AN N ALES 10/'97 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV / ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 345-350 Alberto Pucer 120 LET PIRANSKEGA ARHIVA Ko so leta 1877 začeli rušiti staro občinsko palačo, kjer so zgradili novo (sedanjo), so iz občinskega arhiva lo­ čili starejše gradivo, zlasti srednjeveško od novo nastaja- jajočega. Tako je občina Piran taistega leta ustanovila svoj arhiv kot ustanovo, ki letos praznuje svojo 120-let- nico. Prvotno se je imenoval Stari mestni arhiv - Archivio civico antico in je najprej bil oddelek Mestne knjižnice. Prvi arhivar Starega piranskega mestnega arhiva je bil grof Stefano Rota, od leta 1891 pa profesor Domenico Vata, ki je dolga leta uspešno opravljal svojo službo arhivarja. Medtem ko je izolski arhiv leta 1903 zgorel, koprski pa med drugo svetovno vojno odnesen v Italijo, gre zasluga piranskemu učitelju in knjižničarju Domenicu Petroniu, da je piranski arhiv ostal doma. Takratno arhivsko gradivo je namreč dal obzidati pod stopnišče občinske palače in se je tako ohranilo do danes. V preteklosti se je piranski arhiv večkrat selil oziroma zamenjal prostore svojega domovanja. Iz občinske palače preko lože do zgradbe sodišča; leta 1954 je prišel v sklop takratnega Mestnega muzeja (danes pomorske­ ga), leto dni kasneje pa je Občinski ljudski odbor usta­ novil samostojni Mestni arhiv. Po sklepu piranske občin­ ske skupščine leta 1974 so ga priključili Pokrajinskemu arhivu Koper, vendar pod pogojem, da arhivsko gradivo in osnovna sredstva ostanejo v Piranu. Leto dni kasneje so arhiv preselili v prostore minoritskega samostana, kjer je domoval do oktobra leta 1995, ko se je preselil v prostore na Župančičevi. Te številne selitve v preteklosti pa so žal precej škodovale arhivskemu gradivu (pred­ vsem starejšemu), da ga je bilo potrebno restavrirati in tako zaščititi pred nadaljnjim propadanjem. Precej sta­ rejšega gradiva pa je tudi posnetega na mikrofilmih. Neprecenljivo vredno in raznovrstno piransko arhiv­ sko gradivo, ki se kontinuirano hrani od leta 1173 na­ prej (prepis najstarejših dokumentov pa segata celo v leta 1036 in 1041), govori o bogati preteklosti Pirana, njegovem bližnjem in širšem zaledju, večjem delu Istre in nenazadnje o vlogi Pirana v evropskem prostoru. Piranski arhiv hrani več kot 1800 primerkov notar­ skih pergamentnih listin (11 73-1887), čez 70 dukalov ali doževih pisem (1263-1699), tudi pisanih na pergamentu (preparirani živalski koži) in okoli 9000 testamentov, pisanih na papirju, ki so bogat vir za zgodovinarje, etno­ loge, umetnostne zgodovinarje, pravnike, jezikoslovce... Med številnimi dokumenti in kodeksi iz obdobja be­ neške oblasti (1283-1797) velja omeniti še notarske knjige (najstarejša je iz leta 1282), statute občine Piran (najstrejši ohranjen v originalu je iz leta 1307, v prepisih so ohranjeni tudi odlomki statuta iz leta 1274), čez 140 vicedomskih knjig (vsebujejo vpis kratke vsebine prav­ nih aktov, s katerim so le-ti postali legalizirani) pa kata- verske (knjige glob in kazni), komorniške (knjige pri­ hodkov in izdatkov občine), knjige javnih prodaj in dražb, knjige oseb (hudodelcev), ki so bili izgnani iz občine Piran, knjige obsodb, knjige o obmejnih sporih, knjigo prepisov vseh važnejših dokumentov, knjige o socialnih bojih v občini Piran, o občinskih ribjih loviščih in številne druge kodekse, ki so vsi "ročni izdelek" skrb­ nih pisarjev. Starejše gradivo je pisano v različnih pisa­ vah in do zadnjih desetletij 15. stoletja v srednjeveški latinščini, šele po letu 1480 se začenja kot uradni jezik uveljavljati italijanščina, ki pa je bila močno "opleme­ nitena" s primesmi piranskega ljudskega jezika. Veliko gradiva je tudi iz francoskega, avstrijskega, italijanskega in povojnega obdobja. Poleg občinskega arhiva so tu shranjeni še arhivi raznih likvidiranih pod­ jetij (Rudnik Sečovlje, Ladjedelnica Piran, Splošna plovba Piran...), številnih osnovnih in srednjih šol, sodišča, raznih družin (Tartini, Gabrielii, Smareglia...), razne zbirke (načrti, plakati, fotografije in razgled­ nice...), inkunabule (prve tiskane knjige) itd. Vsega ar­ hivskega gradiva je okoli 800 tekočih metrov. Iz tega bogatega piranskega arhivskega gradiva so bile tako s strani domačih kot tudi tujih avtorjev oziroma raziskovalcev (iz Italije, Hrvaške, Nemčije, Švice, Av­ strije in celo iz ZDA) napisane številne zgodovinske knjige, razprave, referati, diplomske naloge, doktorske disertacije. Osnovnošolcem in srednješolcem je piran­ sko arhivsko gradivo služilo za pripravo več razisko­ valnih nalog, študentom pa za seminarska in diplomska dela. Napisani so bili številni članki, pripravljene raz­ stave s katalogi, posnete radijske in TV oddaje ... Piranski arhiv obišče vsako leto več raziskovalcev. Izredno veliko zanimanje kažejo tudi srednje in osnovne šole tako iz Slovenske Istre kot notranjosti Slovenije. Ob 120-letnici so v avli piranskega arhiva pripravili razstavo, ki prikazuje akte o nastanku in domovanju arhiva v preteklosti, primerke nekaterih zanimivejših do­ kumentov različnih fondov iz zbirk - le delček nepre­ cenljivega bogastva, ki ga hrani arhiv. Na enem od dveh kamnitih stebrov za zastave ob vhodu na Tartinijev trg je vklesan stavek, ki se v pre­ vodu glasi: "Po naših molitvah boš varna ostala zemlja Piranska". Danes lahko z zanosom ugotovimo, da je del te piranske zemlje tudi piranski arhiv, na katerega so bili ponosni naši predniki, smo ponosni mi in nedvomno bodo tudi naši zanamci, kajti arhiv je osebna izkaznica in duša mesta. Salvator Žitko Razstava "GOVOREČE PODOBE " (Ilustrirana padovanska biblija med besedo in podobo) "Visibile parlare" (Bibbia Istoriata Padovana tra parola e immagme) Akademije dei Concordi iz Roviga Ob koncu junija 1997 je bila v atriju Pokrajinskega muzeja Koper v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo 348 ANNALES 10/'9 7 DELO NASIH ZAVODOV IN DRUSTEV/ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 345-350 italijanske narodnosti v Kopru odprta razstava Aka­ demije dei Concordi iz Roviga z naslovom "Visibile par- lare" (La Bibbia Istoriata Padovana tra parola e immagine) - "Govoreče podobe" (Ilustrirana padovanska biblija med besedo in podobo). Akademija dei Concordi iz Roviga ima že dolgo tradicijo, saj njeno delovanje sega že v konec 16. stoletja. Tako kot druge podobne ustanove v Italiji je tudi akademija "Concordiana" botrovala večnim raz­ pravam, ki so se v 17. in 18. stol. sukale okrog različnih tem, dragoceno pa je tudi dejstvo, da sta bila med zunanjimi člani te akademije v 18. stoletju najvidnejša člana in voditelja koprske Akademije dei Risorti, Gian Rinaldo Carli in Girolamo Gravisi. V času avstrijske vla­ davine v 19. stol. je Akademija doživela nov razcvet, ki pa je spodbudil tudi dogovor z občino Rovigo, da se za javnost odpreta pinakoteka in bogata knjižnjica, ki danes šteje že več kot 200.000 knjig, med katerimi najdemo številne rokopise, inkunabule in dragocena dela iz preteklih stoletij. Med rokopisi je zlasti dragocen fond "Della Peregrinazione di Baldassare Bonifacio", ki vsebuje koristne in zanimive podatke iz političnega, kul­ turnega, verskega in družbenega življenja, kjer je Boni­ facio opravljal svojo škofovsko funkcijo, med drugim tudi v Kopru; gradivo bo predmet skupnih raziskav in objav v tem oziroma prihodnjem letu. Danes akademija "Concordiana" v sodelovanju z De­ želo Veneto (Regione Veneta) in krajevnimi ustanovami uresničuje intenzivni program za valorizacijo starih umetnim in knjižnih fondov, za ureditev sodobne in funkcionalne mreže javnih knjižnic ter za podporo knjižnicam in kulturnim ustanovam v tem delu Padske nižine. Prav gotovo bo vse to razvejano delovanje Akademije ob podobnih konceptih, programih in ob sodelovanju koprskih kulturnih ustanov, lahko pred­ stavljalo dragoceno izkušnjo in bogatitev kulturnega utripa našega mesta. Na sami razstavi je bil iz bogatega knjižnega fonda Akademije dei Concordi predstavljen rokopis z naslo­ vom: "Bibbia Istoriata Padovana", ki v nekaterih pogle­ dih sicer ni povsem ustrezen, se pa nanaša na rokopis, ki ga danes hranijo delno v Akademiji v Rovigu, delno pa v londonski British Library in je eno najbolj dra­ gocenih pričevanj o padovanskem jeziku in umetnosti s konca 12. stoletja. Tako imenovana "Bibbia di Rovigo" je verjetno najbolj obširno ilustrirano Sveto pismo ita­ lijanskega srednjega veka. V svoji zasnovi in namenu se močno razlikuje od monumentalnih francoskih "Bibles moraliees", prav tako pa tudi od "Bibles historiales", saj gre za neposredni prevod latinske Vulgate v govorjeno italijanščino, ki je podrejen slikovni upodobitvi. Po mnenju strokovnjakov gre torej za ilustrirano Sveto pismo, edino tovrstno znano Sveto pismo v vsej Italiji. Nedvomno je razstava iz Roviga odprla možnost za plodno in konstruktivno sodelovanje koprskih kulturnih ustanov z Rovigom; v okviru dogovorjenega programa sodelovanja je predvideno gostovanje koprske muzejske ustanove z razstavo "Grbi mestnega jedra Kopra", hkrati pa se oblikujejo dogovori o skupnih raziskovalnih pro­ jektih, ki naj bi potekali v okviru Znanstveno-ra- ziskovalnega središča v Kopru in Zgodovinskega društva za južno Primorsko. Pietro Saraceno COSTITUZIONE DELL'ISTITUTO LUISA GIORGIERI SARACENO, sotto il patrocinio délia Società per gli studi di storia dei le istituzioni La Società per gli studi dl storia dei le istituzioni di Roma si uni ai promotori dei Convegno înternazionale Sistemi di potere e poteri deiie istituzioni (Capodistria, 9-11 ottobre 1997) stabilendo cosí un rapporto di col- iaborazione continua con gli organizzatori ciel con­ vegno, cioè con la Società storica dei Litorale e il Centro di ricerche scientifiche délia Repubblica di Slovenia di Capodistria. Sotto il patrocinio délia stessa Società per gli studi di storia dei le istituzioni il 27 giugno 1997 si è costituito a Roma L'lstituto Luisa Giorgieri Saraceno, con lo scopo di favorire gli studi in materia di storia dei le istituzioni italiane del periodo dal 1800 al 1950 circa, con parti- colare riguardo per la storia dei le istituzioni giudiziarie. L'lstituto è fornito.di una relativamente piccola ma ben specializzata biblioteca e di una camera da adibire a foresteria per gli studiosi stranieri od italiani non 349