$ш«. 2.
ш?8#!8 »s Sa miä
Ymt — «ShssrhH», ®вме 13, gannarle 1S27.
Posamezna štev, stane 30 stotink
fcet-гоШ IV.
vsak cen tet zieny- - i‘r«^-
‘i
l^ühoja
Prot Albert S«jubljana
Gradarska ul. 18	JUGOSLAVIJA
za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosli 1 kolone (65 mm): za trgovske in obline oglase 50 stot, sa osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. i"20, oglase denarnih zavodov L 2"— Mali oglasi: 30 stol. za besedo, najmanj L 5‘—__________
O gozdarstvu In gozdarjenju pri nas v preteklosti
Gozdarstvo je za naše kraje velikega pomena, ker je poleg živinoreje eden izmed glavnih virov dohodkov. Zato nam more biti pa-
in napol divjaško življenje. Daleč 1 od ljudi, v gorah in gozdih so bivali leto in zimo v za silo zgraje-inih bajtah ali celo luknjah ter XT . x. ^ x .	.	. . j žgali oglje. Bili so zelo utrjeni, ži-
N a) večja tezkoca m ovira v tej!velj ob lieverjetno skromnih raztrga vrni pa je bilo prevažanje lesa. тегађ navezani sami nase. O ta-ker prometna sredstva so bila do- b0gjjargkih robinzonadah vedo kaj skromna, ceste pa slabe in le S|ar- v tolminskih gorah še danes metno gozdarjenje na srcu in je po dolinah. Vsled strmih gorskih marqjkaj smešnega povedati. Ta-zabraniti ono nepremišljeno po-j in nepripravnih krajev je bil edi- ko p0Knaj0 zanimivo povest o ne-končavanje gozdov, ki se je zlasti no mogoč in uspešen način pre- kem j ovrencu ^j je svoje otroke sedaj po vojni razširilo. Pomanj- voza. lesa plavljenje, ki je pri na-; v;,redil нћ po’ženil in omožil ter kanje drv in stavbenega lesa, je šili gorskih drvarjih še danes °ki- pVj premoženje iz rok, sam pa je dokaj dvignilo ceno in pomnožilo čajen. Zato pa tudi čujemo ob po- V, s gvoj0. zvesto ženo Terezo v njegov izvoz. Mnogo drvi gre dan vodnjih o škodi na lesu, ki ga je «f,re daleč od ljudi in tu žgal oglje,
voda odnesla. Pri plavljenju na- f.: gta ga on in žena z največjo stane nevaniost, da povodnji ne edinostjo prenašala na ramenih .	odnesejo drv, zato danes plovejo y kogu (;0 ijU(ii in tam prodajala,
klansko, Tolminsko, m deloma drva edino le se iz, zakotnih m ne-
tudi še Bovško. Stavben les pa pristopnih grap; kjer pa so pri- z..i|Clo Tako je ogljaril dolgo vrsto prihaja iz Trnovskega gozda in pravne j še ceste ali železnica, se ut "še potem ko je vzredil in po-cerkniških hribov.	| prevažajo po teh. Predno je tekla ! ž(jn omožil svoje otroke ter si laga država
železnica so: bile te plovbe zelo '	"	"	' i0T-oH,n,r; mm-
dolge, tako na. pr. iz Bovca do Gorice itd.
na dan iz naših hribov v bližnja mesta in tudi globlje v Italijo; največ jih izvaža Baška dolina, Cer-
Tedenski pregled
Italija.
Največji dogodek preteklega tedna je bila okrožnica notranjega ministra Mussolinija na vse prefekte. Ta okrožnica je le izpopolnitev navodil, ki jih je dal Mussolini prefektom, ko jih je zasliševal pred kratkim vsakega posebej. V okrožnici določa Mussolini naloge fašistovskega prefekta v novi državi in z vso silo po-vdarja, da mora nehati vsaka nezakonitost, da se mora nasilje umakniti redu in miru. V svojih uvodnih besedah pravi Mussolini, da je prefekt najvišja državna oblast v pokrajini, ki so ji dolžni državljani predvsem vsi fašisti spoštovanje in pokorščino. Proti onim, ki skušajo oziroma zamenjavala za moko in:oslabiti sedanji režim, morajo prefekti postopati z največjo marljivostjo in odločnostjo. Sedaj, ko razpo-vsemi obrambnimi
Lep dohodek, ki ga prinašajo danes drva, zavede marsikaterega kmeta, da v svoji strasti po de-
narju seka svoje gozde kar vprek. | V onih strmih gorskih krajih, ki Nepremišljeno poje sekira in po-j80 bili težko dostopni in ni bilo dira staro in mlado. S tem pa seice8t' nbi v°de, je slo težko s pre-
„a ta način prihraiil ti re denarce. In ko mu je nekega ,jn nepotreben. Prefekti morajo predite iz vrha strme gore omahnila | prečiti za vsako ceno morebitna na-žc na v dolino, jo je zadel na ramo silja in opustošenja. V vseh upravah, in v košu prenesel pet ur daleč do ljudi. Še kdo ve koliko let bi oglja-
bodisi državnih, pokrajinskih, občinskih ali strokovnih mora vladati
pustoši“ in uničuje "naše" 'gozde izvažanjem lesa. Po takih krajih so rilTaVnm ni" umrla'"stara Yereza j	denar se
ir« teto M	JS m V a vrstaf0 podrejenega —a
hribi goli moleli navpik.	iostanek po nekaterih gozdih v s;Yj starosti vendarle še enkrat
'Vn nnmUnnn novmлпw->«i v ,/imalodostoPni hotenjski dolini, zmotil. Naletel je na malovredno Ln pogunna nezmernost v seka-, Cerkljanskih planotah in dr. Žga- ženo ki mu je brez velikega truda nju gozdov, ki je znak slabega go-Ut	„o	' i x	37 ® lluup
snodarienio nn ni samo nrl danes '	glj 8 Potem Ponašali iv najkrajšem času zapila ves pn-
“L X X 1^’ ilz kor P° cesti ter vozili odtod v hranjeni denar. In ko se mu je še
ampak jo opažamo že daleč v pre-1 megja
tcklosti. Tako najdemo že v dalj-j x. ,	, ,	,	.	, . ...
1 vse polno takih oglarjev, ki jih
skujala in mu ni hotela nositi več koša in oglja, je menda vsled ža-
Novice h m@sB sveta
di oMarievfki"so dotočalf,"koliko|daPe^ p 510 Poznamo, je živelo losti in razočaranja, več kot od in kedaj se smejo drva sekati inlnekoc- Žlveh pa 80 sv0Je posebno starostl’ umrL	1
ceio komu prodajati. Čujmo, kako piše 26. maja 1616. bovški glavar Jurij Filip Gera gozdnemu nadzorniku med drugim tudi: «Milo se stori človeku, ko vidi toliko drv, posekanih brez prave potrebe { od Bolčanov in ko vidi to pokon-l če vanj e gozdov, ki se ne ozira na grmičje in mlada, drevesca. Ker ni v moji moči ustaviti to pokon-čavanje, Vas prosim, ker gre skrb za te posle Vam, da pridete sami nemudoma v te kraje in pregledate vso stvar».
morajo prefekti skrbeti za potrebno čiščenje vseh državi škodljivih ljudi. Fašistovski prefekt je v novi državi mož, ki skrbi za potrebe pokrajine in tako povzdiguje ugled režima.
Jugoslavija.
V Jugoslaviji ni bilo političnih dogodkov, ker so praznovali pravoslavni božične praznike. Ministri so razpravljali med seboj o tekočih po-,slih. Edini dogodek je bil sestanek ■ min. predsednika Uzunoviča s fin. ministrom Markovičem in predsed-! nikom finančnega odbora. Razprav-j Ija.li so o novem državnem proraču-_	'nu. Sklenili so, da bodo proračun
jv očigled finančne krize kolikor mo-I straž trdi, da bo v prihodnjem letu goče skrčili. Fin. minister Markovič
Seveda so taki ukrepi kaj malo zalegli in so morala seči oblastva večkrat po najskrajnejših sredstvih. Tako so prepovedala v določenih gozdih za nekaj let sekati drva, niti živina se ni smela pasti v njih. Prišlo je celo tako daleč, da je tolminski grof 18. januarja 1744. prepovedal pod kaznijo 25 goldinarjev izvažati drva na Beneško. Kljub vsemu temu pa so se iz leta v leto redčili gozdi, zlasti na Bovškem so se začela vedno bolj prikazovati kamenita tla, pri čemer je naše gospodarstvo vedno bolj sirotelo. Mesto bogatih gozdov strle danes navpik gole, oziroma z grmovjem obrasle gore in ne nudijo, razen lepega pogleda, velikih koristi.
Kaj pa je bilo vzrok, da se je polaščala ljudi ta blaznost po uničevanju gozdov? Bil je to pohlep po denarju, ki še danes trebi in pustoši naše cerklanske, baške in tolminske gozde. — če imajo danes drva svojo vrednost, so jo imele toliko bolj v preteklosti. Pomisliti moramo samo na to, da prometna sredstva niso bila še tako izpopolnjena kot danes in je bil zato premog malo znan. Industrija, je bila malo razvita in se ni porabilo toliko kuriva, da bi se moralo premogarstvo razmahniti. Drva so zadostovala in ž njimi se je kurilo, posebno v nepremogov-nih krajih. Naravno je torej, da je po naših gorskih krajih lesna trgovina zelo cvetela in dokaj nesla, Bila je pač jedro vse naše domače trgovine.
Prebivalstvo Fraucije.
Šele sedaj so bili objavljeni podatki o zadnjem ljudskem štetju o Franciji. Štetje se je vršilo marca meseca preteklega leta.
Danes šteje Francija 40,743.851 ljudi, izmed katerih je francoskih državljanov 38,245.621, tujcev pa 2.498.280-Tujci tvorijo potemtakem 6 odstot-|k0 so vam iznajdljivi. Pred krat-kov vsega prebivalstva Francije Po- kim so za6eli prodajati «vodo za rast prebivalstva je razviden iz štetja	, ,, K
od L 1921. Takrat je bilo na Fran-ilas.^> v steklenicah. Policija je coskem 39,209.766 ljudi; francoskih ; P1 ls^1 na	daj je bila tista
državljanov 37,659.309, tujcev 1,550.459. j «voda» alkohol, prekasno, kajti te-Iz tega sledi, da narašča prebivalstvo ga so Amerikanci že vsega popili. Francije polagoma; tujci pa prihajajo v Francijo v vedno večjem števi-
izginil alkohol popolnoma iz Amerike. Tovarne, kjer izdelujejo alkohol v zdravniške svrhe, so strogo nadzorovane.
Amerikanci pa: ga kljub vsem zakonom prav radi srkajo. In ka
lu prosit gostoljubja.
Bi lahko tekmoval z burjo.
Pred časom bi bil kmalu nastal konflikt med Nemčijo in Ameriko radi — piva, V ameriških vo-
. x	.	!dah se je zasidral nemški parnik:
Avtomobilski dirkač Eldnge je po- j	J hodili Amerikanei kar v
rušil nekatere hitrostne avtomobilske pa so 81	AmeriKanci Kai \
rekorde in postavil nove.	j trumah ogledovat ladjo. Pohci-
Razdaljo 50 km je pretekel z avto- st°m se Је L: čudno zdelo, da so mobilom s hitrostjo 199 km. 50 milji vsi Amerikanei na ladji dobili — je prevozil z divjo hitrostjo nekaj nad morsko bolezen, kajti vsi so- se s 200 km. Samega sebe pa je prekosil 'parnika —- prizibali. Policija je v vožnji na 100 km, ki jih je preletel tudi na parnik in dobila tam —
s srednjo hitrostjo nekaj nad 211 km na uro. Predstavljamo si lahko pri bližno to hitrost, če pomislimo, da
točilnico piva.
Lahko hi o načinih tihotaplja-
žvižga huda burja s hitrostjo 100 km. nja spisal celo knjigo.
Zarotnika raztrgala njegova lastna Zadnje čase je amerikanska bomba. ^	vlada ukazala alkoholu primešati
Peruanska policija je prišla prav- strupene snovi: učinki so se po-
Мје,‘ф pređSkeTS™.' Neki' kazali za I“®»«- Zbolck> i« v«"
bivši vojak je nameraval izvršiti na predsednika republike atentat. Ko je bila zarota razkrita, je hotel bivši vojak zakopati bombo na poiju. Pri tem je bomba, ki jc bila določena, da raztrga predsednika republike, eksplodirala ter raztrgala zarotnika samega na kose.
Pij aase se spreobrne, kadar se v jamo zvrne
O resničnosti tega slovenskega pregovora, se lahko dan za dnevom -prepričujejo. Amerikanci. V
liko število ljudi in mnogo se jih je tudi v jamo zvrnilo. Ljudje, navajeni alkoholnih pijač so pili tudi zastrupljeno žganje, samo da utešijo svojo strast,
Vlada seveda trdi vedno svojo in ne misli od svojega prohibicij-skega zakona odstopiti niti za las. Amerikanci pa bodo menda ostali kljub temu veseli vinski bratci (najslajši je prepovedan, sad). Boljše bi bilo, da, bi pustili sedanji rod, in da bi poskrbeli za doraščajočo
aUroholHpropovedan^Celo^Armado ?eneraci5°’ (,a bi bila manj pijanim r,' „-i „.х : n i n a .-..-i. i, n .-i*	- i i očetje.
30 tisočih mož imajo Amerikanci samo zato, da pazijo na mejo, da se alkohol ne vtihotaplja in «pro-hibicijski general», poveljnik vseh
Abstinent.
Poflplsnjte LIMoftKo posolile!
je dejal, da hoče urediti jugosloven-ske zunanje dolgove, ker je to v korist jugoslovenskega kredita v inozemstvu. V prvi vrsti namerava po-j ravnati dolgove z Anglijo.
Po božičnih praznikih je politično življenje oživilo. Načelniki posameznih strank se nahajajo na volilnih potovanjih, ker manjkata samo še dva tedna do dneva oblastnih volitev. Radič je na volilnem potovanju po Dalmaciji doživel neuspeh za neuspehom in sicer nepričakovano.
Na njegovih shodih je bilo komaj 200—300 ljudi. Prišlo je večkrat do demonstracij.
Narodna skupščina bo začela z delom najbrže 25. t. m.
Gehoslovaška.
Letos bodo volili na Čehoslovaškem predsednika republike, ker poteče v tem letu sedemletna poslovna doba predsednika republike. Zanimiva in važna je izjava nemškega ministra dr.ja Spine, ki je dejal, da je proti vsakemu poskusu, ki bi hotel motiti nemško sodelovanje v državi. Rekel je, da se bo volitev predsednika izvedla maja meseca.
Tako koraka Gehoslovaška država vedno bolj h konsolidaciji notranjega življenja in to s sodelovanjem nemške manjšine, ki so ji jo znali Celio-slovaki pridobiti s pravičnim postopanjem.
Nemčija.
Nemčija je še vedno brez vlade. Zdi se, da bo Hindemburg razpustil državni zbor. Curtius, ki mp je Hindenburg poveril sestavo vlade, je hotel, da bi v njegovi vladi sedeli demokrati, zastopniki centruma, Iju-dovci in nacij ona! ci. Centrum pa noče sodelovanja z nacijonalci.
Če se Curtiusu ne bo posrečilo sestaviti vlade, bo predsednik Hindenburg poveril mandat najbrže Marxu. Ako bi tudi on doživel neuspeh, potem bo Hindenburg najbrže razpustil državni zbor in razpisal nove volitve. Sedanji kabinet bo ostal tekom volilne borbe še na vladi.
Mehika.
Združene države in Mehika sta si v laseh radi mehiških zakonov o petrolejskih vrelcih in radi Nikarague.
V Nikaragvi se borita za oblast dve j napada Zedinjene države in jim oči-
stranki. Konservativcem načeljuje predsednik Diaz, liberalcem Sacosa. Prve podpirajo Zedinjene države, ki so poslale Diazu svojo pomoč. Mehiki pa, to ni bilo po volji in začela je podpirati Sacaso. Mehikanski tisk
ta imperijalizem in kršenje mednarodnih pravil, ker so na nikaraguaj-skih tleh izkrcale svoje čete. Napetost med Zedinjenimi državami in Mehiko narašča dan za dnem in bati se je, da izbruhne vojna.
DNEVNE NOVICE
Or. Otokar Rfbäf
umrl
lep zlat prstan. Pri sv. maši je ubrano pel mešani zbor. V znak udanosti mu je zbor tudi na domu zapel par pesmi. Lepo in veselo razpoloženje je vladalo v Ricmanjih v nedeljo ves dan!
Povsod, kjer je č. g. Sancin služboval, je bil med ljudstvom priljubljen in spoštovan. Dober in usmiljenega srca je revežem vedno rad pomagal. č. gosp. župnik je znan zgodovinar. Osobito naši kraji so mu temeljito poznani. Žal, da svojih študij, ki so gotovo velike važnosti, doslej ni obelodanil!
Čestitkam jubilantu, ki je od prvega začetka tudi zvest čitatelj in na-
Družbam in osebam, ki so 29. decembra že izvrševale trgovine kakršnekoli vrste, podeljuje zakon, o katerem govorimo trgovinsko
dovoljenje proti temu, da vložijo Ročnik naših «Novic», se pridružuje-jprošnjo za novo dovoljenje, kakor,™0 tU(^ mj 7: vročo željo, naj bi ga ! smo gori opisali. To sacaano d^Г№S№Ä5Ä.",n,'
Ravnokar smo pvojeli iz i^rešitve,	. ^
grada žalostno vest, da je nas člen 7. — zadnji — določa, da večletni župnik v Šmarjah pri Ko-irivši drž. poslanec in voditelj tr-' stopa ta zakon takoj v veljavo, t. j. | prti in v Klancu, je umrl 23. decem-Slovencev gosp. dr. Otokar z decembra 1926.	jbra preteklega leta v Žičah na Šta
Ribar umrl,	I Naslovi na poštnih pošiljatvah.
.	:	Tržaška poštna uprava znova
V pnhodnn številki prinesemo j opozarja, da se morajo naslovi na
sliko in natančnejše poročilo o poštnih pošiljatvah pisati
njegovem delovanju med
skimi Slovani in v povojni dobi
v jugoslovanski državi.
Prvi slovenski časnik,
jerskem, kamor se je bil, kakor 'znano, preselil. Bil je vnet delavec na kulturnem in gospodar-itali- skcm P°l.iu- Narod ga bo ohranil - najhvaležnejšem spominu.
nrfmor- »jctnskem jeziku. To velja za poši-jv .	.	,
primor-	_____	,. Iva njegovemu spominu!
Sla-
Našim. naročnikom in bravcem
Zadnje čase se nam množijo pri-
Ijatve, ki so naslovljene v kralje-'
Ivino in posebno kraje, ki so bili;	t Josip Stržinar.
j priključeni Italiji po vojni.	i Dne 9. t. m. je umrl na Vrhniki,
v svojem rojstnem kraju, od kapi T , -	,	-T .	,v , ,zadet velečastiti gospod Josip Str-
«Lublanske Novice» so pucele žinar, bivši župnik na Kontovelju
in Katinari. Zadnjih 24 let je žup
bil
I izhajati v začetku leta 1797. Ured
.......................|nik jim je bil prvi slovenski pes- ^котаГга KatTnMi," kjer je
tožbe naših naročnikov in bravcev, j mk Valentin Vodnik, potem pa,Sp;i0gno znan jn priljubljen. Bil je da jim «Novice» po pošti neredno 'Janez Sušnik. V začetku so izba- j vnet in vesten duhovnik in rodo-ali pa sploh ne prihajajo. Prosimo Ја^е P° dvakrat na teden, potem ]јиђ y zadnjem času je bolehal vse cenjene naročnike in bravce, j Pa' P° enkrat, v četrtem letu so jn ge Vsled bolezni in težkih razda o vsakem takem primeru ођуе-Тт™10*1^0- Letos torej praznujemo, mer tudi odpovedal službi ter se stijo našo upravo, da bomo mogli |1,t01etnico Prvih «Novic».	naselil v rojstnem kraju na Vrh-
ukreniti na podlagi dokazanih:	12. januarja t. 1.	miki , kjer ga je doletela smrt. Po-
je poteklo 40 let, odkar je. umrl'S^eba se je vdeležila deputacija slovenski pisatelj Fran Erjavec, kataiarskih župljanov pod vod-
primerov primerne korake.
Novi zakon o trgovini
Nadaljujemo z določbami novega zakona o trgovini, ki smo jih,;------„
priobčili v prejšnji številki.	|m o njem pisal. Umrl je v Gorici i I^koj.
Dovoljenje se odreče, če komisija:
1) ne najde, da so izpolnjene za-
vv_ Dal nam je mnogo črtic iz življe-js*vom župnika Lajlerja. Bla-
pp n ja narave; prepotoval je naš Kras £огпи pokojniku želimo večni mir •o i.-	„ _:__ TT_________i •	_	m nnkoi
12. januarja 1887. Njegov grob nal goriškem pokopališču je v takem j
SPORT
stanju, da nam dela sramoto. Ali bi se ne lahko naše dijaštvo spom-
hteve, ki jih predpisuje čl. 53. za- np0 vgaj enkrat na leto groba na-kona o javni varnosti (Določbe še velikega moža? tega člena se nanašajo samo na1
trgovino z razstrelilnimi snovmi).!	Cvijić na smrtni postelji.
2) če je. komisija mnenja, da že! ^ Beogradu umira dr. Jovan
Cvijič, veliki jugoslovenski znanstvenik, ki je znan in uživa sloves znanstvenika po' vsem svetu. Zdravniki imajo malo upanja, da rešijo bolnika smrti.
obstoječe trgovine zadostujejo za potrebe občine. Pii tem mora komisija upoštevati stavbinstvo, gostoto prebivalstva in kraj, kjer se vršijo tamkajšnji trgi.
Če se dovoljenje odreče, se to sporoči prizadetemu po občinskem slugi. Proti temu ukrepu ima prizadeti pravico se pritožiti na pokrajinski upravni odbor (Giunta provinciale amministrativa). Proti odločitvi pokrajinskega upravnega odbora ni več dovoljen nikak priziv. (Čl. 3).
Občinam je dana oblast, da v sporazumu s pokrajinskim gospodarskim svetom in s sindikalnimi organizacijami trgovcev, določijo cene najpoglavitnejšim živilom pri prodaji na drobno. Prodajalci morajo imeti izložene ob vhodu ali v oknih posebne napise s cenami posameznih vrst blaga na drobno, in sicer na način, da lahko te napise j vsakdo vidi in bere. (Čl. 4).
Trgovinsko dovoljenje se odvzame in kavcija se prisvoji v sledečih slučajih.	I Kakor je bilo v «Novicah» že javlje-
a) če trgovec na zvijačen način no, je obhajal 2. januarja prečastiti skriva blago in ga odteguje s trga gospod župnik Josip Sancin svojo di-ali ga uničuje;	Jamantno sv. mašo. Slavnosti se je
____+_______ i.,	udeležila ogromna, množica ljudstva,
' li odaja trgovec blago po je hotela v svojo navzočnostjo po-visjih cenah, nego je označeno- na kazati svojemu sorojaku globoko spo-napisih;	~	-
"jubilej župnika tjosipa Sancina
Medtem ko moč Concordie narašča, pada neverjetno hitro ona Prosvete. Obzor neizprosno vlada. - Močna zmaga Bazovice nad Opčinami. - Rocol in Jadran zmagata nad vrednimi nasprotnicami.
Nogomet I. Divizija Obzor - Sparta 6:0, Adria - Con-cordia 3:1, Prosveta - Tommaseo 0:2, II. Divizija.
Bazovica - Opčine 8:1, Jadran - Sv. j Ivan 1:0, Rocol - Val 2:1.
I Obzor zmagovito prodira. Poraziti -mlado in žilavo Sparto s takim re-jzultatom je vsekakor zadosten znak, j da se nahaja Obzor v izredni formi; I Mislimo, da bo s težkočo ustaviti silen pohod te, kot smo je že svoj čas imenovali «železne čete».
Concordia? Uveljavlja se. Brez i dvoma se dobro uveljavlja. Zad-Inja zmaga nad Sparto in pa dosedanji res izborni rezultat za četo, ki ima leto dni obstoja, nam jamčita, da Concordia teden za tednom napreduje. Vsekakor je rezultat 3:1 v prid Adriji jasen dokaz, da je imela četa modro belih obilo posla z oranci.
Kam greš, Prosveta? Še menda sam Tommaseo si ni nadejal da zrnasta lanskega prvaka. Resnici na ljubo moramo sicer omeniti, da je igrala «Prosveta» skoraj na celi četi z i rezervami (8 rezerv), na drugi strani i pa tudi Tommaseo ni bil v svoji for-maciji (5 rezerv).
i Čudimo se «Prosveti», da prihaja na tako važno tekmo, kot je bila ona nedeljska, z rezervno četo. Z izgubo te tekme je Prosveta definitivno za letos pokopana. Prvenstva nič več!
Sicer ni tudi «Tommaseo» imel prilike končnoveljavno kolavdirati svoje čete. Veter in pa rezervna četa «Prosvete» nista dopustila, da bi se ! ta namera posrečila. Vsekakor pa
štovanje. Č. gosp. Josip Sancin je bil; kaže četa dijakov viden napredek.
c) če jc bil trgovec vdrugič kaz- )'оЈеп 8. aprila 1842. leta v Dolini pri novan, naj je izvršil prestopke v /rs*;u- Gimnazijo je študiral 4 leta v
katerikoli dobi, radi zločinov, -o ГЛи-\Ш i У.Тг8*и- Semenišče
.	._..	.	.	.’ je obiskoval v Gorici. Novo maso ic
katerih govon kazenski zakonik v pel v Dolini 1. januarja leta 1867.
poglavju, VI. oddelek, II. knji- Kot duhoven je služboval 1 leto v Miga, in radi sleparij in ponaredb, o Ijah, 2 leti v Buzetu, 1 leto v Plavjah, katerih je beseda v posebnih za- 6 let v Ricmanjih, 10 let v Lazaretu konih ali v zakonu o živilski po- Pri Kopru, 32 let v Predloki. Osmo le-Hciji (Zločini, ki jih omenja ka- t0 se..č- gl žllPnjk nahaja zopet v Ric-zenski zakonik v označenih delih, manPh v pokoju, so sleparije v trgovini in obrti in ,	slavoosti.lie P^sostvova-
Pri dražbah ter razni d rimi vlači lo 8 bllznjlh duhovnikov ter preč. ni	ki n«!J	, J. ^ I - gosp. kanonik Slavec iz Trsta. Maše-
. ’	i.™ao kako zvezo s temi Val j'e č. sivolasi starček in ljudstvo
stvarmi). (Cl. 5).	je pilo ginjeno. Poklonjen mu je bil
V drugi diviziji se borba nadaljuje. Zarja iz Bazovice je s svojo sigurno igro premagala še mlade Opence. Poslednjim manjka še vsaka vez med linijo in linijo. Malo dobre volje, kar menda Opencem ne manjka, in šlo bode.
«Jadran» je imel z Sv. Ivanom obilo posla. Že na sebi pičla zmaga, kaže da je bila tekma zanimiva in napeta.
«Rocol» se je dobro odrezal. S četo, kot je to Š. K. Val ni se šaliti. Sicer je nastopil Val z velikim številom rezerv, ker so se starejši igralci udeležili pogreba tovariša.
Športni metež se kot v prvi in drugi diviziji silno nadaljuje.
Eno je že gotovo. Dve četi ste na površju. Silno se pripravljata na končni boj. Ena mora zmagati, druga pasti. Druge čete pa se borijo istota-ko za nadaljna manjša mesta v končni klasifikaciji.	R. F.
Dopisi
TOLMIN.
Iz obeh srednjih šoL
Na učiteljišču, kakor tudi na gimnaziji je končalo prvo dvomesečje nekaj dni pred Božičem. Dijaki so ta konec pričakovali s precejšnjo nemirnostjo in strahom. Naše čitatelje bo mogoče zanimal uspeh, ki je bil letos dosežen. Če gledamo po izpri-čevalih, moramo reči, da so redovi mnogo slabši od lanskih. Temu se pač ne bomo čudili, če pomislimo, da je letni učni jezik izključno le italijanski. Pravi polom pa je doživel zadnji tečaj učiteljišče, kjer je na približno 20 dijakov padlo 50 nezadostnih redov. Gotovo je to slabo, posebno če pomislimo, da bodo dijaki to izpričevalo predstavili izpraševalni komisiji pri maturi. Toda bliža se matura in treba se bo pripraviti!
Tudi drugi tečaj je nazadoval, vendar stoji dosti na boljšem, kakor zadnji. Tudi učni program je skoraj isti, kakor v zadnjem tečaju.
Na gimnaziji je uspeh podoben onemu na učiteljišču. Iskazal se j-e le peti razred, v katerem nobeden ni dobil nezadostnega reda.
Ker se zavedamo, da je precej krivde tudi na strani dijaštva samega, bi jim svetovali malo več marljivosti in truda.
Tečaj za nemščine.
Pred nedavnim časom se je s posredovanjem ravnateljstva učiteljišča in gimnazije otvoril tečaj za nemški jezik. Poučevanje, ki ga vodi g. prof. Kušelički, se vrši zvečer ob 5. uri. Dostop imajo vsi, ki plačajo v dveh obrokih «Šolski kaši» 50 L. Število vpisanih je srednje (okroglo 20) in so to skoraj sami naši dijaki. Čudimo pa se, da se ni oglasilo več Tolmincev domačinov!
Važnosti tega tečaja pač ni treba poudarjati. Prilika je lepa in vabljiva.
Otvoriti se ima še tečaj za italijansko literaturo, o katerem pa se do sedaj ni še nič slišalo.
KAMNO PRI KOBARIDU.
Iz vseh vasi srečavamo dopise v «Novicah», samo mi se malokrat oglasimo. Samo takrat, ko nas nadloge in esreče tepejo nekoliko, potožimo. Življenje gre pri nas po starem tiru naprej, dasi smo v novem letu. Mogoče se bo v tem letu kaj izpreme-nilo, upajmo, zboljšalo. Tako se tolažimo, da nam mogočo to leto prinese most čez Sočo, o katerem je bilo že toliko govora in tudi prepirov. Naša vas stremi za tem, da bi se čim prej" postavil ta most, kajti preveč smo odsekani od levega brega Soče, dasi je tako blizu, da bi iz vasi lahko vrgel kamen. So pa ovire in težkoče, predvsem finančne.
Pa še druge zgradbe imamo mi Ka-menci v svoji domišljiji, o katerih se vedno govoriči in sporeka. Tako je nedolgo od tega vrelo pri nas zanimanje za občinski dom, ki naj bi se zgradil. V vseh občinah, ki sestoje iz več vasi, je občinski dom sporna točka, ki rodi prepire, kam naj se ta postavi.
Prav tako je bilo mnogo prerekanja pri nas, če naj stoji ta dom na Kamnem, Smasteh, Libušnem itd. A vendar so se Občinarji pomirili in sporazumeli, to pa menda zato, ker denarja ni bilo nikjer.
ČADRG.
Na naši planini Dobrenšci so zgradili cesto in hišo. Gradba je trajala že četrto leto in sicer so gradili vedno v času, ko je živina na planini. Prvi dve poletji so gradili le cesto, kasneje, zadnji dve poletji, še ono hišo. Planine radi tega ni bilo mogoče izrabiti. Tudi manj časa smo mogli obdržati živino na planini. Potrpeli smo in prenesli vsako nadlego, ker smo upali, da dobimo škodo povrnjeno. Največjo škodo je utrpela lesena ograja za ovce, ki je bila sleherno leto uničena. Ravnotako je bil uničen najlepši svet okoli stanu. Prijavili smo škodo šele v drugem letu, a dobili smo le malenkostno vsoto za najemnino. Zadnji dve leti pa so imele vse prijave negativen uspeh, dasi je bila škoda jako občutna. Izgovarjali so se, da nam je napravilo več koristi kot škode. Toda, če bi bilo
•ako, bi se sploh nikdar ne pritoževa- toga nas navdaja slutnja, da so ne-Ji, ker smo prezanikerni. Sedaj smo znani zlikovci to napravili,
-kodo prijavili županstvu. Odgovora	LOKEV NA KRASU.
Oblasti bi morale nekoliko upošte- . 1 uc^ v Lokvah smo še živi in živimo prav trdo kraško življenje. Ši-
vati naše težnje. Na planino ženemo živino le v poletnem času, kjer ostane jedva 2 meseca. Dela se lahko tam vso pomlad in vso jesen. Zato naj bi -e prenehalo z delom, ko je živina na planini, ker sicer nimamo nikakega
cer je naša rjava zemljica rodovitna, a premalo jo je, da bi nas vse prere-dila, in še ta, kar je imamo, je s kamenjem pomešana; zato pa se toliko bolj pečamo z živinorejo. Iz naše vasi
ki jih moramo iti iskat po dve uri:sn31sla za modeino živinorejo.^ daleč in jih prinesti na hrbtu.	! Naša občma, Lokev m Prelože, ima
tv фпт Ti/riTvevre д približno 1500 prebivalcev, po vojni ш J.ui«ÄUJN»n.±.UrA. i pa se je izselilo v Ameriko in sicer Društveno življenje.	| največ v Južno Ameriko okoli 400
Ne bo slabo, če izpregovorimo par I naših občanov. Na vsak način je to besed tudi o društvenem življenju jzelo veliko število. Nekaterim gre tudi tu pri nas. Ne vemo pa, če sme-j dobro, drugim spet ne; menda pa je mo pri tem rabiti besede «življenje»,! povsod tako.
boljše bi bilo mogoče «spanje».	S skrbjo gledamo v bodočnost: iz
Najboljše tolminsko društvo je že | našega kamenitega Krasa ne moremo ielj časa živelo bolj od tradicij, ka-jveč kot toliko iztisniti; potrebe pa
kor pravega in dobrega dela. Vendar bilo je to društvo najboljše! \T preteklem letu je moralo prenehati z vsakim delom. Že preje pa sta izginili obe dijaški društvi, tako, da danes tolminski dijaki nimajo nobenega samostojnega krožka. Tako letos v Tolminu samem ne moremo misliti o nobenem pravem društvenem lelovanju. Mogoče pa bi bilo vendar dobro poiskušati s kakim novim! O tem bomo še pisali-
Po vaseh, kjer društveno delo oživi šele na zimo, letos še ne opažamo drugega kakor... spanje! Temu pa se res moramo čuditi. Res je, da na prireditve ni mogoče misliti... to pa še ni vse društveno delovanje! Cas je, da začnemo! Saj je vendar Božič že prešel in tudi dolgi zimski večeri so že nastopili, četudi brez snega. Mogoče so se kje dela že lotili, vendar pa pravega delovanja še ne opazimo, čeravno je prav sedaj čas, ko bi moglo biti na višku. Mi--lirno seveda na zimski čas! Torej na delo!
IDRIJA PRI BAČI.
Na zadnji dan preteklega leta, t. j. na Silvestrov večer, je naše društvo priredilo zabavni večer. Udeležba je bila sijajna, čeprav je naša vas mala. Na sporedu je bila šaljiva pošta in tudi dobitki so bili. Proti polnoči se je zabava dvignila na vrhunec, ko sta stopila dva fanta, predstavljajoča staro in novo leto. Staro leto se je le slabotno branilo, a nazadnje je oma-galo — Nastopilo je leto 1927. —
Ćastitali smo drug drugemu, vso srečo, nato se je zabavni večer zaključil. Še dolgo nam ostane v spominu veseli dan starega leta.
KAL PRI KANALU.
V noči od srede na četrtek preteklega tedna so tatovi vlomili pri Jožefu Škrtu, p. d. Seliščar, in mu pokradli obleke, obutve, posode in drugo obleko v vrednosti 1500 lir. Da je mogel ukradenec javiti tatvino kr. orožnikom v Ročinju, si je moral Izposoditi čevlje pri sosedu. Sumimo, la so tatvino izvršili cigani, katerim je Seliščar dva dni pred tem dogodkom iz usmiljenja radi ostre zime dal prenočišča v kuhinji.
ZGORNJA BRANICA (Dva požara v novem letu).
se z vsakim dnem višajo.
IZ ŠTANJELA.
Pevsko in bralno društvo «Štanjel» priredi v Štanjelu 16. t. m. ob 3. uri popoldne javno veselico s pestrim sporedom. Najprej nastopi pevski zbor iz Štanjela, potem si sledijo točke tako-le:	Mešani pevski zbor iz
Kobdilja; Čarodejna brivnica — burka v enem dejanju; Kmet Herod — veseloigra v dveh dejanjih; Zamorec — šaljiv prizor; Pred sodnikom — burka. Med odmori bo igrala godba, po veselici pa bo prosta zabava. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
SKEDENJ.
Sedaj so naši otroci imeli dva praznika; ponovili sta se dve stari navadi.	, I
Na dan nedolžnih otročičev hodijo pri nas otroci od hiše do hiše po «te-1 peženco». Ljudje jim dajejo denar in | sadje, otroci pa pojejo pesem, ki pa | se že zgublja:
«Daste malo tempežence, če ne daste, prej krepaste».
Res vljudno, kaj?
Na predvečer sv. Treh kraljev hodijo v skupinah po trije in trije od hiše do hiše in pojejo priložnostno pesem. Eden nosi majhno svetiljko. Pridejo v hišo, pokleknejo, se pokrižajo in zapojejo. Seveda dobe zato plačila, ki si ga po končanem obhodu seveda pošteno razdele.
IZ KLANCA.
V četrtek, dne 6. t. m., na dan sv. Treh kraljev, smo imeli v Klancu praznik kot malo takih. Naša fara je ta dan praznovala :’-00-let-nico svojega obstoja in dobili smo nov zvon.
Naša cerkev se v zgodovini prvič imenuje leta 1300., ko je nastal spor med Trstom in beneško Iju-dovlado. Tudi klanško pokopališče je zgodovinske važnosti; na njem so pokopani grofje Gravisi in mnogi plemiči iz vse Istre. V turških časih je naša vas zelo trpela, tudi naša uboga polja so teptali turški konji.
Leta 1627. je naša cerkev dobila j duhovnika v osebi gospoda Gregorja Lavrike. Za njim smo jih ! imeli še mnogo in sedanji naš žup
Nič sreče nam ni prinesel dan no-jnik, preč. gospod Jakob Soklič, je vega leta. Posestniku Peganu v naši138. duhovnik v župniji. Da smo vasi pa še celo hudo nesrečo, kajti, 30o_Ietnjco tako lepo praznovali, prav ta dan mu je pogotei hlev. Rav- ig-j.p največ zaslu°*e niemu no se je vsa vas zbrala, da praznuje	2а"1Ге’е1?Је™и-
v največjem pokoju praznike, pa je | „ Zjuciaj smo imeli v lepo okra-udarila nesreča med nas in prinesla itiem cerkvi slovesno sv. mašo, ki nemir, žalost in strah. Dasi se je zbra-1 jo je daroval dolinski dekan, preč. la vsa vas in so pritekli ljudje še iz1 gosp. Piščanc. Pri maši so peli drugih vasi, se mnogo ni dalo oteti j klanški in herpeljski pevci pod plamenu. Vzrok požara je ostal še vodstvom g. Bonana in mladega.
danes neznan, dogodek sam pa je vplival kaj razburljivo na vse; marsikdo se je domišljal, da ta nesrečen začetek ne pomeni nič dobrega in ni se motil takrat.
Komaj smo se nekoliko pomirili, nas je na dan sv. Treh kraljev zopet obiskal ogenj in upepelil to pot hlev posestniku Kobalu. Kdor je okoli 10. ure zvečer stopil iz hiše, je videl plapolati nad našo vasjo ognjene jezike, ki so namah razsvetljili vso vas. Še od zadnjega požara zbegano ljudstvo je priteklo in nudilo pomoč, pa ni pomagalo nič.
Zelo mučno razpoloženje in polno groze sta napravile ti dve nesreči v neprimerno kratkem času. Najrazličnejše vesti krožijo o njih med nami, vzbujajo hude slutnje. Vsi se čudijo temu, da sta nastala požara prav na dan omenjenih praznikov. Še več da misliti pa to, da se o povzročiteljih niti pri prvem niti pri drugem slučaju, ne da ničesar dognati. Vsled
a mnogo obetajočega g. Dušana Marčelje. Petje je bilo lepo, domačini trde, da niso še slišali takega petja.
Popoldne se je pripeljal prevzvi-šeni gospod škof, ki je ob asistenci osmih duhovnikov blagoslovil novi zvon. Novi zvon so prelili iz starega, iz 1. 1644, ker je bil počil. Slovesnosti je prisostvovala o-gromna množica vernikov; računa se na 2000 udeležencev. Zvonu so kumovali g. doktor Gattomo z gospo in g. Šiškovič iz Črnega Kala z gospodično sestro. Cerkev je bila natrpana ljudstva. Cerkev je bila električno razsvetljena in tudi lepe jaslice so napravile na vse prijeten vtis. Zapeli smo še zahvalno pesem in cerkveni obred se je končal. Pri obredu so bile zastopane tudi vse oblasti.
Pevci so zapeli pred župniščem nekaj narodnih pesmi. Podoknica je uspela nadvse sijajno, kajti petje je bilo dovršeno in tudi škof sam se je izrazil jako laskavo.
Dan je bil lep, k čemur je pripomoglo jasno mirno vreme. Pozno v noč se je razlegal na vse strani glas zvonov, na katere so pritrkovali; glas novega zvona je lep in čist.
Ta dan nam ostane v trajnem spominu.
PODGRAD V ISTRI.
Minilo je že nekaj časa, od kar nismo nič brali o Podgradu v našem listu. Zato pa danes nekaj vrstic.
Kakor je že marsikomu znano, so naši fantje in dekleta ponovno obudili k življenju društvo «Gorska-vila», ki pa na žalost ni imelo dolgega življenja. Oblastva so razpustila «Gorsko vilo» že maja preteklega leta. In mi smo pri starem — brez društva.
IZ ČRNEGA KALA.
Kakor vselej, tako sem sklenil, da tudi letos pojdem- na novega leta dan na izlet na deželo. Marsikaj sem videl in slišal in posebno me je veselilo, ko sem prišel v Črni Kal. Iz vseh bližnjih vasi so prišli semkaj kmetje, da si pri dobri kupici vina voščijo srečno novo leto. Kakor vsi drugi, tako so prišli tudi vrli Gaber-čani in njih dekleta ter nam zapeli celo vrsto narodnih pesem. Pel je moški in tudi mešan zbor. Kakor začarani smo poslušali glas pesmi, ker moramo reči, da so pretekla leta in leta, odkar je naša dolina slišala eako petje. Želim le, da bi Gaberčani gojili i v naprej lepo petje. — Izletnik.
IZ ŠMARIJ PRI KOPRU.
Malo se oglašamo v «Novicah», zato se zdi, da smo ravno mi oni srečni ljudje, ki se nam dobro godi. Vendar ni tako. Treba, da se tudi mi enkrat oglasimo v našem listu in obrazložimo čitateljem «Novic», to, kar nas teži.
Takoj po izidu prve številke «Novic» smo Šmarčani marljivo in z največjim veseljem segali po listu, ker smo dobili mnogo koristnih gospodarskih naukov in zvedeli za no-viče, ki se gode širom naše domovine.
Svoj čas smo se tudi mi v Šmarjah' zatekali v svoja kulturna društva in sicer k pevs k emu-bral nemu društvu, h katoliško-izobraževainemu društvu, v čitalnico, a vsa ta društva nam je svetovna vojna strla in uničila. Ni pa s tem rečeno, da nimamo veselja do kulturnega dela in da ne bomo naših društev zopet obudili k življenju. Šmarčani smo skoraj vsi ubožni ljudje. Nimamo bogatašev, ki bi nas izkoriščali. Imamo pa čista srca, ki so več vredna kot vse bogatstvo. In ta nas držć krepko pokonci!
IZ BARKOVELJ
Izguba komaj dvajsetletnega mladeniča Stankota Martelanca, katerega smo pokopali v nedeljo, nam tare srce. Kot član bivšega mladinskega društva in godbenega krožka, je Stanko do pred kratkim, ko ga je bolezen priklenila na posteljo, sodeloval v našem narodnem vaškem življenju. V nedeljo so Barkovljani pokazali, kako priljubljen jim je bil pokojni. Velikanska množica se je udeležila pogreba; pokojnikovi prijatelji so nesli krsto, a tovariši-godci so ga z žalostnim sviranjem spremljali na njegovi zadnji poti. —
Ravnotako je tudi pevsko društvo «Adrija» zapelo v cerkvi in na pokopališču ganljive žalostinke.
A ne samo v Barkovljah so domačini pokazali svojo žalost radi izgube pokojnika. Barkovljanski nogometaši, ki so v nedeljo igrali na igrišču Obzora, so nastopili z žalnimi trakovi na rokavih, a med tekmo je sodnik ustavil igro za eno minuto v znak žalovanja. —
Stanko nas je sicer zapustil, a njegovo delo bomo nadaljevali mi, spominjajoč se dragega prijatelja vedno in povsod. —
Gospodarstvo
«Gospodarski vestnik»
Ni dovolj v današnjih dneh, da svoje gospodarstvo v potu svojega obrara vodiš in se z njim mučiš-Tvoja dolžnost je tudi, slovenski gospodar, da skušaš za isto delo porabiti kolikor mogoče malo časa in izdati čim man j denarja, a kljuk temu doseči čim največji uspeM. Vsega tega pa ti ni mogoče napra-
Kmetijski stroji
Slamoreznice znamke «Maylart» z verigami raznih velikosti.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica TorreManca 19, in Rafiinerla 7.
Telefon 44-39.
рроопппооаоаоаооопоошздопооо
Zobozdravnik
B! L limolia
sprejema
e SORICI na Traenlka 5
II. nadstropje
a
a
a
o
o
a
a
a
a
n
a
a аоааваааооааоаааааооаооопаш
Dam
v najem hišo na križ-potju v Marezigah. Pogoji ugodni, prednost imajo čevljarji. Naslov: SABADIN J., Marezige 202.
I
И POSTOJNA
♦♦♦♦
notranje Dolazni in onerncije.
ŽARKi X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
i
Zgodilo se je
da ste zahtevali PEKATETE, prejeli pa drugo blago, ki vam ni ugajalo. Odslej vdobite lahko makarone, špagete, subjote in juhne vrste v zavojih po Va in 1 kg. Zahtevajte jih pri trgovcih!
iiHii
rsiisčraieea udrugi t rucijcaia pomit««
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestnje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovora.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in )ih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
8a razpolago varnostne telice (safe$)
1* m u sM Gir/s-liM
Ob nedeljah je urad zaprt Teietoei žtv. 25-67.
НпШагеШ slceea. Шт\ zagati
>Ш, ako ne čitaš danes gospodarskih knjig in ako se ne zanimaš za uspehe, ki so jih drugod že drugi na podlagi večletnih skušenj dosegli.
Kupovati v tej draginji drage gospodarstvene knjige ni vsakemu mogoče. Eno pa je vsakemu mogoče, eno pa je vsak naš gospodar dolžan storiti, eno dolžnost mora izpolniti, ako hoče veljati za umnega, napredka željnega človeka: »aročiti si mora «Gospodarski vestnik», ki izhaja mesečno in prinaša v vsaki številki bogato vsebino z vseh polj našega gospodarskega udejstvovanja.
Naši dolgoletni izkušeni zatiru-garji poročajo o raznih perečih vprašanjih, ki se tičejo naše zadružne organizacije, o predmetih, ki se nanašajo na živinorejo, ži-vinozdravništvo in mlekarstvo razpravljajo v lepi, lahko umljivi besedi in izčrpni obliki naši najboljši strokovnjaki, ki so izšli iz naše srede in ki delujejo med našim ljudstvom že leta in leta. List
ne okopavati ne zalivati. Kljub temu j pa baje rastejo neprimerno boljše 1 kot ob navadnem obdelovanju, preje dorastejo in dado trikrat do štirikrat večji pridelek. Ko se pospravijo, se tkanina zopet zvije in spravi na drugo leto. Tudi Nemci že preizkušajo to novost in so baje dosegli nepričakovane uspehe. Pravijo, da je zemlja pod tako odejo tri stopinje toplejša nego nepokrita. Umevno je, da zemeljska vlaga ne more izhla-pevati in da plevel ne raste. Čudno pa je to, da rastline ne trpe pomanjkanja zraka. To tkanino, ki ji pravijo «termogen» (toplotvor) izdeluje tvrdka Л. Otto, Guben v Nemčiji.
Gomolje dalij moramo skrbno prezimiti, ako jih hočemo ohraniti do spomladne saditve zdrave in krepke. Gomoljiste kopuče, ki smo jih na zraku primerno osušili, spravimo v suho klet, kjer ne zmrzuje, a je toliko hladno, da gomolji ne začno prezgodaj poganjati; tu jih položimo na deske ali police ali pa po sortah v plitve zabojčke tako, da jih lahko tekom zime večkrat pregledamo. Zlasti gomolji nekaterih novejših in dragocenih sort, zahtevajo pri prezimovanju dokaj pazljivosti. Zato je
posveča posebno „ošnjo tu® če-
beiaistvu, ki obeta^ postati vazen (jragp2 sor^ vložimo v suho žaganje vir dohodkov za naše ljudstvo; ra- ац zdrob; če tega nimamo, si lahko zumljivo je, da se vprašanja, ki se pomagamo tudi s peskom ali s suho nanašajo na umno vinogradni- prstjo. Glavno je, da gomolje čez štvo, kletarstvo in sadjarstvo, ob-. zimo obvarujemo mokrote, ki poravnavajo v listu kar najobširne-j sPe®uie razv°j gnilobe in plesnobe. je; razen tega priobčuje «Gospo-јм^
'darski vestnik» po potrebi članke, ki se nanašajo na aktualna sploš-j
ва gospodarska vprašanja, na po-j _	1S27,
Ijedelstvo, kmetijski in obrtni po-! c:e ie ki'0 prišlo leto spomina vred-uk itd. Važni so tudi nasveti in!}10 radi	vremenskih neprilik,
navodil,, ki №.dale ,,Gospodski 5
vestnik» o davčnih m pnstojbin-skih zadevali. Koliko zamude časa in koliko škode bi si nekateri prihranili, ako bi si naročili naš list samo radi tega. Gospodarski koledar, ki ga list priobčuje za vsak mesec posebej, je izborno in praktično navodilo za naše gospodarje; v tržnih cenah pa dobijo na
gnojil, orodja, živine itd.; v gospo darskem drobižu pa priobčuje kratke gospodarske novice, ki morejo zanimati naše ljudi. Posebne važnosti je pa poglavje «vprašanja in odgovori». Vsak naročnik
Nebesni pojavi.
V letu 1927 bo videti tri
solnčne
in vsak naš človek se lahko obme mrke in en lunin mrk. En solčni mrk
na uredništvo lista s katerimkoli resnim vprašanjem in dobi odgovor pod tem poglavjem. Za važnejša vprašanja priredi uredništvo tudi posebne članke, v katerih se izčrpno razmotriva stavljeno vprašanje. Letos bo list začel pod posebnim poglavjem prinašati kratke, praktične gospo--darske drobtinice, ki bodo le v dobro naročnikom.
Iz navedenega lahko vsakdo razsodi, da je vsebina «Gospodarskega vestnika» bogata in vsestranska, Če pa še pomisliš, da stane list le bornih 10 lir letno, moraš reči, da si grešil, ako nisi naročen nanj.
«Gospodarski vestnik» lahko naročiš ali pri upravi v Gorici, Via S. Giovanni 6, L, pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Via Torre bianca 19, ali pa pri Zadružni zvezi v Trstu, Via S. Francesco đ'As-sisi 16, L
Vsak naš umen gospodar še mora na «Gospodarski vestnik» naročiti.
*
Radi raznih težkoč izide prva i-jtevilka letošnjega «Gospodarskega vestnika» nekoliko pozneje. Za to pa ima še vsakdo priliko in čas, da se nanj naroči in mu tudi pridobi med prijatelji naročnikov.
Nov način obdelovanja kulturnih rastlin. Iznajdljivci Američani so staknili zopet nekaj novega. Iz asfalta so začeli izdelovati neko tkanino, ki jo pogrnejo po zemljišču, ki ga hočejo obsaditi s kako rastlino.
od zemlje, kar bo imelo za vzrok dež zvezdnih utrinkov. Podoben dež so doživeli zemljani 1. 1872.
Za zabavo in smeh.
Očetovske skrbi.
Ali že veste, da so aretirali vašega sina radi poskušene goljufije?»
!«Na žalost! Tak je bil vedno, vso začne in nič ne dovrši.»
Častilec dami: «Kaj ... ostrigli ste si lasi, ki so vas najlepše dičili!»
Dama:	«Poslušajte... sedaj vam
lahko povem resnico.... saj niso bili moji.
LISTNICA UREDNIŠTVA Invalid A. iz J.:	Likvidacijsko
delo takega zavoda bo trajalo par let. Ko bo stvar dozorela, se bomo povrnili k njej; vsekakor pa boste tudi osebno, neposredno obveščeni. Ako boste mislili, da ste prikrajšani, rekurirajte, kar pa bi morali že prvikrat napraviti.
A. M., Breg: Vašega, dopisa ne moremo priobčiti. Če bi se zglasili v uredništvu, Vam bomo povedali vzroke. Pa prosimo za prihodnjič kaj,_________________________________
Odgovorni Brtecik: JANKO RUNTLC.
kar je jako redek dogodek. Odkar je bil uveden gregorijanski koledar (1. 1582) se je dogodila ta istočasnost le šestkrat.
je že šol mimo nas neopaženo, zlasti ker v Italiji ni bil viden. To je bilo 3. t. m. Drugega mrka, ki bo 15. junija, prebivalci Italije tudi ne bodo videli. Popolen solčni mrk 29. junija bo viden na Angleškem, na Škandinav-skem polotoku in v polarnih krajih. V Italiji bo ta popolni solnčni mrk viden kot delen mrk med 5. in 7. jutranjo uro. 8. decembra bo popolen lunin mrk, videli ga bodo v Italiji. Kdor bo v zgodnjih jutranjih urah 10. novembra gledal z močnim daljnogledom sobice, bo zapazil temno točko, ki bo prešla preko solnčne oble.
Točka bo planet Merkur. Nekateri glavni planeti bodo tako-le vidni na nebesnem svodu: Venera bo vidna v poletnih mesecih zvečer na zapadu. Septembra bo izginila iz neba in se bo pojavila zopet v jutranjih urah na vzhodu do konca leta. Mars bo viden kot večernica do avgusta, decembra pa kot jutranjica. Saturna bomo lahko videli januarja in februarja v jutranjih urah; vzhajal bo vedno bolj zgodaj in bo viden po noči od aprila do junija, zvečer bo pa viden od avgusta do decembra.
V tem letu pričakujemo tudi vrnitev dveh zvezd repatic:	Schaumas-
'sejeve in Winckejeve zvezde repa-I tiče. Prva ni nič izrednega, pač pa 'bo druga lahko povzročila prikazni velikega pomena.
Winneckejeva zvezda repatica je majhna in se vrača vsakih 5 let in pol; odkrili so jo 1. 1819. in do danes se ž njo astronomi niso preveč bavili. Sedaj pa bo menda drugače, že junija I. 1921. se je veliko približala zemlji, kar je povzročilo padanje zvezdnih utrinkov. Letos pa ne samo, da se bo približala zemlji na 300 kratno razdaljo zemeljskega premera, marveč bo tudi koncem junija sekala neko točko zemeljske poti eden ali Ob robu zasujejo to odejo z zemljo,: dva dni predno bo šla naša zemlja da je veter ne more odgrniti. Potem ! skozi isto točko. Računi, ki to predvi-jo s sadilnim klinom prebadajo inulevajo, sicer niso popolnoma konča-aadijo skozi luknje solato, zelje, pa- no, vendar ne bo bistvene razlike. 28. radižnike itd. S tem je vse delo kon- junija bo najbrže Winneckejeva čano. Takih rastlin ni treba ne pleti zvezda repatica v najmanjši razdalji
zanimivo radi svojih nebesnih pojavov.
Leto 1927. je navadno leto, šteje torej 3G5 dni, februar bo imel 28 dni. Velika noč pade na 17. aprila, kakor je to bilo 1892, 1881 in druge krati. Na isti dan bo padla velika noč v letih 1938, 1949 itd. Pravoslavni bodo obhajali veliko noč 24. aprila.
„ „ .	,	„ „	, Letos bomo imeli zadoščenje, da
ročniki vsak mesec Splošen pre-1 doživimo dan, ko pade katoliška ve-gled o cenah pridelkov, umetnih i lika noč s hebrejsko veliko nočjo
Cevljarnlca Forcessln
ОбКкотпа na ssedsuroitai razstavi » Gica«! z „Diploma di grau premis*'
TRST • Via Giuseppe Caprin Sten. 5 pri Str. Jakobu - TRST
Kdor išče obuvata eenö a vendar lepo, le bo pomislil tnalo, se fenpil kar na slepo!
.ШЖ
In Sel bo k .FORCESSINU”, ki v Trsta vsem od kreja — BbožcB al’ bogatina — saj&oljie Čevlje daja .. .
ÜBiijl m Silo
L 48-~
m n m
L 48*—
1ишмшшјШШЈИмавиниј| «Mii
JAKOB BEVC - TRST
m* ar n a in zlatarna
Trst » Čampo S. Gmeomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
SLčrm Raspuie v trsaici тпохШ po etašvsšjih cenah KßONE piafsaje y$Me Rož y$i drugi ШШМ	Ш BIRMANCE. "W

Zobozdravnik
D= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfeketjoniran na duticjski kliniki
ordinira v TRSTU
Via Imbriani 46/lii. (pral Via S. Gicmoi) od 9—-12 in od 3—7 ure
Spomnite se „Šel. drušba”!
J A/aKv ■' /f
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
ttuhSnlsk® ira dnsgg© potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. ==^:.::v. CENE NIZKE,
■тет, PIAZZA 6$, QIOVANNt St. 1
- л ; v ;,/U:
. ZDRAVNIK
№ Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v Št. Petm ma KrasM
in ordinira
eKanaicovi hiši odS-lžiiioii 33-15

izredno močno,
je lekarna uvedla novo vrsto steklenic, ki vsebujejo večjo količino od prejšnjih tako zadostuje za kompletno zdravljenje le 6 steklenic.
CENA STEKLENICI L 8*50. Farm. CASTELLANOVIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.)
lastnik F. BOkflFFlO
I:
8;
g
,MUNDL0$‘ šivalni stroji
„Göricke“
dvokolesa, moforlnl „F1ÄH“ m belgijske шке se vdotie le pri
Josipu Kerševaoijt!
GORICA — PiasBza Cavoafii* 9 — GORICA