkovitejšega, da ne občepite. Z zdravjem pa boste popolnoma zadovoljni.
DEVICA (od 23.*. do --	22.	9.) Ne	prepuščaj-
{	M ‘«\	te	ničesar	naključju.
(	'	Hkrati ne	obupajte
V	T7v	i	za	vsako	malenkost.
V-*11/ Ni
r#y i za vsanu maienitusi.
1 J Nesporazum še ne po-S meni konec ljubezenskih stikov. Več odločnosti, pa bo spet urejeno. Sreda vam bo zelo naklonjena. Morda boste morali na daljšo pot.
TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Razščittli boste staro zadevo, ki vas je mučila in si s tem odprli nove možnosti, ki so vam skrajno potrebne. Sedaj ne odločajte na hitro, da ne zabredete. Zadoščenja v ljubezni, ki se utrjuje. Za sklepe počakajte na soboto.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ce boste nekoliko’ bolj previdni, kot ste bili zadnje čase, si boste prihranili marsikaj neprijetnega. Vsaka šola pač nekaj stane. To velja tako za ljubezenske, kot tudi za poslovne odnose. Pazite na zdravje. Zelo vesela vest proti koncu tedna.
1*
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Izredno razpoloženje, ki vam bi znalo veliko pomagati. Predvsem utrdite svoje čustvene zade-deve. Pa tudi v gospodarskem poslovanju bi ne škodovalo nekaj več iniciative. Morda tudi smotrnosti. Začnite že v ponedeljek, ki je vaš dan.
KOZOROG (od 21.12.
do 20. 1. Bodite previdni, ker bi znali plačati račun za tuje napake. Velja to / za čustvene, kot tudi poslovne zadeve. Ne družite se z ljudmi, zaradi katerih ste že nastradali. Pismo ali vest, ki bo spremenila vašo bodočnost.
VODNAR (od 21.1. do 19. 2.) Zvezde vam niso preveč naklonjene. Toda to velja le za prva dva dni tedna. V naslednjih dneh prijetne novosti v ljubezni in v poslovnih zadevah, Ne prepuščajte se impul-som, ki so kaj pogosto slabi svetovalci.
RIBI (od 20.2. do 20.3.)
Razmere kot nalašč za mnoga razčiščenja. Toda vaša površnost 1' — / vam bo vse pokvari-J la. To se bo nato odražalo tudi v ljubezni, ki bo preživela krizo. Ce se ne boste nekoliko pomujali, bi znalo vse iti narobe. Vaša dneva sta torek in petek.
©
Ijivost živčevja. Da se temu izognemo, se moramo pri daljših potonanuh omejiti na lahke jedi na sladkorni bazi Iz istega razloga se moramo odreči vsaki alkoholni pijači.
2. Najprej se nas spanec loti na dolgih ravnih cestah m še posebno na starih avto cestah. E-nolično okolje .redno enak šum motorja, stalno enakobarvna cesta hipnotično deluje na živčevje. Utrujenost pa povzroča izločanje »mlečne kisline*,
SUKA 1
\
moment tile *
til«
f
ročic«
a
Efektivni srednji pritisk = 1,25 x specifični moment. Zato, če ima motor velik moment, imamo visok pritisk in storilnost motorja je dobra.
Največji moment imamo, kakor je tudi iz slike razvidno, pri določenem številu obratov, ki ga tu označujemo z N.
Pri večjem ali manjšem številu obratov je moment manjši.
Ako je «N» daleč proč od naj-večječa števila obratov motorja, pravimo, da je motor «ela-stičen», ker se z zmanjšanjem števila obratov moment polago-maksimalne vred-
Jasno je, da bo pri vsakem ma ve^a do deluje na centralno ih periferič- obratu, pri enakem pritisku, de- nostl- ....	..	....
no živčevje. Vsaj delno se bomo lovala na ročično gred tem več- Vrednost storilnosti v KM o-otresli sna Če bomo imeli od- ja rotacijska sila, čim daljša »tane zadovoljiva čeprav se m	T„. J»	T„ n™ . n,* ™™>* . “" ” <k>" >* " *“•
d* občutek ....... j.	i..	’•	c, p. ml, ,m... m.tolm.l.
Prau kratkotrajno sredstvo. Za- ^ feo	pQmen m(J_ ni moment in maksimalno moč
to bom o izkoristili vsako ob cest- menta bomQ pokazali en primer. Pn razmeroma bližjih številih no vodno pipo, da se nekoliko yzejj smo v poštev razmeroma obratov pravimo, da je motor osvežimo.	star motor avtomobila «Ope! «n®rvozen» in storilnost motorja
3.	Da premapamo spanec, na)* Kapitan.*	hitreje pojema ko se menja ste-
češče pijemo kavo, vendar je Motor ima moment 17,1 mkg vil° obratov nego v prejšnjem
znatno boljše sredstvo proti pri 1300 obr./min., medtem ko primeru. Motor je tedaj malo znamo uuija	r	n _, naivečin silo 75 nri 4000 elastičen. Pri »elastičnem* mo-
sn« čaj, ki vsebuje, po eg kafei- zmore^največjo silo pn 4000 ^	pri katerem
na, še tem m ne deluje tako Moment ,iIe ima odiočiln& vai. imamo največji moment, odda-napadalno na živčni sistem. nost polni obremenitvi trio* lj«W ,o4 flAJVepjega števila obra-
4.	Večina zdravnikov je mne- torja	tov, tedaj se cilindri, s poveča-
nja, da je včasih dovolj le kra- Oglejmo si sliko 2 in na njej niem obratov, ne polnijo popol-tek počitek, da lahko brez ne- narisane krivulje ki nam kažejo: non}a 'n kljub dodajanjem gori-Damosti nadaljujemo pot. Ce a) krivulja moči,	va *n za^° kljub znatnemu pove-
bomo le za četrt ure legli v b) krivulja momenta,	Čanju njegove porabe moč raste
senco ob cejti ali celo v samem c) krivulja specifične porabe. Polagoma
vozilu .bo ostali del poti znatno Ta nam pokaže porabo goriva v Iz slike je razvidno, da ima ...	.. 4	.	•	gramih za vsako konjsko silo/u- nas motor maksimalni moment
bolj prijeten m kar je tem ^	^ p0,ameznih rotadjgkih pri 1300 0/m„ medtem ko je
primeru posebej va.no oj režimih Mof motorja pa je v maksimalna storilnost pri 4000 o-varen.	direktni zvezi z vrednostjo e- bratih, zato je zelo elastičen.
5.	Sintetična mamila, kot so tetivnega srednjega pritiska. Njegova specifična moč pa je, «simpamina* in ssimpoitina», so Enostavna enačba veže slednje- če ga primerjemo z najbolj so-zelo koristna, vendar znajo vča- ga na specifični moment (to je dobnimi motorji, skromna.
\	2.	3	4	5*
a				
m				
17			■	18
a 1			zz	i
m p.			25	
£6		zg		n
		32		J
	36			m
			■	K
46			n	
50				
d				J
K		7	8	9	10	11
k3						
	■	16				
			■	20		
L		_ m				
	m	27			m	
	30				31	
33	■	34		m		m
	3 8	■	19}	ko		te
		44	m	te		
**			49			
	m	57				
153						

VODORAVNO: 1. Potreben je onim, ki so kaj zagrešili. 7. Z njim so nekoč rkaj kupili. 12. Loči jo elektrotehnik. 13. Sejemo jo jeseni. 14. Ne vsakdanje moško ime. 16. Ponovno so v modi, pa čeprav malo grejejo. 17. Tri četrtine častitljive gospe. 18.
PCVEST PARTIZANSKE MS1CGE m
Nemški žandarji so gnali njegovo ljubljeno učiteljico in Jo surovo sunili, ker se je ozirala nazaj proti vasi. »Kam vas peljejo?« je prestrašeno vzkliknil Pavle.
Stekel je k njej in Jo prijel za roko. »Ne vem, menda v ječo«, Je tiho dejala ln ga stisnila k sebi. A policist Jo je pahnil, da se je opotekla in ni se upala več ozreti.
Diplomati jo obiščejo, ko pridejo v Beograd. 20. Tako se je klica'. eden Habsburžanov. 21. O-dirač, ki se ni ne načel ne končal. 23. Zelo pogosto žensko ime. 24. Srbi v njem živijo. 25. Ne jaz, niti on. 27. Lahko bi mu rekli ime ali naslov. 28. Pernata klepetulja. 30. V Grčiji so jih imeli za filozofe toda brez j. 32. Iz njega je bog Adama ustvaril,. 34. Stari Slovani so ga pi-lit kot mi danes pivo. 35. Nekoč so nanjo igrali, sedaj z njo mi kupujemo. 37. Bližnji sorodnik. 39. Kdor se z menicami ukvarja ga pozna. 42. Moško ime. 43. Gorovje v Sovjetski zvezi. 45. Konec kobile. 46. Delavec, ki opravlja naporno delo. 48. Slovenski pisatelj, 50. Reka v Indiji. 51. Drevored v mestu. 52. Pripadnik najštevilnejšega naroda, toda ne po naše. 53. Zloži lepo po vrsti.
JUGOSLAVIJA

m *
~ > t y i
25. t.m. bosta šla v promet serija 4 znamk in blok, ki sta posvečena 70-letni-ci maršala Tita. Nominala in naklade so sledeče: 25 din 2 milijona, 50 din 1 milijon, 100 din 500 tisoč, 200 din 200 tisoč in blok 400 din 60 tisoč, ki bo sestavljen s slikami vseh štirih znamk z napisom Josip Broz Tito, predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije. Vse znamke nosijo poleg navedbe nominale napis Jugoslavija in letnici 1892—1962. Znamke dobo zobčane, blok pa bo nezobčan. V vrstnem redu bodo barve znamk sledeče: tem-no-zelena, temno-rjava, temno-plava, temno-siva. Velikost znamke 30x37, slike 26x33 mm, velikost bloka 75x105 mm. Slike znamk prikazujejo skulpturo u-metnika Augustinčiča:	portret
Tita. Slike je pripravil akademski slikar Lazarevič, a gravirala sta jih Krnjaič in Babič; tisk je bii izvršen pri Beograjskem inštitutu za tiskanje bančnih vrednot. Priložnostne kuverte je izdelala Skupnost PTT Jugoslavije. Na dan izdaje bodo glavna mesta republik uporabljala poseben žig.
SINGAPUR
Serija sedmih znamk bo ugajala zbirateljem rib tudi zato, ker ni draga. 9koda, da so
Kmalu za njo sta peljala dva druga policista župnika, ki je bil že star In upognjen. Bil je dober mož, nikomur ni storil zlega, vsem Je pomagal, vendar so ga odpeljali.
Pol ure pod Kalom so postavili mejnike, ki so delili slovensko zemljo v dva dela. Na visokih drogih so vihrale zastave: tam je bila Italija, tostran pa velika Nemčija.
NAVPIČNO: 1. Ena štirih strani sveta. 2. Bolezen v zvezi s krvjo. 3. Slovenski pesnik. 4. Zvrst pesmi. 5. Tehtnica po domače. 6. Predmestje v Trstu, toda v drugem sklonu. 7, Postavimo jo na konec. 8. Pogosto žensko ime. 9. Zelo redko moško ime. 10. Vodil je nekoč Hune. 11. Ne župnik, ne škof. 15. Zensko skrajšano ime. 19. Srečamo jo na pentagramu. 22. Isto kot pod 10, 24. Včasih se koga krepko drži, in nadnjo ni navdušen. 26. Moško ime, 27. Najpogostejši konec japonskih imen. 28. Strankarsko življenje mu je poklic. 29. Netopirju rečejo tudi tako. 31. Pred dnevi je dobila novega predsednika.
36.	Ce ti gre pod kožo, te boli.
37.	Površinska mera za polja.
38.	Angleži pijejo takšno pivo. 40. Nekoč cenjen položaj. 41. Mogli bi mu reči tudi sluga. 43. Naročilo, toda odločno. 44. Zelo pogosto slovensko ime. 47. Rimljani 8° se tako pozdravljali. 49. Opravljali so včasih nujna naročila.
Filatelija
OZN
25. t.m. bo dana v promet nova serija (del serije) štirih vrednot in sicer z nominalo 1, 3; g in 11 cent. v večbarvnem tisku, kakor smo že videli v zadnjih Berijah. Eri zadnji se to pot pridruži še zlata barva. Vinjete so različne in vedno z emblemom OZN, medtem ko je na prvi tudi napis: »Živeti drug poleg drugega v miru«.
znamke tiskane le v dveh barvah. Nominale so 2, 4, 5, 6, 10, 20 in 23 centov, ki nosijo poleg slike tudi ime ribe v latinščini v sledečem redu: Hippocam-pus kuda, Puntius hexazona, Amphiprion percula, Toxotes jaculator, Rasbora heteromor--pha, Chelmon rostratus in Thri-chogaster trichopterus. Vse navedene ribe živijo v vodah Sin-gapura,
KNEŽEVINA
THOMOND
Seveda ne boste našli nikjer opisa te kneževine, ker ni nikoli obstajala, pač pa v domišljiji takih ljudi ,ki hočejo izkoristiti vsako priliko, da na »pošten« način okradejo filateliste. Za 10 dolarjev jo lahko kupite v Ameriki.
GVINEJA
Pet znamk iz leta 1960 je bilo izdanih z ustreznim pritiskom in tako veljajo za «boj proti malariji«. Nominale so ostale iste in prav tako prikrit špekulativni namen izdaje.
S. MARINO
Opozarjamo filateliste-alpini-ste, da bo izšla v juniju serija 10 znamk, ki bo posvečena alpinizmu. Nominale se bodo začele pri 1 liri in končale pri 115 lirah.
JAPONSKA
20. aprila letos je izšla običajna znamka za teden filatelije. Nominala je, kakor vedno, 10 yenov in format tudi isti. Slika na znamki prikazuje «ples z rožami« in je delo slikarja Na-ganobuja Kana. Zobčanje 13; večbarvna rotokalkografija.
M—k
Neka sovjetska raketa Je »prista la« na ozemlju Zahodne. Ta vest Je prispela z otoka Sylt In vznemirila ljudi Kmalu zatem se je skupina strokovnjakov že lotila pr0 »nepričakovanega gosta«
la dobro volji
viciKV
Očka, v televiziji je na progiamu predavanje o Pra	.,
—S
K «
i^ri nadeni poklicu Je najvažn .»&.*	a navija*11?

tot'
?

S
s?
i
INI
ih
bi
$
S
s".
S
.	-	•	’	' Ip
— Saj sem tl pravil, da ne sme va pojesti vseh nosa
imaš vraga..
BREZ BESED

I

TEDEN

lnQvs>nj"l..l£ornisar dr. Viozzi podpisuje dovoljenje za gradnjo 26* ' k' Jih bo gradila Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem v Seslja,nu
18, m. je prefek-Stvu^ar dr. Viozzi na žu-% Jensko - nabrežinske SfiLfOdpisal dovoljenje za ‘fauiif18 stan°vanj, ki jih . Ulstanova za pomoč tajiti v S dalmatinskim be-v,0Sesljanu. Kljub pro-v t ta® slovenske javnosti c1, ki ^ vključila akcija ob-i^voij.0.2 izdajo gradbene-? HadP|,Ja Potrdile in dovo-6>litll,ievanje raznarodoval-na Področju devin-fflW®dske občine in sploh 1]» nač; nega pasu. da bi Ali ačln ustvarili u
vr-m uoivarm umetni oifti raost med Trstom in J»bl|k Remijem italijanske ■■ itflJ: Res je ,da so oblasti
h UPoštevMdbenesa dovol’e' hl^ftvpi vsaj uPravn0 ■*“ »j * m so postavile poganova za pomoč ju-dalmatinskim begunca n„®Va določila regula-ijg nTCrt;a- Na ta način bo 'C0 omolVse^ verjetnosti ne-fcVs^lena in bo uslano-C,. heka? 268 Stanovanj zgra-?I.	1 desetin stanovanj
jSor _
kSte *ash niso ozirale na
.** nk,r Pa ostaja dejstvo,
»-—»onega prebival-£ šu^ko-nabrežinske obči-' (*tC8ncev sploh, ki so 'Sthern Pr*U do izraza na n’ Nahl zborovanju v sre-*lniItlla(ii« n1, ko je Slovenki hMih zahtevala spošto-*** harodnostnih pra-

';!tiI,r^uVanJem prof. Carla , ° “Fašizmu in an-*h%e» Julijski krajini« se *iPfefla* elklus antifašistič-anj z naslovom «30 ‘..,Sr j ke zgodovine«. Prof. laf® v svojem predavaje balističen prerez na-se j^zvoja fašizma pri \ ^VnjFltem zadržal pri
SrSli‘h etaPah nasolili. Iti » nad Slovenci pod Vf^kim a? demokratičnim SSto?1 8ibanjem, od D’An-»si>oži Pohoda na Reko, VhVehswla Balkana in zatrt-®8a šolstva do obo-w slovo.??ra in nastanka
V	5ti«n6 ensko-italijanske an-l/ttvey6 fr°nte.
l’ OrnJ^0*- Schiffrerjem tudi, da se bo Cisitj začel pred tržaškim IH tMstu^dlščem proces I i^bbrii, atentatorjem h ^Wii }n ostalim, ki so Sv b0J, v Okviru preiska-W ‘‘Dnem atentatu na KS žeP^0f' Schiffrerja, ki ■ Itn0,	vedno nekaz-
S^lij^fjJavill« z atentati Ctvo i«e krožke, naše , 47«. n druge slovenske -Hgdikajn
vifd,eiavnost je do-dtjNh ,^k v 48-urni stav-^trt,JS užhencev bivše ^ Dri*iin v Petek, med »\i.hianiff ? do množičnih se , ®stacij. stavkovno «N,etju M„na,daljevalo tudi ■%S V c?rv cb In se celo čekovnem razpo-NKSrn i4*10 tudi držav-j. le Ji p-. ln pa ločeno sred-N ^mju!®Sorjl. V tej zve-f^V^lite« slovenske šole su’ ,da se pridruži $ Pri&?o ki- če in ko bo
ki bodo prizade-•i vlSke?,?’ Je vsekakor
V	ki “a občinskega sve-
čv	—a odbo-
seja občinskega sveta, na kateri bi moral župan odgovoriti tudi na fašistično interpelacijo o zadevi odbornika De Simona, ki ni dobil vizuma za Ljubljano. Ta seja pa je bila v zadnjem trenutku odpovedana.
Zanimivo je ,da fašisti protestirajo, ker De Simone ni dobil vizuma za udeležbo na sejmu «Alpe-Adria» v Ljubljani, po drugi strani pa protestirajo tudi, ker se je istega sejma udeležil župan dr. Po-terzio.
Pred dnevi se je zaključila tudi polemika goriških kavar-narjev s trgovinsko zbornico glede cene črni kavi in nakazila proste cone. Trgovinska zbornica jim je namreč zopet obljubila nakazila za kavo in sladkor proste cone pod pogojem, da bo cena skodelici črne kave ostala 40 lir.
Sejem «AlpeAdria» je bil tudi ta teden v ospredju zanimanja goriških trgovskih in obrtniških krogov. Trgovinska zbornica je objavila seznam operaterjev, ki so udeleženi pri skupni razstavi ter bodo lahko deležni posebnega kontingenta za izmenjavo blaga v okviru tega sejma.
Podjetje CESIA iz Trsta pa je podpisalo pogodbo za gradnjo vodovoda v števerjanu. Vodovod bodo gradili z državnim prispevkom in bo stal okrog 70 milijonov lir. Podjetje CESIA bo gradilo za sedaj prvi del, za kar je določenih 20 milijonov lir in bo začelo dela po možnosti prihodnji mesec. Ko bo delo zaključeno, bodo končno dobili zdravo pitno vodo vsi zaselki števerjanske občine.
PO VKLJUČITVI NEKATERIH KATASTRSKIH ORČIN V SEZNAM HRIROVSKIH KRAJEV
Kakšne ugodnosti bodo uživali kmetje na osnovi zakona o hribovitih predelih
Zakaj so iz seznama izpadle občine in kraji, ki imajo iste pogoje za vključitev, kot že vključene občine - Zeleni načrt in zakon o hribovitih predelih
Pred kratkim smo čitali v dnevnem časopisu, da so bile nekatere katastrske občine našega področja vključene v seznam hribovitih predelov, katere predvideva zakon št. 991 od 25. julija 1952.
Najprej nas bo zanimalo, katere občine so bile vključene v ta seznam in kakšne ugodnosti izvirajo gospodarstvu teh predelov zaradi njih priznanja za hribovite kraje.
Na prvo vprašanje ni težko odgovoriti. V seznam za hribovite predele so bile vključene naslednje občine:
Draga, Gročana, Bazovica, Pa-driče, Trebče, Bane, Opčine, Lo-njer, Repentabor in Voglje.
Ne moremo razumeti, zakaj so izpadle iz tega seznama katastrske občine Zgonik, Salež, Sa-matorca, Gabrovec skratka vse katastrske občine na področju občin Zgonik in Devin-Nabreži-na, ki imajo popolnoma enake gospodarske klimatske in talne pogoje kot že omenjene vasi, ki so bile vključene v seznam hribovitih predelov.
Kakšne ugodnosti lahko pričakujejo prebivavci hribovitih vasi? Zdi se mi, da bomo največjo jasnost pri tej razlagi dosegli, če vprašanje razčlenimo, in sicer tako, da spregovorimo o zakonu za hribovite predeli ne glede na zeleni načrt in nato v povezavi z njim.
Najprej moramo pripomniti, da je bil zakon raztegnjen na naše področje že 21. avgusta 1957 z objavo v Uradnem listu generalnega vladnega komisar-jata. Po raztegnitvi so vse občin ske uprave storile vse po zakonu predvidene korake za vključitev v seznam hribovitih predelov. Spominjamo se še, da je bilo o tem problemu govora tudi na seji strokovnjakov, katere je sklical tedanji predsednik pokrajinske komisije za kmetijstvo.
18. aprila t. 1. je bila veljavnost zakona podaljšana za nadaljnjih pet let, to je do 30. junija 1967 in ob tej priliki je bila povišana tudi letna vsota, s katero razpolaga zakon, na 12 milijard lir. Iz tega izhaja, da bodo hriboviti predeli imeli i.a razpolago v prihodnjih petih letih skupno 60 milijard lir.
Preglejmo razne člene zakona, da bomo vedeli, kakšne so ugodnosti, ki jih zakon nudi.
Drugi člen zakona predvideva 2 milijardi lir, ki naj se dodelijo kreditnim Ustanovam (bankam) z obvezo, da bodo nudile
5*1
e zvišanje ta-ftforrjJ'1 mestnih avto-Tržaški pokra-i.*bi,‘'i „ra le potrdil nov uslužbencev , na osnovi . -	začasno zapo-
^bo°encev sprejetih v
kN sSvVet v Gorici je V v ^J0 zadnjo sejo, CV^vi P°nedeljek, posve-f l«,;6 hJP Pravilniku za f) n Merima onemoglih v d bN fTjFazprav° o bili U» , Pru^1 Svilni pred-S -e *	zaključila
DOLINA
Pred nedavnim se je na dolinskem županstvu zbrala posebna ocenjevalna komisija, ki je pokušala in ocenila vsa vina, ki so bila razstavljena na šesti razsta vi domačih vin v Dolini. Komisija letos ni imela dolgotrajnega dela, saj je na razstavi sodelovalo le devet vinogradnikov, predvsem z belimi vini.
Za bela vina je dobil prvo nagrado Bonifacij Strajn iz Doline 50, drugo nagrado Andrej Hrvat iz Boršta (Hrvati) 36, tretjo pa Josip Sancin iz Doline 112.
Za črna vina je dobil prvo nagrado Rihard Krmec iz Krogelj 32, drugo Ivan Kocjan iz Doline 118, tretjo pa Valentin 2erj«l iz Bo-ljunca 145.
Vsi vinogradniki, ki so sodelovali na razstavi bodo prejeli diplome. Po trije najboljši pa bodo dobili zlato kolajno za prvo mesto, škropilnico za drugo mesto in srebrno kolajno za tretje mesto. -
Nagrade bodo vinogradnikom izročene na posebni ceremoniji, ki bo na dolinskem županstvu.
Izraziti moramo naše zadovoljstvo, da imamo še toliko zavedne in borbene mladine, ki prav gotovo ne bo pozabila na jezik svojih staršev in ki bo ob svojem času prevzela njihova mesta v družbenem udejstvovanju. 2elimj, da bi se tudi naša domača mladina nekoliko bolj čutila povezano z ostalo mladino, kar bi ji nedvomno zelo koristilo.
STEVERJAN
V petek ob 13. uri so v občinskem ambulatoriju v Števerjanu cepili proti otroški paralizi 20 o-trok. Cepljenje traja že skoraj eno leto. K njemu ne pripuščajo samo osnovnošolskih otrok, ampak se lahko cepi proti tej bolezni vsakdo, ki to želi.
SOVODNJE
NABREŽINA
‘V tš z n-i ,	1 zaključna
V‘C>tef °britviJo Pravll-W>i , 8a so glasovali (A j j itj Jis.eh strank ra-bj vZ<Jwf,I> ki so se gla-*hor»,n Pretekli pe-a biti ponovna
V sredo je slovenska mladina vseh političnih prepričanj priredila v naši vasi protestno zborovanje proti umetnemu raznarodovanju naše zemlje. Nihče si ni mislil, da bo na našem trgu zbrane toliko mladine, saj je bilo to največje zborovanje, kar jih pomnimo od prvih let po osvoboditvi dalje.
Vodovod je speljan po vseh vaseh naše občine. Tudi «v vasi-*, kjer so se dela nekoliko zavlekla, bodo kmalu zgradili vse odcepke in jaške za števce. Brez vode je samo Vrh, za katerega pa sta občinska uprava in CAFO napravila vse potrebno dokumentacijo; da bi tudi prebivavce te vasi preskrbeli z dobro pitno vodo iz vodovoda
OSMICA V BOUUNCU
Danes bo Josip Žerjal, po domače «Borondo», odprl osmlco. V svoji kleti bo točil tako belo kot črno vino, na kar opozarjamo vse ljubitelje pristne domače kapljice. Naslov osmice: Bol Junec St. 110.
OSMICA NA PROSEKU
Včeraj je bila odprta osmica na Proseku, ln sicer na St. 27, kjer toči izvrstno belo vin > Ivan Ukmar. Ze popoldne in zvečer je bilo iztočenega precej vina, tako da bo danes prav gotovo poSlo.
Prihodnjo soboto pa bo osmlco odprl Alojz Grilanc na St. 173, ki bo iztočil večino svojega pridelka. Ljubitelji vinske kaplje bodo lahko izbirali med belim in črnim vinom.
posojila malim in srednjim neposrednim obdelovavcem in o-brtnikom, ki delujejo posamezno ali združeno v hribovitih predelih. Ta posojila, namenjena ustanovitvi ali razširjanju kmetijskih, živinorejskih ali gozdarskih posestev, obratom za predelavo surovin, proizvedenih v hribovitih predelih, izboljšanju stanovanjskih prilik, se bodo dodeljevala v višini 80 odst. predvidenih dopustnih stroškov in se bodo morala vračati v 30 (tridesetih) letih s 4 odst. obrestno mero.
Tretji člen predvideva povišek do največ 50 odst. prispevka za izboljševalna dela in za stroje, ki znaša po zakonu o integralni melioraciji (člen 44 zakona od 13. februarja 1933 št 215) za naše področje le največ 38 odst. Nadalje naj bi se prispevek za namakalne naprave povišal do 60 odst. predvidenega stroška. Prispevek za nakup izbrane živine in izbranih semen znaša po tem zakonu največ 35 odst.
Ti prispevki se bodo dodeljevali v najvišjem iznosu, ko bodo namenjeni izboljševanju hribovitih pašnikov ali nakupu selekcionirane živine ali ko se izboljševalna dela vršijo na posestvih posameznih ali združenih malih kmetov.
Osmi člen zakona določa črtanje davka na zemljišča, ,Jter pa za nas ne pride v poštev, ker so te olajšave deležna le zemljišča-z več kot 700 metrov nadmorske višine.
Zaradi pomanjkanja prostora smo navedli le one člene, ki neposredno zanimajo naše kmeto-vavce, saj so ostali členi za naše neposredne obdelovavce manj važni.
Ne smemo pozabiti dejstva, da se naši kmetje letos ne bodo mogli poslužili ugodnosti tega zakona, kajti še preden šo bile že omenjene katastrske občine vključene v seznam hribovitih predelov, je bil ycs denar razdeljen tako, da pri’ tej delitvi niso upoštevali naših, na novo vključenih krajev.
Upoštevati pa moramo, da se zeleni načrt pogostoma sklicuje na ta zakon, ko določa višino prispevkov ali pogoje za najemanje posojil. Zaradi tega moramo pogledati, kakšne so vezi in niti, ki vežejo zakon za hribovite predele z zakonom o zelenem načrtu.
Z vstopom v veljavo zakona št. 454 od 2. junija 1961, katerega že vsi dobro poznamo pod imenom »zelem načrt*, so nastali za hribovite predele novi Dogoji in nove možnosti. Zaradi tega bo zanimivo proučiti, kakšne so ugodnosti, ki jih zeleni načrt določa hribovitim predelom.
Zeleni načrt se večkrat sklicuje na zakon za hribovite predele, ko določa višino prispevka za izvršena dela ali višino obrestne mere, ki naj jo plačuje posojilojemalec za najeta posojila.
Zeleni načrt se sklicuje na zakon za hribovite predele v sledečih členih: 8, 9, 11, 13, 16, 17, 18, 23, 24, 28.
Osmi člen zelenega načrta se sklicuje na zakon za hribovite predele, ko določa višino prispevka za gradnjo in obnovo medposestnih poti, za gradnjo vodovodov in elektrovodov ter drugih podobnih naprav in pravi, da se prispevek, ki znaša navadno 75 odst. celotnih predvidenih stroškov, na področjih, ki spadajo v okvir člena 44 zakona o integralnih melioracijah in zakona za hribovite predale poviša na 87,50 odst. celotnega predvidenega stroška. Kar se teh del in tega prispevka tiče, nam vključitev dela naše pokrajine med hribovite predele ne prinaša nič novega, ker spada celotno naše področje v okvir člena 44 zakona o integralni melioraciji,. Poudariti moramo celo, da glede na dejstvo, da je celotno tržaško področje proglašeno na osnovi odloka ZVU št. 176 od 9. marca 1948 za melio-rativno področje prvega reda, bi moral ta prispevek znašati 92 odst. celotnega predvidenega stroška.
Deveti člen zelenega načrta govori o posojilih po nižjih obrestnih merah. Ta člen pravi, da se dodeljujejo posojila za dela, ki jih predvideva člen 3 zakona od 5. julija 1928 št. '1760 po 4 odst. obrestni meri. Ta obrestna piera znaša na področjih, ki spadajo v okvir člena 44 zakona o integralni melioraciji (celotno naše področje) 3 dost.
Nadaljno znižanje obrestne mere je predvideno za posojila namenjena neposrednim obdelovavcem tako, da imajo neposredni obdelovavci našega področja pravico dobivati omenjena posojila po 2.5 odst. obrestni meri. Ista obrestna mera velja za kmetije, ki so na področju hribovitih predelov. Tudi ta člen ne prinaša nobenih ugodnosti.
Do istega zaključka pridemo po proučitvi 11. člena zelenega načrta, ki govori o prispevkih /a namakalne naprave. Tudi tu pripadajo vse ugodnosti, ki jih zakon predvideva za hribovite predele, tudi področju, ki spada v okvir 44. člena zakona o integralni melioraciji (tržaško področje).
Prav taka ugotovitev velja za posojila namenjena izboljšanju živinoreje. V členu 16 je dovolj jasno določeno, da znaša obrestna mera za hribovite predele in spadajo pod že večkrat imenovani člen zakona o integralni melioraciji en odstotek.
Člen 17, ki določa višino prispevka za nakup živine, pravi med drugim, da znaša za hribovite predele ustrezni prispevek največ 35 odst. potrebne vsote za nakup živine, medtem ko za vsa ostala področja znaša ta prispevek največ 25 odst.
Pogoji za na^up strojev, katere določa člen 18 in višina državnega prispevka so povsem enaki tako za hribovite kot za predele, ki spadajo v okvir 44. člena zakona št. 215 od 13,2.1933 o integralnih melioracijah, med katera, kot smo že večkrat o-menili spada celotno naše pod-roč!e kot ostanek nekdanje Julijske krajine, o kateri govori omenjeni člen.
Olajšave iz člena 24 zelenega načrta ,ki pravi, da država lahko opravi pri melioracijah tudi tista dela. ki spadajo v pristojnost zasebnikov in da so le ti dolžni povrniti v 25 letih s šote, katere je država anticipira-la in to po 2 odst. obrestni meri, veljajo tako za hribovite predele kot za izboljševalna področja ,ki spadajo v okvir člena 44 zakona o integralnih melioracijah.
Do popolnoma enake ugotovitve pridemo, če proučimo oni odstavek člena 28, ki govori o izbrisu davkov zr zemljišča, ki so bila kupljena za ustanovitev ali zaokroženje male kmetijske posesti. V obeh primerih, to je če se nakup zemljišč izvrši na področju, ki spada v okvir člena 44 zakona o integralnih melioracijah, ali pa spada na področje, ki je bilo proglašeno za hribovito, so taka zemljišča prosta davkov za o-sem let medtem ko so v vseh, ostalih primerih taka zemljišča prosta davka za pet let.
V zelenem načrtu predstavljata poseDnost člen 13 in člen 23. Člen 13 odmerja 40 milijard za petletje 1960-81 — 1964-65 (torej po 8 milijard letno) za dopolnitev prispevkov po višini, ki jo določajo členi 3, 4, 5 in 18 zakona za hribovite predele. Člen 23 odmerja nadaljnjih 25 milijard za petletje 1969-61 — 1964-65 (torej po 5 milijard letno) za dela, ki spadajo v pristojnost države in iz-boljševalnih ustanov).
Iz do sedaj navedenega lahko povzamemo naslednje zaključke:
1.	Razen višjega prispevka, ki ga določa zakon za hribovite predele za nakup živine in ki znaša 35 odst. potrebne vsote za njen nakup, kmetje iz Drage, Gročane, Bazovice, Padrič, Lo-njerja, Trebč, Banov, Opčin in Repentabra ne bodo imeli nobenih posebnih ugodnosti in prednosti pred ostalimi kmetovalci našega področja, vsaj kar zadeva prispevke in pogoje za posojila ,o katerih govori zeleni načrt.
2.	Naši kmetje so morda mislili, da bodo z vključitvijo nekaterih katastrskih občin med hribovite predele postala zemljišča, ki spadajo v okvir teh občin, prosta davkov. Ker pa nadmorska višina nobene naših vasi ne presega 700 metrov, izbrisi davkov ne pridejo pri nas v poštev.
3.	Hriboviti predeli razpolagajo s 125 milijardami za dobo, do 30, junija 1967 zaradi posebnih določal zakona o zelenem načrtu in zaradi novih sredstev, ki so bila odmerjena ob podal-šanju veljavnosti zakona za hribovite predele za še nadaljnjih pet let.
4. Xmetje In ne samo kmetje, ampak tudi obrtniki, ki se nameravajo poslužiti sredstev za dela, ki spadajo v okvir zakona za hribovite predele, bodo morali vlagati zadevne prošnje na gozdarsko in na kmetijsko nadzorništvo.
5 Glede posojil predvidenih po členu 9 zelenega načrta in člena 2 zakona za hribovite predele moramo ugotoviti, da je obrestna mera, ki jo določa člen 9 zelenega načrta mnogo ugodnejša (2.5 odst.) kot tista, k) jo določa člen 2 zakona o hribovitih predelih (4 odst.), in to ne samo za hribovite predele, ki bi morali uživati neke posebne olajšave, ampak celo za področja, ki spadajo v okvir
člena 44 zakona o integralnih melioracijah.
6. Edina ugodnost za hribovite predele je v tem, da jim nudi še posebno vsoto poleg sredstev, ki jih zakon o zelenem načrtu daje na razpolago. Kolikšen del te vsote bo pripadel našemu področju? Za letos smo rekli, ni nobenih denarnih sredstev, za prihodnja leta pa bomo videli.
Kot pri vseh zakonih, tako je tudi pri temu, ki vključuje nekatere naše katastrske občine v se-.nam hribovitih predelov, težko v naprej reči, kakšnih ugodnosti bodo deležni naši kmetovalci. Mnogo bo odvisno od razlage, ki jo bodo dale oblasti tistim spornim členom, ki predstavljajo temeljno postavko v zakonih samih.
Nemogoče je v sestavku, kot je ta, zajeti in pojasniti vse probleme, kajti vsak primer je primer zase m zato natančno uokvirjen v svoji posebnosti.
V kolikor bi posamezniki potrebovali pojasnil,, ki naj osvetlijo določeno vprašanje, bodo lahko dobili vse potrebne napotke v pristojnih uradih in pri svoji strokovni sindikalni organizaciji.
3 LETA KOMISARSKE UPRA VEJE VEČ KOT DOVOLJ!
ZA KMEČKO BOLNIŠKO BLAGAJNO NAJ SE TAKOJ RAZPIŠEJO VOLITVE UPRAVNEGA ODBORA
Pristojne oblasti, zlasti pa vladni generalni komisariat, bi radi opozorili na naslednje:
Dne 22. novembra 1954 je v Italiji stopil ” veljavo zakon o bolniškem zavarovanju kmetov nepr 'ih ob-delovavcev.
Po skoraj petih letih poslovanja vzajemnih kmečkih bolniških blagajn v Italiji je takratni vladni komisar dr. Palamara — po neštevilnih nastopih in Intervencijah predstavnikov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov — z odlokom št. 20 razte~n'l zakon tudi na tržaško področje in je bil dne 11. junija 1955 objavljen v tukajšnjem Uradnem vestniku.
Odlok št. 20 vladnega komisarja pa ni v vsem enak zakonu št. 1136, ki velja za ostale pokrajine italijanske republike in ki obravnava bolniško zavarovanje kmetov neposrednih obdelovavcev. Medtem ko v Italiji poslujejo občinske in pokrajinske kmečke bolniške blagajne, oa 'e vladni generalni komisar dr. Palamara v čl. 2 odloka št. 20 ustanovil za tržaško področje enotno pokrajinsko kmečko bolniško blagajno, ki jo vodi komisar.
Cl. 32 določa, da bi moral komisar pokrajinske kmečke bolniške blagajne v roku tren mesecev po stopitvi zakona v veljavo in po izrečenem mnenju posvetovalne komisije, določiti datum in sedeže za izvolitev upravnega odbora kmečke bolniške blagajne.
Toda 11. junija letos bodo minila tri leta in ne trije meseci, odkar ima tržaška pokrajinska kmečka bolniška blagajna komisarsko upravo in nič ne kaže, da bodo razpisane volitve, kjer bi kmetje lahko sami izvolili svoje predstavnike v upravni odbor blagajne. Menimo, da so pristojne oblasti v tem primeru prekoračile mejo legalnosti, saj ni vzroka, ki bi opravičeval nenehno podaljševanje komisarske uprave v kmečki bolniški blagajni.
Zahtevamo, da se temu stanju napravi nemudoma konec in da se takoj razpišejo volitve, tako kot to določa zakon.
ŠT AND REZ
Po vsaKem dežju se problem stranskih cest po Štandrežu zopet postavlja z vso nujnostjo v o-spredje. Ze večkrat smo se prit >-zevali tudi na tem mestu o slabem stanju Kraške ulice (Via del Caiso), ki jo je občina uredila in asfaltirala samo do koder sega novo naselje ljudskih hiš, naprej pa je še vedno v takem stanju, kot le s težavo dobiš ceste po najmanjših vaseh, ne pa sredi Go.'i-Tisto malo gramoza, ki ga vsako toliko nasujejo, rte da bi' ga niti utrdili z valjarjem, je samo v še večjo oviro protneld, ki je po tej ulici vedno bolj živahen. Ce bi se enkrat odločili, da bi ulico v vsej njeni dolžini asfaltirali in razširili, bi lahko znatno razbremenila promet po spodnji Ul. sv. Mihaela, po kateri gre sedaj ves promet iz Gorice v Standrež in proti Sovoa-njam.
Prav tako so v slabem stanju Ul. Sabotino, Monte Grappa, Piem in-te reale, da omenimo samo nekaj oa stranskih ulic v našem naselju, ki so vse potrebne temeljnega popravila. Pred zadnjo vojno je imela občinska uprava dva cestarja, ki sta skrbela za vzdrževanje cest v Štandrežu in tam okrog, sedaj pa je samo eden, ki se pokaže od časa do časa na glavni, asfaltirani cesti, stranskih pa niti ne pogleda. Enkrat na leto nasujejo po njih nekaj gramoza, ki ga potem vozila raztepejo na vse strani, luknje pa ostanejo ln se še povečujejo.
Občinska uprava bi morala u-poštevati, da tvori Standrež sestavni del ne samo goriške občine, ampak tudi sestavni del mesta, da je tu več desetin avtov in tovornjakov, skratka da je promet v stalnem porastu. Prvi pogoj za nemoteno razvijanje prometa pa so dobre in urejene ceste, ne samo glavne, ampak tudi stranske, ki so često brav tako važne.
kmetom rezervata posebne table | ki označujejo zasebno posest in prepovedujejo vstop vanjo. Morda bo to kaj pomagalo, da izletniki I ne bodo več delali toliko škode, j Glede prometa pa bi bilo prav, ko j bi brzino skozi vas omejili na | 30 km in da bi prometna policija bolj nadzirala spoštovanje zakona. \
AVTOPHKVOZ
Rihard Cunja
Trst, Strada del Eriuli it. 28« Tel. 35-379
Tovorni prevoz za tu In inozemstvo — Konkurenčne cene
JAMUE
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
Elektrifikacija v naši vasi se naglo zaključuje. Pred časom so napeljali strujo h Komarjem, > samljenim hišam pri obmejnem prehodu, sedaj pa delavci družbe SELVEG gradijo transformatorsko kabino pri Sabličih, da bi preskrbeli s strujo tudi hiše tega zaselka. Ko bo delo izvršeno, bo elektrifikacija Dola dokončana, zakaj že pred kakšnim mesecem so napeljali žice k Bonetom in nekaterim zaselkom v njihovi bližini.
KONTOVEL
DOL
Na Medulah, pri meji med Prosekom in Kontovelom, se odcepi pot s pokrajinske ceste mimo mlake v Dolenjo vas Kontovela. Pot j> bila pred časom asfaltirana, to- j da v cestišču je sedaj že toliko globokih lukenj, da je za promet že prav nevarna. Prosili bi pristojne oblasti, da nemudoma poskrbijo za popravilo in ureditev te ceste, ki ne služi samo vaščanom, ampak tudi številnim turistom in izletnikom, ki radi prihajajo v našo vas. Upamo, da bo naši prošnji čimprej ustreženo.
KERŽE
TBST ■ Ul. 55 019 Trg S. Cltmunl št 1
, PORCELAN
•	KRISTAL
•	PRIBO i
•	LESTENCI NAVADNI
in KLASIČNI
•	HLADILNIKI
•	ELEKTRIČNI GOSPODINJ.
SK1 STROJI
•	ŠTEDILNIKI
VSE ZA DOM
Neko videmsko podjetje je sprejelo ponudbo ustanove za državne ceste ANAS ter pričelo popravljati ovinke na državni cesti po Dolu. Najprej so popravili ovinek na križišču, kjer se pokrajinska cesta odcepi proti Doberdobu. Na njegovo zunanjo stran so nanesli debelo plast asfalta, da bi ovinek visel proti notranji strani in preprečeval voznikom, da bi jih sredobežna sila zanašala s ceste. Asfaltirali pa so tudi kakšnih 50 metrov pokrajinske ceste. V načrtu je ureditev še dveh nepravilno speljanih ovinkov, prihodnje leto pa bodo cesto od Sti-vana do Gorice prekrili z gladko asfaltno masj. Takšno zagotovilo smo dobili na pristojnem mestu.
PADRIČE
Majnen problem, a za nas velikega pomena. Številni vaščani imamo še po nekaj glav živine, ki pa jo vedno teže redimo. Dva vzroka sta, ki nam povzročata preglavice: prvi je ta, da nam nedeljski motorizirani izletniki pohodijo travo ter nam na ta način uničujejo pridelek sena, dru-. gi pa, da avtomobilisti in motoristi brezobzirno m z veliko brzino drvijo skozi vas, tako da ne moremo z živino na cesto. Ce bo šlo tako naprej, tedaj nam n.e bo preostalo drugega, kot da živino prodamo.
Lovska družina je sedaj dala
KMETJE. VRTNARJI
Z« vsako vaio potrebo le obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST. Ul. Milano 18
TBLEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
Ekskluzivni zastopnik z* tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice aAGHIAs
3
> ITALIJAIISKA BIEIIALA OMEGA STROJA
V prostorih milanskega velesejma od t. do 15. oktobra 19C2
Te specializirane razstave se lahko udeležijo proizvajalci, agenti, predstavniki ln trgovca orodnih strojev tn mehaničnih proizvodov sorodnih kategorij
V kratkem se bo zaključilo vpisovanje
.	Ul- Falestro 22, Milan
Obrnite se na UCIMU tet ?oo-i67 - 7*0 353
MADALOSSO
v Trstu, Ul Torrebian-ca 26. vogal XXX Ottohre
dobite vsakovrstno ROHISTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne
Vreme včeraj. Najvišja temperatura 20, najnižja 13.7, ob 19. uri 15.4, vlaga 86 odst., zračni tlak 1011.9 nestanovitno pada, veter 9 km vzhodnlk-jugovzhodnik, nebo poob-lateno, morje mirno, padavine 1.7 mm, temperatura morja 16.8 stop.
žaški dnevnik
Daues, NEDELJA, 20. ina)> Bernard
Sonce vzide ob 4.30 in z*t0 -19.34. Dolžina dneva 15-04' jji, vzide ob 20.30 in zatone
Jutri, PONEDELJEK, 21. Feliks
PRED ZAČETKOM RAZPRAVE V POSLANSKI ZBORNICI
Posebni statut za avtonomno deželo naj upošteva in jamči pravice Slovencem
Po demokristjanskih predlogih no bi bilo linančne in zakonodajne avtonomije tržaškega področja, a tudi Slovenci se no omenjajo
V	preteklih dneh se Je vprašanje ustanovitve avtnomne dežele a posebnim statutom «Furlanija-Julijska krajina* pomaknilo precej naprej, tako da je bilo določeno, da se bo razprava o zadevnih zakonskih osnutkih v poslanski zbornici začela takoj po 10. juniju. To *o sklenili na predlog komunističnih poslancev zastopniki poslanskih skupin na seji, ki jo je vodil predsednik poslanske zbornice Leone. Komunistični poslanci pa so na seji izvršnega odbora komunistične poslanske skupine u-gotovili, da je vprašanje ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijsika krajina eno najvaznejih dn so zato zahtevali od predsednika poslanske zbornice, da čim prej postavi na dnevni red zakonski osnutek poslanca Beltrama.
Toda zanimanje za to vprašanje se je razširilo na vse regionali-»tične stranke. Kot poročajo iz Rima, se bo glavni tajnik KD Moro v prihodnjih dneh sestal s Fan-fanijem in z njim razpravljal o ustanovitvi naše avtonomne dežele. Podtajnika KD poslanca Saliz-zoni in Scaglia pa se bosta sestala s parlamentarci iz Furlanije in Julijske krajine, s katerimi bosta razpravljala o možnosti sestave enega samega zakonskega osnutka o ustanovitvi avtonomne dežele, saj jih je bilo do sedaj predloženih v diskusijo kar pet.
V	tej zvezi je treba tudi povezati potovanje v Rim v preteklih dneh pokrajinskih tajnikov Krščanske demokracije iz Trsta, Gorice in Vidma, kjer so se sestali s najvišjimi predstavniki stranke in vlade ter z njimi razpravljali o avtonomni deželi. Poleg njih je v petek odpotoval v Rim tudi deželni tajnik PR! odv. Ezio Volli, ki se bo prav tako razgovarjal z vodstvom svoje stranke o ustanovitvi avtonomne dežele.
Sedaj pa se postavlja vprašanje, kakšno avtonomno deželo hočejo demokristjani? Po zadnjih vesteh in na osnovi poročil, ki so bita podana na zadnjem deželnem zasedanju KPI o deželni avtonomiji, je razvidno, da pripravlja vlada takšen posebni statut za novo avtonomno deželo »Furlanija-Julijska krajina«, ki ne upošteva zahteve po finančni in zakonodajni avtonomiji tržaškega področja v okviru dežele. Poleg tega pa niti ne omenja obstoja slovenske narodnostne manjšine v deželi in zato ne vsebuje nobenega člena, v katerem naj bi bile z zakonom zajamčene pravice in razvoj slovenski narodni skupnosti v tržaški, goriški in videmslki pokrajini. Razumljivo je, da takšnega posebnega statuta ne ipore sprejeti nobena napredna stranka, saj KPI in PSI v svojih zakonskih osnutkih o ustanovitvi avtonomne dežele jamčita Slovencem v deželi kulturni, socialni in gospodarski ■azvoj.
Predavanje Nadje Pahor na sedežu ZDŽ
Pretekli četrtek je Nadja Pahor predavala na sedežu Zveze demo-
kratičnih žena v Ul. S. Lazzaro o temi «Kaj je predsodek*. Pre-
davanje je vzbudilo veliko zanimanje in pritegnilo številne po-slušavke. Zato ga bodo ponovili v raznih krožkih v mestu in v okoliških vaseh.
torio Vidall govoril o borbi španskega ljudstva za svobodo.
Anagrafski dokumenti za okoliško prebivalstvo
Tržaško županstvo sporoča, da bodo od jutri, 21. maja dalje, občinske delegacije na Opčinah in na Proseku-Križu sprejemale prošnje za izdajanje anagrafskih ne nujnih potrdil. Prošnje je treba predložiti med uradnimi urami, potrdilo pa bodo lahko interesenti prejeli na občinski delegaciji po 48 urah.
Poleg tega je županstvo odredilo, da bodo prebivavci okoli-
ških predelov lahko takoj prejeli nujne anagrafske dokumente, katere morejo zahtevati na ana-grafškem uradu v Trstu. Potrdila o družinskem stanju (nujna) pa je treba zaprositi na istem oddelku in jih bodo interesenti prejeli v 24 urah.
Nov sedež RAS v Milanu
V Milanu so otvorili nov sedež rržaške zavarovalne družbe «Riu-nione adriatica dj sicurta*, za katerega so porabili šest milijard lir. Na otvoritvi je bil prisoten tudi Pella.
DANES ZADNJI DAN ODPRT ZA OBČINSTVO
Pomemben uspeh selma Alpe-Adria
V ponedeljek bo sejem odprt samo za operaterje
Danes se zaiključi zanimivi sejem Alpe-Adria, ki je bil odprt v Ljubljani od petka 11. maja. Na sejmu je sodelovalo okoli 200 podjetij in med njimi številna iz tržaške, goriške ter videmske pokrajine.
Vse kaže, da je sejem prinesel pomembne gospodarske koristi, saj po prvih računih predvidevajo. da so na sejmu zaključene kupčije daleko presegle pričakovanja in ni nobenega dvoma, da bo sejemski kontinget v znesku štirih milijard lir v vsako smer v celoti izkoriščen. Večino kupčij pa bodo zaključili v ponedeljek, ko bo sejem odprt samo za trgovce in na njega občinstvo ne bo imelo več dostopa. V tej zvezi trgovinska zbornica opozarja vse prizadete trgovce, da naj v ponedeljek sejem obiščejo, saj bo takrat najboljša priložnost za stike g predstavniki jugoslovanskega gospodarstva.
Za občinstvo pa se bo sejem za-
1,11111...........1.mu...............imiimi..........mu...uuuuiuuiuiii.um.uummmmmii...urnim
PRIHODNJO NEDELJO 27. MAJA NA VSEM PODROČJU
Kako bodo potekal« volitve za bolniško blagajno trgovcev
Premalo delegatov za dolinsko občino - la katere delegate bodo volili slovenski trgovci
ZBOROVANJE KPI
Solidarnost
s španskim ljudstvom
Danes ob 10.30 bo na Trgu Sv. Jakoba javno zborovanje, ki ga prireja tržaška federacija KPI.
Na zborovanju bp poslanec Vit-
Kot smo že poročali, bodo v nedeljo, 27. maja tržaški trgovci zastopniki in branjevci izvolili delegate za občni zbor bolniške blagajne. Volilvni sistem je zelo zapleten, saj bodo v nedeljo volili delegate, dober mesec kasneje pa bodo delegati izvolili na skupščini upravni svel in ostale upravne organe bolniške blagajne za trgovce.
Pa tudi nedeljske volitve same niso enostavne, saj se ne vrše po običajnem sistemu, ki ga vsi poznajo s političnih in upravnih volitev. Celotno področje je namreč razdeljeno na šestnajst volivnih okolišev, kjer bo 4079 trgovcev izvolilo 134 delegatov. Volilj pa ne bodo list, temveč bo vsak volivec lahko izbral v svojem volišču določeno število delegatov, ki jih bo lahko izbiral med vsemi na tistem volišču vpisanimi volivci.
Zakon določa, da se izbere po enega delegata na vsakih 30 volivcev, vendar pa istočasno tudi določa, da volivci oddajo neposredno glas samo za dve tretjim delegatov, tako da je omogočeno in zagotovljeno tudi zastopstvo manjšine.	,	...	in!,'
Ta zapleteni volivni sistem je najbolje razviden iz praktičnega primera. V volivnem okolišu št! 1 (Trst - center) je vpisanih 482 volivcev, ki bodo skupno izbrali 15 delegatov (približno enega na 30 volivcev). Te delegate bodo izbrali med vsemi v temu okolišu vpisanimi volivci. Vendar pa bo vsak volivec oddal glasove samo za 10 imen, da ne bi neka v naprej določena lista avtomatično dobila popolno večino in da bo na občnem zboru zastopana tudi manjšina.
Omenili smo že, da bodo trgovci volili v okviru šestnajstih volivnih okolišev in smo že navedli prvi okoliš. Ostali okoliši so naslednji: II. Čampo Marzio, volišče v Ul. O. Augusti št. 12 volivcev 265, ki bodo izvolili 9 kandidatov. Vsak volivec bo na glasovnico lahko napisal 6 imen; III. Ul. Calvola 62, 110 volivcev, 4 delegati, 3 imena: IV. Ul. San Mar-co 5 — 403, 13, 9; V. Ul. Manzo-ni 14 — 378, 12, 8; VI. Ul. Man-zoni 14 — 201, 7, 5; VII. Ul. Colo-gna 28 — 425, 14. 10; VIII. Borzni trg 14 — 368, 12, 8; IX. Ul. delle Rose — 339, 11, 8; X. Trg Boschet-to — 172, 6, 4; XI. Velesejem — 232, 8, 6; XII. Istrska ulica — 286, 9, 6; XIII. vključuje Sv. Križ, Opčine, Trebče, Repentabor, Padriče
gliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiHiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimnmaiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiuiiiil
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Na pokopališki klopci je ukradla torbico z denarjem
Obsojena je bila tudi za neki prejšnji prekršek
Pred kazenskim sodnikom se je zagovarjala 45-letna Gisella Mu-sco por. Grazioli iz Ul. Zanella 17. Obtožili so jo, da je ukradla približno 12.000 lir ter jo je zato sodnik obsodil na 2 meseca zapora ter 20.000 Ur globe.
Bilo je okoli poldne 25. marca lani, ko je kamnosek Severino Lucchesi opazil, da je neka ženska pograbila torbico, ki jo je nega druga ženska pustila na kamnitem sedežu na nrestnem pokopališču. Pozneje se je zvedelo, da je šlo za 47-letno Libero Pe-rissutti por. Jahnel iz Ul. dei Porta 17. Kot *i> naši čitatelji gotovo še prav dobro spominjajo, gre za mater nesrečnega dekleta, ki se je utopila na barkovljan-skem obrežju v februarju 1960, Itj je avto, v katerem je bila, zdrsnil z obale v morje. Kot navadno je Jahnelova šla tudi v marcu lani na pokopališče, da 0-knsi grob svoje hčerke. Za hip je pustila torbico na klopi, ker je hotela zajeti v bližini vode, da bi zalila cvetice na hčerkinem grrbu. To priliko je menda izkoristila Graziolijeva ter «e polastila torbice. Kot smo že dejali, jo je opazil kamnosek, ki je poklical policiste. Ti so Graz oMjevo prijeli ter jo prijavili sodniku.
Na razpravi je Graziolijeva u-porno trdila, da ni ničesar ukradla. Sodnik pa jo je vseeno spoznal za krivo, zlasti še zato, ker je bila že prej obsojena, čeprav pogojno, zaradi tatvine. Poleg te k tzni bo morala Graziolijeva prestati še prejšnjo, in sicer 6 me-tecev zanora ter 6000 lir globe.
Daria Mastrocinque por. Dorli-
go, staTa 28 let, iz Ul. Perarolo 1 in njen mož Pietro Dorligo, star 37 let, bi se morala včeraj zagovarjati pred sodnikom Semiz-zijem zaradi okvar ki sta jih .povzročila v svojem stanovanju in v bližnjem vrtu ter zaradi groženj proti lastnici stanovanja.
Dorligova sta v juniju 1960 najela štirisobno stanovanje in vrt od neke Floriane D’Acunzo. Zdi
in Bazovico —	159, 5, 4; XIV.
vključuje devinsko-nabrežinsiko in zgoniško občino — 90, 3, 2; XV. dolinska občina — 48, 1, 1; XVI. Milje — 160, 5, 4.
Iz zgoraj objavljenih številk je razvidno, da komisar pri razdeljevanju okolišev in pri določanju števila kandidatov ni gledal ravno z dobrim očesom na okoliške slovenske občine. Tako je razvidno, da bodo- v dolinski občini volili samo . enega delegata, pa čeprav primanjkuje do števila 60 samo 12 vpisanih in torej manj kot polovica.
Kot smo že poročali, bo Slovensko gospodarsko združenje na osnovi sklepa prizadete sekcije trgovcev na drobno pravočasno ob. vestilo vse trgovce, za katere kandidate naj volijo v njih volivnem okolišu, saj bodo ti ugledni in pošteni trgovci najbolje zastopal) interese vse kategorije.
Nabrežinka se je ponesrečila na obalni cesti pod Križem
£inočj tjb 20,45 so na opazovalki bddelek splošne bolnišnice spre. jeli s prognozo okrevanja v 8 ali .15 dneh 48 let staro Dragotino Per- i 10 dni zdravljenja.
tot por. Krasnik iz. Nabrežine 23, ki je imela podplutbo na glav) in poškodovano levo koleno. Pone-srečenka, ki so jo v bolnišnico pripeljali z nekim zasebnim avtomobilom, je bila žrtev prometne nesreče. Okoli 19.30 se je z avtom, ki ga je upravljal njen 21 Jet stari sin Albert, vozila iz Trsta proti Sesijanu, ko jih je pod Križem hotel prehiteti s svojim avtom 26 let stari Livio Sartori iz Zugliana pri Vidmu. Smola je hotela, da je pri tem zadel ob avti Nabrežincev, k' se je zaradi tega nekajkrat zavrtel okoli sebe ter udaril ob rob pločnika. Posledica je bila, da se je Pertotova u-darila v glavo in so jo morali odpeljati v bolnišnico.
ključil danes z modno revijo, ki jo bodo priredili tržaški obrtniki.
«Gala» predstava cirkusa «Orfei»
Avto jo je podrl
Mercedes Patocchj por. Staffet-ta, stara 55 let, iz Ul. del Bosco 16, je včeraj okoli 10. ure prečkal Ul. Foscolo v bližini poslopja št. 3. Nenadoma je privozil mimo avto TS 46793, ki jo je podrl na tla. Patocchijeva se je pri padcu pobila po obrazu, rotkah in desnem kolenu. V bolnišnici so jo sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo
........................................................................■■■■MII..............■■MIH......Milili........
PO PROŠNJI PAPIRNICE ZA ODKUP 100.000 KV. IVI ZEMLJIŠČA
Nekoliko zapleten položaj glede gradenj pri Štivanu
Ali bodo medvejski jusarji pristali na prodajo v novih pogojih?
Vodstvo štivanske papirnice ima namen graditi kakih dve sto stanovanj za svoje delavce in je za-, to prosilo devinsko-nabrežinsko občino, če lahko proda približno 100.600 kv. metrov zemljišča, ki je last medvejskih jusarjev. O tej zadevi je občinski svet že razpravljal na eni zadnjih sej, pri čemer pa so občinski svetovavci izrazili mnenje, da naj se zadeva uredi talko, * da bodo jusarji zadovoljni. Le ti so namreč postavili zahtevo, da zemljišče prodajo samo pod pogojem, če si lahko z izkupičkom za prodano zemljišče kupijo novo, in sicer nekje v ravnini proti Tržiču.
Na osnov) pooblastila občinskega sveta in v soglasju z jusarji, je občinski upravni odbor začel reševati zadevo in je najprej za
hteval od pristojnega urada, da izrazi mnenje o ceni, po katerj bi se to zemljišče lahko prodalo šti-vanski papirnici. T.ega odgovora doslej občina še ni prejela, zaradi česar župan tudi ni mogel dati konkretnega odgovora predstavnikom papirnice, ki želijo, da bi se gradnja omenjenih stanovanj čim prej začela.
V tem pa je prišlo do bistveno spremenjenega položaja, kajti medvejslki jusarji so že pred časom vložili prošnje in postopek, da b| prišli v neposredno lastništvo jusarske zemlje. Jusarji so v svojih prizadevanjih uspeli in v teh dneh bo zapadel, če že ni za-
na 92, se je predsinočnjim peljal z mopedom na delo. V bližini Križa pa je zadel ob pločnik, izgubil oblast nad vozilom ter padel na cesto. Pri padcu se je pobil po desnem sencu, po desni rami in po hrbtu. Verjetno si je zlomil tudi 'kako rebro. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK ter ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Ce bo šlo vse po sre.-či, bo ozdravel čez sedem dni.
Zaradi trčenja avtov obe sestri v bolnišnico
Včeraj popoldne ob 16. uri so z zasebnim avtom pripeljali v splošno bolnišnico 22-letno Nive Sedmak in njeno 18-letno sestro Magdaleno Sedmak. Obe sestri stanujeta v Križu 157, ponesrečili pa sta se z avtom v bližini Gr-ijana.
Bilo je olkoli 15,10, ko sta se imenovani dekleti in njuna prijateljica, 18-letna Dinora Agolant) iz Ul. Ronchetto 62 peljale z avtom Fiat 1100 TS 43097 po obalni cesti v smer; proti Trstu. Avto je šofiral 21-letni Giulio Tropez iz Ul. d’Alviano 33. Nenadoma je vozilo zdrsnilo na spolzkem asfaltu in šo-
~.k;’	~; — a,,
, Cirkus še vedno vlečeI Roman-tika še ni povsem izumrla! To se je lepo videlo sinoči na otvoritveni «gala» predstavi cirkusa Orfei na Montebellu, ki je bil do kraja natrpan. Manjkalo ni niti uglednih gostov z županom vred.
Program: klasičen in delno nov. Brez ukročenih levov, danskih medvedov, opic, ponijev in prekrasnih konj si cirkusa seveda ni mogoče zamisliti m tudi ne brez klovnov z bolj ali manj posrečenimi, dovtipi in šalami. Obvezno sodijo pod platneno cirkuško streho tudi artisti vseh vrst; žonglerji in akrobati in prav v tej zvrsti se nam je zdel Orfei tokrat' najbolj bogat, pester in kvaliteten. Takih mojstrov na kolesih, tako spretnega metalca nožev in sekir, tako drzne francoske trapezistke in skupine Randols, predvsem pa tako popolnih ekvilibristov kot so bili Pfellerji, res zlepa ne pokaže vsak cirkus. Nanje je lahko Orfei upravičeno ponosen. Pa tudi na takega bivola, ki je verjeno uni-cum svoje pasme.
In za zaključek še res nevsakdanja poslastica: skupina nigerijskih črnskih plesalcev z značilnimi bobni, s še bolj značilnimi ritualnimi plesi in požiravcem ognja. Pravi pristni folklorni vložek, ki bi požel aplavz tudi v drugačni areni,
V celoti bo Orfei zadovoljil vsakogar, ki ga še mika čar cirkuške arene, posebno še, ker s sinoš-njo «gala» predstavo nikakor ni bil izčrpan ves repertoar, s katerim razpolaga.
Dirigent M. Rossi in violinist U. Upi
Užitek in veselje je bilo včeraj zvečer prisostvovati koncertu Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Maria Rossija. Sicer je nastopil tudi mlad., komaj 10-letni violinist Uto Ughi, toda bil je vendar Rossi, ki je dosegel pravi triumf na koncu koncerta po Beethovnovi VII. simfoniji.
Koncert se je začel s Hapdnovo Simfonijo št. 96, nato pa je nastopil Uto Ughi, ki je igral v Mo-
zartovem V. koncertu za violino . Kuub mladim letom
in orkester ima Ughi za seboj že več kot deset let javnega nastopanja. Sedaj je dosegel stopnjo, ki ga uvr-.šča med resne umetnike. Tehnični izdelanosti igre se namreč pridružuje tudi znatna interpretativna zrelost.
Po odmoru je bila na sporedu omenjena Beethovnova simfonija. Lahko bi se diskutiralo o tem, ali jo je Rossi interpretiral popolnoma tako, kot jo je zamislil
komponist, toda eno je gotovo:
chu je guiuuu
orkester jo je zaigral natanko tako, kot je hotel Rossi. In kako jo je hotel on izvajati, to se je videlo od trenutka do trenutka, ko je imel orkester popolnoma v svoji oblasti ter iz njega izvabljal vse, kar je hotel. Pri tem je znal prenašati moč svoje volje na orkestraše z mimo eleganco. Razumljivo je, da je bil na koncu koncerta tolikokrat klican na oder, kot se dogaja redko kateremu dirigentu. Njegov nastop v Trstu bo gotovo ostal vsem, ki so bili včeraj v gledališču nVerdin, še dolgo v spominu.
Ženska iz Viareggia aretirana v Trstu
Z odredbo državnega tožilstva v !-.,ucci je bila v nekem hotelu v Trstu aretirana 39-letna Stanka Stitič poročena Castigiioni in pristojna v Viareggio.
Stitičevo je prijavil lastnik neke menjalnice v Viareggiu žaram primanjkljaja 100 milijonov lir. St itičeva je na razpolago sodnim oblastem.
* Včer?j zjutraj se je nad Napoleonovo cesto vnelo približno 1.000 kv. m grmičevja. Na kraj po-zara so takoj pohiteli openski ga- ,lc „„„„ suci, ki 'o do 11. ure pogasili zad- i radijske oddaje, sprejemnika ni nje zublje.	I bilo več.
Zelo nepreviden je bil predvčerajšnjim zjutraj 22-letn) Klavdij Palčič iz Ul. Guida 20, ko je položil na okno svojega stanovanja v pritličju poslopja tranzistorski spreiemnik znamke «Grundig». Ko je okoli poldneva hotel poslušati
.............................i....mu.....nuli..................................................
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
• 9. maja 1962 se Je v Trstu rodilo ” ,*»«*. umrlo pa Je 9 oseb UMiRLI SO: 71.1etna Amella Glor-gi Por. Donda, 74-letna Giuseppina lenti por. Pipan. 71-letna Valeria Boslch por. Sadar. 74-letna Anna Gutn por. Marasso, 51-letni Isidoro Del Medico, 85-letni Pasouale Trom. ha. 66-1 etn a Irlde Špan ga ro vd. De
stella Guugovaz. karabinjer Umberlo Ouatt roči očetu |.n šivilja Nella Ida Deiben, uradnik Ilario Blsiach in šivilja Libera Pertot, poštni agent Guido Cecchelin in gospodinja Ma-risa Babuder, uradnik Giuseppe Za. n e lilo in gospodinja Lidia Benetah, prodajalec Bruno Schiaulini in pro. dajalka Mariella de Colombanl, trgovec Mario Dechigi in baristka Li-
Alti, 63-let n a Carla Oba,) por. For- via Molino, trgovec Giuseppe Turet.
fer je izgubil oblast nad njim. Av-T
to je trčil nato v Fiat 600 TS 43097, ki ga je upravljal 35-letni Tulilo Bagnoli iz Ul. Sara Davis 167.
Pri nesreči sta se poškodovali
padel, rok, ki ga predvideva za- Nives in Magdalena Sedmak. Pr-kon za morebitne ugovore. Z dru- va se je p0Di)a po čelu ter po pa se, da se nista obnašala pri- 8llm besedam’ povedano, jusar- -	- •
jazao tudi do drugih strank v ako zemljišče, ki ga je doslej u-
i •*:	a________ __	_ -J nravna! ^nmifinr in lratprpcr« nrfi.
hiši. D’Acunzova se ju je nazad nje naveličala ter jima 25. marca la li odpovedala stanovanje. Od tistega dne naprej nista Dorligova ve{ plačevala najemnine ter sta napovedala lastnici neizprosno, Tako je prišlo do silo
no bo*bu,
pravljal komisar, in katerega prodaja je bila podvržena odobritvi občinskega sveta, je prešlo v neposredno last kakih dvajset upravičenih posestnikov iz Medje vasi.
Seveda je zaradi tega položaj bistveno spremenjen. Občinski
vitih prepirov, ki' so‘7e končali, i predstavniki' so ravnateljstvu šti-prod sodiščem. Po tolikem grme-i vanske papirnice zagotovili, da 1 ma zjasnilo. | bodo kljub temu se naprej posre-pobotali in j dovaJi za ureditev te zadeve, ven-
nju pa se je r.enadc Včeraj sta se stranki	..
sodniku ni preostalo drugega kot ukiniti kazenski postopek.
Tatvine motorjev
Neznani tatovi so predsinočnjim ukradlj lambreto TST 15992 37-let-
nemu Luigiju Pangoau iz Ul. Ba-iamonti 10, ki je parkiral fvozilo
nonti 10, ki Je parkiral i v bližini domače hiše. Ni. motorist je prijavil tatvino policijskemu komisariatu pri Sv. Sobo-t, toda že nekai ur pozneje je preklical ovadbo. Lambreto je namreč našel v neki drugi ulici.
Motor ve$p% TS 23j68 pa so pred. včerajšnjim ukradli 38-letnemu Marcellu Zottiju, ki tudi stanuje v Ul. Baiamonti. Zotti pa ni imel take sreče kot Pangos. Prijavil je sicer tatvino policijskim organom, toda motorja še ni dobil nazaj.
dar morajo poprej vedeti, kakšno ceno bo določi) pristojni urad. Ko bo cena znana, bo občina sklicala
levem kolenu, a druga po levem kolenu. Ozdravel) bosta v sedmih oziroma štirih dneh.
Uro po prihodu obeh sester v bolnišnico, se je tam zglasila tudi Agolantijeva, ki je pri nesreli utrpela le lažje poškodbe na desnem kolenu. Prvo pomoč so ji nudili agenti prometne policije.
Pridržana prognoza zaradi padca z balkona
Sinoči nekaj po 18. uri se je hu-
jusarje iz Medje vasi ter jim pred- | do ponesrečila 7-letna Ines An-lagala, da ne glede na neposrea- 1 driassevich iz Zgornjega Kjadina no lastništvo pooblastijo občino, . st. 1493. Dekletce so prepeljali z da zemljo proda, če bodo jusarji : rešilnim avtom RK na II. lGr.ur’ zadovoljni, potem ne bo nobene [ šk; oddelek splošne bolnišnice, ovire, da bi se zahtevano zemiji. ! k;er so ji ogotovili krvavitev iz šče prodalo in bi štivamska papir- desnega ušesa in verjetni zlom za-
nica lahko začela graditi stanovanja. Ce pa jusarji ne bodo pristali na predlog občine, tedaj bo ravnateljstvo pač moralo stopiti v neposreden stik s prizadetimi lastiniki ter se z njimi dogovarjati o ceni .
Padec z motorjem
Čuvaj v Miramarskem gradu. 49-letni Antonio Stauri iz Seslja-
tilnika.
Hčerko je spremila v bolnišnico njena mati, 47-letna Elena Mon-tenegri, kije povedala, da je Ines š!a včeraj popoldne k sosedom, ki stanujejo na št. 1994, kjer se je dolgo časa igrala z neko svojo prijateljico. Po nesreči je padla z balkona 3 m globoko in pri tem je zadobila omenjene poškodbe. V bolnišnico so jo sprejeli s pridržano prognozo.
tuna. Stelio Latin, star 6 ur.
OKLICI: Mizar Luci a no Antoni In gospodinja Ardemia Gallerio, mizar MnrceMo Steffe in gospodinja Anita Fon ta not, učitelj Bruno Zar0 in vrt. narica Jolanda Silili, stražar Javne varnosti G lov a no i Dl Sanno in pro. dajalka Licia Cian, kovač Guido ToffoUni i„ uradntca Elvina Brezi-ger, učitelj Mariano Pertot In delavka Teodora Puntar, čevljar Spi-ridone Zeriaii in llkalka Maria Her-vat °hf inženir Luciano Pozzatti in gospodinja Giannlna Vascotto, koviač Sergio Dodl In prodajalka Maria Rosa Deltah, strojni častnik Lucio Scropetta in uradnica Dolores Mo. retti, uradnik Giuseppe Piccottl in uradnica Uršula VVidman.n, prodaja, lec Leonardo Neglia in prodajalka Cecilia Palombaro, barist Giulia.no Benin in baristka Marisa Cescon, ladijski konstruktor Aldo Velicogna in gospodinja Marisa Ohersanovi, gradbeni izvedenec Renato Pi«in0 in gospodinja A.ndreina Kaučič, uradnik Gianni Soncini in gospodinja Maria Grazla D,e Nardo, mehanik Luciano Zeriaii in šivilja Erminia CaJzi e-lektričar Giordano Bruno Cosminl in uradnica Karla Fachin. litograf Marc0 Mlchelini in prodajalka Uhana Marchesich, inženir Roberto Piat-toli in gospodinja Aliče Casagrande, delavec Mario Ustgnolo in uradnica Lidia Gregori, prodajalec Girio Mitri in uradnica Soma Donaggio, me. h ant k Vlrglilto Sinico In gospodinja Ondina Sincovich, pleskar Ruggero Protti in gospodinja Ondina Mi.che Ucih, delavec Luigi Rosati in gospodinja Anita Zugna, mehanik Adriano Lorber in gospodinja Nella A-brarn, učitelj Marino Marin in prodajalka Edda De Giola, delavec Bruno Vellentah in krznarica Giovanna Carone, uradnik Alberto Piazza in uradnica Vloletta Mlnguzzi, pomor Ski kapitan Vittorio Gattesco in šivilja Adriana Salon, študent Antorf Vi liani in študentka Maria Rlspoli, kmet Serafi no Derossi in gospodinja Blanca Debianchi, gradbenik Dome-nico Mariutto in gospodinja Luciana Peoohtar. pravdnlk Benvenuto Sabini in gospodinja Ida Ida Zonta, poštni agent Giorglo Manteo |n delavka
ta in gospodinja Irma Bressa, zidar Nat a I* K at i k	in gospodinja Ondina
Cernaz, prodajalec Karlo Škrinjar in blagajničarka Nella Grego, delavec Rodolfo Masi in gospodinja Anna-maiia Oucchelli, cevar Bruno Bari. cevic ‘n gospodinja Augusta Forni, stražar javne varnosti Giuseppe BI. la rde Mo in delavka Anita Pobega, prodajalec Claudio Colauttl In gospodinja Elide Avian, karabinjerski podoficir Baiangio Bacchiddu In gospodinja Giovanna Sra-u, pom. strojnik Giiovanni Maria Sapla in učiteljica Dorina Anna Maria Coceani. pleskar Bruno Belltah in delavka Jolanda Gracogna, natakar G.useppe David in Anna Huber, delavec Holf Elke in služkinja Graziella Maro-stlca, delavec Romano Carlo Saggin in pletilja Maria Ersilia Mazzottl.
NOČNA SLU2BA LEKARN INAM . At Cedro, Trg Oberdan 2; Picc.ola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul Giulia 1; SerravaF.o, Trg Cava-na 1; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv Alojz).
LEKARNE ODPRTE DANES
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernlnl 4; Godina Enea, Ul, Gin. nastica 6; Al L'oyd, Ul, Orologio 6; Aha Madonna del Mare, Trg Piave 2; Miho, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); dr. Miami, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
Prireditve in objave
Gledališča
Slovensko gledališče v Trstu
priredi danes 20. maja ob 17. ur) v Ljudskem domu v KRIŽU igro
Grahama Greena
«UV1DEVNI LJUBIMEC*
Prodaja vstopnic v cvetličarni pri Danili.
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v soboto, 26. maja
ob 18. uri ter
v nedeljo, 27. maja ob 16. url v AVDITORIJU v TRSTU
PREMIERO
PLEŠOČI OSLIČEK
Mladinska glasbena komedija v dveh delih
Prevod:	Lelja Rehar Sancin
Scena: Jože Cesar Kostumi: Milena Bartlova Glasba: Dario Božič Balet: Slavko Hiti REŽIJA: JOŽKO LUKES
OSEBE: Pope: Stane Raztresen, Shirki: Edvard Martinuz-zi, Plompi: Silvij Kobal, Arna-le?: Leli Nakrstova, Azalea: Nora Jankovič, Osliček...
Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (nasproti Avditorija).
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
ponovi danes 20. maja ob 19. uri v dvorani na Kontovelu
dramo v treh dejanjih Petra Petroviča
KLIC ZEMLJE
Nastopi tudi domači otroški pevski zbor
Vljudno vabljeni
7
Pr{_ds“>
Medna -odni cirkus »Orfei*
tebellu. Danes dve Prf* , 16.15 in ob 21.15 uri. R«?. UT AT, tel. 36-372 ih blagajna cirkusa, tel. 55-7i (| Nazionale 1460 «Nuna iz B1" monaca dl Monza). GioirJ" h, Gabriele Ferzetti. PrW^ mladimi	izpod 18. leta. „	(H
Fenlce 14.30	»Zenska	pon5^ancoi(''
dom ma	dl	notte).	Ea5tm
Prepovedano mladini.	-d
Excelslor 14.00 »Lansko	K )*
rie.ibad*	(L’anno scorso
rienbad). Giorgio Alberta*1 ■j0|[0< Grattacielo 14.30 «PoveJ »»* yJ (Dimmi	la	veriti).	San®
John Gavin.	. ^
Arcobaleno	14.00 »Zadnji	^
(L’ultimo	attaicco). cin
Technicolor.	vllBj
Supercinema 14.30 »Umor
(L’assassinio sul treno). ,y Rutnerford. Arthur Kenflc^d Alabarda 14.30 «Angeii jem* (Angeli con la A uro ra	15.00 «Sailvatore
Prepovedano mladini. (]| Cristallo 15.00 «Sesti sto eroe). Tony CurtlS.^ ^ J|F
FgS* s
Garibaldi 15.00 »Lokostrelci^"
arcieri dl “
Capitol 15.00 Troy Donague.
vvooda* (Glii arc-ien »• - .. Technicolor. Richard Gre Jtt) j
»Nekaj,
. le. Tretji t'" z uspeh. Zadnje predstave. |t Impero 15.00 »Božanstvo j dolo detle donne). ^hj)» ^ Italia 14.30 «Zenske naPI’00;>rt me da vendere). RaymOM Masslmo 14.30 »Vodnjak (II pozzo e il pendold'repoVtoF
pozzo lor. Vincente mladini.
Moderno 14.00 »Moja geisha). Shirley Mac Montand, Yoko Tani.
geisha).
Shirley
mori lanu, Yoko !<*“*•	.
Astoria 15.00 «Zmagoslav^ Mj{!r Strogova* (lil trionfo ^ Strogoff). Technicolor. gens, Capucine.
Astra 15.00 #Vrn! se ■	.
(Torna a settembre)- |nlS|il \ Vittorio Veneto 14.30
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri uprizori Igralska skupina Cesca Baseggla trodejanko Giuseppa Maffiolija »Rdeči duhovnik*. (Novost.)
Sledijo uprizoritve:
Ponedeljek ob 21. uri:	«Sior To-
daro brontolon*.
Mali oglasi
Kolesa B1ANCHI — originalna kolesa MELILLO
Trst — Ul. A. Caccla 3-10 tel. 96032 Motorna kolesa MELILLO Trst — ulica A. Caccla 3-10.
GUME za avtomobile, motorna kole. sa In kolesa vseh vrst, MELILLO Trst — Ullca A. Caccla 3-10.
NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska In tuja motorna kolesa.
NADOMESTNI DELI za Vespe. Pa-rilla, Lambrette, N.S.U., Itom, F Mo-rini dobite pri MELILLO ALFREUO Trst — Ul. A. Caccla 3-10 tel. 96032
VESPAGENZIA, frst, ulica S. Krmi-čelno 44, tel 28-940 takojšnja izro-čitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno z rezervnim kole. „om m VESPE 125 In loO z dvopro. stormm sedežem. Na obroke m brez predplačila Verka izbira SCOTEK iri MOTO rabljene z izrednimi pogo. ji plačevanja.
BARI
CAGLIARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALEHMO
RIM
TURIN
BENETKE
LOTERIJA
9	04	20	37
43	90	32	01
9	20	44	45
17	54	7	63
13	66	20	4
70	50	00	50	74
47	65	42	14	53
64	9	57	59	29
41	60	63	0	49
52	85	71	73	44
60
39
70
12
1
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite tr govino »MAGLIAHELLA* na Korzu Garibaldi n (Barriera), nekaj kora. kov od avtobusne postaje. Pri nas boste našit veliko izbiro pletenin, nogavic m perila za dame, gospode in otroke po uajnižjth cenah v Trstu Postreženi boste v vašem lezlkul Proti Izrezku tega oglasa za nakup najmanj 500 (tr vrednosti.
2x1 112 x 2 x x x 1
ENALOTTO
Zadeti sta bili dve dvanajstlci,
ki dobita po 11,350.000 lir, 92 enajstič po 185.000 lir in 1333 desetic,
ki so zadele 12.700 lir.
TRŽAŠKA AGENCIJA ZA PRODAJO
KANADSKIH ČINČILA
(CincllUt Canadesi)
dobavljenih po T. R. Chinchillas Ranch Reg‘d QUEBEC
Propagandne cene. Vse potrebne informacije dobite pri zaupniku S. FRANZOLIN1 Trst, Cas. postale 52 — Telefon 64-394
»PLASTIKA* - Trst, Ul. D’Annunzlo št. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torbice raznovrstne ter športne, namizne prte (cerade), cedilnike za posodo, blazine, žimnice za na morje, vreče za perilo m obleke Itd vse iz plastike In gume po zmernih cenah. Obiščite nas!
PLASTIKA za pokrivanje tal po 550 lir kv. m. preproge vseh vrst za sobe In hodnike, pode iz gume. linoleja, cevi Iz plastike za vrtove in za hišno uporabo, torbice, zavese in vse ostale predmete Iz gume in plastike dohte pri ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6.
,la Pril"V
mlad gospe Stone* (	’
romana delta signora “ jCol«('|J povedano mladimi,
Ideale 14.00 «Velikan ve»' jed»’ metropoli)- J
«RevolverašJ* fi*j
del la
gigante color.
Marconi 14.30
da* (U pistolero dl Uarc.a“a
•edoi' J»n* 1
nicolor. Robert KnaPP^'j )d ^
ari «
:d V
14.00 «Upor gla^--
Abbazia 14.30 »Zmagova«^, 1
ss&:'S22££i
Odcon _______ -	,,
rivolta det gladiatort)-lor Giamma Maria Ca1 Manni.
Šolske prireditve
Učenci slovenske Sempolaju
05DdVa‘{>
t. m. oo 10. on zen.ij— u, u; reditev. Na sporedu so rt
>la)u bodo imeli ° toisB0 ob 16. uri zakljuino ^
zorčka im igra ubogljivci*. Vabljeni vsi!
dveh
V
Mi
%
$
Ji#!
S
ti
R
S
\
£
S
š
S
Vi
N
I
V
V
'v
k
s
lE
kri
$
C
t n
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo perle priredi večer filmov o zanimivih
Prir»ditev bo v ietr^6rkstorl1'-
20.^0 v društvenih ska cesta 7.
* « * ^
Tržaški filatelistični *t,u%i.
---- - 20.
se**"**! I
šir* bo imel danes
do 12. ure re».i ""-lec1 štorih kluba, Ulica Mo» vSe ni bodo lahko prevzeli novosti.
*** A.
P. d. Barkovlje Prir'°'storil' /
t. m. v društvenih P dicionalm «iečer kara vSj, tek ob 19. uri. Vabljeni
2. in 3-z avtobusom Kro
srof 1
junija pe,r'dlSot‘ im k 1 ',rtt SP D«. |K ___ k m se
vila
ntce :n Vršna, ali |Z peno.	/
Prosvetno	V.J
redi uue 29. junija	O*oi®fij« i
izlet v Ljubljano in a’ntot«'K\
sovanie In morebitne sedežu društva v	do

zen oo soboian m I’e?l0roJ velikega zanimanja P teresentom takojšen vp
\
\
teresentom taKojsen
J
------------------ . . pčK; %
počastitev spomin*
Me vi a daruje družina ^ bača 1000 Ur za u -
PRODAM MLEKARNO dobro vpelja. no v centru mesta. Vse potrebne in. formacije dobite: telefon 78-779.
ENOSOBNO STANOVANJE oddam v najem zakoncema. Naslov:	Roiano-
Moreri, Ul. Sottomont« 3. Vogrič-Sna-der.
NOGAVICE NYLON po najnižjih cenah dobite samo pri »Emporio Cal. ze», Ullca Settefontane št. 40, Trst.
OPREMLJENO SOBO s primerno ce. no iščem na Opčinah (Campagnaj za vse leto. Po 10 url telefonirati na ft. 68-137.
IŠČEMO MLADO DEKLE za trgovl-no s sadjem in zelenjavo. Telefonirati na št. 56-242.
Toplo se zahvaljuj^ p«“ so ipremljali na 1 nepozabnega
Milana Česni*3
(Cesenicco)
Posebna zahval« ^ ps cvetja ter vsem, ki	mi« j
koli način počastili,	f
ka in z nami sočusi
Starii’ seSs‘o?odniiii
Trst - Pivka
soroam-	,
u 20.V.1862'
SPOROČAMO, da je
AGRARIA
TRST, ULICA UDINE št. 23 - TEL. 36-258
s 40-letnim delovanjem prevzela trgovino a kmetijskimi potrebščinami ex DE VECCHI Dolgoletna praksa je jamstvo za najboljše kmetijske predmete in semena
Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste semen, sadik, kmetijske stroje ter umetna gnojila
zahval*	j
Topl° .e zahvaljd^V^
so v nedeljo 13- '•-.»» na zadnji poti na nega
Milka Močni118
(Mocini)
Se posebna zahvala^5 ol^/ ^ vavcem cvetja ter ' a(io y so na kakršen kQl1	a|
njegov spomin.	h
ŽALUJOČ!	bt(|
MOČNIK in ^|[ »i,
Konkonel, 20.5.1962-
Is
\

l
k
[
K
\


d1.



20. maja 1902
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Predstavniki avstrijskega Prizma na Koprskem
Pohvala o lepotah in gostoljubju slovenske obale
•	ilo u j . kalnih mestih se je prizma1 25 članov avstrijske-Svjnp®' včlanjenih v tako i.
*	>- 01 Skal klubu. V Slove. Turi-
so	klubu. V
}W‘Sv&ri!...»
v,ll!ko i?asu °gledali tudi Po-E Ob or«. Velenje in Ljubija-N	s° j*“» Priredili v
S..Meleinf*bni večer, ki sta se ijkrij *a tudi predsednik Tu-?*la» .Veze Slovenije Danilo
Jf^ske n,,predsednik republiške fc', ®Os(i. orn'ce Davorin Ferli-,S i»® *? se ob odhodu po-
rt 111 0 lepotah “ovenske obale.
po-
go-
* * m
Hi*5rSh zadn3ih navodil Zvez-CkoBr7tga sveta so tudi po ob-ffijt	. okraja ustanovili
ffki {ist„„Uvaianje predpisov o ? nj?‘*ga dohnrilra T„ ^mi.
hi:‘,,tiJa7',JO orSanom samou-p,.; .. upravnim vodstvom
2"v doh^f,kla^evaniu meril wa2ka z dosežnim po-B Pehz>m- Hkrati opozar-Ad nJf1“UMjivoati, ki so se
za
po-
Lkii iftn?I^kl' Skupni napori C,)v«č . podietj so doslej rodi-“"ki ob1f°v v bistriški i
in po-
Tudi v preteklih -dneh je prišlo do več manjših nesreč v koprskem okraju. S hujšimi posledicami se je končala le nesreča, ki jo je zakrivil voznik avtobusa Stanko Juren iz Pirana. Le-ta je na križišču izsiljeval prednost pred mo. toristom Milanom Trostom iz Šareda, ki je pripeljal po glavni cesti iz Izole do Slavnilka. Pri trčenju se je motorist huje poškodoval in so ga odpeljali v izolsko bolnišnico.
Zaradi vinjenosti sta zavozila s ceste voznik osebnega avtomobila Dušan Coloni in njegov sopotnik Renato Sirotič, oba iz Trsta. Čeprav se je vozilo obrnilo na streho, sta potnika k sreči ostala nepoškodovana. Na vozilu pa je na-stala seveda velika materialna škoda.
Zaradi nepravilnega prehitevanja je Ivan Kolar iz Tržiča trčil v osebni avto Karla Nikoliča iz Pulja. Nesreča se je pripetila med Rižano in Dekani. Tudi tu ni bilo telesnih poškodb, obe vozili pa sta precej poškodovani.
Pri tovarni Tomos pa je motorist Rino Rajko podrl Silvano Pur. ger iz Črnega kala. Nesrečo je zakrivila Purgerjeva, ki je neprevidno prečkala cesto. Z manjšimi poškodbami so jo odpeljali v izolsko bolnišnico.
„ — in NANDO ORFEI Ovijata DANES 20. t. m. ob 16.15 m ob 21.15
g [jgNARODNI CIRKUS ORFEI
^ jJJ*°NTEBELLU	""""""""i
O Uspe^ na v*eraPnii otvoritveni predstavi!
"'•ja; UT AT, tel. 36-372, 38-547 in blagajna cirkusa 55-772

5» 80
|SAN0RA - BOLJUNEC
Nv»L
* Ejs? aan«-s 20. t. m. ob
"aacojor Cinemascope
---.vil I^lIlCIIldSCUpC
\ mlinarica
W. be,Ia mugnaia)
°h&icA°P,HlA LOREN, V. fV>0lA^. MARCELLO MA-' in”1?,1' PAOLO STOP-yVONE SANSON
KINO PBOSEK-KONTOVEL
predvaja danes 20. t. m. ob 16. uri Technicolor- Panavi-sion film:
Vrni se v septembru
(Toma a settembre)
Igrajo: ROK HUDSON. GINA LOLLOBRIGIDA in SANDRA DEE

j

S
j v
4
<■ 4 K' ff
'V,
y
)t‘
<iV
S*
9
0»
/
nici*0®anes 20. t. m. prva predstav« z začetkom ob 15. url
(Johnny, 1’indiano bianco)
Pl£R PARKER, WEN DELL COREY, JOANNE DRU, "AMES McARTHUR, CAROL LYNLEY in JOSEPH
calleia
Dr*dsta
va od 17. ure dalj« film:
vrt nasilja
(II giardino della violenza)
BUrt LANCASTER, SHELL WIINTERS in DINA
Merrill
fte<***Jek
21. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
VRT NASILJA
«mis» PROSEK
tilmants 20. t. m. z začetkom ob 16. uri Cinemascope
JI DNEVI POMPEJEV
“"Jo; g IGli ultimi giorni di Pompei)
Rve reeves, Kristine kauffman in an-eMARiA BAUMAN
ORENZI
JtS
EM POR 10 DEL MOTOCICLO ,	„ t^ST, ui. s. Lazzaro 17, Tel. 24-245
«t!1h , dobit,,
b,ivoiL*nUln Vse nadomestne dele za vsa vozila. V kolikor .	p ne imeli, jih takoj priskrbimo. Amortizatorji
.	"**ki r» °Pel in vse fiat, obnovljene In nove po iz-
ni-	OBIŠČITE NAS!
in
■etos urarno in zlatarno
OBHAJILA
1r m e
1S A N - Trst, Ulica Carducci št. 27
V °Pstvo znamke
tS"*! i«.....M
c.*"!! vaSem oku-n* smerne
«
MARVIN
Pevci s Peči in iz Dola v vaseh Beneške Slovenije

Prejšnje dni sta pevska zbora iz Dola in s Peči obiskala nekatere vasi v Beneški Sloveniji. Dolani so se ustavili pred Landar-sko jamo, kjer so zapeli pred številnimi jezerniki ,ki so se pravkar vračali iz jame. Potem pa so odšli še v nekaj bližnjih vasi, kjer so jih domačini lepo sprejeli.
Tudi Pečani so se odpravili v Benečijo. Obiskali so več vasi vzhodnega predela, kjer so peli slovenske pesmj po raznih gostilnah. Vse povsod so jih domačini vzpodbujali naj še kaj zapojejo, predvsem pa naj se vrnejo. Za spomin na svoj izlet so Pečani napravili tudi tole sliko .
Pokrajina in spomenik
odporniškemu gibanju
Pokrajinska svetovavca Marini in Bergomas sta dne 21. marca letos poslala predsedniku pokrajine pismo, v katerem mu predlagata, naj bi pokrajina dala pobudo za postavitev primernega spomenika padlim borcem za svobodo iz zadnje vojne, ki naj bi stal v Gorici.
Predsednik je odgovoril s pismom, ki nosi datum 16. t. m. V njem pravi, da ni kompetenca pokrajine postavljati spomenike, ker je to zadeva, ki se tiče tistih občin, na katerih območju naj bi spomenik stal. Pri tem navaja primere iz Trsta, Vidma in Gorice ter tned drugim tudi spomenik padlim partizanom v Pevmi, ki da je bil postavljen s tihim pristankom občine.
Končno zaključuje z ugotovitvijo, da je minilo še premalo časa od zadnjih vojnih dogodkov ter da bi tak spomenik utegnil žaliti en del prebivalstva in da je zato bolje še počakati z njegovo postavitvijo.
Stališče, ki ga je zavzel v tem pismu predsednik pokrajine je po vsej verjetnosti, t udi stališče odbora in KD na splošno. Vsekakor je to stališče precej čudno, ko je 17 let po zmagi nad nacifašizmom — za katero je samo iz Gorice dalo okrog 300 ljudi svoje življenje, iz vse pokrajine pa preko 1000 slovenskih in italijanskih državljanov — 2a nekatere ljudi, ki se proglašajo za nosilce in zaščitnike tiste demokracije in svobode, ki so jo prav ti borci priborili, še vedno prezgodaj, da bi se jim oddolžili s primernim spomenikom. In kdo naj bi bil tisti, ki bi jih ta spomenik v Gorici žalil, če ne prav tisti ostanki Jaši zrna, ki so še preživeli zmago demokracije?
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
S SIJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Gorici bo samo v korist gospodarsko sodelovanje s sosedi
Poročilo župana o obisku v Ljubljani - Občinski odbor bo nadaljeval s takimi stiki - V torek 29. t. m. bo seja občinskega sveta ■ Prispevek telefonskim govorilnicam v Podgori, Pevmi in Ločniku
V petek zvečer je imel občinski odbor iz Gorice sejo, na kateri je župan dr. Poterzio poročal najprej o svojem potovanju v Ljubljano, kamor je šel 'žkupaj z dvema občinskima odbornikoma ob priliki sejma Alpe-Adria, po nalogu občinskega odbora. Dodal je, da odbornik De Simone ni mogel iti, ker je dobil z zamudo jugoslovanski vizum.
Odborniki so nato ponovno potrdili pravilnost svojega stališča glede udeležbe na tem sejmu z namenom, da se okrepi gospodarsko sodelovanje s sosednimi pokrajinami. Vsaka nadaljnja odsotnost bi mestu ne bila v korist, zlasti ker je že s postavitvijo problema gradnje avto ceste Palmanova . Gorica - Ljubljana pokazalo, da v pravi meri ocenjujejo važnost ponovne vključitve Gorice v njeno tradicionalno operativno področje. V okviru tega
iskanja stikov na konkretnih problemih s sosedno državo, ki ima že koristne izkušnje pri uspelem sporazumu za mali obmejni promet, je odbor smatral kot pogumno in koristno odločitev, da se dajo nove pobude, ki naj postavijo Gorico v položaj, da bo lahko koristno izvedla svoje naloge, tudi v primeri s potudami sosedinih pokrajin.
V tem smislu je odbor ponov. no potrdil veljavnost svoje odločitve tudi preko ugovarjanja nekaterih političnih sektorjev,' ker bodo lahko za podlago pri pripravi pozitivnih realizacij.
Odborniki so nato prpučili kakih 70 problemov, ki jih bodo postavili na dnevni red za prihodnje seje občinskega sveta. Sprejeli so tudi sklep, da bo prva seja občinskega sveta v torek 29. t. m. ob 18. uri s primernim odmorov za večerjo.
Odbornik De Simone je nato poročal o predstoječem podržav-ljenju proizvodnje električne ener. gije v zvezi z občinskimi podjetji. Zupan je vzel na znanje odbornikove pripombe in obljubil, da bodo sledili temu problemu z največjo pažnjo.
Odbornik Gallarott! je predložil v odobritev za 2,2 milijona lir izdatkov. Odbornik Martellani je predložil razne stroške za občinske usluge in poseben prispevek javnim telefonskim govorilnicam v Ločniku, Podgori in Pevmi.
Odbornik za zdravstvo dr. Mi-locco pa je predložil odboru več prošenj za sprejem v dom onemoglih, v bolnišnico Fatebenefra-telli in v Pomorski hospic v Gra-dežu.
Obravnavali so tudi nekatere šolske zadeve na področju občine.
[?il
w
HVcdelfn, 20. mu ju 1902
Radio Trst A
8.00 KoJar; 8 30 Poslušali boste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski vokalni ansambli; 11.30 Oddaja za najmlajše; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo. kdaj. zakaj...;
13.30	Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Ciganski orkester «The Troubadours«; 15.20 Portret v miniaturi: Jenny Luna; 15.40 «Jain-Sessionai; 16.00 Popoldanski koncert; 17.00 Tvornica sanj; 17.30 Plesna čajanka; 18.30 Obisk v naši diskoteki; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Motivi iz revij; 10.00 Šport; 20.30 Solisti in orkestri; 21.00 Ljudska opravila in opasila;
21.30	Schoenberg:	Kvartet;	22.00
Nedelja v športu; 22.10 Večerni ples; 23.00 Pontonska vokalna glasba.
Srečanje s Connie Francis; 21.40 Druga stran medalje; 22.05 Teden aktualnosti v svetu; 23.00 Neapeljska antologija.
II. program
9,00 Jutranje vesti; 9.30 Gran gala; 10.45 Med tekmeci; 14.05 Glasbeni program; 15 00 Oddaja za avtomobiliste; 16.00 «Giro dTtalia; 17.15 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.20 Glro dTtalia; 29.40 Glasbeno-varietejski program; 21.00 Pesmi za Evropo; 22.30 Večerna glasba; 23.00 Športna nedelja.
sko popoldne; 17.05 Športna nede. Ija; 19.00 Obvestila; 19.05 Od melodije do melodije 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Klavir v ritmu; 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana; 23.05 Zaplešimo v novi teden.
Ital. televizija
lil. program
7.15 Kmetijska oddaja; 9 30 Da. nes na športnih igriščih; 14.30 «E1 campanon«.
16.15 Boccherir.ljevi skladbi; 16.45 Mužik v slovstvu; 17.45 Dve skladbi Franka Martina; 18.30 Gledališki pregled; 19.00 Stravvinskv, Kon. cert za godalni orkester; 19.15 V biblioteki; 19.45 «Vaellingbyjev eksperiment«; 20.00 Vsakovečerni kon. cert; 21.30 Opera Glulia Vlozzija:. «11 sasso pagano«.
10.3o	Kmetijska oddaja; 11.30
«Nujen	poziv«; 15.30 Neposreden
prenos športnega dogodka:	18.30
Program za najmlajše; 19.25 Ugan. karsko	potovanje; 20.10 Športne
vesti; 20.30 Dnevnik; 21.05 Peppino ln Tltina De FIHppo: «Quaranta, ma non II dimostra«; 22.45 Koncert godalnega orkestra Ramat Gan; 23.10 Športna nedelja ln dnevnik.
DKllGl KANAL
21.10 Lov na številko; 21.50 Na. ši prijatelji; 22.25 Dnevnik; 22.45 Pogovor z Alfonson Gattom; 23.10 Giro dTtalia.
PONEDELJEK
Koper
6.00 Prenos FtL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Vedre pesmi; 9.00 Naša reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Poje Liljana Petrovič; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Popotovanja;
11.15	Poje Brun0 Martino- 11.30 Nedeljski koncert; 12.10 Gla’sba po željah ;12.35 Tedenski zunanjepolitični pregled; 12.35 Glasba po željah (II. del); 13.00 Sosedni kraji ln ljudje; 14.00 Glasba po željah;
15.15	Ljubljanski oktet; 15.30 Veliki zabavni orkestri; 16.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Marty Gold; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Nedelja, v športu; 22.40 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
Slovenija
6.00 Izletnikom na pot; 6.30 Napotki za turiste; 7,30 Radijski koledar; 8.00 Mladinska radijska igra; 8,30 Iz albuma skladb zk otroke; 8.45 Zzbavna glasba; 9.05 z glasbo v novi teden; 9.50 Ivo Tijardovič: Sonatina za klavir; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.3o Dopoldne s
Nacionalni program
6.30 Vreme na Ital. morjih; 8.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Glro d’Ita. lia; 11.25 Antologij« pesmi; 11.45 Roditeljski krožek; 12.20 Glasbeni album; 14.00 Po dnevnih vesteh poročilo o Giru dTtalia- 14.15 Kar mimogrede; 14.30 Interpretacije Giuseppa dl Stefana; 15.00 Lahka glasba; 16.30 Plesna glasba; 18.00 Simfonični koncert; 19.00 Oaterina, glasnica miru; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Glasbeni album; 21.00
| HITRA POPRAVILA | TV APARATOV
Kodu*. TREVISAN
Trgovina; Trst, Ul. S. Nt-colO 21 — Tel. 24-018 — Delavnica; Ul. delle Ml-lizie 3 — Tel. 76-726
8.30, 13.00 in 14.30 Sola; 15.30 Giro dTtalia ;17.30 Program za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18.45 Italijanski sprehodi; 19.15 Osebnost; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Goldoni—Mozart «La flnta sempll. ce»; 22.50 Umetnost in znanosi; 23.20 Jazz; 23.55 Dnevnik.
DRUGI KANAL
* 21.10 Cesare Vico Lodovici: «L’in-crinatura«; 2250 Dnevnik; 23.10 Glro dTtalia.
Jug. televizija
RTV BEOGRAD 9.30 Kmetijska oddaja; RTV LJUBLJANA 10.00 Pregledni miting jug kandidatov za prvenstvo Evrope v atletiki; ITALIJA 15.30 Športno popoldne; RTV 3EOGRAD 17.00 Prenos športnega dogodka; 20.00 Sedem dni; 20.45 «Vol«rr» — Italijanski film.
slovanskimi skladatelji; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Sto pisanih taktov; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Obvestila; 13.30 Za našo vas; 14.00 Slovenske narodne; 14.15 Nasi poslušalci čestitajo; 15.15 Trikrat pet; 15 30 Uvertura iz Rossinijevega »Brivca«; 16.00 Humoreska tedna; 16.20 Melodije za nedelj.
PONEDELJEK
RTV LJUBLJANA 18.00 Fran Milčinski: Razbojnik Ceflzelj In občinska blagajna; RTV BEOGRAD 18.30 Znanost ln tehnika; RTV ZAGREB 19.00 Pregled; JRT 20.00 TV dnevnik; RTV BEOGRAD 20.20 Tedenski športni pregled; RTV Zagreb 20.35 Celovečerni Igrani film; RTV LJUBLJANA 22.00 Koncert godalnega kvarteta RTV Ljubljana; JRT 22.30 TV dnevnik.
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Obrambno ministrstvo prispevalo 48 milijonov za cesto na Krasn
Pozdravna brzojavka predsednika republike • Ugoden potek zatiranja jetike in bruceloze med govejo živine
Po daljšem presledku je imel pokrajinski svet včeraj zopet sejo, na kateri so svetovavci obravnavali celo vrsto upravnih problemov, ki so bili na dnevnem redu.
Uvodoma je predsednik dr. Chientsroli prečital brzojavko, s katero je v imenu pokrajinskega odbora čestital Segniju k izvolitvi za predsednika republike. Nato je sporočil, da si bodo pokrajinski svetovavci prihodnjo soboto lahko ogledali pokrajinske ceste ter s tem v zvezi prečital pismo v odgovor na svoje zadevno posredovanje v Rimu, s katerim je obrambno ministrstvo obljubilo prispevek 48 milijonov lir za u-reditev ceste Martinščina - Debela griža.
Svetovavci so nato odobrili sporazum z ministrstvom, po katerem bo to plačevalo letos po 1200 lir za vsakega oskrbovanca v pokrajinski umobolnici. Po odobritvi prispevkov občini Krmin, Društvu dajalcev krvi iz Tržiča in Gorice ter še nekaterim drugim v skupnem znesku 130.000 lir, se je razvila debata v zvezi s predujmom pokrajinskim uslužbencem pred velikonočnimi prazniki. Ta debata se je nadaljevala tudi v drugem delu seje in bomo o njej še poročali.
Kot ob vseh pjejšnjih točkah je bil soglasno odobren tudi dodaten strošek za krožno cesto pri Velesah ter za cesto od Gradiške proti Cervignanu, in sicer z denarjem, ki je ostal pri oddaji teh del na dražbi. Pri tem je sveto vavec Bergomas ugotovil, da je pri teh delih zaposlenih zelo malo delavcev in da počasi napredujejo v veliko oviro prometa. Predsednik je pojasnil, da ima podjetje, ki je delo prevzelo, rok
18 mesecev za dokončanje dela in se mu zato nič ne mudi.
Govora je bilo tudi o izvajanju načrta za pobijanje jetike in bruceloze med govejo živino, ki prehaja sedaj v četrto in zadnjo fazo ter ga bodo vključili po možnosti v zeleni načrt. V tretji fazi so asanirali živino v občinah Gorica, Sovodnje, Steverjan, Ka-priva in Moraro ter so v ta namen porabili nekaj nad 6 milijonov lir, od katerih bo polovico prispevala država. V začetku 'sodelovanje živinorejcev ni bilo številno, pozneje pa so uvideli korist take akeije in so pri njej sodelovali .tako da so bili doseženi zadovoljni uspehi.
Po odobritvi te točke je sledil kratek odmor, nato pa so svetovavci obravnavali še večino ostalih točk, ki so bile na dnevnem redu. Med odloženimi je bila tudi resolucija o prosti coni, ki so jo predložili komunistični svetovavci in o kateri bodo razpravljali na prihodnji seji. O drugem ,e'u včerajšnje seje buj,w . čali prihodnjič.
Dan mleka v Gorici
V nedeljo, 27. t. m. bomo tudi v Gorici praznovali mednarodni dan mleka. Posebni odbor bo postavil v Ljudskem vrtu nekaj pa-
viljonov, kjer bodo brezplačno delili mleko. Zvečer ob 21. uri pa bodo pokazali trj dokumentarne filme o mleku in mlečnih proizvodih.
Zgradbe in zemljišča za nove industrije
Trgovinska zbornica v Gorici spo. roča, da dobiva cesto ponudbe industrijskih operaterjev za otvoritev novih podjetij na področju proste cone. Pri tem pridejo večkrat v poštev poslopja in zemlji-
Odložcno gostovanje dalmatinske
folklorne skupine
Slovenska prosvetna zveza sporoča, da je bilo gostovanje skupine Dalmatincev RTV Zagreb, ki bi moralo nastopiti danes 20. t. m. v prosvetni dvorani v Gorici s programom pesm- in folklornih plesov jugoslovanskih narodov, zaradi tehnični ovir odloženo.
šča, ki bi jih kupili ali vzeli v najem.
Ker gre včasih tudi za nujne primere in za splošno korist, vabi trgovinska zbornica vse tiste, ki imajo poslopja in zemljišča pri* merna za industrijsko dejavnost, pa bi jih radi prodali ali oddali v najem, da javijo svoj naslov in točne podatke o objektu, ki pride v poštev, na sedež trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi — oddelek za prosto cono.
Volitve v bolniško
blagajno trgovcev
Državna zveza bolniških blagajn za trgovce sporoča, da bodo vo-občni zbor v nedeljo, 27. t. m. Volivci se za vsa pojasnila lahko obrnejo na pokrajinski sedež go-rikše blagajne, kjer je na • ed tudi kandidatna lista vo. ..ega okraja.
Nezgoda pri delu
Včeraj dopoldne se je pri delu ponesrečil 18-letnl Carmin« Fie-liciello iz Gorice, Ul. Angiolina št. 30. V bolnišnici, kamor «e j« zatekel, so mu zdravniki ugotovili precejšnjo rano na desnem stegnu. Pridržali so ga na zdravljenju za 20 dni.

ZANIMIVA DEBATA O KULTURI V GORICI
Občina naj bi zgradila avditorij in gledališko dvorano
Tudi filmske predstave so vedno slabše - Potrebno je načrtno delo, ne pa eksperimenti
Gledališče, kino, predavanja, likovna umetnost in, dulcis in fun-do, tudi televizija, so bili na zatožni klopi debate o kulturi v Gorici, ki jo je v petek zvečer priredil Univerzitetni krožek in pri kateri je sodelovalo poleg dr. Manzinija, prof. Monaija, Cantelli-ja in Macedonia tudi precej ljudi .iz publiki j ki je do. zadnjčga kotička napolnila dvoranico.
V izvajanjih vseh prisotnih — govorilo se je sicer samo o kulfu-r i italijanskega dela meščanov — je bila prikazana apatija, ki je u zadnjih letih zagospodarila tudi v Gorici, kjer ni moč pripraviti niti ene dostojne gledališke predstave niti ne kvalificirane slikarske razstave. Da ni v Goričanih zamrla želja po kulturi nam dokazujejo obiski naših someščanov v slikarskih galerijah v Trstu in Vidmu, pri gledaliških in opernih predstavah v Trstu in v zadnjem času celo pri kino predstavah v Tržiču, kjer dajejo a.ctualne filme mnogo prej kot v Gorici, v katero vsi niti ne prispejo.
Prof Monai, slikarski sodelavec Piccola, je omenil razne razstave v avstrijski dobi v našem mestu in tudi razstave v tem povojnem času, ko je bilo ob nekaterih prilikah precej napravljenega,
iiiiiiiiiiiiuitiiiiiii m nit iiiiitiiiiiiiiiiii 11 mm iiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiii n milili milni mm um mn iiiiiiiiH iiiimi K
ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE
Od 13. do 19 maj* se Je v go-rlSki občini rodilo 19 otrok, umrlo je 9 oseb. porok Je bilo 9, oklicev pa 7.
ROJSTVA: Paola Laurentl. Rober. to Sarton, Manuela Turnim, Elisabet-ta Tavagnacco, Emanuela Devetta, Franco Petri, Florlana Scabinl, Da. niei« Caucl, Alberto Mattiroli, Ro. berto Bazzeu, Massimo Calkidrlni, Gianfranco Godeas, Guido Mian, Tl-ian« Orsinl, Glanna Turco, Rosanna Za-iet, Aldo Bonetti, Viviana Eon-tanlni, Tiziana Mucci.
SMRTI:	upokojenec 70-letni Vin-
cenzo Nocehi, gospodinja 72-letna Gouseppina Boschln vd. Gabrlevcic, gospodinja 68-letna Pilomena d'An-gelo por. Mastroiannl, poprej vd Carapelle, trgovec 74-letm Carlo Mian, zidar 80-letrii Raffael« Kulot, upokojenec 60-letnl Mario Vigone, u. pokojenec 56-letni Mario Chrng, ’ go. spodinja 73-l«tna Ortola Batistič vd. Novak, gospodinja 85-ietna Amelia Gremese vd. Kerpan.
POROKE:	industrijski izvedenec
Enzo Coccolo In uradnica Anna Co. Uantinl, menanik Vincenzo Eois m gospodinja Licia Cucit. šofer Gior-gio Brainl in tekstilna delavka Mi. reila Bulfoni, livar Bruno Zalateu in slaščičarka Renata Spessot, uradnik Zorko Cotar m učiteljica Vida Pahor, mehanik Pietro Zaccaron in tekstilna delavka Irene Selva, kmetovalec Giovannl Spečogna ln tekstilna delavka Norma Sbogar, finančni stražnik Umberto Taml In učiteljico Lldia Piffari, Industrijski poslovodja Frei Risaiiitl m profesorica MireMa Mulitsch.
OKLICI:	trgovski	pomočnik Lu-
oiano SernagioUo in trgovska pomočnici Edda Pirih, trgovec Edi Bavcon in visokošolka Aleksandra Mi-klus, notar Giuseppe Sardelli in u. čiteUlca Omelila Costiera. monter Sergio Brumat in gosipodlnja Iolan-da Gismano, mehanik Alessandro Braldot m tekstilna delavka Elvira Bregant, strojevodja Giovannl Sapla in učiteljica Dorina Coceani, urad. nik Ratmondo Peri in profesorica Luisa bassi.
COHSO. 14.30; «Idol žena« (LMdo-lo delle donne), J. Levvis in E. Raupel. Ameriški barvni film.
VERDI. 14.30: »Prepovedane želje« (Desideri proibitl), J.Sebert in M. Prešle Crnobeli Italijan-sko-francoski film. Mladini pod 16. letom prepovedan.
VITTORIA. 14.30: »Roparji rdeče reke« (I pirati del fiume rosso), K. Mathevvs in C. Lee. Ameriški barvnj film v cinemascopu.
CENTRALE. 15.00; »Mali polkovnik« (II piccolo colonnello), Jo-seiito. Španski barvni film.
kar pa ni pustilo vidnega sledu zaradi pomanjkanja programa u likovnem delovanju. Enako pomanjkanje programov je poudaril filmski kritik Alfio Cantelli, ki je prikazal delovanje /timskih klu. bov in izginotje konkurence med dvoranami Corso in Verdi, odkar je zadnja prišla v roke lastnikov vseh ostalih gor iških kino dvoran, Cantelli je šel še dalje: ožigosal je pasivnost občine na tem področju, ker bi ta morala poskrbeti za dostojen avditorium za gledališko dvorano in za druge prostore za kulturne potrebe, čeprav bi bilo potrebno zaradi tega imeti pasiven občinski proračun (dr. Manzini je pri tem pripomnil, da ima občina v Rimu nad 300 milijard deficita in da se zaradi tega nihče ne škandalizira). Prav ta .'o kritično izvajanje je imel režiser Macedonio, ki je orisal težave, o katerih se nahaja gledališko delovanje v Gorici.
Med drugim je precej kritik letelo na EMAC (Ente manifestazio. ni cittd di Gorizia), ki ima na razpolago liro od vsakega litra bencina proste cone, in ni znalo v vseh letih obstoja proste cona z milijoni, ki jih ima na razpolago, vzbuditi z načrtnim delovanjem zanimanje in ljubezen za kulturo pri Goričanih in' je raja z raznimi eksperimenti dajalo publiki en dan potico drugi dati pa črn kruh.
—nav—
V Tržiču bodo zgradili veliko elektrarno
DEŽURNA LEKARNA Danes vej dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10. tel. 25-76.
TEMPERATURA VCEHAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 20,2 stopinje ob 11.30, najnižjo 9,6 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 75 odst.
STANDREZCl V PORTOROŽ standreiko prosvetno društvo »O-toa Zupančič« organizira na vnebohod, ki Je v četrtek 31. maja. enodnevni avtobusni izlet v Koper, Portorož in Piran. Voznina znaša 900 lir. Odhod ob 7. uri, povratek okoli 23. ure. Za prehod meje zadostuje veljavna propustnlca. Vplsujeti Ll. vija Volčič in Lučana Vižintin. Pohitite z vpisovanjem.
Izlet na Vremščico in v Skocljan-tko Jamo organizira SPD iz Gorice v nedeljo 27, t. m. Dopoldne bo vzpon na vrh. popoldne Pa ogled Skocijan. ske Jame Kosilo iz nahrbtnika. Vpisovanje v kavarni Bratuž do 22. t. m. Ce do tega dne ne bo dovolj vpisanih. Izlet odpade. Vožnja za člane po 609, za nečlane po 700 Ur. Odhod avtobusa iz Podgore ob 6. in iz Gorice ob*6.15 url.
Zastopniki električnega koncerna SADE so pretekli petek sporočili županu iz Tržiča, da bo n družba zgradila v pristanišču Por-torosega veliko termoelektrarno. Z deli naj bi začeli čez nekaj mesecev. Elektrarna, ki bo imela tudi svoje nabrežje za pristajanj* ladij, bo iemla štiri agregate po 180.000 kWh ter bo stala 40 milijard lir. Dograjena naj bi bila v letu 1965. Stroje za prvi agregat so že naročili pri italijanski industriji.
Tudi to podjetje, ki bo predvidoma zaposlilo 70 delavcev, bo zraslo zaradi davčnih olajšav, ki jih bodo deležna podjetja na področju Tržiča.
Padec otroka
Včeraj ob 10 url so pripeljali v gorišlko civilno bolnišnico enoletnega Sabrina Mocenica iz Vi-lesa, Ul. Monte Santo 27. Zdravniki so ugotovili, da ima deček zlomljeno desno lopatico, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 dni.
Sabrino Mocenioo se je ponesrečil pri padcu, ko se je včeraj z materjo sprehajal po vasi.
Dr. Stanislav Perhavec
(Perazzi)
zdravnik - kirurg
sprejema ob delavnikih: v ambulatoriju pri Pevmakem mostu
(Ponte del Torrione št. 1 od 17. — 18. ure v Standrežu
(Ul. sv. Mihaela) št. 166 od 18.30 — 19.30 ure (po dogovoru) v Gorici,
Ul. Dante št. 10, tel. M-10

KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI
Dino Liviero zmagovalec prve etape pred Daemsom
TABIANO TERME, 19. — Zmagovalec prve etape letošnje kolesarske dirke po Italiji je Dino Liviero, član moštva Tor-pado, ki je 183 km dolgo etapo Milan-Tabiano Terme prevozil v času 4.26T83 s povprečno hitrostjo 41.680 km na uro. Na cilju je samo za las prehitel Belgijca Daemsa in Sorgeloosa in /a nekaj več še 20 drugih kolesarjev prve skupine.
Točno ob 13. uri je v Milanu startalo vseh 130 prijavljenih ko-
lesarjev, med katerimi tudi Van Looy in njegovi tovariši, ki pa so opravili potrebno registracijo tako rekoč med potjo od simboličnega do dejanskega starta.
Kolesarji so že takoj po startu diktirali hiter tempo tako, da so prvih 50 km prevozili hitreje kot je bilo predvideno. V vodstvu so bili trije: Franchi, San Emeterio in Giusti, glavnina pa je zaostajala že za 3’15".
Kmalu nato je moral de Filippis zamenjati kolo, Pri Stradelli se je zasledovalna skupina združila, to-
.....millllllll....m m mm mn nitii Mimi imiiiiiii n
O •	• •
bvicarji Italijani Madžari že v Čilu
SANTIAGO, 19. — Prva nogometna reprezentanca, ki je prispela v Santiago v Čile, je bila reprezentanca Švice. Z letalom, ki je zaradi okvare imelo nekaj zamude, so švicarski nogometaši pristali na letališču v Santiagu včeraj ob 21.40 po lokalnem času.
Drugi za njimi so bili danes zjutraj ob 7.40 po lokalnem oziroma ob 12.40 po italijanskem ča-
su Italijani in Madžari, ki so se pripeljaJi z istim letalom. Na le-
ptipeljili
tališču so bili italijanski nogometaši deležni navdušenega sprejema večje skupine v Čilu živečih Italijanov.
Letalo, ki je vozilo Italijane tn Madžare, je moralo včeraj prekiniti svoj polet zaradi okvare v Buenos Airesu. Tudi v argentinski prestolnici je Italijane pričakala velika skupina rojakov, ki so nekatere igralce dvignili celo na ramena in jih nosili po mestu. Največ zanimanja pa nista vzbudila Sivori in Maschio, ki sta prišla v Italijo prav iz Argentine, kjer sta tudi začela svojo nogometno kariero, temveč mladi Ri-vera, katerega slava je že osvojila svet.
Ob prihodu v Santiago po poletu preko 6-7 tisoč m visokih And, je nogometaše pričakalo oblačno vreme in precejšen hlad.
Davisov pokal
Italija-SZ 3:0
FIRENCE, 19. — V 2. kolu Davisovega pokala vodi Italija proti Sovjetski zvezi s 3:0 in se je praktično že kvalificirala v četrtfinale evropske cone.
V današnji igri dvojic sta Pie-trangeli in Sirola premagala Leju-sa in Lihačeva v treh setih z rezultatom 7:5, 6:2, 6:3.
Od tu in tam
BUDIMPEŠTA, 19. — Madžarska je zmagala na ekipnem sab-Ijaškem turnirju v Budimpešti. V floietu za posameznike je zmagal Midler (SZ).
TOLEDO, (Ohio), 19. — Atleti iz 29 držav se bodo od 21. do 27. junija udeležili svetovnega prvenstva v rokoborbi, ki bo v Toledu v ZDA.
da naskok vodilne trojice se je povečal na 4’50”. Do cilja je manjkalo še i08 km in prav tu se je začela manjšati prednost vodečih. V Piacenzi je Franch, zmagal na prvem letečem cilju pred Giusti-jem in San Emeterijem, toda skupina je bila že neposredno za njimi. Prvi je odnehal Giusti. Takoj po oskrbovalnem postajališču v Cortemaggiore sta Baldini in Be-nedetti poživila tempo glavnine. Franchi je spoznal, da je njegovega vodstva konec in kakih 50 km pred ciljem se je pustil mirno ujeti.
V Bussetu, domovini Giuseppa Verdija, se je začel finale. Prvi so potegnili Cestari, Minieri in Pifferi, za njimi pa Belgijec Sor-geloos in Francoz Foucher. V kratkih razdobjih so napadali tudi Baldini, Brugnani, Fabbri, Vitali, Schroeders in Van Est. Toda De Rosso ni miroval in je kmalu z Bailettijem, Baralejem, Baffijem ir. Plankaertom ušel iz skupine. V Fidenzi, 30 km pred ciljem, so se prenli v ospredje Nencini, Sua-rez, Liviero, Assirelli in Adorni. Na drugem letečem cilju je zmagal Liviero pred Baffijem.
U
Glavnina se je za kratek čas združila ,toda 20 km pred ciljem sta znova potegnila Nencini in Barale, katerima so sledili Van Est, Schroeders, Mozer, Adorni in Spinello.
15 km pred ciljem je bil ujet Barale, ki je ušel malo prej, nato pa so znova ušli iz glavnine Brugnani, Van Est, Schroeder in Soler. Kmalu so se jim pridružili še Nenčini, Neri, Perez, Pam-bianco, Baldini, Liviero, Benedet-ti, Massignan, Battistini, Daems, Sorgeloos in še nekateri drugi, skupno 23 kolesarjev ki so izvedli zaključni sprint, Za las pred Daemsom in Sorgeloosom je pretrgal vrvico Italijan Liviero.
Vrstni red na cilju:
1.	Liviero 4.26T8” (41,680 km).
2.	Daems,
3. Sorgeloos in še 20 drugih s časom zmagovalca .
Bor B - VIS B
Odbojkarsko moštvo Bor B se bo danes v okviru proj>agandnc-ga odbojkarskega turnirja pomerilo z moštvom VIS B na igrišču VISA v Ul. del Poggio.
Srečanje se bo začelo ob 15. uri.
Nogometni trg
Krstič pri Sochauxu
PARIZ, 19. — Jugoslovanski nogometaš in večkratni član jugoslovanske nogometne reprezentance Krstič, je za prihodnjo sezono podpisal pogodbo s francoskim klubom Sochaux.
DANES V TRSTU
NOGOMET
Prvenstvo diletantov I. kat.: Cremcaffč-Pieris, igrišče pri Sv. Ivanu ob 16. uri; Ponziana-Turria-co; igrišče Ponziane ob 16 uri.
ATLETIKA
Drugi >n zadnji dan deželnega moštvenega prvenstva za moške.
Občinski stadion ob 8.30.
KOŠARKA
Prvenstvo serije A: ponovna tekma Philco-Udinese. Športna palača ob 18. uri.
SABLJANJE
Deželno prvenstvo v floretu: v
prostorih Ginnastica Triestina ob 9.30. uri.
ODBOJKA
Prvenstvo serije B moški: Ll-
bertas-VIS, v Miljah ob 15.30. Ga-silci-CRDA, vojašnica Beleno ob 10.30
PLAVANJE
Moško ekipno prvenstvo: Pokriti bazen ob 18.30.
KONJSKE DIRKE Dir (troho) na Montebeilu. Začetek ob 15.30 Glavna dirka za nagrado Vernici, lir 500.000, m 1680.
............................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......................................
ŠPORT V KOPRSKEM OKRAJU
Pregled dvoletnega dela Zveze za telesno kulturo
Gradili bodo center za vodne športe na koprski obali?
Koprska okrajna zveza za telesno kulturo je v četrtek podala obračun dvoletnega dela. Delegati so ugotovili, da se je povsem obnesla združitev nekdanje okrajne zveze športov in okrajne zveze Partizan v enotno organizacijo. Telesnovzgojno delo se je v tem razdobju še bolj utrdilo in zabeležili so znaten razmah zlasti v odbojki, rokometu, košarki, lahki atletiki in v veslanju, ki je bilo tudi že v prejšnjih letih glede uspehov na prvem mestu.
Od prihodnjih nglog so na prvem mestu omenili potrebo po u-stanovitvi občinskih skladov, v katere se bodo stekala vsa sredstva, ki so jih zdaj ločeno delili prek gospodarskih organizacij, raznih dotacij itd. Ta sredstva bodo zdaj usmerjali tja, kjer so potrebe največje in kjer lahko pričakujejo največje uspehe.
DVA NOVA SVETOVNA REKORDA V ATLETIKI
Krogla: Long 20,079 Disk: A10erter61,100
Oba sta bila dosežena istočasno v Los Angelesu
LOS ANGELES, 19. — Na a-tletskem tekmovanju v Coliseumu v Los Angelesu sta bila včeraj dosežena dva nova svetovna rekorda v atletiki. Amerikanec Al Oerter je dosegel svetovni rekord v metu diska z 61,100 m, Dallas Long pa nov svetovni rekord v metu krogle z 20,079 m.
Dosedanji rekorder v metu diska je bil Jay Silvester s 60,720 m. na tem tekmovanju pa je bil šele tretji z 58,92. Oerter je izjavil, da pogoji v katerih je dosegel rekordni met niso bili idealni. Iz-metišče je bilo spolzko in Oerter-ju je pri šestih metih nekoliko zdrsnilo. Zato je sam dejal, da je njegov uspeh pripisati zgolj sreči.
Long, ki je postavil svetovni rekord v metu krogle, je premagal Garia Gubnerja, ki je z rezultatom 19,78 dosegel svoj osebni rekord.
V teku na eno miljo je zmagal svetovni rekorder Novozelandec Sneli v času 3’56'T.
Pregled svetovnih rekordov v krogli in disku:
KROGLA:
5. 3. 1960 Long 19,38 Nieder 19,45 Lcng 19,87 Nieder 19,99 Nieder 20,06 Long 20,079 DISK
Piatowski 59,91 Babka 69,91 Silvester 60,720 Al Oerter 61,100 9. septembra lani je Silvester vrgel disk 64,07 m daleč v Los Angelesu, toda razultat ni bil priznan za svetovni rekord, ker je teren visel za 78 cm, medtem ko je dovoljenih le 6 cm.
19. 3. 1960 26. 3. 1960 2 4. 1960 12. 8. 1960 18. 5. 1962
14. 6. 1959 12 8. 1960 11. 8. 1961 18. 5. 1962
Glede tekmovanj so sklenili, da se bodo predvsem usmerili na občine ter na razne krajevne in področne lige. Na ta način bodo lahko vključili v tekmovanja več ljudi, kar jim sicer zaradi pomanjkanja sredstev ne bi bilo mogoče.
Glede objektov je prav > tako prevladovala težnja po gradnji manjših igrišč pri šolah, tovarnah in na podeželju, medtem ko so od večjih objektov omenili le center za vodne športe na koprski obali. Ta objekt bi namreč imel širši pomen, saj bi se ga lahko posluževali športniki iz vse Slovenije, zlasti med glavnimi počitnicami.
* * *
Košarkarji Ilirske Bistrice so v nedeljskem kolu republiške košarkarske lige dosegli lep uspeh, saj so premagali Škofjo Loko na njenem igrišču z 51:48. Do prve zmage so prišli igravci postojnskega Nanosa, ki so premagali doma Jesenice s 50:38. Bistrica je zdaj na šestem mestu lestvice s štirimi točkami, Postojnčani pa so se pomaknili z zadnjega na osmo mesto.
* * *
Predstavnice Pirana, ki igrajo v republiški rokometni ligi, so se v nedeljo pomerile s prvopla-siranim Slovanom in izgubile s 5:10. Pirančanke so trenutno na petem mestu. Tekmo so izgubili tudi rokometaši Ajdovščine, ki so gostovali v Ljubljani. Premagal jih je Krim z 20:12,
Od ringa do ringa
ALOST, 19. — Paul Audenhove je postal belgijski prvak welter kategorije z zmago s K.O, nad Hoesftejem.
ŽENEVA, 19. — V okviru mednarodnega boksarskega večera sta v welter-kategoriji Italijan Nenci in Francoz Saluden boksala neodločeno.
NEW YORK, 19. — Predsednik komisije NBA Anthony Petronel-la bo 25. maja prišel v Milan ip skušal prepričati Duilia Loija, da bi se boril za svetovno prvenstvo welter-junior kategorije z Eddiem Perkinsom.
GENOVA, 19. — Pred odhodom v Gotfeborg, kjer se bo boril' z bivšim svetovnim prvakom težke kategorije Johansonom, bo Italijan Bozzano preizkusil svojo formo z Nemcem Horstom Nichejem 26. maja v Genovi.
(Nadaljevanje s 3. strani)
denarju (ki vselej prevlada), je Godinova ustvarila lik skoraj monumentalnih, simboličnih razsežnosti. Tu mislimo zlasti na prizora ob zatajenem mrtvem sinu (ki ga na pr. holandska Mati Korajža Aaf Bouber ni zmogla, še po neštetih vajah, brez anti-brechtovskega izbruha emocij!) ter ob mrtvi mutasti hčerki. Vsekakor je kljub nekaterim slabostim v ostrejšem poantiranju • odtujitvenih efektov* ter v začetnem songu, ko je bil kontakt z občinstvom še zlasti težak, ob svojem jubileju ustvarila lik, ki se uvršča ob njene dosedanje vrhunske stvaritve, in pomeni morda tehten dosežek tudi v širših slovenskih umetniških relacijah.
«Za mnoge igralke »Korajže* je najtežje, da uspejo potisniti nazaj svoje lastno sočutje s toliko pretrpelo branjevko, da lahko prikažejo njeno nesocialno stališče, njeno soudeležbo (in s tem sokrivdo) v vojni ter njeno nesposobnost, da bi je izkušnje izučile# — piše Brecht v svojih napotkih. In Milena Godinova ni podlegla izkušnjavi čustev, marveč ji je uspelo najtežje. Sicer pa še citat Jara Dolarja:
«Ce je bil morda kdo skeptičen, češ da gre ža žanr, ki je .daleč od igralkine čustvene lestvice in mu zaradi tega ne bo kos, se je zmotil. Res je njena posebna moč izrazit čustven ton in ta njena moč bi bila pri Brechtu prav lahko njena slabost. Kajti Brechtu ni nič bolj tujega, kakor premočan čustveni napon. 2e v prvem prizoru pa smo bili ugodno presenečeni. ...Skoro živalska vitalnost samice, ki brani svoje mladiče, a se pri tem ne izgubi, je prihajala v nekaterih prizorih živo do izraza. Resnično pretresljiva je bila v zadnjem prizoru.
Mati Korajža in njeni otroci
ju#
Uspelo ji je, da ga je dvignila v simbol, v napis nad Brechtovo delo, morda celo v napis nad delo slovenske umetnice.
Tod* kaj bi s takimi patetičnimi besedami ob Brechtu, ki je patos tako zelo preganjal. Naj povem prav preprosto: bil je lep večer.
(To citiram, ker je neki drug recenzent ob isti uprizoritvi zapisal, da je ansambel uigral le fabulo#, da je bila Godinova «linearna v oblikovanju lika# itd. Kaže, da še ni povsem razjasnjeno, kdo je koga demantiral, in ,kdo je bil na kraju — demantiran. Verjetno to le ni bil Brecht?!)
Kajti bil je to resnično lep večer in močno umetniško doživetje. K temu so prispevali svoj znatni delež tudi ostali protagonist. Izredno uspel lik je ustvarila mlada Maja Šugmanova, ki je igrala težavno vlogo mutaste hčerke Katrine. Uspelo ji je ,da je ustvarila močno prepričljiv in pretresljiv lik nesrečnega dekleta, ki je žrtev vojne. Pri tem pa ni nikdar, kar je bilo nevarno, kljub neartikuliranim glasom zdrknila v kliše bebavke, kar bi izneverilo Brechtovo koncepcijo tega lika, ki je v drami najčistejša etična obtožba vojnih strahot in nečlovečnosti.
Zelo brechtovska, verjetno najbliže avtorjevim intenciam o «odtujitvenem efektu# je bila Yvetta Potier Mire Bedenkove. Zlasti v songih (katerih podstat je bila zelo blizu reminiscencam na izv!rne songe iz «Bera-ške ipere#) ter v razumskem, deziluzionističnem stiku z ob-
in priznanje ob njene"1 lj# ju. Za 25 let dolgo Pot
lije na mariborskem 0 rjjf
1934, pa mimo Skopja. ^ ke, znova Snopja in ^ t[Jjt Polnokrven, robustno ] novna Maribora, za lik kuharja-zgpeljivca vo P°t polno trpki i **ori(la Pf
činstvom. plastičen je ustvaril Arnolf Tovornik podobno pa tudi Danilo Gorinšek svojega patetično-humanega kurata. Med ostalimi (sodeloval je celotni dramski ansambel) bi vsekakor kazalo posebej o-meniti še Hočevarja in Šugmana, ter Brunčkovo in Bačka.
«Mater Korajžo# sta za to u-prizoritev v klenem sočnem ((brechtovskem# jeziku prevedla Olga Ratej in prof. Bruno Hartman, verze pa pesnik Branko Rudolf. Izvirno scensko glasbo Paula Dessaua je naštudiral dirigent mariborske Opere Vladimir Kobler.
Prizadevanje skoraj celotnega ansambla je bilo poplačano. Občinstvo, hvaležno za redko močno umetniško doživetje, je dolgo pozdravljalo režiserja in ansambel. Predvsem nosilko naslovne vloge, Mileno Godinovo, ki je ob poplavi cvetja nema in ganjena stala pred zastorom, ki se je znova in znova dvigal. To je bilo najlepše zadoščenje
razočaranj, ki jo je mor_
hoditi do «Matere Koraj*® lst pogumno pot, iz katere • Mati Korajža (vice veliko naučila, ker ni P
o*#
njenih odrskih stvarite^,^ neka iskreno človeška
na kompromise.
Morda je prav	,
vir za skupni
p* |
tost. Le-ta izvira “‘‘".j) » globljih usedlin živijen# kušenj ,in morda Pra^ r*i«l* lej najde svojo P°*
r)U!» ki
do avditorija. Tudi v ‘etM
vlogah, ki niso manj P
— «na deskah,
često tudi ne
svet#, kot
teatro
ljenju; («todos mundo#).
Sicer pa, kaj bi s P«* K
Brechtu! Bil je resnic" ^
večer. V imenu bralce ^jg
morskega dnevnika# P* j, •'
rojakinji želimo *8aji vrhuncu svoje umetni ^ sti, podobnih večerov
.S
/A\ SPLOŠNA PLOVBA PIR^
Vzdržuie z modernimi tovorno - notni®* i*
Vzdržuje z modernimi tovorno - Pot?ll’j|)l: ladjami z odhodom ladij vsakih 3®
redno expre.sno progo Jadran . Z DA z Reke - Trsta - K°Pr* V# York, Boston Philadelphijo, Balti moro, Norfolk, VVilininf1®^.# leston, Savannah, Jacksonville kakor tudi redno službo osr čji
ta (z Jadrana v indijo, Indonezijo, na Japonsko, v ZDA-^*!11 obala, sredozemske luke). In uudi	pl
celem svetu z 1,1 #**
ladijske
prevoze
tovornimi ladjami od 8000 do 16.400 ton
Vse informacije daje uprava podjetja ((SPLOŠNA ran, Župančičeva ulica 25 ter naše agencije po
Telefoni: S170, 5171, 5173, 5175. Tele grami: Plovba Piran
n il>
o
tr tli % 'tl
# Si

(IS)
na
B>AGfW0L
\no
ŠVICARSKA SUPERMARKA
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI:
novi lipi, poslednji izum moderne tehnike;
ELECTRONIC na električni pogon SUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62
J la tel
Cen Vi ni
PnMnVaz
L \\
M \\
S TURIZEM

OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO
POSTOJNSKO JAMO
Obisk) vsak dan ob 8.JU, IU.JU Ib in I7.3U IZREDNI OBISKI HO DOGOVORU 7, UPRAVO
PARK HOTEL # ;
Tel. 284, «8. ‘f 's K stavracija, kavarn-
“ *•* * • ■ J , ■—	rtlf Ji M f
nočn| bar. Velika P^
rana «KAZINOs sezoni so cene Priporočamo se
30 oi4"/)
—— tel. 8138."....
svojo edinstveno lego morju nudi prijetno
letovanje Prvorazredna ku-ninja. Istrske specialitete.
Dnevno godba In ples
HOTEL «Al)RIA» ANKARAN
Tel. K OP EH 741-12
Nudi gostom prvovrstno hrano ter izbrane pijače. Hotel je odprt skozi vse leto, in se vljudno priporoča.
Hotel
POHTOHOZ
RESTAVRACIJO
nudi razne *Pe „ da" J' odlična vina. V , Ifl vrtni re,iavr>
nem
HOTEL »TRIGLAV.
KOP&K —- telefon lb Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom
Oioiei
Ae qoMom
75eUev.ue»
II' o 111l|l11»11•*|lI«M|e|»
Liubliana .Tel. 21 280
Holci «SLON»
LJIHIJAINA lito v a ul.
s >vo]inn obrati se 4»Oslom i/ lista toplo priporoča
GRAND HOTEL
ifi' J
BLED. tel.	$
Odprt skozi vsf_, i#/
kopališče
kopališče. Pred - e.
cene *"IZ -**
[SaPTUr/št
SPOROČA
da vzdržuje progo
BLED LJUBLJANA-TRST
ter prireja izlete m potovanja po domovini m v inozemstvo preko potovalne agencije
■ JAURAN TURIST#
«AVT0PR0METi
GORICA
Nova Gorica — Tel. 20-44
nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
(irai.d hotel
LJUBI JANA
po zmerinb priporoča *sC -h
nudi vse
yw‘w,vw'u*>^ jYQ ANDRIC
Travniška kronika
ivwa72.anvwwvvvwvwvš KONZULSKI ČASI
ne izvršitve. Prepirali in pretepali so se zastran tega in z vsem svojim ognjem in razkačenostjo netili ta medsebojni obračun. Pri marsikaterem zvezanem obsojencu je bilo često videti tucate revnih Turkov, kako razburjeno otepljejo z ro-kami, se prepirajo in preganjajo kakor okrog koštruna, ki je naprodaj. Pedenj dolgi fantiči so klicali drug drugega, zasoplo tekali da so hlače mahedrale za njimi, namakali svoje nožičke v krvi umorjenih, potem pa se z njimi podili in plašili po okolici mlajše od sebe.
šele ko je po posredni poti poslal pismo v konzulat na drugem bregu Lašve, je Daville podvomil, ali je toril prav ali ne.
Isti poletni dan, ko je von Mitterer prejel Davillovo pismo — bilo je 5. Julija 1809. leta — se je vnela bitka pri Wagramu.
Deset najlepših julijskih dni je vladala v Travniku popolna anarhija. Neka nalezljiva in splošna ponorelost je podila ljudi iz hiš in jih podžigala, da so počeli neverjetne in prečudne stvari, ki še mislili niso nikoli o njih. Dogodki so se razpletali sami od sebe, po neki logiki krvi in popačenih nagonov. Situacije so se ustvarjale po naključju, spričo kakega vzklika ali prešernih šal, se spreminjale, nepričakovano plahnele ali se kar na sredi trgale. Skupine nedoraslih fantinov so zavile v eno smer in z enim ciljem, našle spotoma kak drug, razburljivejši prizor, pustile vse nemar in se začele strastno zanimati zanj, kakor bi ga bile tedne in tedne pripravljale. Gorečnost teh ljudi je bila presenetljiva. Vsak je gorel od želje, da bi koristil obrambi vere in dobrega reda; in vsak je z najboljšim prepričanjem in sveto razvnetostjo hotel ne le z očmi, temveč tudi z rokami sodelovati v ubijanju in mučenju izdajalcev in pokvarjenih ljudi, ki so krivi la vse bridko zlo v deželi, kakpr tudi za vsako osebno nezgodo in trpljenje slehernega posameznika med njimi. Ljudje io hodili na morišče, kakor bi šli na božjo pot, kjer čudodelno ozdraviš in se ti gotovo olajša vsakršna muka. Vsak je sam hotel pripeljati kakega upornika ali vohuna, osebno lodelovati *pri njegovi kazni, sklepati o kraju in načinu nje-
Dnevi so pa bili sončni, nebo brezoblačno, mesto polno zelenja, vode, zgodnjega sadja in cvetja. Ponoči je sijala mesečina, bistra, prosojna in hladna. Podnevi in ponoči je pa divjal krvavi karneval, v katerem so vsi hoteli isto, pa nihče nikogar ni mogel razumeti niti sam sebe spoznati.
Razburjenje je bilo vsesplošno in je zajemalo vse okrog sebe kakor epidemija. Vzkipele so davno ugasle mržnje in oživljala stara sovraštva. Prijemali so nedolžne ljudi ali pa so se dogajale usodne zamenjave in nesporazumi.
Tujci iz obeh konzulatov niso hodili iz hiš. Ravazi so jim poročali o vsem, kar se je godilo. Izjema je bil samo Cologna, ki ni mogel strpeti v svoji vlažni, osameli hiši. Stari zdravnik je zgubil upanje in voljo do dela. Hodil je v konzulat, čeprav je moral skozi pobesnelo množico ali mimo morišč, ki so nastajala zdaj tu, zdaj tam. Vsi so opazili, da je vedno razburjen, da mu oči nezdravo gorijo, da drhti in se mu zapleta beseda. Ponoreli vrtinec, ki je divjal v tej glo-banji, je privlačeval starca ko vrtinec slamnato bilko.
Nekega dne, ravno opoldne, ko se je vračal iz konzulata, je Cologna trčil na sredi čaršije ob krdelo Turkov prostovoljcev, ki so peljali zvezanega in pretepenega moža. Lahko bi bil zavil v kako stransko ulico, toda krdelo ga je nemilo in nepremagljivo mamilo. V trenutku, ko se je približal za nekaj korakov, je iz krdela odjeknil glas:
»Doktor, doktor, za božjo voljo, ne pustite, da izgubim glavo!#
Cologna je kot očaran stopil bliže in s svojim kratkovidnimi očmi spoznal meščana iz Fojnice, katoličana, nekega
Kuliera. Človek je vpil, bruhai besede, ne vede, kaj bi prej rekel, in rotil, naj ga pustijo, ker je nedolžen.
Ozirajoč se, s kom od te drhali bi lahko govoril, je Cologna srečal veliko mrkih pogledov. Toda še preden je uteg-nil kaj reči in storiti, je stopil vmes neki dolgin koščenih bledih lic in se izprsil pred zdravnika:
«Pojdi svojo pot!#
Glas mu je drhtel in bil nasičen z besom, ki je udarjal skozi neko prisiljeno in zlobno zadržanost.
Ko bi ne bilo tega človeka in njegovega glasu, bi starec morda res nadaljeval pot in Fojničana, ki mu ni pomoči, prepustil njegovi usodi. Ampak ta glas ga je privlačeval kot globina. Hotel je povedati, da pozna tega Kuliera kot zvestega podložnika, hotel je vprašati, kaj je zagrešil in kam ga peljejo, toda dolgin ga ni pustil govoriti.
«Pojdi svojo pot, ti pravim!# je Turčin zvišal glas.
«Ne, ne boš! Kam peljete tega človeka?#
«E, če že hočeš vedeti, peljem tega psa obesiti kakor vse druge pse.#
»Kaj? Zakaj? Ni mogoče, da bi obešali nedolžne ljudi.
Visoki Turek je zavi! k stari murvi kraj

Cologna pa za njim. Sedaj so vsi vpili* in ma^J/jii
<7
poklical bom kajmakama.#
Sedaj je vpir tudi Cologna; še opazil ni, da se vse huje
razvnema.
V množici je zahrumelo. Z dveh minaretov, z enega v bližini in z drugega v daljavi, so se hodže učili molitev. Glasovi so se križali, zategovali in valovali. Okrog te skupine so se začeli zbirati ljudje.
»He, ker si se prltepel, da ga braniš, ga bom obesil na tisto murvo tamle, poglej!# je vpil Turčin.
»Ne boš! Ne smeš! Poklical bom stražnike, grem po kaj-rnakama. Kdo pa si ti?» Je ostro in presekano kričal starec.
«Jaz sem tisti, ki se te ne boji; zgini mi spred oči, dokler imaš celo kožo!#
Iz tolpe so odjeknile psovke in vzkliki. Nabiralo se je več in več čaršijcev. Dolgin je v prepiru po vsaki besedi potuhnjeno iskal njihovega pogleda, da vidi, če mu potrjujejo. Gledali so ga nepremično, toda z očitnim zadovoljstvom.
Tudi Cologna je neprenehoma vpil, toda nihče s poslušati, niti mu niso pustili, da pove do konce- ojflj «Lopovščina, nesramnost, razbolntštvo! Vi obraz pljujete. Razbojniki! Poturice!# je vre zdravnik.
»Molči, sicer boš še ti visel zraven tegale!#	jrfj’
«Kdo? Jaz? še dotakniti se me ne smeš, P° 5pjLfi sobna!# Vsi sklepi na Cologni so popustili in J gtef1 opletal z rokami. On in dolgin sta sedaj središč y j Fojmčan je pozabljen, stoji ob strani.	0 \f
Dolgin srepo pogleda in izzivalno zavpije svo.
«Ali je opsoval vero in svetnika? Ste sliSali'> Pritrdili so mu.
«Pn priči ga obesite!#	Cj
Okrog Cologne je nastala gneča.	.atg y
»Kdo vero? Kdo svetnike? Bolje poznam *810gli> pankrt bosenski. Jaz sem... jaz sem...# je vpil C0 otepal, penast in ves diviji.	1
♦Obesite neverniškega psa.#
Med ravsorn in trganjem so odmevale samo lognine besede kakor daveče se hropenje:
»Turčin sem... boljši Turčin kakor ti.» ,„11 WčJ"t Sedaj so se vmešali čaršijski ljudje in ot tr. r
pred tolpo. Trije od njih so pričali, da je glasno ^in trikrat zapovrstjo izjavil, da sprej^m^^n^
svojo in je kot tak postal nedotakljiv, domov, skrbno in slavnostno kot nevesto.	o
skrajni čas, kajti starec je bil zmeden, drhel Je lesu in jecljal brez zveze in smisla.
Osupli in razočarani ljudje ki so bili čana in mu bili tožitelji, sodniki in rablji. ® ,c0. še njega, naj gre, kakor ve in zna v svojo Foju
(NadaU^0^
VflV5
jjREUNISI VO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni preda] 559 — POUHIJŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico Ml, Tel. 33.92 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. »t. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur-	»g,
letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poitnl tekoči račun: Založnlitvo 'tržaškega tiska Trst 11-8374 — Za FLRJ: ADlT. j i)f Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-376 •** OGI^ASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravnl 160, osmrtnice 110 lir. ss Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi sa naročajo
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO- — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
;