ASM K
URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE © HRASTNIK © LJUBLJANA-BEŽIGRAD © CENTER © MOSTE-POLJE © SISKA @ VIC-RUBNIK © ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA

Ljubljana, 31. oktobra i968
LETO XV., ŠT. 25
MESTNI SVET
Sm?rn'ce za delo mestnega sveta in njegovih organov
»1
Sedanji politični položaj zahteva i>olj kot kdajkoli dos,ej, oa se /se iružbcno-poli lične skupnosti s <.o-iimi predstavniškimi cigani in tiruž-beno-politične argadizaeije na vseli ravneh, delovne in druge oiganizoci-ie ter občani z največjo zavzetostjo maksimalno angažirajo za hitrejše 'n učinkovitejše reševan.e zaupanih jim dolžnosti in nalog.
Izhajajoč iz tega dejstva in hkrati upoštevajoč smernice predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ z dne
9.	junija 1968 o najvažnejših naldgah ZK pri razvijanju sistema družbenoekonomskih In političnih odnosov ter akcijski program Zveze komunistov v Ljubljani se tudi mestni svet Ljubljana z vsemi svojimi org--.nl Pridržuje in vključuje v splošna prizadevanja za nadaljnje razvijanje in hitrejše uresničevanje smotrov gospodarske in družbene reforme.
Na podlagi svojih pristojnosti, Pravic in dolžnosti, izhajajoč i/. ustave, zakonov, mestnega statuta in drugih zakonitih predpisov ter v Prizadevanju za izpolnitev zastavljenih širših ciljev družbeno-ekonotn-skega razvoja Ljubljane jt mestni svet na 17. redni seji dne 2. oktobra t968 sprejel naslednje
SMERNICE
delo mestnega sveta in njegovih organov
1.	V sistemu komunalne samouprave v Ljubljani ima poleg petih vbčin kot družbeno-poliličnih skupnosti posebno mesto in vlogo mestni kot samoupravni organ mesta. Poseben poudarek je ta vlog-, dobila v,obdobju zadnjih treh let po odpravi okraja, ko je mestni svet kot se-®Wni del komunalne samouprave povzel vrsto zadev, ki so skupnega Pnroena za mesto. Doseženi rezultati strjujejo opravičenost takšnega az.voja in pravilnost poti vsestranskega medsebojnega sodelovanja ki se izraža v potrebi skladba In učinkovitega urejanja skup-J“h mestnih zadev in vzpoeedno s j*n v obstoju, razvoju in delovanju a,e8tnega sveta.
Hitrejši razvoj Ljubljane kot nacionalnega, političnega, kulturnega P gospodarskega središča SR Slove-skupna skrb občin in mesta.
k ie
bomo tudi v prihodnje težili skladnejšemu in učinkovitejše-Urejanju skupnih mestnih zadev r* sl dosledno prizadevali še v na-krepiti in poglabljati medseboj-sodelovanje. Posebna pozornost v teh prizadevanjih gre javnosti
dela in krepitvi gospodarskih stikov z občani, kar bo vsekakor trdnejši temelj nadaljnjega razvoja socialistične demokracije, pravilnosti v odločanju in dvigu ugleda mestnega sveta.
2.	Gospodarstvo mesta Ljubljane se ;e v minulih dveh letih razvijalo p 'd vplivom reformnih ukrepov. Predvrem je za to obdobje značilen umirnejši tempo rasti proizvodnje Neobhodni so dodatni ukrepi in taka Investicijska politika, ki bo poživila tisto proizvodnjo, ki bo tud: v perspektivi dajala optimalne rezultate
V	obdobju reforme so se zaostrili pogoji gospodarjenja in povečala se je razlika v ekonomskem položaju posameznih delovnih organizacij. Nekatera podjetja z nizko preduktiv-nostjo dela so se znašla v težkem finančnem položaju. Vse to zahteva, da nujno pristopimo k temeljitemu
-analiziranju poslovanja teh delovnih organizacij z namenom, da ugotovimo realnost pogojev za njihov nadaljnji obstoj in razvoj, oziroma možnosti za preusmeritev njihove proizvodnje.
V	tem položaju so se zmanjšale tudi možnosti za odpiranje novih delovnih mest. Mestni svet je že ob priliki razprave o analizi zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1967 med ostalim ugotovil tudi to dejstvo In zato sklenil, da se v sporazumu s skupščinami občin Ljubljane ustanovi združeni sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij, v katerega bi se stekal del sredstev občinskih skupnih rezerv gospodarskih organizacij. To možnost je potrebno podrobneje proučiti. S sredstvi tega sklada bi lahko učinkovito vplivali na modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih kapacitet, na oživljanje ter stabilizacijo obstoječih obratov in podjetij ter tako ustvarjali večje možnosti za potrebno prekvalifikacijo nekaterih delavcev ln novo zaposlovanje nezaposlenih. Zato je nujno, da v sodelovanju s skupščinami občin Ljubljane pristopimo k realizaciji tega sklepa.
Razen tega je takoj proučiti tudi druge gospodarske instrumente, s katerimi se da učinkovito stimulirati investicije, Id dajejo nova delovna mesta. Predvsem pa moramo naročiti analizo, ki bo pokazala v katerih dejavnostih je potrebno in možno hitro in poceni odpirati nova delovna mesta. Pri tem kaže največjo pozornost posvetiti trgovini, ki je lani in letos zaposlila večino novih' delavcev, industriji, obrti, ki Je deficitarna ln gostinsko-turistični dejavnosti, Id ima še velike možnosti
razvoja, posebno v povezavi z ustrezno trgovino in industrijo.
Pri nadaljnjem gospodarskem in urbanističnem razvoju mesta je posvetiti posebno skrb temeljnim nosilcem gospodarskega razvoja in prek analitičnih, programskih in prognostičnih spoznanj- usmerjati njihovo nadaljnjo rast. Programi razvoja posameznih panog morajo vključevati tudi potrebe tistih mestnih zemljiških površin in njihovega komunalnega opremljanja, ki so namenjene v proizvodne potrebe. Pri programiranju velja poudariti vlogo najmočnejših gospodarskih panog — trgovine, gradbeništva, industrije, prometa pa tudi obrti, gostinstva in turizma. Glede na poseben pomen trgovine je treba pospešiti delo na izdelavi programa razvoja trgovine v Ljubljani.
Ljubljana nima organizacije, ki bi integrirala interese celotnega gospodarstva, ki bi vzpodbujala s svojo koordinacijsko in usmerjevalno vlogo k uspešnejši gospodarski aktivnosti. Očftna je potreba po taki organizaciji. Zato moramo takej pristopiti k proučitvi, ali kaže za Ljubljano ali ljubljanski gospodarski bazen ustanoviti gospodarsko zbornico ali pa morda druge oblike asoc"acij zainteresiranih organizacij (npr. poslovna združenja).
V	strukturi gospodarstva opažamo še premajhen delež terciarnih dejavnosti zlasti v storitveni obrti. To vprašanje je mestni svet že obravnaval in sprejel ustrezne smernice. Treba pa bo stalno nadzorovati njihovo dosledno izvajanje.
3.	Za smotrno vključevanje gospodarskih zmogljivosti v komunal-no-tehnlčni organizem mesta ostaja Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane tudi v bodoče osnovni usmerjevalni dokument, koordinator in Integra tor najrazličnejših investicijskih pobud. Vendar pa izvajanje tega plana ne more biti le v poglabljanju lastnih načel, v njegovi nadaljnji obdelavi ln konkretizaciji ter ■ tem v operativno grafični in normativni usposobitvi * podrobnejšo obdelavo njegovih osnovnih dokumentov, pač pa mora sloneti predvsem na naslednjih ključnih sistemskih postavkah: na zemljiški politiki, problematiki urbanske ekonomike, lokacijski politiki, politiki zavarovanja družbenih koristi ln zavarovanja koristi občanov ter na problematiki strokovnih in upravnih služb na področju urbanistične regulative.
V	času preverjanja tako zastavljenih načel bomo pri izvajanju generalnega plana tudi v bftdočc težili
za koordiniranim ln vzporednim sodelovanjem temeljnih nosilcev ur-banskega razvoja po časovno, tehnično prostorsko in ekonomsko opredeljenih etapah, katere naj postanejo sestavni del urbanističnega programa in načrta mesta. Glede na velike potrebe in omejene materialne možnosti je treba dokončno prenehati z dosedanjo prakso številnih gradbišč v Ljubljani — tako na področju komunalno stanovanjske izgradnje, izgradnje in rekonstrukcijo mestnega središča in centralnih površin, kot tudi zazidave industrijskih predelov. Interes investitorjev za etapno izgradnjo je treba vzpodbujati z ekonomskimi ugclnosmi, investitorje, ki žele graditi izven etape, pa obremeniti z vsemi stroški komunalnega urejanja in opremljanja zemljišč.
Zaradi nenormalnih odnosov na področju zemljiške politike jc zemljiška lastnina oz. užlvalna pravica na nacionaliziranih gradbenih zemljiščih še vedno eden od najpomembnejših faktorjev in večkrat dejanski regulator urbanizacije mest. Angažiranje gradbenih zemljišč naj se v bodoče izvaja^ smotrno po sprejetih etapah in na osnovi programov ko-munalno-stanovanjske izgradnje, izgradnje centralnih mestnih površin itd. v okviru enotne organizacije za urejanje mestnega zemljišča, ki bo zasledovala politiko določenih koncentracij izgradnje. Ob taki kom- \ pleksni pripravi zemljišč bi že v fazi priprave izgradnje lahko računali na aktivno sodelovanje bank.
Uspešno izvajanje generalnega plana je odvisno tudi od ustrezne lokacijske politike. Zato bodo naši napori usmerjeni tudi v čim prejšnjo pripravo temeljnih normativnih aktov, ki bodo zadovoljivo urejali urbanistično dejavnost v. Ljubljani (vsebino urbanistične dokumentacije, izdelavo ln način sprejemanja, lokacijo, urbanistično službo in urbanistično inšpekcijo).
Kljub temu, da sedanja zakonodaja na področju urbanizma zagotavlja demokratičen postopek pri sprejemanju in realizaciji urbanističnih dokumentov, še vedno lahko zasledimo nekatere deformacije pri izvajanju. Vzrok tega ni le neurejena zemljiška politika, trenutna upravna praksa in podobno, temveč tudi nenehni konflikt posameznih kratkoročnih teženj z dolgoročnimi interesi splošnega družbenega pomena pri izkoriščanju razpoložljivega funkcionalnega prostora. Zato bomo povsod tam, kjer urbanistični načrt to dovoljuje, težili za hitrim in or-
108
ganiziranim lokacijskim postopkom, kjer pa to ni možno, pa za najbolj rigoroznim zavarovanjem interesov splošnega družbenega pomena. Nekatere od teh problemov že rešujemo na podlagi nedavno sprejetih smernic mestnega sveta o preventivnih in represivnih ukrepih za preprečevanje nedovoljenih gradenj.
Za nadaljnji razvoj mesta je prav tako kot urbanizacija sama pomemben faktor napredka tudi razvoj regionalne in mestne infrastrukture. Odmaknjenost posameznih realizacij nas ne sme odvrniti od snovanj, saj je pravočasna priprava projektne dokumentacije (avtocestni sistem, ljubljansko prometno središče itd.) najzanesljivešje sredstvo za njihovo postopno ostvaritev! V ožjem smislu pa hiter gospodarski in družbeni razvoj Ljubljane zahteva vedno večja investicijska vlaganja, ki naj zagotovijo neovirano funkcioniranje mestnega organizma. Časovno in materialno opredeljen odraz teh potreb je realizacija že sprejetih komunalnih investicij mestnega pomena.
4.	V življenju mesta je dobro urejena komunalna dejavnost eden osnovnih pogojev za opravljanje funkcij mesta. Zato je mestni svet v minulem obdobju posvečal razvoju komunalnih dejavnosti še v osebno pozornost. V obdobju izvajanja gospodarske in družbene reforme so na tem področju doseženi v Ljubljani pomembni uspehi. Ureditev ustrezne materialne osnove in razvoj samoupravljanja v tej družbeni dejavnosti sta bila podlaga za postopno uvajanje ekonomskih odnosov. K temu je prispevala izredna aktivnost pri sprejemanju zvezne, republiške in lokalne zakonodaje, ki je podlaga ureditve sistemskih vprašanj financiranja in določitvi statusa komunalnih organizacij oziroma komunalnih dejavnosti za organizacije in dejavnosti posebnega družbenega pomena. Taka opredelitev komunalne dejavnosti je bistvena novost (v našem pravnem sistemu), ki omogoča kvalitetne premike ob posebnih pravicah in dolžnostih občin, oziroma mesta do razvoja teh dejavnosti. Dosledno izvajajoč predpise s tega področja, je mestni svet zagotovil zaščito neposrednih potrošnikov komunalnih storitev in komtmalnih delovnih organizacij, hkrati pa tudi Interesov mesta kot celote. V tej dejavnosti je v precejšnjem obsegu uspel zagotoviti tudi ustrezno javnost dela
Osnovna načela politike qo komunalnih delovnih organizacij je mestni svet začrtal s smernicami za poslovanje in razvoj teh organizacij, ki imajo v posamičnih poglavij trajnejšo vrednost. Zato so te smernice za komunalne delovne organizacije temeljno vodilo poslovanja. Mestni svet bo tudu v prihodnje spremljal izvajanje sklepov, izvirajočih iz smernic, in s tem bo prispeval 1; uresničevanju načel komunalne politike Posebno skrb pa bo zaiadi oblikovanja stalnejše politike pri komunalnem urejanju mesta, njegovega lepšega izgleda, kvalitetnejših komunalnih storitev ter pospeševanja turizma posvetil programiranju komunalnih dejavnosti (letnim, srednjeročnim in dolgoročnim programom investicij ter programom investicijskega vzdrževanja, določitvam etap stanovanjsko-komunalne graditve, urejanju stavbnih zemljišč <er kolektivnih komunalnih storitev) in politiki cer komunalnih storitev ob nadaljnjem uveljavljanju ekonomskih odnosov ter postopnem odpravljanju diferenciranih tarif Nepo-
sredna prizadevanja pa bodo usmerjena na štiri pereče probleme: ureditev centralnega pokopališča »Žale«, ljubljanskih tržnic, vodnega gospodarstva in izkoriščanja gramoznic.
Hiter razvoj motorizacije in mestnega prometa zahtevata ustrezne ukrepe strokovnih in družbenih organov, kamor bo še naprej usmerjena dejavnost mestnega sveta.
5. Doslednejše uveljavljanje politike, začrtane s stanovanjsko reformo in hitrejše razvijanje ter uresničevanje načel, ki jih vsebuje resolucija o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva, so osnovne naloge mestnega sveto na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani.
V sistemu izvajanja stanovanjske reforme, ki ga je mestni svet na podlagi smernic resolucije in zvezne zakonodaje uveljavil v Ljubljani do leta 1970, se pojavljajo določene neskladnosti. Te se manifestirajo zlasti v naraščanju gradbenih cen stanovanj in veljavnem sistemu očke-vanja, sprejetem ob revalorizaciji stanovanjskega fonda že v letu 1965. Posledica tega neskladja je vse večja razlika med dejanskimi gradbenimi cenami novih stanovanj, kar ptivzro-ča dokaj togi točkovalni sistem. Leta 1970 poteče prva etapa izvajanja stanovanjske reforme. Zato bo nujno ponovno oceniti doseženo stopnjo družbeno-ekonomskih odnosov in gospodarskega razvoja ter v danih okvirih ustvariti ugodnejše pogoje za enakomernejši in hitrejši razvoj stanovanjskega gospodarstva.
Med kompleksom vprašanj, ki zahtevajo rešitev, je nedvomne tudi potreba graditve stanovanj za določeno kategorijo občanov, katerim materialni položaj ne dopušča, da bi se s svojimi sredstvi vključili v sedanje oblike in načine pridobitve stanovanja. Zato je potrebno izdelati koncept izgradnje družbenih najemniških stanovanj in usmerjati namenska sredstva za izgradnjo teh stanovanj na komunalno že opremljena gradbena zemljišča.
Na področju razvijanja samoupravnih odnosov v sistemu stanovanjskega gospodarstva so se po uveljavljanju stanovanjske reforme in ustanovitvi stanovanjskih podjetij pojavile nekatere nejasnosti in težave. Te se izražajo zlasti v odnosih med stanovanjskimi podjetji in hišnimi sveti, ki nimajo več statusa pravne osebe. Mestni svet bo zato še v naprej deloval v smeri vzpodbujanja samoupravnih odnosov na tem področju in si prizadeval s svojimi ukrepi odklanjati vse težave in slabosti, ki zavirajo nadaljnji razvoj.
V minulem letu se je mestni svet uspešno vključil v reševanje stanovanjske problematike borcev, katerim družba posveča posebno skrb. Se nadalje si bomo' prizadevali za čim hitrejšo in uspešno kompleksno razrešitev tega problema.
6. Ljubljana ima kot zgodovinsko, kulturno in gospodarsko središče SR Slovenije posebno'vlogo v turističnem razvoju Slovenije in Jugoslavije. Spričo svojega geografskega položaja je izredno pomembno središče tranzitnega turizma. Zato se turizem tudi v Ljubljani vše bolj uveljavlja kot pomembna gospodarska, panoga kar nazorno dokazrrie vedno večje število domačih in tujih turistov. Pomemben prispevek za nagli turistični razvoj Ljubljane predstavljajo vsekakor tudi številne prireditve mednarodnega pomena ki bodo tudi v 'prihodnjih letih poživljale turistično dejavnost mesta. Mestni svet*bo tudi v prihodnje po-
klanjal posebno skrb turizmu in vsestransko aktivno sodeloval v naporih za hitrejši turistični razvoj mesto.
Temelja organizirane turistične dejavnosti morata biti srednjeročni in dolgoročni program razvoja turizma Ljubljane. Oba programa morata vsebovati perspektive skladnega razvoja vseh dejavnosti, pomembnih za razvoj turizma (gostinstvo, trgovina, komunalna dejavnost, kulturne, športne, sejemske in druge prireditve, promet itd.). V sodelovanju z z ljubljansko turistično zvezo si bomo prizadevali zagotoviti pravočasno izdelavo teh programov in ustreznih propagandnih materialov za prihodnjo turistično sezonp.
Prezentaciji stare Emone, ki je bila obogatena z ureditvijo Jakopičevega vrta, in letos odkritih rimskih izkopanin na emonskem forumu je treba čimprej pridružiti restavrirani Ljubljanski grad. Prizadevati si moramo, da bi akcija za restavracijo tega — za Ljubljano posebno turistično pomembnega objekta, ki se je začela z urejanjem ceste na grad — ne zamrlo.
7.	Ljubljana je nacionalno, politično, kulturno in znanstveno središče Slovenije. Zato si morama na področju kulture še nadalje prizadevati za čim višjo kvalitetno raven kulturnih institucij v mestu.
Dejavnost ljubljanskih profesionalnih kulturnih ustanov je bila v minulem obdobju pestra in večinoma na visoki umetniški ravni. Število obiskovalcev pa ni bilo vedno adekvatno visokim umetniškim storitvam. Zato je treba z ustreznim sistemom financiranja spodbuditi kulturne institucije k še večjim prizadevanjem za povečanje števila obiskovalcev.
Kulturne hiše so nedvomno zainteresirane za trajno povezovanje s proizvodnimi organizacijami. Nekatere so v tej smeri že lansko leto napravile prve korake. Čeprav začetni stiki niso bili posebno vzpodbudni pa so bili kasneje vendarle doseženi rezultati, ki upravičujejo naša nadaljnja prizadevanja.
Vzgoji mladine so naše kulturne Institucije že do sedaj posvečale veliko skrb. Ta prizadevanja pa moramo še stopnjevati z nadaljnjim dvigom kvalitetne ravni kulturnih prireditev za mladino, s pestrejšo izbiro programa in ne nazadnje z intenzivnejšo propagando. Tu pričakujemo znatno angažiranje mestne zveze kulturno-prosvetnih organizacij.
V želji, da bi se z najkvalitetnejšimi dosežki ljubljanskih kulturnih hiš seznaniti tudi meščani naših pobratenih mest in obratno, je mestni svet prevzel iniciativo za vrsto pomembnih in uspelih kulturnih srečanj med našimi kulturniki in kulturniki pobratenih mest. Naše kulturne institucije naj zastavljeno delo nadaljujejo ter v Svojih rednih programih predvidijo ustrezna izmenjalna srečanja.
Ze tradicionalne nagrade mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture so postale pomemben činitclj — vzpodbudnik našim kultufnim delavcem v nj.hovem ustvarjalnem delu. Zato je treba tudi v prihodnje z nadaljnjim izostrova-njem kriterijev in s kar najskrbnejšo izbiro nagrajencev dvigati v.ednost in pomen te ustanove.
Doseči je treba združitev prizadevanj vseh kulturnih institucij in vseh družbenih silnic za postavitev enovitega koncepta razvoja kulturnega življenja v mestu. Profesionalne kulturne Institucije v Ljubljani naj bodo tudi v bodoče snovalec In
nosilec razvoja kulturnega življenja v mestu.
Za nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti v Ljubljani je zelo pomembno vprašanje financiranja. Zato moramo v celoti proučiti dosedanji sistem in problem financiranja kulturnih ustanov in ga izboljšati. Stremeti pa moramo tudi k najracionalnejši uporabi družbenih sredstev znotraj kulturne sfere.
8. Mesto si bo še nadalje prizadevalo vzpodbujati krepitev telesne sposobnosti občanov v smislu žo uveljavljenega načela, da je množična telesna vzgoja skrb občin, skrb mesta pa vrhunski šport.
V prizadevanjih za nadaljnjo rast množične telesne kulture so visoki športni dosežki nedvomno zelo pomemben činitclj. Z ustreznim uagra-jevanjem doseženih uspehov, v skladu s sprejetim pravilnikom, moramo še nadalje vzpodbujati športne kolektive za dosego čim boljših rezultatov. Pri tem no gre zanemariti tistih profesionalnih športnih kolektivov, ki s svojo visoko kvaliteto in atraktivnostjo prispevajo ne samo k večji množičnosti, temveč tudi k razvedrilu številnih občanov.
Kvalitetne športne prireditve so prav tako pomemben faktor razvoja kvalitete in množičnosti v posameznih športnih panogah, obenem pa so tudi v turističnem pogledu močan in upoštevanja vreden činitclj. Zato je treba posvetiti kar največjo pozornost izboru tistih športnih prireditev, ki jih materialno podpiramo iz sredstev mestnega finančnega načrta.
Izredno pomembna športno-poli-tična manifestacija, ki je doživela v letošnjem letu še posebno močan odziv ne samo med občani Ljubljane, temveč tudi okolice, je »Tek po poteh partizanske Ljubljane«. To tradicionalno športno in politično manifestacijo bomo še nadalje razvijali in krepili, traso te poti pa zavarovati z ustreznim predpisom.
Športna hala Tivoli je edinstven in izredno pomemben športni objekt v Ljubljani, ki je v kratkem obdobju svojega obstoja in delovanja, upravičil naša pričakovanja. Pri upravljanju in obratovanju pa se je pojavilo mnogo problemov, ki zadevajo neposredno športne kolektive ir- druge uporabnike teh prostorov in raprav. Prizadevali si bomo reševati nastale probleme, hkrati pa bomo podpirali nadaljnji razvoj rekreacijskega športnega centra Ljubljane na tem kompleksu, zlasti z graditvijo takih objektov oziroma naprav, ki bodo ob množični uporabi zagotovili rentabilno poslovanje.
Pri organizaciji raznih medobčinskih športnih in šolskih tekmovanj ter pri sestavi reprezentanc sc j° pokazalo, da v Ljubljani za to področje manjka koordinator med občinskimi zvezami za telesno kulturo. Težnja občinskih zvez za telesno kulturo za formiranje takega organa je umestna in jo zato podpiramo.
Kljub nekaterim potnembnlaa športnim objektom primanji uje * Ljubljani mnogo prepotrebnih objektov športnega pa tudi rekreacij' skega pomena. Posebno občutno J pomanjkanje bazenov, ker je v ki v naravnih kopališčih na Savi m Sori močno onesnažena z industrij' skimi odplakami. Zato je treba P°' svetiti izgradnji kopališč letnih v ^ zimskega) — kakor tudi šolskih bp' zenov — posebno skrb ter zagotovi ^ potrebna sredstva zn njihovo oostoP' no izgradnjo.
9 Temelina izobraževalna sito F n ost v Ljubljani je prevzela odPb vornost za dejavnost na pod roč)
Vzgoje In izobraževanja ter otroškega Varstva. Ne glede na to pa je potrebno, da mestni svet in občinske Skupščine še nadalje intenzivno spremljajo to dejavnost. Pri tem moramo posvetiti posebno pozornost proučevanju programov investicijske graditve šolskih objektov in naprav ter otroških varstvenih ustanov. Potrebe za investicijskimi vlaganji v Šolske objekte in otroške varstvene Ustanove so znatno večje cd dejanskih zmogljivosti. Zato bosta morala temeljna izobraževalna skupnost in mostni svet ob tesnem sodelovanju Občinskih' skupščin prevzeti aktivno Vlogo pri angažiranju vseh dejavnikov zlasti za mobilizacijo nujnih sredstev za realizacijo sprejetih pio-gramov.
Se posebna skrb pa gre prizadevanjem za nadaljnji razvoj samouprave na področju vzgoje .n izobraževanja ter otroškega varstva. Težiti je treba k najbolj pravilnemu Usmerjanju in najracionalnejši uporabi sredstev, ki jih družbena skjp-Uost, spričo posebnega pomena in Vloge, namenja tej družbeni d-usv-Uostl. V tem smislu je nujno krepiti in razvijati oblike neposredne demokracije tudi na področju te samoupravne skupnosti ter v čimveč;cm obsegu upoštevati stališča, mnenja in Predloge, ki jih izražajo ah >b:uni sami neposredno ali pa prek svojih Predstavnikov. Takšne oblike de.ib bi morale biti vodilo vsem samoupravnim skupnostim. Mostni svet no intenzivno spremljal dejavnost in razvoj ter se bo zato aktivno vključil v prizadevanja temeljne izobraževalne skupnosti pa tudi dru"ih samoupravnih skupnosti.
10.	Na področju zdravstvene službe so v zadnjem času izvršeni bistveni premiki s težnjo zagotoviti Večjo kvaliteto zdravstvenega varstva občanov. Izvršena' je r. >r„-mi-zacija mreže zdravstvenih domov in °bratnih ambulant ter lekarn na območju občin Ljubljane in Grosuplje Ustanovljena sta skupen zdravstveni Uom in enotna centralna lekarna Ljubljana, ki skrbita za zdravstveno ^aščito prek 200.000 zavarovancev. ~aradi obsežnosti in razdrobljenosti dosedanje organizacije zdravstvenih Vstanov reorganizacija zdravstvene službe v Ljtibljani še ni povsem izvršena. S postopnimi posegi ob nak-uadnem vključevanju še nekaterih "Utbulant v sestav zdravstvenega torna, se organizacija zdravstvene službe še naprej dopolnjuje in obsuje.
Da bi organizacijske spremembe v zdravstveni službi dosegle zaželeni I l^rnon, bomo* še nadalje intenzivno Premijah potek reorganizacije zdr <v-tvene službe. Od najpomembnejših Slog mestnega sveta v prihodnjem Udobju je temeljito anali/,iranje z ^organizacijo dosežene stopnje nravstvenega varstva občanov in krepapje za polno realizacijo vseh °zuitatov reorganizacije. Tako bomo postransko podprli napore za izbolj-^v° kvalitetne zdravstvene službe.
krati bomo spremljali prizadeva-L'n za obnovo in modernizacijo le-urniških prostorov in opreme.
Zah11' °bratribne priprave Ljubijane ^ntevajo stalno prizadevanje in po-jPositev ukrepov za izvajanje nalog, j. Izhajajo lz načela vsesplošnega J laškega odpora. Zato bomo ukre-
pali
f. da sc vse naloge In dolžnosti Učrtujejo skladno s situacijo In da ^ z njimi, v mejah svojih pristoj-seznanjeni vsi zainteresirani ,Ranl, delovne in druge organiza-)e ter občani.
Posebno si bomo prizadevali izpopolniti službe civilne zaščite do takšne stopnje, da bo prebivalstvu Ljubljane ob morebitnih naravnih in drugih hujših nesrečah nudena takojšnja pomoč in da bodo žrtve ter materialne škode čim manjše. Zato je treba stremeti za tehnične opremljenostjo služb civilne zaščite '.n za dokončno izoblikovanje ter .zurjenje enot civilne zaščite. Pri izdelavi zazidalnih načrtov je treba upoštevati ukrepe in rešitve obrambnega značaja. Pri projektiranju posameznih objektov pa je treba dosledno upoštevati zahteve civilne zaščite (potresna in požarna varnost, varnost pred napadi iz zraka itd ).
Obrambni vzgoji prebivastva bomo posvetili večjo pozornost Predavanja s tako problematiko -burno organizirali za najširše množice našega prebivalstva in še posebej skrbeli za vzgojo tistih občanov, ki imajo v primeru naravnih ii- črugih nesreč posebne naloge in zaJclžitve. V izvršitev teh nalog pa ;e nujno vključiti takšne ljudi, ki zme di svojega dosedanjega dela in aktivnega udejstvovanja v družbenem življenju uživajo polno priznanje in ugled pri občanih Ljubljane.
Posebna skrb mesta gre oboroženemu delu civilne obrambe, ki ima nalogo neposredno zavarovati območje mesta in ki bo ob morebitnem napadu lahko nudil oborožen odpor agresorju. Mestni svet si bo prizadeval, da sc tudi materializacija vojnih priprav sistemsko čimprej reši. V tem smislu bo pristojnim organom SR Slovenije posredoval ustrezne predloge.
12.	Z združevanjem posamičnih upravnih služb skupščin občin in ustanavljanjem upravnih erganov pri mestnem svetu v minu.ih treh letih je organizacija uprave mesta Ljubljane postopoma dobivala dosedanjo obliko. Spričo teh pogojev trenutno mestna uprava organizacijsko še ni dodelana, kar nalaga (neodvisno od vprašanja komun dnega sistema v Ljubljani) mestnem svetu v prihodnjem obdobju nekatere ukrepe:
Vzpostaviti je treba em.viio organizacijsko strukturo mestne uprave in hkrati zagotavljati tesnejšo organizacijsko in vsebinsko povezavo mestnih upravnih in stroitovnih služb. Hkrati s tem je potrebno stalno izboljševati kadrovsko strukturo teh organov. S tem bodo ustvarjeni pogoji za nadaljnjo krepitev dgo-vornosti teh služb tako do občanov kakor do predstavniških teles in drugih organov mesta in občin
Postopno je potrebno racionalizirati poslovanje upravnih in strokovnih služb mestnega sveta z uvajanjem modernejših oblik In metod dela. Zlasti glede pristopa k n eha-nografskl obdelavi podatkov ter organizacije nekaterih skupnih služb. To bo zagotovilo večjb kvaliteto dela in učinkovitost poslovanja mestne uprave.
Kreiranje davčne politike j tudi v Ljubljani temeljna pristojnost občinskih skupščin. Pri tem naj mestni svet ob polnem sodelovanju občinskih skupščin prevzame vlogo usklajevalca za zagotavljanje enotnejše davčne politike. Organizacijo iavčne službe v Ljubljani kot izvajalca davčne politike je potrebno zastaviti kot združeno strokovno službo skupščin ljubljanskih občin. V tej smeri je nujno izvršiti potrebne priprave, da se služba oblikuje na modernih principih z uporabo mehanografijo in uvedbo racionalizacije v poslovanje. Priprave za ustanovitev te služ-
be pa ne smejo v ničemer hromiti trenutno delo davčnih organov skupščin občin, ki do nadaljnjega zagotavljajo njihovo normalno in kvalitetno poslovanje.
13.	Finančna politika mesta za leto 1968 temelji na smernicah za financiranje zadev, ki so skupnega pomena za mesto in medobčinskih zadev, ki jih je mestni svet sprejel že pred proračunsko razpravo ob koncu leta 1967. Te smernice predstavljajo temelj finančnega načrta mesta in orientacijo pri ukrepih za njegovo izvrševanje. Dosedanja realizacija finančnega načrta nedvomno potrjuje njihovo utemeljenost in vrednost. Mestni svet bo zato, upoštevajoč pri tem letošnje izkušnje, že neposredno v naslednjem obdobju, s podobnimi smernicami začrtal finančno politiko mesta tudi za prihodnje leto 1969
Kot osnovno je treba obdržati polno mero realnosti pri predvidevanju globalnega obsega proračunske potrošnje. Razprava o notranjii porazdelitvi sredstev na posamezna področja porabe pa mora biU primarna faza v oblikovanju izhodišč financiranja.
Načelo javnosti in objaktivnosti mora bili še bolj kot doslej prisotno v celotnem procesu oblikovanja programa financiranja v letu 1969 in njegove realizacije. Zato mcra.o vse odločitve odbora za finančna vprašanja in predlogi mestnega sveta glede vrednostnega izraza posameznih nalog in zadev, vsebovanih v osnutku in predlogu finančnega načrta mesta, spričo stopnje pomembnosti dobiti oceno javnih razprav na zborih volivcev in družbenih organov. Le tako bo končna odločitev mestnega sveta ob sprejemanju finančnega načrta za naslednje proračunsko leto dovolj pravična in avtoritativna.
V	zadnjih letih je opaziti občutne premike v načinu financiranja za-dev, ki so skupnega pomena za mesto. Vse bolj se uveljavlja sistem financiranja opravljenih programskih nalog na račun sistema doti-ranja. Mestni svet si bo tudi v prihodnje prizadeval razvijati načelo finančnega pokrivanja programov delu uporabnikov skupnih mestnih sredstev in samo v njihovem obsegu izvršenih, oz. opravljenih nalog Na ta način opuščamo prejšnje proračunsko financiranje in prehajamo na nov, pravičnejši način.
14.	Naloge, ki jih nakazujejo smernice, so po vsebini in obsegu zelo zahtevne. Zato jih lahko izpolnimo samo z zadostnimi in strokovno usposobljenimi kadri.
Na podlagi nalog, ki jih je mestni svet že določil, bomo izdelali dolgoročni program za bolj sisteVnsko reševanje kadrovskih problemov V Ljubljani je občutiti pomanjkanje zadostnega števila ustreznih kadrov. Zato bo pravilna usmeritev 'n razvrstitev obstoječega kadra ena od najpomembnejših nalog kadrovske službe.
V	okviru dolgoročnega programa bomo v sodelovanju z zainteresiranimi organi in institucijami izdelali načrt za čimprejšnje poenotenje štipendijske politike v Ljubljani. Z enotno štipendijsko politiko si bo mestni svet prizadeval zagotoviti enotnejša merila za podelitev štipendij, objektivni izbor štipendistov, smotrnejšo uporabo sredstev in vso večje povezovanje štipendijske politike v Ljubljani z dolgoročnimi kadrovskimi potrebami.
V pristojnosti mestnega sveta je tudi imenovanje delavcev na orecejš-nje število delovnih mest v upravnih in drugih organih ter strokovnih službah mesta. Vendar s statutom mesta in drugimi predpisi za večino teh delovnih mest ni predvidena reelekcija vodilnega kadra, ki ta mesta zaseda. Z namenom, da se poveča odgovornost teh kadrov in da sc ti kadri stimulirajo za kvalitetno delo in nenehno usposabljajo, b.- mestni svet v naslednjem obdobju proučil to vprašanje in na podlagi ugotovitev glede na potrebo preverjanja sposobnosti vodilnega kadra za posamična delovna mesta določil s predpisom reelekcijo.
Mestni svet in njegovi družbeni ter strokovni organi si bodo dosledno .prizadevali, da pridejo na odgovorna delovna mesta (v delovnih organizacijah, ki so po značaju in vsebini svoje dejavnosti posebnega družbenega pomena in imajt pomen za mesto, ter na odgovorna delovna mesta in funkcije, ki so za izvajanje najpomembnejših nalog v mestu ključnega značaja), ljudje, ki Imajo ustrezno strokovno znanje, sposobnosti in moralno-politične kvalitete.
MESTNI SVET LJUBLJANA St. 010-085/68 Datum: 2. 10. 1968
92
POPRAVEK
V	odloku o potrditvi tržnega reda na živilskih trgih v Ljubljani (Glasnik, št. 24/68) se v glavi odloka številka Uradnega lista SRS glasi: 11/64 in 36/65.
V	sklepu o potrditvi statuta Mestnega vodovoda Ljubljana se v glavi sklepa številka Uradnega lista SRS glasi: 11/64 in 36/65,
St.: sl/68	Iz uredništva
Datum: 16/10-1958 GLASNIKA
93
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 10 67), 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38 64) sta odbor za urbanizem pri Mestnem svetu Ljubljana na redni seji dne 1. oktobra 1968 in Svet za komunalo in urbanizem Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje mi redni seji dne 26. septembra 1968 sprejela
s k 1 c p
o javni razgrnitvi predlogov zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah: MM2/1, MM2.2, MM4, MP1/1, MP2 in MP3.
1.
Predlogi zazidalnih načrtov za območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah: MM2/1, MM2/2, MM4, MP1/1, MP2 in MP3 se istočasno javno razgrnejo v avli Magistrata, Mestni trg 1 in v skupščinski dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Proletarska 1.
2.
Predlogi zazidalnih načrtov bodo, v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 17. oktobra do 17. novembra 1968.
Pripombe in predloge bodo obravnavali pristojni organi skupščine
občine Ljubljana Moste-Polje in mestnega sveta Ljubljana.
St. 010-090/68 Datum: 21. 10. 1968
Predsednik odbora za urbanizem pri Mestnem svetu Ljubljana Marjan Prezelj, dipl. ing., 1. r. Predsednik Sveta za komunalo in urbanizem Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Leopold Gorše, 1. r.
94
Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB pri Mestnem svetu Ljubljana je na svoji 5. redni' seji, dne 18. 9. 1968, sprejela sklep o potrditvi dodatnega prednostnega vrstnega reda udeležencev NOB z območja ljubljanskih občin za dodelitev ali zamenjato stanovanj ter za odobritev posojil v letu 1968, ki se glasi:
A.
DODATNI PREDNOSTNI VRSTNI RED UDELEŽENCEV NOB Z OBMOČJA LJUBLJANSKIH OBČIN ZA DODELITEV ALI ZAMENJAVO STANOVANJ V LETU 1968
Zap.
št. Priimek in ime
1.	OOP Marija
2.	VRANJES Vid
3.	PANGERC Karel
4.	STEFANČIČ Marija *
5.	BRISCAK Angel
6.	MIKLIČ Anton in Albina
7.	PEGAN Edvard
8.	SVETICIC Stane
9.	LAVRISA Frančiška
10.	VERBIČ Pepca
11.	HUMAR Bernard
12.	PERKOVIČ Jerko
13.	VOJSKOBOJNIK Slavka
Bivališče	St. točk
Ul. Zofke Kvedrove 6	155
Ilirska 19/11	105
C. v Zel. log 19	105
Ruska 1	105
Trdinova 8	105
Zavctiška 5	105
Poljanska 17	104
Križevniška 2	103
C. na Brdo 8	102
Gradaška 16	102
Središkd 10	101
Cesnikova 10	100
Zeleznikarjeva 6	100
B.
DODATNI PREDNOSTNI VRSTNI RED UDELEŽENCEV NOB Z OBMOČJA LJUBLJANSKIH OBČIN ZA ODOBRITEV POSOJILA
V LETU 1968
Zap.
št. Priimek in ime
1.	OGRIN Miloš
2.	PEZDEVSEK Franc
Številka: 010-081/68 Datum: 10/10-1968
Bivališče	St. točk
Igriška ulica 3	75
Povšetova 36	69
Predsednik komisije za stanovanjske zadeve borcev NOB
Miha Košak, dipl. ing., 1. r.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Zgradbe na območju Ljubljane se označujejo z imeni ulic, cest, trgov in naselij ter s hišnimi številkami.
2.	člen
Zgradbe na mestnem območju Ljubljane, ki obsegajo celotno območje občine Ljubljana Center in dele občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik, ki so strnjena zazidana gradbena površina z izdelanim sistemom prometnih komunikacij, se označujejo z ulicami, cestami ali trgi.
Izven tega območja pa se zgradbe označujejo z imeni naselij.
3.	člen
Ce naselje postane strnjena zazidana gradbena površina in ima pogoje, da se uvede sistem ulic, cest in trgov, se za tako naselje določijo imena ulic, cest in trgov po tem odloku.
-t	4. člen
Mestni svet določi s posebnim odlokom imena ulic, cest, trgov in naselij ter vse spremembe obstoječih nazivov na predlog posebne komisije.
Komisija ima 7 članov. Predsednik komisije je podpredsednik mestnega sveta po svojem položaju. Komisijo imenuje mestni svet.
Komisiji za imenovanje ulic, cest, trgov in naselij posreduje predlog po prvem odstavku tega člena pristojna občinska skupščina z ustrezno dokumentacijo.
5.	člen
95
Na podlagi 34. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov (Ur. 1. LRS, št. 26/61 in SRS, št. 11/65), 5. točke 3. člena odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) in 47. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet na 18. redni seji dne 30. oktobra 1968 sprejel
ODLOK
o zaščiti spominskih kamnov, spomenikov in trase »Po poteh partizanske Ljubljane«
1.	člen
S tem odlokom se zavarujejo spominski kamni in spomeniki na trasi »Po poteh partizanske Ljubljane« s pripadajočim urejenim okoljem (trate, grmičevje, drevesa in podobno) ter strogo zavarovani pas trase širine 20 do 50 m, ki ga določi Ljubljanski urbanistični zavod v soglasju z Zavodom za spomeniško varstvo Ljubljana.
Zavarovani pas iz prvega odstavka tega člena je nezazidljiv.
2.	člen
Varstveni režim za spomenike na vpadnicah ob nekdanjih okupatorskih blokih na Tržaški, Celovški, Titovi, Zaloški, Litijski in Dolenjski cesti obsega varovanje teh spomenikov in okolja ter pomembnejših pogledov na nje.
Na trasi »Po poteh partizanske Ljubljane« sta 102 spominska kamna in ob vpadnicah naštetih v tem členu 6 spomenikov.
3.	člen
Prestavitev posameznih spominskih kamnov je dopustna le v iz-
jemnih primerih samo v smeri trase s predhodnim soglasjem pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
4.	člen
Za tekoče vzdrževanje spominskih kamnov, spomenikov in trase skrbi Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana.
Sredstva za ta namen zagotovi mestni svet vsako leto v svojem finančnem načrtu.
5,	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
St.: 010-0101/68
Datum: 30. oktobra 1968
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing., 1. r.
96
Na podlagi točke b) 3. člena: zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65), pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Ur. 1. SRS, št. 35/59) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je Mestni svet na 18. redni seji dne 30. oktobra 1968 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju mesta Ljubljane, ki se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov In naselij ter zgradb na območju Ljubljane
Dokumentacija mora vsebovati:
—	predlog in utemeljitev imena ulice, ceste, trga in naselja;
—	mnenje krajevne skupnosti; ,
—	obrazložitev sistema ulic, cest in trgov prizadetega kraja ali soseske na podlagi zazidalnega načrta.
6.	člen
Ce so ulice, ceste in trgi na območju dveh ali več občin mora dokumentacija vsebovati predloge obeh ali vseh pristojnih upravnih organov skupščin občin.
7.	člen
Na območju Ljubljane ne sme biti več ulic, cest, trgov ali naselij z istim imenom.
8.	člen
Vsaka zgradba mora imeti svojo hišno številko. Hišne številke za posamezne zgradbe in zgradbe, ki se ne označujejo, določi v skladu z določili tega odloka pristojni upravni organ skupščine občine.
9.	člen
Na območju Ljubljane, ki je določeno v prvem odstavku 2. člena odloka, mora pristojni upravni organ skupščine občine zagotoviti, da je na vsakem vhodu ulice, ceste in trga, in sicer na desni strani postavljena napisna tabla z imenom ulice, ceste, oziroma trga v velikosti 50 x 30 cm. Tabla mora biti pritrjena na prvi zgradbi, če prva zgradba ne stoji na desni strani ob cesti, pa na ograji, oziroma na posebnem stebričku.
V tem območju morajo biti napisne table z imenom ulice, ceste ali trga tudi v vsakem križišču.
. Pristojni upravni organ skupščine obline mora zagotoviti, da so na glavnih vhodih vsakega naselja postavljene 'na desni strani ceste
ustrezne table z imenom naselja V velikosti 65 x 40 cm. Tabla mora biti pritrjena na prvi zgradbi, če prva zgradba ne stoji na desni strani ob cesti, pa na posebnem stebričku.
Stroški za napisne table gredo v breme skupščine občine.
II.	SEZNAMI ULIC, CEST, TRGOV i IN NASELIJ TER OZNAČEVANJE' HIS S ŠTEVILKAMI
10.	člen
Za območje mesta se vodi zbirni seznam in načrt ulic, cest, trgov in naselij ter hišnih številk.
Zbirni seznam in načrt vodi Uprava za izmero in kataster Ljubljana v merilu 1:5000.
Pristojni upravni organ skupščine mora ustrezno strokovno voditi seznam in načrt ulic, cest, trgov in naselij z vrisanimi zgradbami in hišnimi številkami v merilu 1:2500.
Skupščina občine lahko dolžnosti po prejšnjem odstavku tega člena pogodbeno prenese za svoje območje na Upravo za izmero in kataster Ljubljana.
Podatke za zbirni seznam in načrt so dolžni posredovati Upravi za izmero in kataster Ljubljana pristojni upravni organi skupščine občine.
Seznami in načrti se morajo sproti dopolnjevati.
Uprava za izpie.ro in kataster Ljubljana je dolžna pripraviti komisiji za imenovanje ulic, cest, trgoV in naselij v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka sistem imenovanja ulic, cest, trgov in naselij ter označevanja zgradb na območju mesta.
Sistem imenovanja in označeva-. nja imen ulic, cest, trgov in naselij ter hišnih številk sprejme mestni svet s posebnim odlokom.
11.	člen
Seznam obstoječega stanja Imen ' ulic, cest, trgov in naselij' 'objavlja ; po potrebi, vendar najmanj • enkrat letno, Uprava za izmero in kataster Ljubljana v uradnem glasilu mestnega sveta.
12.	'člen
Vsaka zgradba mora imeti nad hišnimi vrati ali na desni strani hišnih vrat napisno tablico v velikosti 20 x 15 cm. Napisna tablica mora vsebovati hišno številko in inrte ulice, ceste, trga ali naselja.
Ce ima zgradba več funkcionalno ločenih delov in ima vsak del svoj vhod, mora imeti vsak vhod svoj0 hišno številko.
Hišne tablice morajo biti pritrjene tako, da so vidne s ceste ati dohoda k zgradbi.
Za provizorije na gradbiščih, ki se uporabljajp za poslovne ali stanovanjske namene, mora pristojni upravni organ skupščine občine določiti začasno hišno številko.
Napisne tablice s hišnimi številkami naroči pristojni upravni organ skupščine občine in jih odda lastniku zgradbe po nabavni ceni z dodatkom za- manipulativne Stroške.
13.	člen
Napisne table in tablice za hišne številke morajo biti napravljene železne emajlirane pločevine. Predpisano besedilo mora biti izdelano reljefno z belimi črkami na zeleni podlagi.
Nn hišah, ki so doslej imelo hiš' ne številke vklesane v kamen, lahk° te ostanejo še naprej.
14.	člen
Hišpe številke določa pristojni upravni organ skupščine občine v' skladu z določili 9. m 10. člena pr*'
lit
vilnika o označevanju imen naselij, ulic, trgov in označevanju hiš (Ur. 1. LRS, št. 35/59).
15.	člen
Hišne številke in napisne table morajo lastniki, oziroma upravljale! zgradb ter pristojni upravni organi skupščin redno vzdrževati in čistiti, dotrajane pa zamenjati z novimi.
delavcev milice in komunalne inšpekcije.
18. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
St.: 010-091/68 Datum: 30. oktobra 1968
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing., 1. r.
16.	člen
ItU'
V primeru imenovanja in spremembe ulice, ceste, trga ali naselja morajo pristojni upravni organi skupščine občine ter lastniki, oziroma upravljalci zgradb zamenjati napisne table in hišne številke najkasneje v 2 mesecih po uveljavitvi novega imena.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Z denarno kaznijo do 200 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
1.	ne namesti napisne tablice s hišno številko v času 15 dni, ko mu jo odda pristojni upravni organ (12. člen);
97
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur.
1.	SRS, št. 11/64 in 36/65), 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67). 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) ter 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23/67), je Mestni svet na 18. redni seji dne 30. oktobra 1968 sprejel
ODLOK
o spremembi generalnega plana — urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ljubljane za del območja Kožne doline
2.	napisne tablice s hišno številko redno ne vzdržuje, oziroma dotrajane ne nadomesti z novo (15. člen);
3.	namesti napisno tablico s hišno številko v nasprotju z določili tega odloka (12. in 13. člen),
4.	namesti napisno tablico s hišno številko brez odločbe pristojnega upravnega organa skupščine občine (14. člen).
Za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje fizična in odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo do 50 din.
Odstranitev ali poškodovanje napisnih tabel, oviranje postavitve ali zamenjava pbijtojj^čih napisnih tabel se kaznuje, po določbah 11,'člena pravilnika o .označevanju imen naselij, ulic; in trgov ter o označevanju hiš (Ur. 1. LRS, št. 35/59).
. Postopek za kaznovanje prekrškov vodi organ za kaznovanje prekrškov na podlagi pismene prijave
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba generalnega plana — urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ljubljane za območje med Glinščico ter cestami II, XVII in VI v Rožni dolini.
2.	člen
Nezazidljive parkovne in športne površine, ki jih omejuje Glinščica na zahodu, Cesta II na jugu. Cesta XVII na vzhodu in Cesta VI na severu, postanejo zazidljive ter se priključijo k zazidalnemu otoku VS 5 — Rožna dolina.
o -,	.	•	3, člen
Območje, navedeno v 2. členu tega odloka, zajema zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami;
519, 520, 521, 522, 523, 524, 525, 526, 527, 528, 529, 530, 531, 532, 533, 534, T35, 536, 537, 538, 539, 540, 541,
542, 543, 544, 545, 546, 547, 548'; 549, 551, 552, 553, 554, 555, 556, 557, 558, 640, 641, 642, 643, 644 in 645 k. o. Vič.
4.	člen
Območje iz prejšnjega člena tega odloka se ureja na podlagi skupinske lokacijsko tehnične dokumentacije, ki jo je pod št. 1037/68 v septembru 1968 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, ki v detajlih grafično in tehnično ponazarja urbanistični načrt mesta Ljubljane za to območje.
5.	člen
Grafični prikaz spremembe generalnega plana — urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ljubljane za območje med Glinščico ter cestami II, XVII in VI v Rožni dolini, je sestavni del tega odloka in je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem mestnega sveta Ljubljane. Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Upravi za izmero in kataster pri mestnem svetu Ljubljana.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
St.: 010-097/68
Datum: 30. oktobra 1968
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing., I. r.
98
Na podlagi 3. člena zakon.it o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65), 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67), 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) ter 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urba-
nističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23/67), je mestni svet na 18. redni seji dne 30. oktobra 1968 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o potrditvi zazidalnega načrta soseske S-l Trnovo za območje zazidalnega otoka VSI — Trnovo
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba odloka o potrditvi zazidalnega načrta soseske S-l Trnovo, ki je bil objavljen v Glasniku, št. 29/65, za predel med Staretovo ulico in Opekarsko cesto v območju zazidalnega otoka VSI — Trnovo.
2.	člen
Urbanistična dokumentacija za spremembo dela zazidalnega načrta soseske S-l Trnovo v obmpčju zazidalnega otoka VSI — Tmovo, ki jo je za predel med Staretovo ulico in Opekarsko cesto v septembru 1965 izdelal projektivni biro pri Stanovanjskem podjetju »Dom«, je sestavni del tega odloka in je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. ki. je pristojen za urbanizem in gradbene zadeve, strokovni službi za urbanizem mestnega sveta Ljubljana, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Upravi za izmero in kataster pri mestnem svetu Ljubljana.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
St.: 010-0100/68
Datum: 30. oktobra 1960
Predsednik mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing., I. r.
OBČINSKE SKUPŠČINE
OBČINA
GROSUPLJE
187
Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65 m 56/65) ter 90. člena statuta občine Grosuplje, je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 0. oktobra 1968, sprejela
ODLOK
0	prenehanju veljavnosti odloka o odstotku sredstev, ki sc Izločajo iz iklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
1. člen
Odlok o odstotku sredstev, ki se Izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin, objavljen
1	Glasniku, št. 39/67, neha veljati.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se s 1/10-1968.
Številka: 402-80/68-1/1 Grosuplje, dne 9/10-1968
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
OBČINA
HRASTNIK
188
Na podlagi 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. 1. SFRJ, št. 12/67), odloka o najvišjih cenah za jedilno olje (Ur. 1.' SFRJ, št. 34/68) in 200. člena statuta občine Hrastnik, je skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja in 19. oktobra 1968 sprejela
ODREDBO
o spremembi odredbe o maloprodajnih cenah in maržah v prodaji na drobno za prehrambene proizvode
I.
V odredbi o maloprodajnih cenah in maržah v prodaji na drobno za prehrambene proizvode, se pod I. Cene v prodaji na drobno, spremeni 1. točka pod b, d in e in se glasi: b) za kruh:
iz moke	din
tipa 400 din/kg	2,20
400	din/1/2 kg	1,15
600 din/kg	1,80
600	din/1/2 kg	0,90
1000 din/kg	1,45
1000 din/1/2 kg	0,75
d) jedilno olje:	din
— olje rinfuza 1 liter	5,00
— olje pakirano 1 liter	5,30
1— olje pakirano 1/2 litra	2,90
e) za mleko:	din
— liter	1,45
—■ pol li tra	0,75
II.
Ta sprememba začne veljali osmi dan po objavi v »Glasniku«.
St.: 06-21/63
Datum: 30. oktobra 1968 Predsednik
skupščjne občine Hrastnik
Milan Babič, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
ŠIŠKA
189
Na podlagi 2. odstavka 12. in 2. odst. 45. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 232. in 324. člena statuta občine Ljubijana-Šiška, z dne 15. aprila 1964, je Skupščina občine Ljubljana-Siška na 18. redni seji obeh zborov z ločenim glasovanjem dne 10. 10. 1968 sprejela
ODLOK
O SPREJETJU URBANISTIČNEGA NAČRTA MEDVOD
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Z odlokom o potrditvi urbanističnega programa vplivnega območja Medvod (Glasnik 30,66) je bil potrjen program vplivnega območja Medvod, ki ga je izdelal urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana pod št. projekta 851. Glede na 3., 5. in 7. tč. 7. čl. zakona o urbanističnem planiranju se navedeni urbanistični program dopolnjuje s sledečimi prilogami:
—	karto razmejitev območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti
—	načrtom osnovnega omrežja komunalnih objektov in naprav
—	zbirno karto
Tako dopolnjeni urbanistični program vplivnega območja se šteje za urbanistični načrt Medvod.
II. TEMELJNE DOLOČBE
2.	člen
Urbanistični načrt je izdelan za dobo 30 let in vsebuje naslednjo dokumentacijo:
A.	Programski del
—	meja območja
—	naravne razmere
—	prostorska ureditev
—	zavarovanje pokrajine in kulturnih spomenikov
—	proizvodnja
—	demografija
—	objekti družbenega standarda
—	servisi in komunalna dejavnost
—	sedanje stanje, in bodoča dinamika stanovanjskega sklada
—	šolstvo in socialno varstvo
—	zdravstvo in fizkultura
—	kultura in prosveta
—	ekonomsko-teh.nično poročilo k posameznim prilogam z obrazložitvijo in opisom etapne realizacije
—	pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta
B.	Grafični del v M = 1:5000
s prilogami:
—	geodetski načrt obstoječega stanja
—	izraba površin po namenu;,zazidljive in nezazidljive površine
—	površine in število prebivalcev
—	osnovno prometno omrežje
—	osnovno elektroomrežje
—	vodovod
—	kanalizacija
,	— prikaz območij, za katera se
izdelajo zazidalni načrti
—	zbirna karta.
3.	člen
Z urbanističnim načrtom se urejajo naslednja naselja:	Goričane,
Ladja, Medvode, Preska, Rakovnik, Seničica (del). Sp. Pirniče, Svetjc, Vaše, Verje, Vikrče (del) in Zg. Pirniče.
4.	člen
Urbanistični načrt Medvod določa podrobnejše ekonomsko-tehnične in arhitektonske osnove za Izdelavo zazidalnih' načrtov. Lokacijska dokumentacija se izdeluje na podlagi zazidalnih načrtov, razen na območjih. kjer zazidalni načrt ni predviden in je osnova za izdelavo lokacijske dokumentacije urbanistični načrt.
5.	člen
Takoj po potrditvi skupnega medobčinskega urbanističnega programa ljubljanskih občin se urbanistični načrt Medvod uskladi z elementi urbanističnega programa.
6.	člen
Gradnja stanovanjskih, industrijskih in družbenih objektov je mogoča le na zazidljivih površinah, ki so določene za tovrstno gradnjo z urbanističnim in zazidalnimi načrti.
V	nezazidljivih, obdelovalnih površinah v okviru obstoječih aglomeracij se dovoljuje gradnja stanovanjskih in kmetijskih objektov le kmetijskim proizvajalcem, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodkov s soglasjem sveta za urbanizem.
7.	člen
Z urbanističnim načrtom se urejajo naselja:
. McS 5, MeS C, McS 7 — Goričane McP 1, MeP 6, MeP 7, MeS 15 — Medvode
McS 2, McS 25 — Preska MeS 8 — Rakovnik MeS 26 — Sp. Pirniče MeS 16 — Verje MeS 11 — Svetje MeS 19, MeS 21 — Zg. Pirniče Z zazidalnimi načrti sc urejajo sledeča naselja oz. zazidalni otoki: MeJ — Medvode MeŠ, MeS 1, MeR 2 — Preska MeS 9, MeS 24 — Rakovnik MeS 23 — Sp. Pirniče MeS, MeR 4, MeS 12, McS 13, MeS 14 — Svetje
MeR 1, MeS 17, MeS 18 — Verje McS, MeS 20, MeS 22 — Zg. Pirniče
Z regulacijsko-zazidalnimi načrti se urejajo sledeči zazidalni otoki: MeP 2, MeP 3, MeP 4, McP 5
8.	člen
Sprejeti urbanistični načrt mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let preglodati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi. Urbanistični načrt se lahko spremeni le z odlokom.
9.	člen
V	zazidalnih otokih MZ — Goričane in MS 9 — Rakovnik se prepoveduje vsaka gradnja stanovanjskih in weekend hišic, dovoljujejo sc le nujna vzdrževalna in sanacijska dela na že obstoječih objektih.
10.	člen
Do izdelave zazidalnih načrtov se razglasi splošna prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč na naslednjih območjih oz. zazidalnih otokih:
MeR 1 — Verje, MeR 2, MeS — Preska, MeR 4, Meš — Svetje, MeP 4 — Goričane, MeJ — Medvode, MeS' 24 — Rakovnik, Meš — Zg. Pirniče,
11.	člen
Svet za urbanizem SOb Ljublja-na-Siška se pooblašča, da razlaga določila sprejetega urbanističnega načrta, oddelek za gradbene in komunalne zadeve pa za izvajanje urbanističnega načrta.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvajata urbanistična in gradbena Inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Ljubljana.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Območje, ki ga oklepajo meja urbanističnega načrta Medvod ter reki Sava in Sora, leži v širšem varovalnem pasu podtalnih zalog pitne vode na Sorškem polju. Do končanih strokovnih raziskav o gibanju
podtalnice na tem območju se dovoljujejo gradnje in posegi v skladu s predhodnim soglasjem republiškega sekretariata za urbanizem.
14.	člen
Za že zgrajene objekte, ki nimajo lokacijskih dovoljenj (nedovoljene gradnje) bo oddelek za gradbene in komunalne zadeve izdal po naknadnem lokacijskem in gradbenem postopku ustrezni upravni akt po predložitvi lokacijske in investicijsko-tehnične dokumentacije v smislu že sprejetih sklepov o izvajanju preventivnih in represivnih ukrepov za preprečevanje nedovoljenih gradenj.
15.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati:
1.	Odlok o potrditvi urbanističnega programa vplivnega območja Medvod (Glasnik št. 30,66)
2.	Točka d. 1. čl. (zazidalni načrt weekend območja v Vikrčah) odloka o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik št. 27/66).
16.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 1/1-350-3/68 Datum: 10. oktobra 1968
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška
Danilo Sbrizaj, 1. r.
190
Na podlagi 232. in 324. člena statuta občine Ljubljana-Šiška in 1. čl. uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Url. list SRS, št. 30-243/67) je. skupščina občine Ljubljana-Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 24. oktobra 1968 sprejela
ODLOK
o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor
1.	člen
Na območju občine Ljubljana-Šiška se sme gojiti ribez (Ribes spp) samo v naslednjih katastrskih občinah: Topol, Studenčke, Žlebe in Rašica (v delu, ki leži v občini Ljubljana-Šiška).
2.	člen
N;i ostalem območju občine Ljub-ljaria-Šiška se sme saditi zeleni bor (Pinus strobus), vendar v zračni razdalji najmanj 2 km od območja, določenega v 1. členu tega odloka.
3.	člen
Rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo (mehurjevko) in so na območju, ki je določeno le za saditev ribeza, je treba posekati. Drevesa je treba pobeliti, lubje, veje in sadike pa sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
Rastline ribeza, ki so okužene z ribezovo rjo in so na območju, ki je določeno le za saditev zelenega bora, je treba sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
4.	člen
Delovne organizacije, njihove odgovorne osebe ali občani, ki ravnajo v nasprotju s tem odlokom, se po 24. oziroma 25. členu zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. 1. SRS, št. 36-367/65) kaznuje za prekršek z denarno kaznijo.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«.
St.: 1/1-321-3/68 Datum: 24. oktobra 1968
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška
Danilo Sbrizaj, 1. r.
191
Na podlagi 3 odstavka 83. člena temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Ur. 1. SFRJ, št. 25-452/65 in 12-177/67) in 232. in 324. člena statuta občine Ljubljana-Šiška je skupščina občine Ljubljana-Šiška na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti z ločenim glasovanqem dne 24. oktobra 1968 sprejela
ODLOK
o določitvi roka za uveljavljanje prednosti pravice kmetijskih organizacij za zakup ali nakup kmetijskega zemljišča
1.	člen
Individualni kmetijski proizvajalec, ki ponuja svoje zemljišč«? v zakup ali naprodaj, mora tako ponudbo nabiti za dobo 20 dni na razglasni deski v upravni zgradbi skupščine občine Ljubljana-Šišika.
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Glasniku«.
št.: 1/1-320-15/68
Datum: 24. oktobra 1968
Predsednik sk upšeine občine Ljubljana-Siška
Danilo Sbrizaj, 1, r.
<	VSEBINA
91 Smernice za delo mestnega sveta in njegovih organov
29 Popravek odloka o potrditvi. tržnega reda na živilskih trgih in sklepa o potrditvi statuta mestnega vodovoda v Ljubljani
93 Sklep o javni razgrnitvi predlogov zazidalnih načrtov zn območja zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah
Dl Dodatni prednostni vrslni red udeležen-ev . NOB z območja ljubljanskih občin zn dodelitev ali za zamenjavo stanovanj v letu 1998
93 Odlok n zaščiti spominskih kamnov, spomenikov In trase »Po poteh partizanske Ljubljane«
90 Odlok o postopku in načinu označevanja imeti ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na območju Ljubljane
97	Odlok o spremembi generalnega piana — urbanističnega programu in urbanističnega načrta mesta Ljubljane za del območln Rožne doline
98	Odlok o spremembi odloka o potrditvi zazidalnega nadrla soseske S — 1 Trnovo z.a območje zazidalnega otoka VI - Trnovo
187 Odlok o prenehanju vellavnvstl odloka o odstotku sr«'dslev. ki se Izločajo 1/ sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin občine Grosuplje
180 Odredba r. spremembi odredbe o ma-loprodajnih cenah in maržah v prodaji na drobno za prehrambene proizvode občine Hrastnik
189	odlok o sprejetju urbanističnega načrta Medvod — občine Ljubljana Šiška
190	Odlok o območjih, na katerih Je dovoljeno gojili ribez in zeleni bor občine Ljubljana-Siška
19t Odlok o določitvi roka za uveljavljanje prednostne pravice kmetijskih organizacij za zakup ali nakup kmetijskega zemljišča občine LJubljana-Si-Skn