500
Politiški oddelek.
Volilna reforma. 11.
Volilna reforma je sedaj izročena pododseku, v katerem sedi mej desetimi člani sedem aristokratov. Lahko si predstavljamo, kaj bode ta odsek skuhal, ako bode sploh kaj skuhal. Mogoče, da celo verojetno je, da se v tem zasedanji državnega zbora tudi še ničesa ne doseže, posebno če morda ne bodo z višjega mesta priganjali. Levica se gotovo ne bode rada udala kakim željam desnice, kajti nje položaj je sedaj jako ugoden. Če se nobena volilna reforma ne sklene, bode to le levičarjem v korist.
Zelo se motijo tisti, ki mislijo, da bode morda levica pritrdila Dipaulijevemu predlogu. S tem bi si sebi popolnoma izpodkopala tla. Levičarji so največ zastopniki mest in zatorej nikakor ne bodo dopustili, da bi se morda sedanje zastopstvo mest s tem prikrajšalo, da bi se  pomnožilo število kmetskih zastopnikov.    Res,  da se
število mestnih poslancev pomnoži z delavci, toda levičarji bodo ugovarjali, da ti novi poslanci ne bodo nobeni zastopniki meščanov, temveč le delavcev. Posebno umestno proti mestnim delavcem postavljati kmetskih zbornic ni. Jedino opravičeno bi bilo, da se jim nasproti postavijo kmetski delavci, katerim pa baš konservativci ne marajo dovoliti volilne pravice. Sploh je pa to pomisliti, da sedaj niso levičarji tisti, ki žele premembe volilne pravice, temveč konservativci.
Ko so vrgli grofa Taafifeja, niso konservativci pomislili, da so se s tem dali v roke popolnoma liberalcem, ko so dopustili, da je Plener postal finančni minister. Davčna reforma je bila v teku in finančni minister jo je bil zasnoval na podlagi, na kateri bi ne bila veliko huje zadela velike podjetnike. Plener je pa stvar precej drugače in precej bolj zvito uredil Vsekako bodo pa tudi po njegovem načrtu nekaterim manjšim davkoplačevalcem se davek nekaj ponižal. Pri tem je pa finančni minister imel vse druge namene.
Znano je,  da so tako   imenovani   petakarji najhuje škodovali liberalcem.   Dokler niso petakarji volili, bi levičarjem ne  bilo najmanjše  težave z novo  dobiti večine^ ako le pridejo na krmilo.    Razširjenje volilne   pravice je pa onemogočilo levičarsko gospodstvo. Petakarji so možje, kateri  so na Dunaji v več  okrajih   izpodrinili   liberalce. Napačno je mnenje, da se je le ljudsko mišljenje na Dunaji  tako silno   premenilo v škodo liberalcev,   da Dunaj voli v postavodajne zastope nasprotnike   židovskega liberalizma.    Res je pač,  da so mnogi, ki so od liberalizma pričakovali rešitve, se prepričali, da od Izraela ne zašije sreča Avstriji.    Toda to   premembo mišljenja je nekoliko paralizovalo  pomnoženje židovskega življa na Dunaji.    V avstrijski   prestolnici se namreč židje tako množe, kakor menda nikjer več na svetu.    Le petakarji so pripomogli, da je Dunaj poslal v državni zbor Gessmanna, Luegerja^ Schneiderja in kneza Liechtensteina.
Zaradi tega so pa liberalci že dolgo pomišljali^ kako bi se otresli petakarjev. Priložnost se je jim ponudila, ko je grof Hohenwart s svojo državno izkušenostjo vrgel grofa Taaffeja. Plener je hitro predelal ugodno levičarjem davčno reformo. Sedanjim petakarjem se davek nekoliko zniža in vsled tega po sedanjem volilnem redu zgube volilno pravico vsi petakarji in marsikje v mestih potem konservativci, nemški nacijonalci, Slovani ali pa krščanski socijalisti zgube marsikak sedež na liberalce pri novih volitvah.
Govori se, da konservativci ne mislijo glasovati za davčno reformo, ako se vsem dosedanjim volilcem ne zagotovi volilna pravica. Tega strašenja se pa liberalci pač ne bodo bali. Kar se tiče davčne reforme, stoji stvar vse drugače, kakor glede volilne reforme. Zanjo ni treba dvetretjinske večine, navadno večino pa dobi vlada, ako zanjo glasujejo le zjedinjena levica in pa Poljaki. Sicer bodo pa morda tudi nekateri nemški nacijonalci podpirali liberalce. Proti znižanju davkov srednjim in nižjim stanovom,  naj je to znižanje tudi neznatno, ni
501
posebno lahko glasovati. Zatorej se Plenerju prav nič ni bati, da bi z davčno reformo zaradi konservativcev v manjšini ostal. Slovenski koaliranci ga bodo tudi gotovo podpirali, vsaj že sedaj na dolgo in široko razlagajo ugodne strani Plenerjeve davčne reforme. Baš to ponižanje davkov bodo skušali izkoristiti si proti narodni stranki.
Vprašanje je pa tudi veliko, če se bodo nemški konservativci upali glasovati proti davčni reformi. Le pomislite, kako ugodno orožje dajo v roke vsem nasprotnikom katerih se jim že sedaj v planinskih deželah ne manjka. Liberalci jim niso tako nevarni, kakor krščanskim soci-jalistom, a marsikak okraj jim utegnejo odtrgati nemški nacijonalci in pa nemški „Bauembund", ako bodo glasovali proti ponižanju davkov nižjim stanovom. Vidi se torej, da so sedaj nemški konservativci precej v škripcih.
Novi državni zbor bode potem precej drugačen in brez skrbi bodo liberalci očitneje potem pokazali svojo barvo. Nemški konservativci in pa slovenski koaliranci jim ne bodo več potrebni in se jih bodo lepo otresli. Grof Hohenwart se pa tudi umakne, ko tako nemškim liberalcem pripomore do popolne zmage. Volilna reforma seveda bode tedaj vstala zopet iz groba in bode tudi hitreje napredovala nego sedaj. Liberalci in Poljaki jo bodo lahko s češkimi veleposestniki vred lepo prikrojili po svoje, da še bolj potlačijo vse krščanske življe. Tako se utegne napraviti najlepša podlaga za kako proticer-kveno zakonodajo. Jedino upanje, katero moramo imeti je, da oni faktor, ki hoče, da se volilna pravica razširi, ne bode pustil, da se to vprašanje zavleče do druge zakonodajne dobe. Tako je še mogoče, da se prepreči druga liberalna doba v Avstriji, v kateri bi nas liberalci ne bičali le z biči, temveč s škorpijoni.