hkaj»«rt

imohI <wiy	1;
Sunday* sad Holidays
PROSVETA
CLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
1	I'rednlllri hi nprnenlftkl proetoH:
b 1	1087 8. Lawndale Ave. Office of Publication : •067 Sooth Lawndale Ara. Telephone, Rockwell «904
Ijrro-YEAB XXIX
Cana ÍUU ja $8.00
»I Uucaao. i
Mttor Junta 1«. INI. U Um hM^Mn
■Utr Um Aot of Congnm oí M.rcfc ». 1IT».
CHICAGO, ILL.. PETEK, 13. MARCA (MARCI! 13), 1».1«.
Subscription f« 00 Yearly
ftTKV.—NUMUKR 52

SÜSL
at apedal rata of postara provided far tn nnetion 1108, Aet of Pet ». UIT, auiboHstd on Jnr.aU, 1911
¡ala antanta ^zagrozila z izstopom I iz Lige, če ne bo Nemčija kaznovana
Anglija je nekoliko popustila in bo zahtevala, da Hitler umakne del armade iz Porenja. Nemčija bo imela dva zastopnika na seji sveta Lige narodov, ki se danes snide v Londonu. Mustolinijeva afriška afera je pomaknjena v ozadje. Rusija zahteva enotno fronto
Ženeva. 12. marca. — Mala intanta in balkanska antanta,
uključujeta štiri balkanske Iriave in Cehoslovakijo, sta
leli včeraj sejo v Ženevi pod iredsedstvom rumunskega zu-unjega ministra Titulescuja in zaključili, da bosta podprli irotest Francije na Ligo naro-jov proti Hitlerjevi militariza-[iji Porenja. Oficielnega poro-ila o tem sestanku ni bilo, ra-ime se pa, da sta mala antan-in balkanska antanta ostro kritizirali Anglijo zaradi njene llačnosti napram Nemčiji in igrozili sta z izstopom iz Lige irodov, če Francija ne dobi lončen ja.
l/ondon. 12. marca. — Danes v Undonu nadaljuje konfe-
»nca podpisnic Ibe (Anglija, k ju in Italija),
Fašistična diktatura v Paragvaju
Diktator Franco zagro-
_»I ffv.vv	•	..
zil s čiščenjem
Astincion, Paragvaj, 12. marca. — Prva fašistična diktatura na ameriškem kontinentu se je pojavila včeraj, ko je provizo-rični predsednik Rafael Franco — ki je pred nekaj tedni z vojaško silo strmoglavil ustavno vlado — naznanil, da je republika Paragvaj s tem dnevom postala totalitarna država po vzoru Italije in Nemčije.
Franco je naznanil, da so za lokarnske po- • eno ,eto razpuW<;ne V8€ politič-
rancija, Bel- j ne stranke, vse delavske unije jutri se pa tu in V8e ogta]e organizacije, ki ne »de svet Lige narodov. Da se j sojr,aAajo H totalitarno državo, seja sveta Lige narodov to -Osvobodilna" armada je v re-t vršila v Londonu, jci zaslu- *hm vrhovna obIaflt in nje. Anglije, katera bi rada ugo-!gova skr5 ^ da ae država la Nemčiji; nemški naciji so- čisti vgeh demagoških strankar-tij'Ženevo in hladno ozrač-J skih( 8ekUških in drugih ele-P Londona jim bolj ugaja. mentoVf ki na8protujejo njw). itler bo na tej seji neoficielno! vemu rejjmu » topan po dvema zastopniko-	, 12 marca _
Ji ! ,*?	oVMc diktature, v Pa-
rta J oachtrrrVOtT It t bUe i	j e pre se n e t i 1 predstav-
nike južnoameriških republik in Združenih držav, k! 80 pravkar hoteli s kolektivno noto priznati paragvajski provizorični režim v veri, da bo ta režim demokratičen. Priznanje bo naj-brže zadržano.
Ernst Hafataengl. Angleáka vlada je včeraj za-Ijučila, da se nekoliko približa fruncí j i in bo zahtevala od emčije, naj umakne del svo-fira vojaštva iz Porenja, dokler ne izvráe pogajanja za nov ikt na áirái podlagi, kakršne-je sugeriral Hitler namesto t>ite lokarnske pogodbe. An-|ija se danes strinja s Franci-da je neméka armada 90,-0 mož, katero je Hitler poslal Porenje, več ko "simbolična". Londonska seja sveta Lige irodov bo vsekakor trajala t^t dni in v glavnem se bo ítala z Nemčijo. Mussolinije-afriska vojna je v tem
Fašistična duhovščina beži iz Španije
Španska vlada zanika tartarske vesti
mo-
je va afera na kakšen način >ravnana in nevarnost nove tropske vojne odvrnjena. Kim. 12. marca. — Iz italijan-»h uradnih krogov poročajo, je I talija "absolutno rezervl-na" na sejah v Londonu. Fa-^i«';na Italija ne bo pomsgsls. »'«.•¡ji niti Angliji, dokler so m<Mf 1 «ankcije Lige narodov oli nJ<'J- Mussolini bo v Ix>n-»u zastopan po tamkajšnjem "Jem poslaniku Dinu Grandi-Medtem pa se vojaške ope-v Abesiniji nadaljujejo črti. Italija je pravkar J"l»la nadaljnjih 1480 mož in ' lwml»nih letal v vzhodno friko.
12. marca. — Oficiel-M»vjetsltf tisk apelira danes Vf*dilne sile Lige nsrodov za fronto proti nacijski Vnaka posamezna vo-«kcija proti Hitlerju bi P Wve?j® neumnost; akcija ** h.ti kolektivna, če hoče /4 k*J doseči, in začeti ae mo-U*°J' n« čakati dve ali tri P"d pretvezo kakšnega **k " 'rovnega pakta, ki ga ¡¡¡¡f* Hitler, da zaslepi svo-l'rotnik«! — da ae bo Hitite» dobro pripravil n» Francijo, Cehoalova-•^»vjetako unijo. Evrop-^ metra jo rabiti kolek-»'«fnet predno začnejo de-"snJt nacijske bombe!
12 manra. - Ms»i luv*r je danes prvli obi
M-rti
na
h •
Domače vesti
Adamičevo predavanje v Ohiu
Cleveland. — Pisatelj Louis Adamič danes (13. marca) predava v kolegiju Baldwin-Wallace v Bereaju, O. Predavanje mu je oskrbel odsek American Association of University Women.
Pionir umrl v Minnesoti
Chisholm, Minn. — Zadnje dni je tu umrl 80-letni rojak Perušič, ki je bil eden najstarejših naseljencev v Minnesoti. Doma je bil od nekod na Dolenjskem.
de nekaj novih grobov
Girard, O. — Tu je umrl Anton Hren, star 64 let in doma iz Dobrega polja na Dolenjskem. V Ameriki je bil 38 let in tu zapušča ženo, štiri sinove in tri hčere, v Freportu, O., pa brata.
Pueblo, Colo. — V tej naselbini je umrl za srčno hibo Joe Struss, star 28 let in rojen v A-meriki. Zapušča mater in dve sestri.
Cleveland. — Te dni je umrla Jennie Lavrlč, roj. Trošt, stara 56 let in doma od Vipave na Notranjskem. Podlegla ja operaciji. V Ameriki je bila 28 let in tu zapušča Štiri sinove in hčer. — Dalje je umrl John De-jak, star 50 let in doma Iz Lipovca pri Ribnici. V Ameriki je bH 84- le« in tu zapušča ženo, sina, hčer, brata in dve sestri. Bil je član društva 53 SNPJ.
- Denver, Colo. — Pred nekaj dnevi je tu umrl Valentin Sile, star 71 let ki doma iz Sodražice na Dolenjskem. Tu zapušča pet sinov in dve hčeri, v starem kraju pa ženo.
Avtna neareča
Denver, Colo. — Jos. Pančar je bil zadnje dni povožen od avtomobila, ki mu je zlomil nogo. Zdravi se v javni bolnišnici.
Madrid, 12. marca. — Socialistični poslanec Luis Jiminez A-*ntu docela pozabljena. Ta a-1 sua je danes komaj ušel smrti, ra mora počakati, da bo Hit-' ko je bil izvršen nanj drzen fa
šistični morilski napad.
Madrid, 12. marca. — Azanova levičarska vlada je včeraj zanikala vesti o velikem številu ubitih izgrednikov v Granadi in da so ekstremisti "požgali ali drugače razdejali do 50 cerkva
in samostanov".__________________
'To ae je moralo zgoditi v A-»esinljl, ne pa v Španiji", je rekel premier Azana.
Vlada je pojasnila, da so fašistični duhovni in lajiki sami provocirali nasilne čine, kolikor je teh v resnici bilo, ampak to-iko, kot poročajo klerikalci, jih ni bilo.
Danes poročajo, da je fašistična duhovščina opustila gue-rilsko vojno s komunisti in sindikalisti ter začela v velikih množicah bežati iz Španije. Polni vagoni duhovnov in nun, preoblečenih v civilno oblačilo, ao odšli na Portugalsko in v Fran cijo. Duhovni in nune v velikem. številu zapuščajo južno Španijo.
Duhovniška politika prepovedana v kanadški provinci
Montreal. Que., 12. marca. — Katoliški nadškofje in škofje v provinci Quebec so prepovedali duhovščini in redovnikom vsako vtikanje v politiko. Duhovi ščina ne sme imeti nobene zve ze s političnimi strsnkaml, ne gme se udeleževati političnih shodov, ne sme agitirati v časopisih za to ali ono politično doktrino in ne sme v pridigati mit v spovednlcah imenovati nobenega političnega časopisa niti kakšnega volilnega boja. Ta na-redba je priila vsled tega, ker so bili nekateri katoliški duhovni zelo aktivni pri zadnjih volitvah v oktobru In s tem so povzročili precej razdora med verniki.
skal remilitarizirano Porenje na čelu avojih čet. Takega vojaškega pompa Porenje še nI videlo niti v starih kajzemkih časih, kakršnega Je uprizori Hitler a avojlml častniškim štabi in vojaškimi organizacijami. Okrog 70 izrednih vlakov je vozilo vojake in nacijske izletnike k "veliki proslavi naj večje nemške zmage po naj sramot ne j šl h dneh Veraaja" . .
Zvezni sodkik prepovedal preiskavo
Injunkcija proti Blacko-vemu senatnemu odseku
WaHhlngton, D. C., 12. marcn. — Federalno diatViktno aodišce v Kolumbijskem distriktu je včeraj izdalo injunkcijo, s katero prepoveduje Blackovemu senatnemu odaeku zaaeganje privatnih telegramov in drugih listin. Ta odsek, kgteremu predseduje senator Black iz Alaba-me, preiskuje lobljske aktivnosti raznih protinewdealakih organizacij kot je Afriška H?* svobode, Cruaadeiv, Sentinels, Gospodarska liga lid., in v teku te preiskave je ^egel mnogo brzojavk, ki so bire poslane lo-bijskim agentom omenjenih organizacij v Washingtonu.
Injunkcija, katero je izdal sodnik Alfred A. Wheat, se opira na člen federalne ustave, ki zabranjuje neupravičene zasež-be privatnih stvari.
Protipuntahki načrt pred kongresom
Odsek se udal pritisku trgovske zbornice
Waahlngton, D. C. — (FP) — Poslovni odsek nitje kongresne zbornice se je uklonil zahtevi Ameriške trgovake zbornice In naznanil, da bo Kramarjev zakonski načrt proti puntom v kratkem prišel na razpravo.
Ameriška dalaueka federacija in druge delavske organizacije so v ofenzivi in bodo skušale preprečiti sprejetje tega načrta. Te naglašajo, da je o-snutek naperjen proti organiziranemu delavstvu. Ce bo sprejet. bodo delodajalci dobili močno orožje za razbijanje delavskih unij. Sedanji stavkovni val, ki se razširja po Ameriki, je deloma vzrok, da je trgovska zbornica pričela pritiskati ns kongres, naj sprejme Kramarjev načrt.
Tydings-MacCormackov načrt, ki prepoveduje Airjenje "o-kužljive" propagande v armadi In mornarici, je dobil brco, ko je senator Tydings, so-avtor osnutka, odklonil podporo. Nekaj dni prej je vojni tajnik Dem naznanil, da ga ne odobrava. Razprava o tem načrtu se bo kmalu otvorila v nižji kongresni zbornici, a ni izgleda, da bo sprejet. Unija za ameriške civilne svobodšČine Je nedavno naslovila apel na delavske in druge organizacije, naj protestirajo proti temu načrtu, ki ograža svobodo govora in tiska.
Schwab hvali muni-
cijekega magnata
New York. — Basil Zaharoff, zloglasni britski municijskJ magnat, Je po mnenju Charlesa M. Rehwaba. načelnika ameriškega Jeklarskega trusta, blags duša. SIcer ae Je izkazal za dobrega prodajalca municije v zadnji svetovni vojni — ponujal Je svojo robo vsem, ki so Jo hoteli kupiti, ampak Wl Je proti vojni. "Obdolžitve, da Zaharoff podžiga na vojne, ki'mu prinašajo dobiček, so neutemeljene," je rekel Schwao repor-terjem. ki so gs obiskali, ko je prasnoval 74-letnico ^ svojega rojstva. Schwab je tudi dejal, da Je Zaharoff njegov telik prl-
T-
Ustavna konven-c i j a v R hod e lelandu zavriena
Providence, R. I. — Zadnji torek so volllcf države Rhode Island glasovali o predlogu za sklicanje ustavodajne konvencije, ki naj sprejme novo ustavo za to državico. Predlof, ki so ga iniciatlrali newdealski d«-mokratje, Je pa pri glasovanju ostal v manjšini za U,»76 gla nit v; dobil Jr B7.007 glasov, pro ti prelodu Je pa bilo odanih M. 3H3 glasov. Republikanci ao vodili silno agitacijo proti usta vodajni konvenciji in dobili ** majhno večino.
2200 prosilcev
za dve siutb i
Mndiaon. Wis, — Pri razpisu dveh strojepisnih slu41* Je država prejela 2200 aplikacij Mesečna plača zna «a $75 In $100. Prosilci bodo moral! narediti pismen izpit in najboljša dva bootn isl#ra«a.
VNEWYORKU SE POGAJAJO ZA KONEC STAVKE
Širjenje stavke je streznilo lastnike nebo« ticnikov
PRISTALI SO NA POGAJANJA
New York, 12. marca. — Včerajšnji razvoj v veliki stavki hišnih nameščencev pokazuje, da se stavka bliža koncu. Razširjenje stavke v okrožje Grand Central postaje je toliko vplivalo na lastnike nebotičnikov — trgovskih poslopij, hotelov in apartmentnih stanovanj boljše vrste — da so sprejeli ponovni poziv županan LaGuardlje in ae sestali z zastopniki unije pri pogajanjih za končanje stavke.
Včeraj je Realty Board, organizacija lastnikov, toliko kapituliral, da je v principu sprejel I*a Guardijev načrt za končanje stavke z enim pridržkom. Ta pridržek se tiče vprašanja pra-ferenčne linijske delavnice, katero zuhteva unija hišnih nama-¿čencev. Včeraj popoldne pred pričetkom pogujanja je bilo med lastniki in unijo glavno sporno vprašanje, koliko daleč naj sega preferenčna unljaka delavnica,
Unija stoji na stališču, da morajo biti odslovljeni vsi ske-bi in da Imajo v bodoče prednost pri nastavljanju unljakl člani. Lastniki so včeraj popoldne še vztrajali, da obdrše pri delu tiate skebe (dali ao jim novo Ime "roplacement wtu*-«•rs"), katere so najeli v — "do bri veri". J. Bambrick Jih Je zavrnil, da bo "prej pričelo po New Yorku pokati peklo" predno bo unija na kaj takega pristala. Preferenčno unijsko de lavnico je Realty Board ponudil le za službe, katere bi izprazni l unljski člani.
Pričakuje se, da se bodo last niki tudi v tem podali in pri stali na to zahtevo unije: na odslovltev skebov in na prefe renčno unijsko delavnico. O o stalih zahtevah unije naj bi sklepala arbitraža. Sinočnji se stanek obeh strank je Imel na logo izbrati predsednika razao-dlšča poleg izravnanja glavnega spornega vprašanja.
Sinoči so mestni detektivi u drli v urade American Confi dential Bureau, Inc., stavkolom ske agencije, ki zalaga lastnike skebi in nižinskimi karakterji, ter aretirali 31 mož. Prve dni Ktavke ni bilo kaj takega priča-kovjtti, ker je bila mestna policija na vsej črti na strani lastnikov nebotičnikov. Toda ljudski sentiment, ki je na strani stavkarjev, je napravil tudi ta preokret v politiki mestne vlade do stavkarjev. Zupan I¿a Guardia je včeraj naprosil stavkarje pred nekim nebotičnikom, naj ga spravijo v deveto nadatrop-je, ker se ne mara voziti s ske-M. Ustregli so mu drage volje.
Kongresnik Marcantonlo Jr včeraj tudi naznanil v Washing-tonu, da bo pomagal organizirati stanovalce v gibanju za rent no stavko, dokler ae lastniki ne pobotajb s stavkarji in hišnim nameščencem priznajo upravičene zahteve.
PredloK za odpravo kapitalizma v Angliji propadel
Umdon, 12 marca. — Včeraj je nngleAkn zbornica nepričakovano glasovala o predlogu delavskega poslanca Pahrtga, da ae kapilaliatični sistem v Angliji odpravi in zamenja z Javnim lastništvom sredstev produkcije in distriburije Navzočih je bilo 221 poslancev. Hi o poslancev je glasovalo za predlog, 121 pa proti.
Mooney nedolžen, pravi bivši policaj
Mooneyjeva stran za-sliianja zaključena
San Franrlnro. — (FP) — Zadnja Mooneyjeva priča v dolgem zaslišanju o njegovi zahtevi za osvoboditev je bil bivši policaj Draper Hund, ki je odprto rekel, da mu je bilo od vsega začetka znano, kako sta bila omrežena Tom Moon«>y in War-ren Billings.
Državni prosekutor Cleary ga je skušal prisiliti k priznanju, da je bil za to pričanje podkupljen od Fremonta Olderja, bivšega izdajatelja nekega tukajšnjega dnevnika. "Fremont Older mi je res dal nekaj pobude. On mi je rekel, da se bom počutil bolje, če povem resnico in pomagam do svobode Člove, ku, ki ni nikdar storil zločina, jaz pa vem. kdo ga je storil," je rekel Hand.
Po tem odgovoru ni Cleary več tiščal v Handa. Tudi ni skušal izvedeti, naj pove, "kdo ga je storil". Vprašal ga Je le, zakaj je pomagal pokojni Nellie Edeauvi, eni glavnih državnih prič, da je dobila nagrado, če je vedel, da je prisegla po krivem. liand mu je odgovoril direktno, da Je to storil, ker se je Kdeauva prodala za denar In Je bila torej do njega tudi upravičena.
Povedal je tudi. da je bilo u-ničeno njegovo policijsko poročilo o Nellie Kdeauvl in ujani hčeri, v katerem je stalo, da K-deauvovl nista mogli videti Mooneyja In Billlngaa zasesti mltltni avtotaksij, kl ja slutil tožlteljem za omrefenje obeh.
Hand Je tip brezvestnega policaja, ki Je zmožen sodelovati v ¿rotnlštvii, ZdiJ ao nahaja na paroli. Kaznovan je bil radi neke večje tatvine, Probacljsko sodišče mu je obljubilo, da mu ne bo delalo sitnosti vsled tega pričanja.
Cikaiki oblačilni delavci dobili novo pogodbo
Chicago, 12. marca. — Med 10,000 čikaškimi oblačilnimi delavci, organlziraninntl v kroja-Aki uniji H/ZW, in podjetniško zvezo je bila včeraj podpisana nova kolektivna |*ogodl>a za tri leta. Nova |>ogodl»a določa zvišanje plač od 50c do dveh dolarjev na tedcin, 35-urni tednik, štiri plačane praznike na leto in maAlnerlJo za izravnavanje sporov |>o razsodišču. Minimalna tedensku plača znaša za razne stroke od $14.50 do $41, Člani unije so včeraj odobrili pogodbo na velikem shodu.
V novembru pride plebiscit o spremem• bi čikaikega časa
Chicago. — Mestni svet Je v sredo sprejel resolucijo, ki dolo-ča, da čikalki volilci ob rednih volitvah v prihodnjem novembru tudi glasujejo o vprašanju, če stalno ostane vzhodni čas, ki Je bil u|*lJan 1. marca. Resolucijo jn sestavil župan Kelly. Vprašanje pa pride na glasovnico, če volilna komisija prejme peticijo, ki Jo podpiše nsjmanj .175,<MHi upravičenih volllcev. Kaktično Je ta peticija, U> pri pravlJenM, Vodstvo Cikaške d»-lavske federacija je naznanilo, iia federacija sama naliere |m»I milijona |N*lpisov,
Wisconsin
dobila novo unijo
Madison, Wls. — Zadnje dni je tukaj zlMirovalo 40 zastopnikov iz oerftih meat, ki so ustnno-1 vili American Union lalior l*ague Unija ali liga !»o aku-Aala organizirati navadne delavce in brezposelne |*> vae| dr-lavi. V<idj# tega gibanja pravijo, «In imajo zaslombo l^ewi-' novega odbora.
STAVKARJI V AKRONU SO DOBRO NA STRAŽI
Delavci pri Goodyear Co. prekrižali načrte bankirjev
VELI KTA SOLIDARNOST
Akron, O. — (UNS) — Dokler bo delavstvo v tem mestu tako aolidarno in vrata stavkarjev pri Goodyear kompanijl tako čvrate, toliko časa nI nobenega atrahu o končnem izidu tega velikega boja. V Akron so sicer pričeli prihajati nižinski karakterji, 'lumpenproleUriaf, katere Je najti v vseh večjih stavkah, toda profesionalni «tavkolomcl do adaj še niso I-mell prilike stopiti v akcijo,
Zadnje dni zgodaj v jutru je bila pognana v akcijo policija In mestni delavci za čiščenje cest. Zupan Schroy in policijski načelnik sta jim dsla nalogo, du razbijejo in pospravijo piketne kolibo pri vhodih Goodyearjeyih tovarn. Prišli so zgodaj »Jutraj, ko so bile pik«t-no vrste še bolj šibke.
Toda zgodilo se je nekaj, na kar kompanlja s županom In policijskih načelnikom vred ni rifčunala. V nekaj minutah Je bila stavkovnu straša tako oja-čanu, da mestni delavci, katere Je ščitilo 75 policajev, niso Imeli časa podreti več ko tri kolibe. Ljudje so se pojavili kakor bi prišli iz tal. Množica, ki po naročilu vodij stavke ni napadla poHcIJe In mestnih delavcev, Jih je obkolila z ene strani In pričela porivati pred sabo od tovar-.na.______________
Ko Je bilo konec te epizode, se je izvedelo, kako Je prav »a prav prišlo luko naglo toliko ljudi skupaj. O napadu na piketne kolibe In stavkovno stražo so namreč izvedeli kavču-karski delavci General TIra & Rubber kompanlje, ki ima tovarno v bližini Goodyear Co. Takoj so pustili delo — 500 po številu — ae vsull iz tovarni in hiteli stavkarjem na pomoč. Mnogo je bilo napol golih,
Pred to množico se Je vse u-makuilo s ceste, Na pomoč je unija telefonično pozvala tudi domu nahajajoče se stavkarje, ki so (udi hiteli skupaj z vseh strani. In ko je glas dosegal delavce pri Goodrichu In Klresto-nu, so bili tudi ti pripravljeni prlhlteti stavkarjem na pomoč, toda so jih voditelji obvestili, du tega ni treba, "ker so že delavci General Tire kompanlje pomet 11 ulice." Razbite kolib« so bile sevedu kmalu zopet zgrajen«!.
Odl#or centralne delavske u-nlje, IS po Martin« J« naredil načrt za oklicanje generalne stavke, ako Ihd župan skušal Izvesti svoj nlikt, ds morajo piketne kolibe Iti, Odbor J« obljubil, "da I h» napravil tak kra-vnl, kakršnega Akron še ni videl," ce mestna vlada ne vrne dela delavcem, katere Je odslovila, ker niso hoteli iti |Hidi-rat stsvksrskih kolib. Odbor tudi zahteva, du menu» plača tem delavcem vso izgubljeno plačo,
Ključ do le velik« solidarnosti akronskega delavstva Je načrt Walls! reetskih vnlnbaukir-jev, ki kontrolirajo (¿(Midyear kom pa ni jo, zn far večjo "racionalizacijo" produkcij«. Po tem načrtu M bil (MNlalJšan delovni k s šest ns onem ur in odslov-Ijenitf okrog SS% delavcev. R«-ducflrsne bi bile tudi plač«. Klub veliko ilaljšemu delovniku bi znašal mesečni zaslužek I« o-krog tri dolarje več. | PredMcdnik Goodyear Co. P. W. Litchfield, ki J« lani dobil (Ueijs aa I. iinsi.|
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
CLillLO IM LASTNINA HIEVEN»»« MABOONS
POUrOBNI JTONOT« _____
or«— mi mm* i UN * ** atmtmm Nilli«rl BmmtáU
Mmrmtmimm: mm Z4rta»a H»Hi Ot—) la M M M Im*. MM m pml Ma. H* m^Ut tel -la CImn 91M m aaêa Ma. M » aa »ai Ma» aa la
rata»; »ka Ua«a4 MN taaa«t CMaa«a) ••4 GaaaSa M M »ar r~r. Chiana mm* Ûtmmrm WIM 9* »
mm* aaaalicMM artial- w«l M» ta rip*. aaaa aa atartaa.	«■*^ ^
MmIo aa aaa. fcar taa at* •
l'ROS VETA
MAT-M la. lawaáala Ara,
Slovenski kandidatjr
Slovenske kandidature za U ali oni meatni ali občinski urad ali kakšen lokalni zastop so vedno večji pojsv v naAih naselbinah. Včasi so bili Slovenki kandidat je številnejši v manjših mestih, danes pa prihajajo tudi v večjih. V malih mestih so nafti kandidatje navadno "nestrankarski"-ali vsaj navezani na kakšno lokalno politično skupino, katera nima zveze z običajnimi strankami, toda v večjih mestih, kjer je politična opredeljenost zelo izrazita in je vsak "neodvisnjaški" mišma* nemofoč, se morajo obesiti za rep te ali one stare stranke.
Razume ae, da ho ti naši kandidatje v veliki vt»čini iz mlajše generacije, torej tu rojeni In izšolani. V realnem življenju sploh niso več Slovenci, kajti tisto slovensko narečje, katerega so se naučili od očeta in matere, so te do malega pozabili jn v mnogih primerih sploh ne marajo več govoriti tistega narečja. Tega jim seveda ne štejemo v zlo; materinščina ne more biti nobena kvalifikacija za ameriško kandidaturo, nasprotno se pa od njega zahteva korenito znanje angleščine poleg drugih kvalifikacij, katerih num tu ni treba omenjati.
Kar je za nas, stare naseljence zanimivo, je dejstvo, da tl nafti kandidatje po večini vodijo svoje volilne kampanje med rojaki kot — navdušeni Slovenci. Dočim ao se prej bolj ali manj sramovali tiste domače govorice, jo v kampanji lomijo in mešajo z angleščino, da je strah — in to naj bi bila njihova edina kvalifikacija, da dobe slovenske glasove. Stari naseljenci morda niso sposobni za kandidature, toda Imajo glasove, ki so vredni prav toliko kakor glasovi tu rojenih in ameriško izobraženih domačinov,... In, naši mtadi kandldatje apelirajo na stare naseljence, naj jih volijo samo zato, ker so bili rojeni iz slovenskih starin !
To pa Ae ni vse. Dobe «e tudi rojaki, naseljenci, ki brusijo j>ete in pero za te kandidate samo zato, ker so po imenu Slovenci. Slovenci naj volijo Slovenca! Ti Slovenci so delavci In se nič ne vpraAajo, kako stoji kandidat glede delavskih problemov — pri njih je glavno, da je Slovenec. Za Slovence bt» velika čast, če bo Slovenec izvoljen! In če bo isvoljen, bo skrbel, tla dobe Slovenci mestne službe!
To poudarjanje slovenstva, časti In mestnih slu*b je zelo smešno in plehko. Prvič je slovenstvo teh kandidatov le pretveza — v resnici g» nikjer ni. Drugič je tista čast Jako prazna —- in ne pozabite, da Je treba s častjo prevzeti tudi sramoto, ako ga Izvoljeni kandidat kaj (Ntlomi, kar se je te zgodilo v več slučajih. Slultbe so pa agitacija le zii kaline. Noben javni uradnik ni tako mogočen, tla bi prenkrUM javne hIiiAIh! za vm> svoje volllce. Nekaj je kajpada upoalenlh, toda kaj naj to pomeni? Ali naj vsa naselbina brusi pete in jezik !«• zato, da ImnUm morda dva rojaka pometala ulice in tretji Im» kolektal smet je?
Pametni slovenski delavri se dobro zavedajo, da take slovenske kandidature ne |M>menlJo nič, če niso uličnem tudi delavske in ako jih n«< inicistlrs volja delavske večine. Na isti stopnji ho kakor poljske, nemške, čcAkc ali Italijanke kandidature, ki t tuli apelirajo na na-rodnoMtni čut, ampak ta čut jc le v kampanji — v uradih iu zbornicah gu pa ni.
V*ak kandidat, ki računa s kakim uspehom, nuna imeti /a aeboj lokalno politično mašiho le ali one stranke. Po navadi — tu |m tam je izjema — mi te politične maAine kapitalistično-ItoesovMke in korumpiranu do mozga. Vsak kandidat, ki *c pajdaAI s političnimi volkovi te vratc, mora tudi z njimi tuliti: mora jih podpirati in glunovati za njihove sklepe. To zna-čl. tl« je zm«K»viti kandidat |mk1 kontrolo svoje maline, ne |m» |hmI kontrolo VolilceV.-
Seveda, nolien kandidat ne pove tega volil-tem /.sto je dolžnost volileev — in to so na Al delavci — tla dobro pogledajo v kandidatovo ozadje, kdo je za njim. V ne njegove obljutie In kampNttJak" blebetanje ne |M,meni nič. Vat-no je le to, kdo «o privatni interesi, ki podpirajo njegovo kandidaturo t namenom, da ae okoristijo z njrgovo izvolitvijo.
Prosveta načelno ne pri|M»roča nobenega kandidata, kateri nima delavakeira programa In katerega ne |N>stavl bon« fide rielsvaks organizacija. Slovrnaki kandidat, ki |MiudarJa pred naaimi delavci avoje slovenstvo ~ katero v ameriškem političnem življenju nič ne pomeni — v resniei i* kandidira le zaradi s,ut> be, ni vreden, da bi mu alovenakl delavci poverili avoje glaaove. K«Zaoden delavec ne zapravlja — ne sapi je svojega glaau!
Glasovi iz naselbin
Z1H121&
FIlmi iz starega kraja (Teveland, O,—Prosvetni klub
SND in Slovenska narodna čitalnica priredita skupno predvajanje filmov iz raznih krajev Evrope v avditoriju SNI) na St. Clair ave. v petek 27. marca ob 7.30 zvečer. Kazal jih t>o Teodor Andrics, član uradniškega štaba dnevnika Cieveland Press, ki jih je snel na svojem potovanju po Evropi lansko poletje. Slikal je razne zanimive kraje in ljudi pri raznih delih in akcijah v nič manj ko 14 državah, med katerimi je tudi Jugoalavi-ja ln naša Slovenija.
Da se omogoči slehernemu Jugoslovanu videti ta zanimivi film, se Je v ta namen najel prostorni avditorij SND na 6417 St. Clair ave., kjer je prostora za 1200 oseb. Vstopnina bo samo lOc za osebo, enako za otroke. Slike so izredno zanimive In krasne. Zato ne zamudite prilike, da jih vidite na 27. msres v avditoriju SND. S svojim posetom boste obenem tudi podprli dve koristni slovenski ustanovi—Slovenako narodno čitalnico in Proavetni klub SND. Vstopnice bodo v par dneh dotiskane in se bodo dobile v predprodaji. Priporočam vam, da takoj sežete po njih ter si s tem zasigurate sedet. Kje se bodo vstopnice dobile, bo povedano v listih. Preskrbljeno bo tudi za okusen prigrizek in druga okrepčila, ki se bodo ser-virala v prizidku SND.
Rezervirajte si petek 27. marca za kazanje filmov, v katerih boste videli tudi svoje znance in sorodnike!
Erasmus Gorske, tajnik pros. kluba SND.
mena Ray E. Hoffmanna. On se bori za delavsko stvar, odkar je prišel Iz srednje ali "high" šole. Bil je tudi predsednik WWA in je član soc. stranke. On je tudi med onimi, za katere ni dela. Pa ne mislite, ds je to njegova krivde, temveč leži krivda na gnilemu kapitalističnemu sistemu. On je brez dela že nad dve leti, je oženjen, ima enega otroka in njegov« žena je Slovenka.
Rojaki, vsi na volišče! Volite za ljudi, ki bodo v resnici zastopali nas delavce, ne glede h kateri narodnosti pripadajo! Take sentimentalnosti so le pesek v oči, ker ae vladajoči razred boji, da bi zmagali delavci.
Delavske razmere v našem mestu niso nič ksj prida, četudi tovarne obratujejo precej dobro, le da je mezda bolj pičla. Povprečna mezda je od 26 do 36 centov na uro, a za mezdo 36 centov na uro moraš biti izurjen delavec in delati v tovarni več let. Potem si lahko vsak sam misli, kako živi delavec z večjo družino. Dela
ku. Le nekaj sem pogn ožakarji
Nsše primerne volitve Sheboygsn, Wis. — Sedaj, ko se bližajo volitve za aldermane n supervizorje, je v našem mestu dokaj živahno, kandidatje rastejo ko gobe po dežju, vsake sorte odrešeniki se nam ponujajo. Tako smo tudi mi 8lovenci dobili svojega odrešenika v osebi Michaela A. Pavla, ki bo odrešil nas Slovence iz sužnoati, v katero smo zagazill po lastni krivdi. Naša krivda Je namreč tem, ker dosedaj nismo še I-meli nobenega slovenskega al-dermana v mestni hiši, da nas bi zastopal in nam preskrbel mastne službe, do katerih sedaj ni smo upravičeni.
Pomislite, on je eden tistih, ki se bo boril za koriati delavcev, sam pa ne spada k nobeni delavski organizaciji. Ali ae vam ne zdi nekaj čudnega? Zato pa, cenjeni volilci, ne nasedajte na II-menice, ki vam Jih nastavljajo nekateri ter vpijejo, češ, kakšna čast bi bila za nas Slovence, če bi Imeli slovenskega aldermana. Kar pa seveda nI resnica. Kaj nam pomaga, če je naA človek mestnem uradu, če pa vemo, da je le orodje našega slavnega "majorja-diktatorja". Zato lahko vidite, da s tem ne boste nič na boljšem, temveč na slabšem Kar se tiče privatnega življenja Michaela A. Pavla, nimam kot opazovalec nič proti njemu On ima svoj blznls, pri katerem mu (telim ves uspeh, Ds bi ps človek zastopal delavsko maso, s sam ne bi bil pri nobeni delavski organizaciji, je pa skoro nemogoče. Zato apeliram na vse volil-v Sheboyganu, da volijo *a-
kandld ite. ki jih je'
ešal —
narodni ponoa! Možakarja je bilo menda sram povedati, da je Slovenec!
Običaj je namreč tak, da časopisi, kadar opisujejo kandidate, navadno omenijo tudi njihovo narodnost. Socialistični kandidatje — tudi oni slovenske in hrvaške narodnosti, ki so "protina-rodni", kakor trdijo varuhi narodnih čednosti — niso nikoli prikrivali svoje narodnosti, tudi takrat ne, ko «o bili intervjuva-ni po reporterjih največjih mil-vvauških dnevnikov. -
Toda to je druga storija!
Kandidat a narodnim pono-nos pa je navihaK! Misli si: "Kaj pa, če bi me "odlični Ame-rikanci" ne volili, ako bi vedeli, da sem Sloveilec?" Narodni ponos lepo v žep Vtakne — pa mir na Bosna!
"Znati je treba," je rekel £id, ko je Hitlerju paternoiter prodal.
o
Ker sem že omenil Hitlerja, naj cenjene čitatelje opozorim na mično dogodblco, s katero se Je pred kratkim bavilo ameriško časopisje in radio. Nemški kmetič, menda mu je bilo ime
ne dobiš drugače, da si izurjen.	... . .
v dotičnem delu, če nisi, ti kar »d« je prignal kravo k občin-povedo, da zate dela ni. Za nas,|«ke™ biku da tako zagotovi
ki smo brez dela, bi bilo najbolje,	v h,*v'u-	*
da bi vse vedeli in vse znali, po-,imel čast P"*toaviti rogato ne-
tem bi človek morda še dobil
kakšno delo.
Charles Chuck.
vesto častivrednemu nemškemu biku, je moral odgovoriti na različna vprašanjk, ki jih je stavil bikov oskrbnik. Na primer, ko-»vi!	ie zastopnica nežnega krav-
»„«: XI I ; i^a »pola »tara, kakšne pasme West Allis, Ws. - Narodni je> kje jo je Mihe, dobil ,n uko
ponos je lepa reč - recimo lep da,je Kmetifi je nft y8a vpraia.
okrasek. Spodobni ljudje se dkin-čajo z njim takrat, kadar potrebujejo pomoči tistih ki v take Je omSin'Žida. reči verjamejo, varuhi narodnih čednosti pa Jih potem predstavijo milemu narodu, češ: "Poglejte jih, kako so lepo okinča-nl z nebeško glorijo narodnega ponosa in kako jim ta okrasek
nja odgovoril in povedal, da je kupil kravo od nekega 2lda. Ko je zavrela kr v žilah ponosnega oskrbnika pri stno nemškega bika. Nahrulil je ubogega Mihelna zato, ker se je predrznil prignati od 2ida kupljeno kravo k čistokrvnemu nem-
. . .... ... . ... i Škemu biku. Rogato nevesto pa pristoja! Veliko je poklican h,1 je obgodU nft eno,etno ^nfina-
toda le oni so izbrani, da r** jo |jo, kjer 8e bo ^ 8tro?im
naš mili narod, in ako jim vi z nadzori(tvom nemških živino-vašimi glasovi pomagate do me- zdravnikoy poku!ak), če je reva
služb, bodo gledali «a to, vredna zaupanja nemškega bi-da vam mogoče miloetno preskr-,
pobiralcev
odpad-
bljo službo kovH.
Pa kako ao ponosni naAi Adre-šenlki na tisti okrasek! Dobrodušnost jim sije z obrazov hi o-či jim žarijo same ljubezni do milega naroda. Iz praktičnih razlogov pa so naši odrešeniki za mili narod vneti le tedaj, kadar so med njimi. Nekoliko, da, j povsem drugačni pa so, ko Iščejo za dobrobit njih naroda,glasove med "odličnimi Amerikan-Cir "Naš" Schneider iz pete vvarde v Miivvaukeeju na primer! Mož tudi "rona" na tiketu narodnega ponosa in je po mnenju varuhov narodnih čednosti vreden (hudobni ljudje pravijo: potreben) podpore vseh trezno mislečih Slovencev. Da se je pri tem obesi! za škrice Shinnersa In za rep demokratskega osla, bi morala biti za mili narod seveda postranska stvar. Postranska stvar je seveda tudi to, da je motak, Iskajoč glasov med "odličnimi Amerikanci", jmzabiU povedati, da je "ponosni sin slovenskega naroda."
V tedniku Milwaukee Times je namreč imel Članek, v katerem ao bile na dolgo in široko opisane vrline in zmotnosti nje gove. Kako lepo je bila po okol ščinah opisana tista lepa in ganljiva zgodovinska scena, ko so trije modri nstli odrešenika v njegovi pripro«ti hišisi in ua iz-
Tudi narodni ponos!
France Pnneer, 104.
!
OS
mo sa one kandldnte, ki jih je v,fkU ven me(i pr<)rroAni gvetl poatavila naša delavska stranks. djl	mili nsrod. Ds. reanič-
to Je Fsrmsr-Labor Federation,'
kl ima tudi svoj program, aa ka- ^ ^ tistemu duhovitemu čUn-terega se b< do njeni kandidatje borili, ako bodo lavo!jeni, to ps ho v korist nam vsem. ne ps ss-mo mali skupini krvosesov,
Tu so im?ns na<ih kandids tov: Za 2. ward Wm. C. Brock-man. za 4 ward K«v liofimsnn. za 5. ward llugo Froclkh in za A Vard Alfred B. Gerber. (I., JI., 7. ln S. ward ne pridejo se- ( tisi ns glasovnico, ker ni protikandidatov, zato pridejo na gls-i sovnlco Me ns gk^nih volitvah, I kar velja tudi zs sufiervizorja.) Tu navedeni kandidatje ao edini, j . ki ae I »odo borili la na* ter za naAo delavsko stranko. Zato pa ne potabite dne 17. marcs iti ns i volišče In voliti sanje. Psaite, tla , Imate volili se prave kandidate, kajti na primarnih volitvah kan-i didatje niao označeni, na kateri liât i kandidirajo. Posebno volilci i v 4 wardu naj pazijo, kajti tam jih Je kar lest. Ne pozabite I«
Brezpomembno bahanje
Chicago.—Razni ^olitičarji ae kaj radi pobahajo z nasledstvom slavnih mož kot ao Washington, Jefferson, Jackson, Lincoln in drugi. Radi poudarjajo, da so njihova načela slična načelom teh mož, večkrat pa na-glašajo, da njihova dela potr juje tudi sveto pismo.
Pri razumnih ljudeh taka ba-hanja seveda nič ne pomenijo zato, ker se taki političarji sklicujejo na slavne može, ki so že davno mrtvi In vsled tega ne morejo odgovarjati takim po-na A an jem, poleg tega pa nihče ne ve, kaj bi storil Washington ali Lincoln v razmerah, ki vladajo sedaj.
Znano je, da je bil Washington bogataš, je imel sužnje, posedoval je tobačne plantaže; skratka, bil je magnet tedanjega časa. Kljub temu je postal vodja revolucije. V to so ga ps prisilile tedsnje razmere, v katere so koloniste potisnili tiranski govemerji angleškega kralja. Davki so postajali vedno «•»ji, odpor kolonistov pa z vsakim dnem večji. Anglija ae Je i«ko malo brigala za dobrobit kolonistov, zelo pa se je brigala za to, ds bo čim več izprešala iz kolonij. Vse to je privedlo k temu. da se je Washington odločil za revolucijo, kateri Je uspešno načelov al, četudi nI bil po svojem ustroju nikakšen re-
voGctanar. Predvsem je bil premožen posestnik, torej kapitalist svojega časa. Niti vojna oziroma revolucija ga ni odtegnila od tega, da ne bi pazil na upravo svojega obsežnega imetja. Zato je vsekakor možno, če bi Washington živel danes, da bi ga našli v vrstah republikan. cev ali pa v Ameriški ligi svobode. Gotovo bi bil proti vladnemu "vmešavanju" v njegov privatni business. V glavnem mu gre kredit v tem, da je u videl potrebo in zahtevo, da si ljudstvo kolonij postavi samo svojo ljudsko vlado. To se mu je posrečilo in uresničilo.
Prsv tako težko je ugibati, kaj bi atoril Lincoln, če bi živel danea, v tem kaotičnem avetu. Že v avoji mladosti se je se-ananil z zlom sUženjatVa, baje je še takrat trdno sklenil, da bo deloval za njegovo odpravo. Pri tem pa ne smemo pozabiti dejstva, da se v civilni vojni sever ni boril proti jugu za odpravo suženjstva, temveč v glavnem zato, da se prisili odpadle južne države nazaj v unijo i severom. Lincoln se je boril predvsem sa unijo in proti odcepu južnih dr* žav. Največ kredita mu torej gre za to dejstvo, da je ohranil unijo ameriških držav. Odpra va suženjstva je prišla šele potem. Vsekakor ae da z gotovostjo aklepati, da se bi Lincoln v sedanjih razmerah boril za te-boljšanje položaja mase in se bi zavzemal za pravično porazdelitev bogastva. Lahko se reče, da bi bil nekakšen "new dealer," ki se bi boril za zmerne socialne reforme. 8eveda ao vse to le ugibanja, ki bazirajo na značajih ln dejanjih teh dveh mož. Zato se nam zdi smešno, kadar slišimo naše političarje, ki se primerjalo Washingtonu ali Lincolnu.
Vse to nas pa privede k dru-gemu predmetu, k najzanesljivejšim zavodom varčevanja. To so naša stavbinska in posojilna društva. Jugoslovansko stav-binsko in posojilno društvo Chicagu je bilo inkorporirano pred 17. leti. V teku tega časa je pomagalo številnim družinam hraniti in plačati dolgove na njihove domove. Ako ne bi bilo teh društev, ne bi ljudje toliko hranili in mnogi ne bi imeli svojih domačij.
Posojila v tej ustanovi so dobro zavarovana. Vrednost posestev preračunajo kompetentni cenilci; poslopja so zavarovana proti ognju in poškodbam; nadzorni odbor redno pregleduje poslovne knjige, tako tudi državni pregledovale!; društveni odborniki ao pod poroštvom ln vse čeke podpisujejo trije uradniki.
To društvo je pod nadzorstvom avditorja, federalne banke in države Illinois. Vsa tia-daljna pojasnila dobite v društvenem uradu: 2634 So. Lawn-dale ave., Chicago, 111.
Joseph Steblay, tajnik.
I
Priser la demon«trsrlj proti brit «à i nadvlad« v Kairo. Egipt.
Iz mrzle Mlnnesote
Gilbert. Minn.—Citai sem dopis ses. Mary Smoltz iz Chishol-ma, Minn., v katerem omenja Matijevanje, ki sem ga seveda obhajal tudi jaz v tej sibirski zimi, ki nas je dovolj dolgo pestila. Prejel sem med drugimi dobrotami in darili kar tri go-dovne kolače, izmed katerih je bil najlepši od Članice društva SNPJ Iz Chisholma.
Pred kratkim se je omenjala 20-letnica moškega društva SNPJ na Chiaholmu. Pri tem je trd* pohvalno omeniti Žensko društvo Lilija v vrtu SNPJ in sés. Mary 8moltz. Tega ne omenjam kot nekaj odveč, kajti vsakdo ve, ds je resnlčtio. Cast Mary Smoltz za njeno vae-stransko delovanje in posebno v prid 8INPJ. Tudi o godovanju sem omsnll le mimogrede, kar *em atorfl aicer Tlerad, ampak Je čas« primarno.
Oni dsn so me obvestili, ds je v Chisholmu umri pionir na ŠS-leznem okroftJm rojak Perušič. *tar 80 let. Bolehal Je te par leUn zadnje Čase Je bil v postelji. Pred kratkim sem ga obiskal in mu dal pot i rek dobre kapljice. zakar se je lepo Zahvalil Na telesnem okrotju je pričel d« lati pred davnimi leti, ké ko odpirali Mesne rudnike Rapu-Ača teno, hčer In sina. kl ao «tu stregli v njegovi bolezni. Doma je bil nekje t Dolenjskega in člen KSKJ
Matija HHH
Polji
PETEK. U
"Ne poljubljajte me"
Nekaj dobrih nasvetov za matere Najmanj do afedmega leta mora biti otrofcJ to in ono prizaneaeno, kar utegne biti njZ vim mamicam v zabavo in korist.
Ne dovoli nikoli, da ti otroka poljubija^ Ljudje, ki ai hodijo ogledovat novorojeni morajo biti toliko taktni, da mu ne preblizu.	^
Kako boš preprečila, da ne bodo prevtflfl beznivi sorodniki a svoj« bližino presaditi k ettov sa otrokaf
Mlado mater poznam, ki je svojemu mslib položila v zibelko listek a besedami: "JiT^ Ijubijajte mel . . . Se cel« mama me samo na vrat..- r
Nikoli ne dovoli, da bi ae otrok igral i u®. zanimi igračami.
Daj mu aladkarije le v prav majhnih oba kih m še to sam« po j«di.
Kadar otroka ščiplje v trebuhu, mu nikd*, ne daj alkoholne pijače!
Pripravi otroka do tega, da bo miren mi pol ure po vsakokratni jedi.
Izogibaj ae vseh vrst pomirjevalnih mu stev, posebno dozdevno "nedolžnih" sirua ki naj W ponoči utešili otrokov jok.
Ne rabi kavčukovih cucljev — pod nobe^ pogojem!	" 1
Ali a« danes še katera mati prepriča o bm šni temperaturi mleka, nšmenjenega otroka tako da aama vzame cucelj v usta? Na iah še danes srečujem take matere. In sicer v ub imenovanih boljših, proa veti jenih slojih. ( je mleko dovolj toplo, Ite preveč ne pren«| ae najbolje prepričaš, če ga kaneš nekaj k» ljic na hrbet dlani.
Nikoli ne kaAIjaj otroku v obraz! Bodiakl solutno neizprosna, kadar je treba še Uko Ija bečo babico odvrniti od ¿ga, da bi prišla vnučku, Če ai je nakopala nahod!
Kadar ti otrok zaspi po dojenju ali po čenju iz steklenice, ga ne drži v rokah! ti ga je takrat hudo dati iz rok, toda zdravje prvo: in zdravje terja, da ga takoj poloig zibelko.
Kino, lepotna tekmovanja in podobne r« burljive reči niso za otroke izpod 7 let
Vedi, da otrok ni ne lutka ne predmet u bavo. Rodila ga nisi za sebe, nego zato, d« srečen in zdrav. Njegovo ugodje ni t? ugodje . . .
Bodočnost antarktide
___
Ko bo mogoče prenašati energijo oit^iji okrog zemlje, bodo kraji okrog južnega teti največji vir energije na svetu, pravi šef ScS tovega zavoda za polarna raziskavanja v Cd bridgeu prof^ Frank Debenham. Pred leti ■ je udeležil usodne ekspedicije kapitana Seott v Antarktido in zdaj pripravi vsako leto ok« 100 podjetnih mladih mož za raziskavtnjt polarnih krajih. Prof. Debehham je preg čan, da se bodo dalš izktftfščatl ogromne I polarnih viharjev, ki akoraj nepretrgomi di» jajo nad ledeno puatinjo Okrog južnega tečaji Tako drvi nad Adelinovo zemljo nepres« 80 km širok zračni tok, v katerem je v*«« gije, nego v največjem vodopadu na Nad vso Antarktido divjajo strašni viharji, jih bo lahko človeštvo izkoriščalo zs pof^ ogromnih generktotfeV.
V Antarktidi zdaj Še ni nobenega živi, ne človeškega ne živalskega, toda ne »smo je podnebje hladnejše kakor v krajih severnega tečaja temveč v prvi vrsti «to, v Antarktidi ni rastlinstva. * Po mnenju Debenhama je pa to najbolj zdrsv kraj svetu. Tam ni nobenenih bacilov, niti kov bolezni, Uko da bi bila Antarktida sanatorij posebno za bolne na pljučih, ta hi padajo šest do osem mesecev v let« zemljo ultra vijoličasti žarki. Eksped'«* pitana Scotta je bila štiri mesece zsprti avoji kočf; pa so vendar ostali vsi člani vi. Sploh je značilno, da ostanejo u' cl polarnih ekspedicij navzlic silnim in strupenemu mrazu vedno Čili i" Prof. Debenham pripisuje to v prvi vnti vemu podnebju in zalo posdrsvljs korak S vjčtske vlade, ki je začela ustansvUsti f P larnlh krajih prve sanatorije.
Jajc« proti nespacnosti
Mnogi ljudje ne morejo spsti. Oddih.
pa zabave se pomikajo vedne bolj po*" ne ure in tako Izgubljajo lovski«"" mest za spanje najugodnejši čas » haja človek v neprijetno atanj«. temveč samo napol bedi, napol spi. stanju močno trpe ilvcl flovek bolj nervozen in i^uM*	|i
Mnofo človeških tragedij ae je te	^
epafnostjo. a tem. da ao človeku stili, fcato nI čuda. da Učejo k ovito sredstvo proti nespečnosti ^ J krtdatev je pa učinkovfsla na orgsn«^ ^

nem neugodno, ttravntki Ae zdravilo, ki bi takth poatrsnaMh n činkov ne Imelo.	,
V Angliji priporočajo pojesti pre« dve uveli sirovi jajci, kar ddgmarjf J" pol grima bftmflL Tudi ta tattrk r^
jaje. Cet MfiosJ filH Je	* .. 0<
tem lahko ^IbvA dobro spi. dan dvakrat «11 trikrat pa dve ea ao pa obenem zelo redPna In atr^. čevje To ae je M da%no konjaku, M ga mnogi pijejo, poi^
gred'» «pat
>wTBK. Ü. ^ahça.
tf/ii^Kl STA Sß ÄABTRÜ-fnjeni frrdti Batovim prodajal-1 |»|1 i S PlJNOM	Mac ML <U ta «Mil banlt.l .,ni-
• ___—«^B .. • \ ;
ker jO jt
«entre M
Pnra se J« »pestil ^ ker mor« živeti._
Nenavaden dogodek se je dogodil 26 ^	v
&ani. V veliki mestni hi«
na Poljanah je stanovala er-letna Minka Vevko, šena mest-„eg, usluttenca In mati dveh otrok. Z možem pa sta se pred časom sprla In rasila ki te dni 5i «e morala vršiti ločitvena razprava na sodišču. Vovkova je bila zelo navezana na svojega moža in ni si mogla zamišljati življenja brez moža. Svoji sestri Ivanki, s katero sta se sku-paj rodili kot dvojčki, je govoril«. da ločitve ne bo preživela in da si bo rajši uničila življenje. Njena sestra Ivanka pa je prav tako zvesto visela na sestri Minki, da je takoj izjavila, da gj bo vzela življenje tudi ona, 6e pojde sestra v smrt.
Dne 26. feb. opoldne se je vrnil sin Vovkove iz šole domov, pa je našel v kuhinji svojo mater na tleh in kuhinjo polno gorilnega plina. Fantek je planil k materi, jo stresal in klical, t ona se ni odzvala. Fant je klica sosede, te pa brž zdravnika dr. Misa, ki stanuje v isti hiši, toda vsaka pomoč je bila že prepozna. Vovkova je bila že mrtva. Zapustila je pismo, kjer pravi, da ei je vzela življenje zaradi razbitih družinskih rszmer.
0 samomoru je Ibila takoj obveščena tudi njena sestra-dvojč-a Ivanka Burja, ki ni poročena n je uslužbena v železniški ambulanti pri gorenjskem kolo-voru. V ambulanci je tudi tanovala. Novica o samomoru Restre je vplivala nanjo poraz-o. Znano je, kako sta običaj-brata dvojčka ali sestri vojčki navezana drug na dru-Zelo pogosto so že opa-tili popolno enakost ..njunih «od. Ta strašna povezanost se e pokazala tudi v tem primeru, fiestra Ivanka je sprejela vest ot klic smrti. Vendar je na tun&j ostala mirna in je ves popoldan delala v pisarni. Zvečer ie šla v svojo sobo spat, a zju-raj naslednji dan so jo našli mrtvo v laboratoriju, kamor je idAla ponoči ter odprla plin. *Kla je na tla, plin jo je uspaval in zaduAil. Zapustila je pismo, da gre v smrt zaradi izgTibe voje sestre Minke, brez katere o more živeti.
Oblast je dala njeno truplo repeljati v mestno hišo na Po-janah, kjer so ga položili ob ruplo sestre-dvojčke, s katero bila tako povezana v življe-ju, da tudi živeti ni hotela dalj " *e»tra. Tamkaj sta ležali in tam so obe trupli odpeljali v Mrebu na pokopališče v sku-*n grob. Kljub dežju se je zbra-vtf tisoč ljudi, ki so obe žrtvi premljali na zadnji poti. Kmetje za velelnduatrljo— ' nekaj let vodijo jugoslovan-r čevljarji po svojih organiza

obrtnih zbornicah hudci) pravijo ti kntttje; Paite nam
samo poceni blago, pa ga dela kdor hoče, naj ga dela magari država. Podobne izjave smo slišali tudi na veliki anketi, ki se je vršila te dni v ministrstvu trgovine, kjer so zastopniki srbskih kmečkih zadrug spet govorili za ceneno blago, pa naj bo
Njah jn
*>rbo proti veliki češki čevljarji industriji "Bata," ki ima ve-tovarne na Češkem in po »j Evropi «voje prodajalne, f Jugoslavijo je Bata prodrl «¡J kmalu, saj je baje pri Bati MHežens tudi češka država In »na zato Ratova tovarna dobre ^ pri nas. Bata je po vaej ¡"•V| odprl trgovino s svojimi «m ki SO zelo p(Keni, ker jih . I,r"ducira na strojih na sto-r** v enem mesecu. Zalo so prodajalne Batove to-
f»rne v vw,jjh jUR()t|ovarukih
tako oblegal» od delav-F m kmetov, da je začel Bata wp.rati prodajalne tudi po ™«tih in trgih. Tako P "i večjega kraja v dr-da ne hI imel Batove pro V Ljubljani, Novem -tu. Zagorju, Trbovljah, Ko-F™' M«nlK,ru in Celju itd.. "" delajo Batove »rrodajal-d">re kupčije. Cene temu * u a#i pa/- nizke in čevljarji f"« Prisiljeni spričo tako w»»uh razHk v cenah znižati "w'J'm produktom. Vae jV"ti sovraštvo čevljarjev ^ "Mh prodajal* In bflo Je ' »hodov e protest i re-
češ, da ta tuji kapital uničuje domače obrtnike, ki v redu pVsšuJejo davke in sicer mnogo višje davke kakor Bata, če upoštevamo denarni promet • prvih In drugega. Bata sam se kaj male meni ga to, njegove tveze so dobre, v vseh listih objavlja redno velike, celostranske inse-rate, kar ga stane težke milijone na leto, po drugi strani pa Je tudi res, da atoje na strani borečih ae čevljarjev velike ži-dovske firme v Zagrebu za izdelovanje uanja, ker je s prihodom Bate bil ogrožen in znižan tudi njih profit. Enako sta začeli a podobno akcijo pri oblekah domači tvrdki "Soko" in "Tivar," zadnja iz Varaždina. Po vseh večjih krajih v državi imata ti dve manufakturni firmi svoje prodajalne, kjer prodajajo zelo poceni razne obleke, ki niso ravno brez trpežnosti. V Batove, Tivarjeve in Sokove prodajalne hodijo kupovat predvsem revnejši sloji, uradniki, delavci in kmetje, ker so tu pač cene, ki jih ti ljudje zmorejo plačati, medtem ko cen v drugih prodajalnah ne zmorejo. Res da blago v teh prodajalnah, Če je zelo poceni, ni dobre kvalitete, toda pri Bati dobiš recimo galoše, ki bi drugače stale 60 Din, že za 39 Din, in so prav dofbre, Čevlje že za 90 Din, drugje bi plačal za enako kvaliteto ni J manj 130 Din, pri Tivar ju dobiš hubertus-plašč za 320 Din, ki bi stal drugje najmanj kakih 500 do 600 Din, in so ti plašči zelo dobri. Bata ima v Jugoslaviji tudi svojo tovarno v Borovem pri Vukovarju, kjer izdeluje gumijasto obuvalo in zaposluje precej delavcev, kakor je tudi res, da je s svojimi prodajalnami po državi zaposlil najmanj 1000 naših ljudi, ki bi drugače ostali morda brez posla. Borba, ki jo vodijo čevljarji in drugi obrtniki proti tem velikim firmam že nekaj let, je aicer popolnoma razumljiva, ker ta veleindustrija jemlje in znižuje dobiček obrtnikom in trgovcem ali pa jih celo upro-pašča, toda ta borba je vendar neenaka glede sil in moči, pa tudi brez izgledov, ker velika industrija požira malo industrijo in obrt, ki ne moreta konkurirati z veleindustrijo, kupci pa se v teh težkih Časih rajši obračajo tja, kjer so cene zmerne in postrežba skoraj enaka. Zanimivo je, da se je te dni zglasila deputacija 29 kmetov iz okraja Bijeljina in Zvornik v Beogradu ter ministrom in vladnemu predsedniku pojasnila svoje stališče nasproti tej veleindustriji. Izročili so vladi spomenico, ki jo je podpisalo kakih 200 kmečkih zadrug, občin, kmetov in delavcev in kjer se zavzemajo za Bato, Tivar-industrijo in So-ko-firmo. Svoje stališče utemeljujejo z dejstvom, da je nastop te veleindustrije znižal cene na sploh. Ce ne bi bilo Bate. bi še zdaj tisoči in tisoči hodili bosi, in če ne bi bilo Tivarjeve tvrdke, bi mnogi kmetje in delavci bili nagi. V spomenici
od Bate ali kogarkoli. (Seveda ne zamudi Bata izrabljati teh izjav za svojo reklamo.)
Opozicija odšla iz skupščine.
—Skupščina zaseda te dni ter razpravlja o proračunu. Opozicijske skupine nastopajo složno ter neprestano protestirajo proti predsedniku skupščine, tako da so s svojim protestiranjem in razgrajanjem prekinili že več sej. Nazadnje je predsednik skupščine poklical v skupščino policijske organe, kar je zbudilo nove burne proteste pri opoziciji. Hkrati je predsednik sporočil, da se začne razprava o proračunu. Ker pa po zatrjevanju opozicije tudi skupščinski zapisniki niso točni, so vsi opo-zicijonalni poslanci izjavili, da zapuščajo skupščino, dokler se bo razpravljalo o proračunu, in sicer zaradi nepravilnega postopanja skupščinskega predsednika in v znak protesta, da so se nahajali v skupščini policisti. Bivši minister, zdaj poslanec Preka je v imenu vse opozicije prebral to izjavo, nakar so vsi poslanci zapustili skupščino, češ, vso odgovornost aa proračun prepuščamo Stojadinoviče-vi ladi. V skupščini je od opozicije ostal samo SeljaČki klub, ki pa je izjavil, da ostane le zaradi kontrole. Vseh poslancev je ostalo v skupščini le 190 vlad-nih. Zdaj pojde proračunska debata naglo od rok.
Žrtev pustnega veaelja.—Pusta posebno na Štajerskem kaj radi slavijo. Tamkaj prirejajo gostilne, pa tudi posestniki v svojih hišah pustne gostije in norčije, ki pa se pogosto končajo s krvjo. Tako se je zbrala na pustno zabavo večja družba tudi -v Debenakovi gostilni v Cirkovcih. Ko se je ponoči družba razhajala, sta se na cesti sprla sedlar Gašpar Murko in kmečki fant Martin Vuk. Vuk je baje udaril Murka okrog ušes, oni drugi pa mu je vrnil s nekim tankim in ozkim bodal-cem, ki ga je zasadil Vuku v prsi. Ko so na klice prihiteli drugi pivci, so našli Vuka v zadnjih izdihljajih. Murko pa je bežal v noč. Ko so prihiteli orožniki, je bil Vuk že "mrtev. Na levi strani prs je bilo opaziti jedva vidno rano, ki jo je morilec zadejal najbrže s šilom, ki pa je seglo prav do srca in povzročilo izkrvavitev. Murka so aretirali, vendar pa taji, da bi bil Vuka zabodel.
8 karabinko ga je ustrelil.— Pustno veselje in norenje je zahtevalo še eno žrtev. Fantje iz Stare vasi in Bučečovcev v Pr-lekiji so pokopavali pusta, nazadnje pa ho se sprli in staro-vaški fantje so morali bežati domov. Tu pa so se trije, med njimi 19-letni hlapec Rudolf ftoštarič, napili korajže, se oborožili In mahnili nazaj v Buče-čovce. Soitarič je vzel s sabo karabinko in več nabojev. £e spotoma je streljal v zrak in izzival bučečovske fante. Prvega ho srečali želarjevega sina Alojza Vrbanjščaka, ki ga je ftošta-rič s strelom iz karabinke podrl na tla. Ljudje so prihiteli na pomoč in naložili Vrbanjščaka na voz. da bi ga prepeljali k zdravniku, a že na poti jim je fant umrl. Sožtariča so aretirali in izročili sodišču, kjer ne sedi prvič.
Kdo Je kriv obupnih razmer v ljubljanski bolnici.—V našem listu smo obširno poročali, kak-Ano je sUnje v ljubljanski bolnišnici. osrednjem bolniškem zavodu za Slovenijo. Bolnišnica je ostala v istem obsegu, kakor ob njeni zgraditvi, čeprav se je
r«OtT»TA
prebivalstvo LJubljane od takrat znatno povečalo in mora sprejemati bolnica vsako leto petkrat več bolnikov kakor ob njeni zgraditvi. Vse prošnje in zahteve po razširjenju vsaj nekaterih oddelkov so ostali šaman, pa čeprav je država zadnjih 15 let zgradila mnogo bolnic in zdravstvenih domov na jugu in posebno še v Beogradu. Treba pa je reči, da je precej krivde pripiaati tudi raznim slovenskim ministrom, saj je ministrstvo za narodno zdravje tisto ministrstvo, kjer so najpogosteje sedeli slovenski ministri. Od januarja 1982 do aprila 1934 je bil minister za narodno zdravje Ivan Puceij, za njim je bil skoraj eno leto minister istega resora odvetnik dr. Novak Is Ljubljane, temu pa je aledil spet Slovenec, dr. Marušič, tako da je bilo ministrstvo za narodno zdravje skoraj štiri leta breg prekinitve v rokah alovenakih ministrov. In ti slovenski ministri niso storili za omiljenje te mizerije v ljubljanski bolnišnici prav nič. Med tem ko so drugje zidali In širili bolnice, so v ljubljanski bolnici ležali po dva, trije na eni poato-lji in ao bolniki umirali po operacijah zaradi sastrupljenja, kar je zakrivila prenapolnjenoat vseh bolniških sob. Tako skrbe slovenski ministri za slovenske križe in teftave.
Nov btogor—«»višanje voznih cen na želeanici!—Spet smo deležni novega blagoslova: s 1. aprilom se bodo vozne cene n* železnicah apet znatno povišale, pri kratkih vožnjah do 83%, na daljše proge pa do 10% t Pred nekaj let so cene znižali in železniški blagajni se je to dobro poznalo: potniški promet se je zelo dvignil in dohodki so bili kljub znižanju cen višji. Uvedli so tudi takrat nedeljske izlet-niike kirte, s katerimi si vsako nedeljo In vsak praznik potoval po polovični ceni! Promet v praznikih in nedeljah se je gotovo podeseterll. Zdaj pa hočejo tudi to ugodnost reducirati, tako da bi te izletniške cene veljala le v nedeljah, ne pa tudi v praznikih! Povsod trgajo človeku ugodnosti in dodajajo nova bremena.
IZ PR1MORJA
Tudi med kanablnjerji ae opaža nadlacipliranoat
Trst, februsrjs 19««. — Rasno Italijansko antlfašiatično Časopise je že večkrat poročalo o uporih med vojaštvom v Italiji, zlasti med onim, ki Je dodeljeno oddelkom za vzhodno Afriko. Zadnje čase pa se opaža nadlacipliranoat tudi med miličniki, posebno pa med karabinjerji. Po nekaterih naših krajih Je podala nediscipliniranost karabinjer-jev že tako opaena In javna, ds so višji funkcionsrji zahtevali kontrolo nad njimi. Tako ao po nekaterih krajih sedaj doiočiH, da ae vae službujoče karabinjer-je odpelje s avtom |g kaaarne do mesta, kjer morajo vriUti službo, tako da potem nazaj grede v kaaarno vsaj formalno vr-Aijo svojo dolžnost. To pa ni o-stalo skrito našim ljudem in se o tem dosti šušljs po naših vaseh. Zgleda, da fašistična Italija čim dalje hitreje jadra k neito-libmmii konciL____
Iz otroških uat Ko je mala Tončka prvikrat v Življenju videla ježa, Je saču* dena vzkliknila:
"Mama, glej, glej, tamle pa teče živa krtača!"
Stavkarji y Akronu to dobro na ttraii
(Nadaljevanje s I. straal.) od bankirjev ultimat, da mora izvesti to "reformo" ali jo bo pa kdo drugi, jo je mislil isve-sti še prošlo jesen in se s tem zavarovati pred izgubo slušbe, ki mu na leto prinaša 9*1,000 pleče poleg bonuaa. Teda naletel je na splošen odpor pri delavcih, ki so pričeli a "sedečimi" stavkami.
Litchfield Je potem pričel lava jati ukaz Wall streeta po malem. Detovnik Je bil podaljšan adaj tu, sdsj tam in konlno so prišle tudi odslovitve. Itdaj pa je počilo. Po načrtu bi imeli biti odslovljeni vsi delavoi srednje starosti, ki delajo ed peš do deaet let. Ostali bi le ml mM, ki bi vzdržali hitrejši produkcijski tempo, in pa veterini. Slednji naj bi družbi škilili za krinko.
Družba je uvedla tutN "leteče škadre", skupine mladih in najboljših delavcev s tehnično Ito-brasbo, katerim je obljuMèa promocijo de delovodstva. Ve "leteče àkadroniste" je vadila pri vseh produkcijskih procesih. Postavljali so tudi nov produkcijski tempo. To tiat* zanje je osnovni dol bankirskega načrta aa gvilanje profilov. Družba Je lani aieer naredila $5,458,MO čistega profita — $898,876 reč ko leta 1984 — leda bankirjem to ne zadostuje,
Vsi kavčukarski kakor tudi drugI delavci dobro vedo, kakor hitro bi Goodyear kompanija izvedla ta viaftrt, podaljšala de-lovnik, snižala plače in odslovila okrog 85% delavcev, da bi s to "rsformo" sledile tudi vse druge kavčukareke družbe. V to bi jih prisilila velika koitku-renca. In tej skomi wsllstreO-tsrjev je vse ekronsko delavstvo napovedalo boj.
Ksko bo ts stavka iipadla, je še težko reči, ker Je v ozadju Wall street. Ce bodo stsvkarji dobili dovolj finančne podporo, da bo voRc odgnan od hilo, Jih ne bo premega! niti Will streti.
Kompaniji so postali največ ji trn v peti zunsnji orgsnisa torji, katere so stsvksrjsm poslale ns pomoč unije, ki tvorijo Odbor ss industrijsko orgsnisi rsnje. Uradniki te drutbe In drugI podjetniki so zadnje dni imeli sestanek v Country (Mu-bu, kjer so narodiN načrt la ligón teh organltatorjov li mosta. John Brophy, direktor odbore, js ožigosal ta načrt s fa-Šicmom.
To situacijo, ko vse mesto posveča svojo pozornost tej stavki, je izrabila Palmer Match kompanija in s zsvrlenjem ko* lektivne pogodbe na smetišče is-prls 500 delavcev, vočinoms mlads dekleta. Tem stavksr-jem pomsgsjo pfkttlrati tudi ksvčukarskl in drugI dels vel.
Situacijo Jo ifrsbll tudi mis-ksrski trust — Nstl. Dairy Co. in Bordens Co. — ki Jo nsjel krdelo pretepsčev, ki so se sprs-vili nad unioaisirane neodvisne mlekarno. In ker se akronske policija ne zmeni za protekcljo teh mlekarn in rasvaževaloev mleka, Jim Jo unija preskrbela svoje stražo. Mlekarski trust ima na svoji strani -tudi mte-ksrsko fsrmsrsko sveso okrsjs Summits, ki je uirijsklm mlekarnam ustevila dobavo mleka od članov.
Tako divja razredni boj v Akronu na vsej črti in vsak čas lahko vgplamt! v generalni stavki. Do nje bo sigurni prišlo, če bodo oblasti skušale razbiti stavko pri Ooodyear kompaniji s silo. Vssj centralne de-Isvsks unije Je tako sskljočlts.
ShMfMSki Narodna
1004
Potfporu Jidiota
ir.
t drSavt
1007
ra^iM r '<»rm
Slika kaše krojaško delevako v New Vari«, ? kateri izdelujejo obleke se
reveže.
Hoan ni priljubljen pri direktorjih dvmh Y
Milwaokee — Ce W ae direktorji Y MOA in YWCA ne bili o «ira 41H grsiaje s aensacijo, M btfi krat k orna lo odpovedali pe-vabilo šupeau Moa na. de govori ne fbruraa lok dveh krščanskih satanov, kater» e precejšnji meti vzdršujeje kapiUHeti. Za govornike Je bil Heana povabil fars maki odbor, direktorji po so m« botaft odpovedati. Kapitulirali ao šale. ko Je odbor za-groari, da bo vse stvar prišla v Javnost. Hoan ponovna kandidira aa 1
GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNIOD8KK:
VINCENT CAIN KAR. predsednik.......1067 8. Lawndale Ave., Chicago, III
PRKD A. VIDER, gl. tajnik.............M67 8. Lawndale Ave., Chicago, III.
LAWRENCE ORADI8HEK, ta j. bol. odd. D067 8. Lawndale Ave.. Chicago, III.
JOHN VO0R1CH. gl. blagajnik.........2017 8. Lawndale Ave., Chicago, III.
FIUP GODINA, upravitelj glasila..... M67«. Lawndale A vs.. Chicago, III.
JOHN MOLEK, urednik glasila.........SS67 8. Lawndale Ave.. Chicago, 111.
ODBORNIKU
PRANK SOMRAK, prvi podpredsednik......»M E. 74th 81., Cleveland. O.
JOHN E. LOK AR JR., drugI podpredsednik.. 11M E. lTOth St., Cleveland, O.
G08P0DAR8KI ODSEK:
MATH PETROVIČU, predsednik..,.........BOR E. 140th St., Cleveland. O.
ANTHONY CVETKOVICH..............m Seneca Ave., Brooklyn. N. Y.
JOHN OUF....................Utf 8. Prospect Ave., Clarendon Hills, IU.
POROTNI ODSEK: JOHN QOMEK, predsednik..............414 W. Hay 8t, Springfield, III.
ÜÍ7S-JAÜAR..........*..........................Bm Ann*. Kans.
JOHN TRCELJ...................................Box 8Ä7, Strabane, Pa.
PRANK PODBOJ..................................Box «1, ParkhUI, Pa.
PRAINK BARB IC! II....................llSBll Muakofae Ave,, Cleveland, 0.
NADZORNI ODSEKt
PRANK ZAITI, predsednik........ .»Ol Sa. Lawwdale Ave., Chicago, III.
rRED MAUJAI...............................u Central Parti, Pera, 111
JACOB AMBROZICH.......................4ll Pierce St.. Evelctk, Mlaa.
roaeei gMMiisiisis s	.«ir»ai, m e*»* v ei. swa«. es «hi mmIsi
VSA ruma. M ss asaaUi» M »M* (i swSiiSsas. aal BS niitiTi as iritiiinliln. VSO DSNASNS MUJsI«« Is s»«sri, ki ss tl<«Je «I.	sSsshs Si M»«» »sMs.
aa d. i
Vss ssSev» MkaJs*« ss Matt» »■<»«»■. sej ss »eltUal* ae tel. taJaUlve. - - ~ svesl s Msesjallklsil msII. aa| se »rtiUs!» ss MsaslsUlve.
- (Ms eatfsvaala v a», wmw« «am mi es »MUJaJe Weak Bals»
1 »• Si seeetal eSssk ss aa| MUJaJe m Jsta OeHhs.
vsi boHai lu s«*ct mm*«U*. «ImI. mmIsIms Is «Ml vss. hsv le »___
«al ss MIUs us raOBVBTO," mit g Levaseis a»» OUsms. SL i OMS im su I mi— «lik IS* Seem Ofnss skseM ks i dimni « feltowsi
as n» nas m si * J*»*—? 1mtéN>>_'l>*ü* u	*•
fceaWM sbsaM I» sMrass* Is «MreUry t sms«.
Melts* ef SMS fcasfii stsaM ks ill.....I U «Ss_____
naeaslel Mws aaisr ta. JartsStetls. et ih. imaiW. etltss sUsetf I» takse a»
f^iaiaklgils Maairalaa éka ssi■ ^ al Ab* wMpwHis eeavet mag isa gm it Ina
aa et Um Bail et NnoIw.
•OMBUinll aad jasiill bkeuld U
i i nip i ■■ i wwww	^pveo aaesm ae

ks sUiiissiI le I» isba Oevlsk. shalnsea. JeSMsl
Hearstu slabo kaže v Milwaukee jn
V stavki uradniškega itaba izgublja na vmH stranah
Milwaukee. — (FP) — stav ksrjom pri Hesrstovem listu Wisconsin News jo aadnje dni naklonjeno tudi toplo vreme, ki omogoča stotinam Milwauča-nom masne piketiranje njegovo tiskarna in dspsrtmentnlh tr-«ovin, ki oglašajo v Um listu.
Hearotovi odvetniki so sad-nje dni skušali dobiti injunkci-jo proti piketirsnju tiskarno in predvsem velikih trgovin, toda so pogoreli, ker jim mostni sodnik ni hotel ustreči. Po dvodnevnem argumentiranju odvetnikov obeh strank Je odločil, da lahko vsakdo pikstira In v kolikem številu hošojo. Omejil je le nspise pred trgovinami na H ears to vo stavko, to Jo, da pl» koti ne smejo nositi takih napi-sov, ki bi omenjali oglaševalsko firme z imeni.
Tods pritisk s vssh strsnl jo teko velik, de jo Hearst sadnje dni poolal semkaj nekega svojega glavnega direktorja is Celi-fornijo. Ne samo v Milwaukee-Ju, marveč tudi po drugih mestih isgublja Wisconsin N#ws rspidno na cirkulaciji. Is Ra dna poročajo, da Je cirkulaoije loga lista padla še skoraj na ničlo. Raznaševalci tega Hsta v Miiwaukaoju imajo vodno manj dola. Tudi dijaki v državni u-ni verzi v Madison u ao napovedali bojkot, »lično trpi Hearet tudi ns oglasih
'le prihodnjo soboto, lft. mer ea, ao napovedane velike de monatreeije pred Uakarno Wisconsin Newsa. Udeleži se jih zopet predsednik časnikarelts u-nije (A m oris an Newspaper Guild) Haywood Broun in povabljene ale tudi govern er Ja Wlaeoneina in Minnesota. Teh demonalreaij ae udeleše tudi dela veka in študentovske depute olje Is okoliških meat — tudi is üb leaf a.
Nominalni izdaJaUij Wie-conaln Ngws J. Hlačk bi ae bil še podal, oko bi mu tage ne branil Heerst. Slednji Je baje že pripravljen pristati na nekatere zahteve stavkujočih poročevalcev In uradnikov, le unije se broni priznati. Toda izgledi so, da se bo tudi v Um premislil radi padanja cirkulacije In o-
All ate «e «enrfHI Praeveto oil Mladinski Hal evajems prijatelj«
ledini dar trojne »rod a si I, M ga U mal áatatf laàke poMJete «eej-
/cAf« odbija na•
pado volobimnioa
Washington, D. C. — Notranji tajnik Harold L. Ickes Je ožigosal bisniške Interese, ki kritizirsjo trošenje vladnega denarja u gradnjo vladnih dol. Objavil Je številko, ki kašojo. ds je v sadnjlh desetih meoecih prišlo nad pol milijardo dolarjev v blagajne korporaclj, ki prodajajo material sdministrs-cljl PWA. Naročila, ki Jih Je vlada dala jeklarski Industriji, predstavljajo vsoto $884,000,. 000, Industriji oements In less pa ste dobili vsč ko $200,000,-000. Ickes prsvl, ds Je trošenje vlsdnegs densrja glavni vsrok, da nekatere korporaoijo zszna-mujojo porast profitov v preteklem letu, ,fzsto ns bi smol ve-iebisnis gristi roke, ki gs hrani."
Z vozna komioija utopila na prsto Goodyoar Co.
Washington. — Zvesna obrtna komisija je ukasala Geod-jrear Tire a Rubber Co. v A-kronu, 0„ pri kateri Jo velika stavka, da mora prenehati s favoriziranjem Hoar, Roebuck a Co., kateri prodaja avtne obroče po vsi i ko nižji oeni kakor po svojim agencijam. Razlika sna-še od 82 do A« odstotkov. Na obrtno komisijo so se pritošili trgovci In konkurenčna kevču-karske kompanija. P. W. Uteh-field, predsednik Goodyear kompanija, je nasnanll, ds bo družba vzels prlzlv proti temu odloku ns zveznem sodišču. Ta trgovski fsvorisem napram Bear, Roebuck kompenijl tudi pojaa-njuje, zakaj Qoodyear Co. skuša mižati produkcijske stroške na račun plač, podalJšenJu delov-nika in odslovitve delavcev.
Armad ni štab mahte-va 260% vol lotal
Washington. Armad ni ŠUb Jo prišal pred kongres g novo sahtevo za zvišanja vojaških aeropianvv sa 2ftO'A, od sedanjih 1780 ne 4000. Zakaj bi Amerika potrebovala to ogromno srečno armade, Je mialerij. Hlgarno Je, da Je njen najbližji "aovražnik" več tieoč milj od njenih meja. NI Je delale na svetu, ki bi bile bolj verna pred suaanjloi napadom, kljub temu to giganlično eboroševanje.
Padoc zaposlenosti
v Now Yorhm
Albany, N. Y. — Državni de-lavskf department Je nesaanll. da Je Mavllo upoatenih delavcev v nowyorških indeatrljeh padle dva odstotka v februarju v pri-i f Jam
UDÙfcfe
Dolina meseca
ROMAN
Hp-aal JACK LONDON—Paeloveall Vladimir Lmlll
mam
im ■jmRua.'
cnMMaBflf^-^l -S -—J
-Videti je, kakor du bi st> lahko naselila, kjerkoli nama drago," je pritrdil Billy. "< ar-mel je zdsj že tretji kraj. ki nama ga ponujajo. Nu, po vsem tem se res ni treba nikomur
bati, da bi šel na deželo."
"Ne, če je vrl mož," je popravila Saxon. . "Mislim, da imaš prav." Billy je nekoliko pomislil. "A vendar, še tepec ima na kmetih
več upanja kakor v mestu."
"Kdo bi bil slutil, da si» na svetu taki krasni ljudje?" je strmela Saxon. "Kar./udovito je, če se zamisliš."
' "Česa drugega si pa pričakovala od bogatega pesnika, ki je na irski veselici izpodnesel tekačiTnogo?" jo je poučil Billy. "Družba, -katero tak dečko občuje, mora biti ravno taka kakor on — ali bi si jo pa sam ustvaril. Prav nič se ne bi čudil, če bi si jo bil. — In sestro ima. da nikoli take, če bi kdo prihajal na morskem levu in vprašal kako in kaj. Indijansko rokoborbo ima v mafcm prstu in je tudi kakor ustvarjena zanjo. Povej mi, ali nI res, da je njegova žena zalo dekle?"
Se nekaj časa sta letala v toplem pesku. Spet je bil Billy tisti, ki je prekinil molk; njegove besede so se očividno porodile iz globokega premišljevanja.
"Veš, Saxon, bogme vse eno mi je, ali poj-dem še kdaj v kino ali ne."
DEVETO POGLAVJE
Saxon In Billy sta bila več tednov na potovanju proti jugu. a nazadnje sta se vrnila v Carmel. Uatavila sta se bila pri pesniku Haf-lerju v marmorni hiši, ki jo je bil zgradil s svojimi lastnimi rokami. To znamenito po-alopje je imelo samo eno sobo, ki je bila skoraj vaa iz belega marmorja. Hafler si je kuhal v velikanskem marmornatem kaminu, ki mu je vobče nadomeščal kuhinjo, kakor ob tabornem ognju. Imel je tudi nekaj polic za knjige; vse težko pohištvo si je bil sam napravil Hi rdečega aekvojevega lesa. kakor tudi tramovje za streho. Z odejo, ki jo je obesil pred enega izmed kotov, Je oddelil majhen prostor za Haxono. Pesnik se Je ravno od-pravljal v San Francisco in New York, a je ostal zaradi njiju še en dan, da jima je razkazal okolico In obhodil z Blllyjem državno zemljo. Saxon je hotela Iti tisto jutro z njima, a Hafler jo je pomilovalno zavrnil, češ da ima prekratke noge. Zvečer, ko sta*T moža vrni-la. je bil Billy popolnoma Iznemogel. Odkrito Je' priznal, da ga Je Hafler skoraj do mrtvega upehal In da mu je že prvo uro visel Jezik iz ust. Po Haflerjevi sodbi sta bila prehodila pet in petdeaet milj.
"A kakšnih milj!" je podčrtal Billy. "Polovica poti Je bila navkreber alf navzdol In skoraj nikjer ni bilo izhojenih stets. Prebito res je bilo tisto zastran tvojih kratkih nog, Saxon. Niti prve milje ne bi bila zmogla. In kakšna dežela! Ničesar podobnega št* nisva videla."
Hafler se je drugI dan poslovil, da bi v Montereyu sedel na vlak. Marmorno hišo Jima je dal na razpolago, rekoč, da lahko ostaneta vso zimo, če hočeta. Billy je sklenil tisti dan postopati in se spočiti. Ves trd je bil in vse ga Je bolelo. Kazen tega je kar strmel nad pesnikovo čudovito vztrajnostjo v hoji.
"V tej deteli je vsakdo v kaki reči nedosegljiv," se je čudil. "Recimo, ta Hafler. Večji je od mene in tudi težji. In teža pri hoji ovira človeka. A njemu to nič ne de. Nekoč Je v štiri in dvajsetih urah prehodil osemdeset milj, drugič pa sto sedemdeset v treh dneh. O, kar osmešil me je. Sram me je bilo kakor majhnega otroka."
"Ne pozabi, Billy," ga je mirila Saxon, "v sak ima svojo posebno spretnost. In v svoji spretnosti si tudi ti neprekosljiv. Nikogar ni med njimi, ki ga ne bi premagal, če natakneš rokavice."
"To utegne biti res," je priznal. "A vendar sc mi upira zavest, da me je pesnik upehal v hoji — pesnik, pomisli!"
Več dni je trajalo, preden sta obhodila državno zemljo, in nazadnje sta — čeprav nerada — sklenila, da je ne vzameta v zakup. Se-kvojevi kanjoni in velike skale v Santalucij-skih gorah so očarale Saxono; a mislila je na to, kar ji je bil Ha/ler povedal o poletnih meglah, ki časih po teden dni in po dva zdržema zakrivajo solnce in se obotavljajo po več mesecev zapored. Razen tega tudi ni bilo dohoda do tržišč. Kraj Post, izhodišče najbližje vozne ceste, je bil mnogo milj oddaljen, in pot, ki je vodila odtod mimo Surskega rta v Carmel, je bila naporna in nevarna. Billyju, ki je bil v takih rečeh veščak, se je zdela za težke vožnje vse prej ko lahko. Na Haflerjevem zemljišču je bil kamnolom z najlepšim marmorjem. Rekel je bil, da bi blizu železnice pomeni! bogastvo, tako jima ga pa podari, če ga hočeta,
Billy si je v duhu predstavljal travnata pobočja kot pašnike svojih konj in goved in hudo mu je bilo ob misli, da jim mora obrniti hrbet; a vendar je izprevidljivo poslušal Sa-xonine razloge za kmečki dom, kakršen je bil tisti, ki sta ga bila videla v oaklandskem kinu. Da, je pritrjeval, njima dvema se hoče prave farme in pravo farmo bosta tudi dobila, pa da jima je romati štirideset let, preden jo najdeta.
"A sekvoje morajo tudi rasti na njej," si je naglo izgovorila Saxon. "V ta drevesa sem se zaljubila. In meglo bova prav lahlço pogrešala. In dobra vozna pot mora biti in do železnice ne delj kakor tisoč milj." * Težki zimski nalivi jima dva tedna niso dali zapustiti marmorne hiše. Saxon je brskala med Haflerjevimi knjigami, izmed katerih jih je bila večina brezupno nad njenim obzorjem, Billy je pa hodil s Haflerjevimi puškami na lov. A bil je slab strelec in še slabši lovec. Edini uspeh, ki ga je dosegel, je imel s kunci; če so sedeli pri miru, je časih katerega zadel. Z risanico ni ničesar ubil, čeprav je nekajkrat streljal na rdečo divjad In enkrat c*\o na ogromno dolgorepo zver mačjega plemena, ki je morala biti po njegovem prepričanju goraki lev. Vzlic njegovemu godrnjanju nad samim seltfij je Saxon videla, kolikanj ga je takšno življenje veselilo. Bilo je skoraj, kakor da bi ga to |>ozno dramljenje lovskega nagona iz-preminjalo v drugega človeka. Odhajal je zgodaj, se vračal pozno, se loteval čudovitih plezalnih tur in pohodov in prišel enkrat celo do zlatih rudnikov, o katerih je nekdaj Tom pripovedoval; takrat ga dva dni ni bilo domov.
"Ce pomislim, da se človek v mestu ves teden ubija z delom, za zabavo pa hodi v kino in na nedeljske veselice!" Je časih vzkliknil. "Ne vem, kaj mi je bilo, da sem se kdaj zadovoljil s takim pasjim življenjem. Mar bi bil ves čas tukaj ali v kakem podobnem kraju."
Ves prevzet po tem novem načinu življenja, si je neprestano obujal v spominu očetove stare lovske zgodbe in Jih pripovedoval Saxon!.
"Veš kaj, zdaj ne poštenem nič več trd, če ves božji dsn hodim," se je rsdoval. "Navadil sem se. In lepega dne, če se spet srečam s Haflerjem, ga izzovem na tak izprehod, da mu bo zmanjkalo sape."
(Dalje pribedajtt.»
Se nekaj vojnih spominov
I rank Suhadolnik. Cleveland, o.
bila je taka gneča, da se ni bilo tako sem vedno tolmačil povelja
Sledeče moje vrstice so odziv na vojne M|»omine rojaka Johna Fuiarju is i.a Salla, katere sem čilal v PrOsveti meneča januarja Nisem naritčnik dnevnika, ker sem ga moral pustiti zaradi slabih delavskih razmer, vendar dobim dnevnik Prosveto pri prijateljih in 1ako nem čital Furarjrve «pomine z velikim zanimati tem.
/. rojakom Furarjem sem bil prt enem in istem |Milku in v istem lasu, dasi m* nisva o*ebno potnala. Strinjam sr z njim popolnoma Kar je napisal, je resnica, ni nič pretiranega.
Mojs vojaška kariera ob svetovni vojni se Jr začela v 1*1 u-ju. Tam so nastanili prvo »tot nijo v starem poslopju nekda nje graščine na malem hribu drugo ntut^ljo. pri kateri »en bil jaz. pa v Nemški hiAL fipall smo na tleh brez vsake ode je'in blazin, ne ds bi se slekli in ne kateri so «imiIi v čevljih In s ks po na glavi, za blsznico pod ^lavo jim je pa slutila jedilna skie delics Kskor se je kdo v legel, tako je moral letati do jutra;
mogoče obračati.
Vsak dan smo hodili na vež-ballšče. ob večerih smo se pa razgublli po raznih gostilnah? Imeli smo še po nekaj kron, ki smo jih prinesli iz Ljutdjane in tako je bilo nekaj za zabavo.
Kmalu pa dobimo povelje za odhod. Pol»eremo svojo šaro u odkorakamo na postajo, kjer lian stlačijo v vagone. Proti ve-eru smo že bili v Mostu ns Muri na Zgornjem Štajerskem in tam «e ustavimo. Prva stotnlja je bila nastanjena v neki stari usnjarnl za Muro. druga pa v zapuščenem sodnljskem |»o»lop-ju. Tam dobimo |»oljske častnike in tedaj šele Izvemo, da smo prestavljeni od 17. k 20. l»olku.
Dvajseti (Kilk je bil namreč Je uničen pri Stanislavu v Galiciji To mesto so že Rusi okupirali. Nato je bi) sestavljen nov |>olk iz raznih drugih enot — in tako smo prišli med Poljake in Ukrajince. Častniki so l*i 11 mladi indjuki Židi, enoletni prostovoljci, podčastniki pa Poljaki. Nam Slovencem je bilo težko, ker nismo razumeli njihovega jezika. Naš četovodja j* govortl nemški in jat sem bil menila edin» med Slovenci, ki sem za silo razumel nemški in
tu in kasneje na fronti.
Vežbanje se je tu nadaljevalo kakor prej v Ptuju s to raz-llko, da so naa pošiljali na Rtra-že, česar prej nismo delali.
Nekega dne pridejo k nam novi in že priletni možje menda Iz Bosne. Nosili so kljub po. letni vročini kožuhe in opanke na nogah, toda kožuhov in o-pankov je bilo kmalu konec. Poslali so jih za Muro, kjer so se do nsgegs slekli in nsvlekll nase vojaško uniformo, svoje kožuhe in opanke so |»a znosili ns kup in jih sežgsll; nato so Jih obriti in jim ostrogi! lase, nakar so bili docela drugačni Ijud-
J«.
Z njimi Je prišel tudi neki Slovenec, doma menda od Domžal — kakor je sam povedal — ali ta revež ni bil pri pravi pa »meti, Ni mogel povedati, kako je prišel k nam in h kateremu polku spada. Pri naa je oata nekaj dni. Najrajši ae je drža kuhinje in skodelico je vedno tiščal pod (»azduho. pri delit v "menaže" je pa bil vedno prv in zadnji, če je kaj ostalo. Ker je bil poln uši, ga nismo pustil v naše spalne prostore In pre nočeval Je na kupu smetja na dvorišču. Nekega dne je ta ai-roma k prišel za nami na Vežba
PI08VITA_
I išče. Pri vajah ni mogel nič napraviti in akotnik mu je dal smotko ter mu rekel, naj počiva. Ves zadovoljen se je vrnil z vežbališia in stotnik ga je pohvalil. da je "dobro delal". Cez nekaj dni odrinemo na Ogrsko v Kabo in ko prisjiemo tja, ni bilo več Domžalca med nami. Kam je izginil, ne vem. Videl ga nisem nikdar več.
V Kabi nas porazdele po hišah in hlevih. Deset nas je bilo skupaj pri nekem premožnem kmetu, ki je imel tri sinove v vojni in eden teh je bil poročnik. Rad bi se bil razgovarjaf z nami, a ni se mogel, ker nismo znali madžarski. Midva sva nekoliko tolkla po nemški.
Vežbališče v Kabi je bilo oddaljeno nekaj kilometrov in na njem so se pasle črede prašičev, na starih drevesih in na bližnjih poslopjih so pa gnezdile štorklje. Tudi tu nismo bili dolgo. Zbirali so odhodno stotnijo in k tej so dodelili tudi mene. Stotnik je bil Klimeš, nadporočnik Peče, kadet Ernst in četovodja je bil Sestimicky; jaz sem bil desetnik in kasneje korporal. Dobili smo tudi novo uniformo.
Nekega dne nas poženejo v neki hlev. Živino smo izgnali na prosto in hlev opremili zase. Na povelje smo tudi zgradili na prostem nekak oltar. Ogradili smo oltar s smrekicami in drugim zelenjem, drugi dan, ko je bila menda nedelja, je pa prišel k nam vojaški kurat v druibi več patrov čitat mašo in na u-kaz smo se morali vsi spovedati. Ukazano nam je tudi bilo, da smo korakali v paradi pred ku-ratom z godbo na čelu. Za to parado smo pa bili slabo izvež-bani in umerjenega korakanja ni bilo. Po maši smo šli v kopališče, ki pa ni bilo za ljudi, temveč za prašiče. Korito iz cementa in voda malo čez kolena. Po deset mož nas je hkrati stalo v tem koritu in drgnili smo drug drugega — in končno smo stopili iz korita bolj umazani kot smo bili prej.
Zvečer istega dne je stotnik Klimeš priredil zabavo s sodčkom piva vaem onim našim fantom, ki so bili dobri pevci in so mu zapeli v njegovem stanovanju v bližnji graščini. Jaz nisem šel, ker nisem pevec. Imen nekaterih fantov, ki so bili dobri pevci, se še spominjam: Cesar. Funtek. Birtič, Bartel, Je raj, Vodišek in Jenko. Bilo je še več drugih;' toda imena sem pozabil.
Drugi dan se odpravimo na nadaljnji odhod. Nismo bili posebno veseli tega odhoda, kajti dobili smo ostre naboje. To je pomenilo, da se bliža naš pra vi "business". Postavijo nas i kolone in vojaški kurat nam je naredil pridigo in dal nam je žegen; kaj je govoril, sem že pozabi). Godba zaigra cesarsko himno, mi pa salutiramo v znak, da smo zvesti cesarju in pripravljeni umreti zanj . . .
Ko smo korakali na postajo, so nas civilisti opazovali s solzami v očeh. Posebno so nas pomilovale stare ženice — ne zaradi nas, saj smo jim bili tujci in le v nadlego, toda v nas so videle svoje sinove, ki so že bili na bojiščih.
Kako in kod smo se vozili v vlaku, ne U>m opisoval, ker to je že prej omenjeni rojak Fu-rar dobro povedal. Po enem dnevu vožnje Izstopimo v Zesa-vu. majhnem mestecu na ravnini. Utaborimo se v bližini mesteca in naše vežbanje se je nadaljevalo. Cez nekaj dni nas pridružijo polku v bližini Pod-pačajevga in kmalu smo bili na fronti v Galiciji.
V dotiko z Rusi smo prvič prišli 17. septembra v okolici Tarnova. Delevalo je vso nov, kljub temu smo korakali dalje. Slišali smo. da so se Rusi v prejšnji noči umaknili nazaj v dobro utrjene okope. Se se ni zdanilo, ko se ustavimo na robu večjega gozda v že izkoi>anih strelskih jarkih. Videli amo znamenja hude bitke, ki se je prej tu v ršila. Po tleh je ležalo na stotine izpraznjenih strelskih nabojev in povsod Je bila razmetana razna druga oprema.
Nekaj korakov pred nami je bil majhen potok, za potokom pa manjša vaa s kakimi desetimi hišami
* (lonec prlhednjrf.j
PETEK, 13. Madp1
Lečenje bolezni z dijeto
Mladi, zdravi ljudje prenetro mnogo kuhinjske soli, stari in boleh ni pa ne
Lečenje z dijeto, pri kateri sme imeti bolnikova hrana le malo soli, zato pa mnago svežega sadja in sočivja, se je zadnja leta v Evropi in Ameriki mcčno razširilo. Njegove temelje je določil ob koncu preteklega stoletja Henrich Lahman in njegovo delo so nadaljevali Bircher, Benner, Max Genner in njuni številni učenci. Velike uspehe te zdravilne metode so poznali zdravniki in lajiki že davno, toda šele v zadnjih letih je združilo nekaj teoretičnih odkritij mnoge deine uspehe praktičnih poskusov raznih raziskovalcev v celoto. Tako smo dobili jasnejši pregled in učinkovitejše zatiranje bolez-ni in izčrpanosti. Glavni delež na tem razvoju ima slavni zdravnik, zdaj šef dietetičnega zdravstvenega zavoda v Ville d'Au-ray pri Parizu, Max Gereon, pionir zdravljenja z dijeto, pri kateri vsebuje hrana le malo kuhinjske soli. Dr. Gerson je zgradil na tem temelju lečenje težkih primerov migrene, ailergič ne naduhe ter sklepne in kožne tuberkuloze.
Izkušnje so pokazale oatro nasprotje med solmi, vsebovanimi v celici rast in vitamini na. eni ter kuhinjsko soljo na drugi strani. S kuhanjem se iz krompirja ali sočivja polovica mineralnih snovi izloči in s tem izgube živila okus, kar ae da popraviti s kuhinjsko soljo. Toda v zdravstvenem pogledu se ta iz--fruba ne da nadomestiti. Mladi in povsem zdravi ljudje lahko prenašajo to izgubo brez težjih posledic več let, ker njihov organizem takoj izloči kuhinjsko sol, kar je je odveč, slabim ljudem, starcem, nosečim in doječim ženam pa ostane presežek kuhinjske soli v telesnem tkivu in slabi njihovo odpornost prot zunanjim in notranjim škodlji vim vplivom. Zdaj lahko nadomestimo izgubo kalijevih soli s takozvanimi equilibrin — norgi-ni in ugotovimo, ali smo prena-sičeni s kuhinjsko soljo ali pa trpimo pomanjkanje mineralnih soli odnosno oboje. Kavina žlička equilibrin norginov zjutraj in popoldne obnovi normalno delovanje organizma, odstrani glavobol in utrujenost. Potem zadostuje navadno, če predpiše zdravnik malo slano hrano in mnogo surovih jestvin, da bolezenski pojavi trajno izginejo.
Equilibrin ni sam po sebi zdravilo, temveč ga mora dopolniti primerna hrana. Mnogi poskusi v bolnicah, na klinikah in pri praktičnih zdravnikih z novim sredstvom so pokazali, da trpi 40y ljudi, ki pridejo k zdravnikom, na pomanjkanju rastlinskih soli ali na preobilici kuhinjske soli. Pri 209* bolnikov je učinkoval preparat skoraj očividno in kmalu je odstranil vse težave. Pri vsem prebivalstvu bo ta odstotek manjši, gotovo pa ne izpod 107«. Mnogi ljudje se ne
u

tfrntmrat«a fi-tui«.
Skupina delavcev v Moskvi čita vladne bu'etine.
obrnejo na zdravnika in nosijo posledice — izgubo las, zobobol. izgubo veselja do dela in podobne pojave več let, predno iščejo zdravniške pomoči.
Zdravniki so zadnja leta močno razširili lečenje z dieto z malo slano hrano. Tudi surovo sadje je k temu mnogo pripomoglo, a konzum mesa je splošno občutno padel. To vse je pa samo začetek. Equilibrin omogoča zanesljivo ugotovitev nedostatkov vsakdanje hrane, z njegovo pomočjo lahko doženemo, kateri ljudje so v tem pogledu posebno občutljivi in kakšno dijeto jim je treba predpisati. Njegov učinek je prijeten in nima neprijetnih posledic. Zato je postal equilibrin kmalu priljubljen in bolnim ljudem se zdi, da bi ga težko pogrešali, čeprav se dajo v večini primerov z majhnim trudom in samozatajevanjem doseči enaki uspehi tudi z Ger-sonovo dijeto.
Agitlrajte za Prosveto!
SLAMNIKARICE!
Potrebujemo izučene hi karice, ki znajo šivati na strej ženske klobuke slamnike.
Oglasite se pripravljene za deb takoj pri:
tEPMAN BROS. 600 So. Marahfield, Chicago, I|

Zdravje zavarovano oslabelim ljudem za okrog 3c na du
NUGA-TONR m j• likata) kol utirava** mnogim oalabeltm moftkim in b-iukrm, ki a prelit arednjo lUmt. J« naravno trt** ki pomaga naravi Jaiati oalabeU orctn*. V« iivot a« adl ilovaku, tla J« prerojm , t«' tri ra v i lom. Duh mladim t i aa povra* »14» lim in aUrtm. NUOA-TONK ojatuj« »•«, milite In oalabala organ«, ki to kili p alabi ali delno delujoč. Narvoinoat » * pra vi j»na, kar NUOA-TONE vm6u» tdrvv la. ki JaCajo livint «latam. Ta prava uafc ae prodala v vaeb lekarnah s jamatvon. * denar nazaj ako na bo uapeha. Dovolj u a» aec adravljenja «a en dolar. Narotiu i »teklenieo la danaa. Vi bod«te i>r«*wM kaj to napravi •» va*.	<
Proti aaprtniai vaemlU— UCA-BOL IMS odvajale«. Z6c in COc.	.vi. ,
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Pe sklep« lt. redne konvencije se lakko naroči aa Ust Prosveta ti pt šteje eden. dva. tri. «tiri sli pet «lana* is ene d rutine k eai naročniai. LU Proeveta stane m vse enako, sn ¿lana ali nečlane HM ga eno leta» urit nino. Ker pa ¿lani še plačajo pri aaeemeata $1.20 aa tednik, se Jin U pi «te|e k naročnini. Torej eedaj al vsroks, roH, ds Je list predrag u fkn 8. N. P. J. List PrasvsU Je vala Isetnina In gotove Ja v vsaki dralial m* KI bi rad čital llat veak dan. Cena Usta Preeveta le:
Za Zdrvi, države In Kanado HM
1 tednik in.
t tednika In......
t tednike In......
4 tednike In......
» tednikov in.....
Za Cteoro In Chicago Je.....ITA
4.80	t tednik In................iN
IM	t tednika In...............
2.40	t tednike In...............Ml
1.20	4 tednik« to....... .......L*
nié	I tednikov is..............1*
Za Evrope Jo..............$9.00
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto dessrja ali Ordor v plemn in si naročite Proeveto. llat, ki Je vala lastnina.
Pojasnilo:—Vte!eJ kakor hitro kateri teb članov preneha biti član SNfJ. ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam avoj list tednik, ta* moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dt*rSI Prosveto, to takoj naznauiti upravnifttvu lista, in obenom doplačati dotič» vsoto listu Proeveta. Ako tog» ne store, tedaj meva upravniltvo ntMl datum za to vsoto naročniku.	j
PROSVETA, SNPJ, 2057 So. Uirndalo Avo.. Cbieage, III.
Prlloirno poAilJara naročnino za tlet Proeveto vsote $...............j
D hne.........................................CL draštva št..........
Naelov ...............................................................I
Ustavite tednik in ga pri pilite k moji naročnini ad sledečih čfoae* a« družine:
t) ............................................ČL drsltva št.
J) .............................,,.,,,,........ČL društva M>.
4)	............................................ČL draštva It'
5)	«t,,,.,,,,..,,...,...,,.............r,,i,i,,Qi drsltva o!..
Mesto
Država
RADA BI IZVEDELA
Ktfidy Puinikar doma is Sontila pri Velenju na Štajerskem, pred več leti je bival v Edwardarille, 111. Rojake pronim, čt kdo ve sa njegov naa lov naj mi to naznani: bom selo hvaleina in povrnem atroAke na fteljo. Ako bo aam čital ta oglaa, naj ee nemudoma javi na moj na •lov. Zelo vat no. Mrs. Johana Kuga. Box 2S. Dillonvale, Ohio. —(Adv.)

TISKARNA S.N.P.J.
SPREJEMA VSA
NIIIR BITI SIŽRJI REPREIŠVHOSTI
Triaerjeve Sraaka Viaa
vat rail top
"Zahvaliti ae Vem moram aa Tri-nerjeve grenko vino. Skosi leto dni a«m trpel rsdi neprehavnaeti — karkoli eem poviti Ja ustvarila plin v mojem želodcu. Pred tremi tedni htm opasd val oglas, kupil steklenico In od prve čajne ftličke, ki aem ga porlti Je moja telodčne aitnoet prešla. Bile )e kot oprostite, kaznjencu MoJa čreva «»daj delujejo redna kot ura in «edej Jem a alsetjo. Val sv< «tU Wallace A. Combe.**
Ako trpite v «led neprebevnoati, »lahiaa »r^tiia,. »*pi'n»c«r, i.:.no\, t'avo»«tt. nervotnoati, nemirnega snanjn, preveliko utrujeaeeti, kupite ai Trmerjeva grenko viao: jemljite ta redne pe ene čajno liičko pred obrdvanrem. V eseb lekarnah
TftlNER'S ELIXIR OP BITTER WINE
Jeaepb Triaer ietapen?, ttUctf«~
v tiskarsko obrt »padajoča jej«
Tiska rabila za veaelice in ehode, vlaltalce, ča«l* knjige, koledarje, letake itd. ? alovanakem, hrvaU»» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeslku la W
VOUXTVO TISKARNE APELIRA NA CLANlT** S.N.PJ^ DA TISKOVINE NAROČA V 8 VOII TISKARNI
Vaa po ja« n tla dsje *"n* smerno.
Ptatto pa informacije as
S.N.P.J. PRINTER*
2657 59 BO. LAWNDALE AVENU! Telefon Rackwsi CHICAGO» ILL»
I