GLAS Savinjske Z družino GALIČ na gostovanju po AVSTRALIJI. Intervju preberite na strani 16, 17 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703 165, 703 16 61 Letnik 4, št. 83, 20. 1. 1999 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana PROIZVODNJA IN PRODAJA BETONOV IN BETONSKIH IZDELKOV. ZABUKOVICA 87 TEL./FAX: (063) 719 351 (063)719 355 (063) 719 232 cpADia Tel./fax: 063/719 221 STROJNI OMETI KAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 ALU-PVC okna in vrata zimski. . ...vrtovi senčila ključavničarstvo 3000 Celje Delavska 6 T E L E F o N 063/ 412 128 Predstavljamo občine: MOZIRJE. POLZELA PREDSTAVITEV KOLEKCIJE s kuhanim vinom v soboto 23. januarja od 9. do 12. ure. Moške in ženske usnjene jakne Že Od 14.500 SIT ŽALEC, ŠLANDROV TRG 36 w w * MIKRO IMA MIKRO CENE! AVTO SOLA ČADEJ Šlandrov trg 20/a _ (v bližini Tuša) VB “ Tel.: 715-948 13 GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA KO PRIDE JOE BLACK To je zgodba o medijskem mogotcu Williamu Parrishu, v čigar uspešno in urejeno življenje naenkrat vdre skrivnosti mladi mož po imenu Joe Black, ki se zaljubi v Par-rishevo lepo hči Susan. Posledice ljubezenske romance so usodne za Susan, Parrisha in njegovo družino, kajti Joe Black je dejansko utelešena Smrt. ŽIVLJENJE JE LEPO Osrednji lik zgodbe je Guido, očarljiv moški z otroško nedolžnostjo in velikimi sanjami o svoji lastni knjigarni. Piše se leto 1939. Guido pride v toskansko mestece Arezzo s svojim prijateljem, pesnikom Ferrucciom. Guido se zaljubi v Doro, mlado in lepo učiteljico. Na nesrečo pa je ženska, ki jo kliče Princesa, že zaročena. Še slabše, zaročena je s fašističnim urednikom, na katerega je Guido že naletel, a se njuno srečanje ni ravno prijateljsko končalo. Vendar pa to zaljubljenega Guida ne odvrne in sledi pravljična romanca. Pet let kasneje - Guido in Dora sta poročena in imata sina Giosueja. Guido končano odpre knjigarno svojih sanj. Toda sedaj fašistični fanatizem, ki ga je Guido nekoč še lahko ignoriral, postane zakon. Guido je odločen, da bo obvaroval svojega sina pred kruto resničnostjo, ki vedno bolj posega v njihova življenja. Ta njegova odločnost postane vprašanje življenja m smrti, ko ju tri mesece pred koncem vojne Došljejo v koncentracijsko taborišče. Dora se jima v svoji veliki ljubezni odločno prostovoljno pridruži. ŽAMETNE NOČI Filmska pripoved se prične z umorom rockovskega zvezdnika Briana Sladea. Čez deset let, ob obletnici njegove smrti, novinar Arthur Stuart dobi nalogo, da razišče ozadje Slade-ovega umora. Iskati začne ljudi, ki so poznali pokojnega rockovskega zvezdnika. Arthurjevo potovanje v preteklost se osredotoči predvsem na zapleten odnos med Sladeom in njegovo ženo Mandy. Z Bri-anovo zgodbo se začne jstočasno odvijati tudi Arthurjeva, ki je bil nekdaj velik oboževalec Sladea in glam scene. Njegovi spomini na čas glam ročka se začnejo neizbežno prepletati s tistimi o Brianu in Curtu. ČAROVNIJE ZA VSAK DAN Sally in Gillian Owens sta se od nekdaj zavedali, da sta drugačni. Po smrti staršev sta ju vzgajali teti in odraščali sta ob vse prej kot tipičnem ognjišču, kjer je veljajo geslo: pravil naj se držijo drugi ljudje. Deklici sta imeli za zajtrk čokoladne piškote, ponočevali sta in brali knjige urokov, prakticirali starodavno umetnost bele magije, ki se je v družini prenašala iz generacije v generacijo. Teti Jet in Frances skušata mogočno in svojstveno nadnaravno dediščino Ovvensovih žensk prenesti na dekleti oziroma jima pokazati, kakšno moč jima prinaša magija v praksi. Vendar bo invokacija terjala svoj davek - nekateri mu rečejo kar prekletstvo: može, v katere se zaljubijo Owensove žene, čaka zgodnja smrt. Medtem ko opazuje svoji teti, kako tketa uroke za osamljene in ljubezni željne ljudi, Satly sčasoma spozna, kar je že od nekdaj nekje globoko v sebi vedela: da namreč nikoli ne bo našla svoje duše dvojčice. Skuša se distancirati od svojih dveh učiteljic, odreče se svojim sposobnostim in si prizadeva zaživeti normalno življenje brez čarovnij. Ognje-vitejša Gillian, nepremišljena, nemirna in navdušena nad dejstvom, da si moške s pomočjo magije lahko ovija okrog prstov, sprejme svoje sposobnosti z odprtimi rokami in se odloči za viharno življenje. A za seboj pušča sled, posejano z zlomljeni srci. Ko Gillian spozna zlobnega popotnika Jimmyja, nehote zaneti verižno reakcijo eksplozivnih dogodkov, ki pripeljejo policista Garvja Halletta na družinsko verando in v Sallyjino srce. Hkrati sproži plejado nadnaravnih sil, ki ogrozijo življenja Ovvensovih žensk. »M CELJSKI** KINEMATOGRAFI * OKVIRNI PROGRAM ZA CELJSKE KINOMATOGRAEE ČAROVNIJE ZA VSAK DAN (Practical Magic), romantična komedija, Režija: Griffin Dunne; Vloge: Sandra Bullock, Nicolc Kidman, Dianne Wiest, Aidan Ouinn (Na programu od 21.1.) KO PRIDE JOE BLACK (Meet Joe Black), romantična melodrama, Režija: Martin Brest; Vloge: Brad Pitt, Anthony Hopkins, Claire Ferlani (Na programu od 21.1.) ŽIVLJENJE JE LEPO (La Vita e Bella), drama, Evropski film leta! Evropski igralec leta!, Dobitnik velike nagradne žirije Cannes 98! Režija, scenarij in glavna vloga: Roberto Benigni (Na programu do 28.1.) ZA ENO NOČ (One Night Stand), ljubezenska drama, Režija: Mike Figgis; Vloge: Weslev Snipes, Nastassja Kinski, Ming-Na Wen, Kvle MacLachlan (Na programu od 28.1.) ELIZABETA (Elisabeth), zgodovinski spektakel, Režija: Shek-har Kapur; Vloge: Cate Blanchett, Joseph Fiennes (Na programu od 4.2.) TEMNI ANGELI USODE, ljubezenski film (Slovenija), Režija: Sašo Podgoršek; Vloge: Demolition Group, Lotos Vincenc Šparovec, Karin Komljanec, Petra Zupan (Na programu od 4.2.) ŽAMETNE NOČI (Velvet Goldmine), glasbena drama, Režija: Todd Haynes; Vloge: Evvan McGregor, Jonathan Rhys-Mejers, Toni Colette (Na programu od 4.2.) RONIN (Ronin), akcijski thriller, Režija: John Frankenneimer; Vloge: Robert de Niro, Jean Reno, Natascha McElhone, Sean Bean (Na programu od 4.2.) SPORED ZA KINO ŽALEC petek, 23.1., ob 20. uri BLUES ZA SARO - komična kriminalka sobota, 23.1., ob 18. uri MULAN - risani film, ob 20. uri BLUES ZA SARO -komična kriminalka nedelja, 24.1., ob 16. in 18. uri MULAN - risani film, ob 20. uri BLUES ZA SARO -komična kriminalka NAPOVEDUJEJO: 29. - 31.1. POGAJALEC, PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA 5. - 7.2. KAČJE OČI Program se lahko spremeni, zato spremljajte tedenska obvestila na njihovih oglasnih deskah. Informacije tudi na telefon 715-123 in 717-717. Dokončno smo obrnili zadnji list koledarja tega tisočletja. V teh dneh že zvenijo prvi akordi uverture v novo tisočletje in naznanjajo prihod malikovanega, skoraj mističnega leta 2000. Svojstven privilegij je živeti v času, ko se čas prelomi na taki osi. Ob prelomu v prejšnje tisočletje so se dogajale drugačne reči. Slovenci smo dobili prvo zapisano besedo, pokristjanjevanje je že krepko zaznamovalo sedanji prostor ... V tisoč letih se je zgodilo ogromno, predvsem pa smo doživeli prav zastrašujoč razvoj tehnike. V kibernetičnem bistvu sveta - če si malo sposodim Heideggra - je težko najti svoje bistvo in svoj smisel. Samo eno trdno točko je želel imeti Arhimed, pa bi vrgel svet s tečajev, samo en temelj, v katerega ne moremo podvomiti, je želel najti Descartes, da bi nanj postavil hišo znanosti in le malo bistva si želimo najti dandanes, da bi bili srečni. Krivulja razvoja človeka je ubrala potenčno pot in v prihodnosti ji bo težje slediti, kot je bilo prednamcem. V sicer strmem, a obvladljivem razvoju je človek nekako le lahko ostajal na tekočem, zdaj pa se stvari odvijajo strahovito hitro. Ob takem razvoju, kot smo mu priča sedaj - predvsem na področju informatike in računalniške tehnologije, ki bistveno determinira bivanje človeka danes - je slediti razvoju sila naporno, če ne nemogoče. Moderna družba nas usmerja v vse bolj ozko specializacijo in nam oži zor, s tem pa tudi manjša možnosti funkcioniranja človeka kot človeka. Tako se zapletemo v ozek kot, iz katerega ne moremo gledati globalno. In ravno ta vizija, ta horizont je tisto, kar manjka modernemu človeku. V takem položaju niti ne preseneča, da se do nekaterih vprašanj obnašamo, kot da bi nas ne prizadevala. O gradnji TET 3 se Slovenci nismo hoteli odločati. Tako vsaj razumem skromno udeležbo na referendumu, ki je opoziciji prinesel zmago, levim strankam pa poraz. In nekako v tej luči se referendum tudi velikokrat razlaga. Kot da se ob boju za politični prestiž zameglijo vprašanja, zaradi katerih je bil referendum sploh razpisan. Tehtnica naj bi se nagibala med ohranitvijo delovnih mest in napovedanimi manjšimi stroški države kot v primeru zapiranja in med številnimi pomisleki, ki jih je izrekla opozicija, med katerimi gotovo ne gre prezreti različnih mnenj o višini stroškov v obeh možnostih in ekoloških vprašanj. Vprašanje človeških stisk, gospodarstva in ekologije je v mojih očeh spet zbledelo v spopadu za politične točke. V novem letu bo še vedno zevala velika privatizacijska luknja in še nekaj časa bo preteklo, preden bodo tisti državljani, ki so svoje certifikate vložili v pide - v “manj donosno, a zelo varno možnost”- videli svoj denar. Kotacije številnih pidov na borzi tega niso rešile, saj državljani svojega - sicer res od države podarjenega - tisočaka menjujejo za dvesto do sedemsto tolarjev. Drugače pa mislim, da bo zadnje leto tega tisočletja potekalo mimo in rutinirano, le na tihem si bomo obetali boljšega življenja in nekakega kvalitetnega preskoka v novem tisočletju. Vanj se podajamo z zaupanjem v razvoj in možnosti, ki se nam odpirajo. Če pustimo ob strani puristična razpravljanja o tem, kdaj točno se bo prelomilo tisočletje (leta 2000 ali 2001 - zaradi težav s koledarji v preteklosti), je prav, da začnemo verjeti v svoje sanje. Sanje so namreč tisto, od česar živi človeška ustvarjalnost. Vid Burnik IZ VSEBINE: KINO Kino spored in filmi Stran 2 AKTUALNO 20 let društva soriatikov Slovenije Stran 4 Krizni center za mlade Stran 4 Hiša eksperimentov drugič Stran 5 GOSPODARSTVO Več bankomatov in uvedba Evra Stran 6 PREDSTAVLJAMO: Občina POLZELA Prihodnost Polzele je v malem gospodarstvu Stran 7, 8 Tovarna nogavic Polzela Stran 9 Starost na polzelskem gričku Stran 10 KRONIKA Tragičen začetek leta v Žalcu Stran 10 PREDSTAVLJAMO: Občino MOZIRJE Miljani cvetov v Mozirju Stran 15 UE ob četrti obletnici Stran 15 INTERVJU Galičevi iz Šempetra: Družina, povezana z glasbo Stran 16, 17 REKREACIJA Savna Stran 19 ZA DAME Sex v beli hiši Stran 20 ZA DUŠO IN SRCE NLP Stran 22 Šlogajmo z Majo Stran 23 RAZVEDRILO Križanka Stran 26 Celjska scena Stran 27 GLASBA Danijel Bedrač: Grafika srca CD-ji iz Žane Stran 28 Zgodovina trušča in hrušča Stran 29 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 21, 3310 Žalec, telefon: 0631 7/5 011, teleftvc: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Nina M. Sedlar; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Matela, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Sl 18 BRUSIVA PS0RIAI0V S10HU6 Luskavica ali psoriaza je kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. Je ena najpogostejših kožnih bolezni, saj ima s to boleznijo težave 1 do 2% svetovnega prebivalstva. Število obolelih v Sloveniji ocenjujejo na 32 000 ljudi. Pred 20 leti so se bolniki z luskavico v Sloveniji začeli povezovati, saj so spoznali, da je za zdravljenje zelo pomembna tudi pomoč sočloveka, ki prestaja enake težave. Društvo psoriatikov Slovenije je začelo delovati 19.1.1979 z ustanovno skupščino v Moravskih Toplicah. Prvi predsednik društva je bil Štefan Sreš, od njega je leta 1984 prevzel mandat Laci Horvat. Društvo je hitro širilo število članov in razvilo različne dejavnosti. Danes šteje približno 2000 članov, ki se združujejo v 7 podružnicah. Podružnico v Mariboru vodi dr. Marija Berčič, dr. med., v Celju Nataša Koser, dr. med., v Ljubljani Violeta Marolt, dr. med., na Gorenjskem Stane Porenta, v Novi Gorici oz. na Severnem Pri-morskcm Stane Pregelj, v Pomurju Jože Muhič in v Zasavju Stanka Poljšak. Predsednik Društva psoriatikov Slovenije je od leta 1988 prim. Jože Aruenšek, dr. med. Društvo je v svoje kroge privabilo več strokovnjakov s področja kožnih bolezni, ki bolnikom - članom društva -nudijo tudi strokovno pomoč. Dobro poznavanje bolezni je izjemno pomembno, saj si bolnik - psoriatik ob strokovni pomoči lahko največ pomaga sam. Zelo pomembni sta tudi razumevanje in podpora okolja, zato strokovnjaki o značilnostih bolezni seznanjajo tudi bolnikove svojce in druge. Za bolnike s hujšimi oblikami luskavice društvo organizira programe samopomoči in tuje asistence. S pomočjo različnih virov financiranja omogoča tudi t.i. obnovitveno rehabilitacijo bolnikov, ki jo izvajajo v zdraviliščih z ustreznimi zdravilnimi faktorji. Tako so na primer v letu 1997 takšno rehabilitacijo omogočili 140 težjim bolnikom z luskavico. Druženje in prijateljevanje bolnikov je pomembna dejavnost društva. Spontano so se oblikovali razni interesni krožki, ki spodbujajo literarno, glasbeno in druge vrste ustvarjanja. Zelo živahna je tudi njihova založniška dejavnost. Ob 20-letnici društva so izdali zbirko izbranih pesmi bolnikov -psoriatikov, izdajajo časopis Pod soncem, v sodelovanju s Fit medic so posneli promocijsko-informativni film Moj prostor pod soncem, pred izidom pa je priročnik o luskavici, ki na strokovno-poljuben način predstavlja to bolezen. Ob 20-letnici delovanja društva so imeli v Atomskih Toplicah jubilejno srečanje in proslavo. Za več informacij: Društvo psoriatikov Slovenije, prim. Jože Arzenšek, dr. med, Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, telefon 063/441-133 ali 482-711. BO LEVEC KONČNO LE Ob koncu minulega jp Levec obiskal župan občine Žalec, g. Lojze Pojedel, predstavnik DeSUS-a Žalec, g. Lenko, ter član stranke LDS, g. Hribar. Korenine vzroka za ta zbor segajo že v leto 1996, ko so bile državne volitve in referendum, ki je pokazal, da si precejšniodstotek vaščanov želi, da bi bil Levec krajevna skupnost. Ponovni referendum, 23.11.1997, je pokazal še jasnejšo sliko, saj je bilo takrat že preko 83 %vsen udeležencev za samostojno krajevno skupnost. Vendar do tega zbora ni bilo nikakršnih pobud in sodelovanja s takratnim predsedstvom občine Žalec. Gospod župan je omenjal Levec kot naselje, ki ne najde svojega pravega mesta v krajevni skupnosti Petrovče in kot naselje, ki predstavlja mejno območje /a izhod iz Celja in vhod v Žalec. Poudaril je bistvo sklica zbora krajanov: ali so vaščani Levca za samostojno krajevno skupnost oz. gre za vprašanje krajevnih skupnosti, ki bodo v občini Žalec. Samostojna krajevna skupnost bi imela tako svoj žiro račun in ne bi bilo več t.i. skupne vreče. KRAJEVNA SKUPNOST? Imela bi tudi svoje vodstvo, svoj status in tako bi lažje potekalo dogovarjanje z mestno občino Celje. Ta status okrog samostojnih krajevnih skupnosti želijo sprejeti v mesecu januarja 1999. Takrat se bo odločilo, katere krajevne skupnosti bodo opredeljene v ta status. Gospod Posedel je povedal, da je namen vodstva občine ta, da Levec postane samostojna krajevna skupnost, in da bo ta zbor pokazal, kdo je za in kdo proti. Hkrati s tem se bi izvedle legalne volitve v organe krajevne skupnosti. Tako bi Vevec dobil pristojne organe. Župan se zaveda zapostavljenosti Levca v primerjavi z Žalcem, ki šteje 2046(1 prebivalcev in je ena večjih in finančno močnejših občin. Od 42 udeleženih so vsi glasovali zy samostojno krajevno skupnost. Župan jc ob koncu še poudaril, da no z občinskim svetom, ki ga sestavljajo predstavniki različnih političnih strank, krožil po krajin in se tako lažje soočal z realnimi težavami in problematiko skupnosti. Tako bi sistematično prihajali do skupnih ciljev in rešitev. Mojca Tolič mmiCENmmmME Namen in cilj delovanja KCM je usmerjen predvsem v pomoč otroku in mladostniku, ki je našel edino rešitev v umiku iz konfliktnega okolja, bodisi zaradi nevzdržnih razmer doma (trpinčenje, zlorabe, alkoholizem), zaradi upora staršem zaradi različnih razlogov, zavrnitev s strani staršev, hujša osebnostna prizadetost, adolescentna kriza, problemi, povezani s šolo, razmišljanje o samostojnosti ... Pri tem je treba poudariti nudenje takšne vrste pomoči, ki temelji tudi na pravicah mladih in ne zgolj na pravicah staršev ter institucij. Pomembno je, da se otrok in mladostnik sam odloči za tovrsten način reševanja stiske, in da sam, s pomočjo k njegovim potrebam orientiranim strokovnjakom, definira problem. Mladostnik v KCM ima dostop do ustreznih informacij o možnosti za reševanje stiske kot tudi možnost in pravico, da se samostojno odloči za katero koli od ponujenih rešitev. V rešitev mladostnikove težave moramo vsekakor pritegniti starše in druge institucije ter skupaj pripraviti ukrepe za vrnitev otroka in mladostnika v njegovo družino ali bivanje drugje. V KCM pa se bodo poleg osnovnih dejavnosti dogajale še druge vsebine, npr: delo v skupinah za mladostnike s težavami v odraščanju, razne delavnice, dnevno varstvo za tiste osnovnošolske otroke, katerim OŠ ne more zagotavljati varstva zaradi njihove osebnostne strukture in načina vedenja, vendar bi ti otroci nujno potrebovali pomoč in podporo že v zgodnjem obdobju, da sc problematika kasneje ne bi stopnjevala. S tem bi vplivali na morebitne možne represivne ukrepe. KCM deluje 24 ur dnevno na Ipavčevi 8 (pri glavnem vhodu v bolnico), tel.: 063/486-070. KCM sprejema otroke in mladostnike do 18. leta starosti iz osmih upravnih enot celjske regije: Celje, Mozirje, Velenje, Žalec, Slov. Konjice, Laško, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. V KCM ne sprejemamo otrok, ki uživajo prepovedane droge, alkohol in druge psihoak-tivne substance. V KCM lahko otroci in mladostniki bivajo največ 21 dni. V KCM lahko pridejo posamezniki samoiniciativno ali po nasvetu tretje osebe (socialni delavci, svetovalni delavci na šoli itn ... ). Pri tem je potrebno poudariti, da je vstop in izstop iz KCM prostovoljen, ob sprejemanju so otroci in mladostniki seznanjeni z naslednjimi pravili: - prostovoljni pristop z izjavo, - upoštevanje hišnega reda, - aktivna vjdjučitev pri razreševanju lastnih težav, - o bivanju v KCM se v roku 24 ur obvesti starše. Otroci ne bodite sami s težavami, pokličite nas ali nas obiščite in jih delite z nami! Z lepimi pozdravi! Dragica Polanc, dipl.soc.del. VODJA KCM VARNA HKA, KAMOR K tAM» ZAIS&i, KO MAS PROKUEM. V NJEJ LAHKO OCTAMEi TUM DO Sl DML KCM KRIZNI CENTER ZA MLADE IPAVČEVA ULICA 8, CEUE (061) 48 60 70 GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p- Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE HIŠA EKSPERIMENTOV DRUGIČ V CELJU I. Uvod Po izjemno uspešni prvi predstavitvi v Celju bo Hiša eksperimentov ponovno gostovala v Celju, in sicer v Celjskem domu. Eksperimentom, ki smo jih v Celju že lahko videli, so dodali še devet novih. Hiša eksperimentov je projekt, s katerim se Slovenija približuje tistim svetovnim centrom, kjer se zavedajo pomena znanosti in znanja. Ljudje smo radovedna bitja. Kot otroci razlikujemo okolico, predmete in naravo. Občutimo, kakšna sta puding in torta, če ju stisnemo, kakšen je kamen, kakšna led in para. Ko prvič razstavimo kak aparat, vidim, da ga je mogoče, čeprav težje, spet sestaviti. Lepo se je učiti na lastnih izkušnjah, vendar včasih tudi nevarno, zlasti ko raziskujemo, kaj je ostro in kaj topo, kaj vroče in kaj ledeno. II. Kaj je Hiša eksperimentov? Dr. Miha Kos, avtor Hiše eksperimentov, je ustvaril čudovito, za Slovenijo prepotrebno vsebino, saj vsak dan bolj spoznavamo, kako je tudi mestu ob Savinji potrebna popularizacija znanja in znanosti. Opazovati eksperimente je zanimivo, še bolj zanimivo pa je, če jih izvajamo sami. Hiša eksperimentov je prav to: daje možnost, da otroci, mladi in odrasli radovedneži sami naredijo poskus. Kajti obiskovali bodo center znanosti, kjer bodo razstavljeni in predstavljeni eksperimenti tipa »izvedi sam«. V ZDA in v Veliki Britaniji pravijo podobnim središčem hands-on-science center. Gre za množico razstavljenih eksperimentov s področja znanosti, tehnike in okolja, ki so narejeni tako, da jih obiskovalci izvajajo sami. Za eksperimentiranje je značilno, da so po izvedbi že sami takoj pripravljeni na novega obiskovalca in novo izvajanje ali sprožanje. Pri samostojnem raziskovanju in opravljanju poskusov se vsak obiskovalec uči resnic na »lastni koži« in taka šola je tudi najbolj učinkovita. Kitajski pregovor pravi: »Slišal sem, pa sem pozabil. Videl sem, pa sem si zapomnil. Naredil sem in znam.« To zadnje se dogaja v centru. III. Cilj Hiše eksperimentov Cilj Hiše eksperimentov je zgraditi družbo za kar najbolj odprto izmenjavo idej, pa naj bodo to ideje ali odkritja znanstvenika, inovacija in izumi v gospodarstvu, dojemanje, učenje in bogatenje osebnega znanja prek lastnih izkušenj in eksperimentiranja, doživljanje narave, znanosti in tehnike tudi skozi umetnikov pogled. Hiša eksperimentov je dopolnilo osnovni in srednji šoli, saj dopolnjuje šolski program z eksperimenti ter organiziranjem stikov med šolami in gospodarstvom. Tu bo lahko vsak obiskovalec sam sprožal eksperimente, jih ponavljal, spreminjal parametre m si obiskoval lastno idejo in izkušnjo o naravi, znanosti in tehniki. Kaj so rekli o Hiši eksperimentov? Interaktivni muzeji, kjer morajo otroci in odrasli napeti možgane in uporabiti roke ter nekaj odkriti, narediti, so danes vse bolj nujen sestavni del naravoslovnega izobraževanja in s tem tisti del, ki ljudi navdušuje, zato me zelo veseli, da smo tudi Slovenci naredili prvi korak k ustanovitvi takega muzeja. (Zavod RS za šolstvo) Na elektronskih medijih poznajo izraz »v živo«. Hiša eksperimentov je znanost »v živo«. (Branimir Nesovič, založba Modrijan). Hiša eksperimentov na nevsiljiv ter dinamiki znanstvenih odkritij primeren način povezuje ljudi, ki se zavedajo pomena znanja za osebnosti in nacionalni razvoj, (dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija) Hiša eksperimentov, v kateri je znanje na izkustven način približamo posamezniku, je ena od možnosti, ki znanju zagotavlja moč in veljavo, (dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport). IV. Komu je Hiša eksperimentov namenjena: - učencem osnovnih in srednjih šol - mladim - radovednežem različnih starosti - inovatorjem, tehnikom, inženirjem, menedžerjem v gospodarstvu - vsem, ki vedo, kaj pomeni znanje. Učenci in dijaki oziroma obiskovalci razstave sami izvajajo vsak eksperiment. Demonstracije: znanstveniki, sodelavci Hiše eksperimentov. Zaradi posebnosti razstave je poseben točen dogovorjen urnik: skupina 30 učencev, dijakov ali radovednežev spoznava znanost 45 minut, po 15-minutnem odmoru pa pridejo na vrsto druge skupine. V. Otvoritev Hiše-eksperimentov Otvoritev Hiše eksperimentov bo v ponedeljek, 1. februarja 1999, ob 10. uri v CELJSKEM I)OM-u, kjer se bodo izvajali tudi vsi eksperimenti. Hiša eksperimentov bo odprta vsak dan od 9.00 do 18.00 ure. V popoldanskem času je predviden termin za odrasle radovedneže. Vstopnina za učence in dijake je 400 SIT. Člani skupine, ki bo odprta za vprašanja v dneh razstave, so: - dr. Miha Kos - Branka Lovrečič - mag. Dušan Krnel - dr. Gorazd Planinšič - mag. Riko Jerman - mag. Darja Skribe-Dimec - dr. Igor Poberaj - Marjeta Natek Razstava bo odprta do vključno nedelje, 7. februarja 1999, do 18.00 ure. Več o Hiši eksperimentov tudi na internetu: www.h-e.si ! RAZSTAVLJENI EKSPERIMENTI: Težji zvenijo višje Skupaj pokadimo zadnjo cigareto Balon kot leča Miška je ušla »Čarobna« palica Podoba, ki se obrača za teboj Levo ali desno, spredaj ali zadaj? £daj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš ... Žoga v zraku Pokrajina v pesku Dvigajoči se mehurčki Padajoči magneti Milnica in geometrija Kako veliki so mehurčki Razmnoževanje z zrcali Mehurčki velikani Človek v zraku ■ Svetleče ribe v »črnem morju« Več kot ga spiješ, bolj se zabiješ Obarvani plameni • Ste uravnovešeni Vodni mlini Požrešni mehurji Fakirska postelja Plavajoči mehurčki Po klancu navzgor ■ Šepetanje na daljavo MINISTER SMRKOLJ ZAGOVARJA STRELJANJE OGROŽENIH ŽIVALSKIH VRST Člani in članice Društva Radoživ smo z ogorčenjem sprejeli novico, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izdalo odločbo, po kateri dovoljuje odstrel petih volkov v Sloveniji. Evropska unija (EU) uvršča volka v prioritetno zaščitene vrste, Slovenija pa predstavlja koridor za migracijo volkov v smeri prostora, ki ga pokrivajo države Evropske unije. Republika Slovenija bi lahko v pogajanjih z Evropsko unijo izpostavila dejstvo, da imamo še vedno dobro ohranjene populacije nekaterih živalskih vrst, kot so medved, ris, volk, katere je v nekaterih državah članic EU mogoče opazovati samo v živalskih vrtovih. Glede na to dejstvo bi Slovenija lahko od Evropske komisije zahtevala posebna sredstva, namenjena ohranitvi živalskih vrst pri nas, saj bodo te vrste s članstvom Republike Slovenije v EU obogatile skupno naravno dediščino celotnega evropskega prostora. Spet pa se je pokazalo, da je Lovska zveza Slovenije, ki je sicer podala pobudo za sprejem omenjene odločbe, še vedno zelo daleč od razumevanja pojma varstva narave, na katerega se pogosto sklicuje. Ob tem dogodku bi bilo ponovno potrebno razmisliti o prenosu pristojnosti, ki so vezane na gozdarstvo in prosto živeče živalske vrste z MKGP, na Ministrstvo za okolje in prostor, ki se je v tem primeru ponovno izkazalo kot edina dovolj strokovno usposobljena državna institucija s področja varovanja narave. Društvo Radoživ bo o omenjenih dejavnostih MKGP obvestilo tudi Evropsko komisijo, Generalni direktorat št. II (okolje) v Bruslju. Za društvo Radoživ Žalec Gregor Vovk Petrovski, predsednik Efvmasja = n FRANC ROMIH s.p. Breg 79c, Polzela, tel./fax: 0631720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa shkopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z Wagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljano stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! . POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200 J TRGOVINA S KURILNIM OLJEM / N V LIBOJE uu bil. radi za zadušitve oziroma zastru- 7 januarja je v noči nekdo s l’!tyc ,z ogljikovim monoksidom, parkirnega prostora na Kidričevi V kuhinji sta kurila pec na trda u]jcj oc)tujil osebni avto Renault goriva, ki Pa je bila v zelo slabem Campus grafitno sive barve, vre-stanju, bila pa tud. n. dobro za- den 350.000,00 SIT. Avtomobil je pita in je tako prišlo do uhajanja op najden istega dne v gozdu plina, ki je bil usoden za oba. jiijzu Šmartnega v Rožni dolini. V sredo, 6. januarja, je 24-letni £1jul’ vrnjenemu avtomobilu je Drago K. iz Žalca ob 18.25 uri ^fnnrfnn crr °^k°ci?Yan.a za vozil osebni avtomobil po magis- 50.000,00 SIT, za kolikor je bil tralni cesti izven naselja Stu- avt0 Poskodovan. dence. Med vožnjo je v desnem y četrtek, 7. januarja, jc zagorelo nepreglednem ovinku zapeljal v kuhinjj stanovanjske hiše v desno izven vozišča, kjer je vozilo Ločici ob Savinji. Vilma K. je ku-silovito trčilo v brežino obcest- hala kosilo in na plinski štedilnik nega jarka, se večkrat prevrnilo postavila ponev z oljem in odšla obstalo na levi boem strani. v drugo sobo. V času njene od-Med prevračanjem se je huje sotnosti se je olje pregrelo in se telesno poškodovala 16-letna vnelo. Ogenj je zajel dva kuh-Barbara G. iz Celja, ki je padla jnjska elementa in napo, tako da iz vozila, lažje poškodbe pa so je nastalo za 70.000,00 SIT staknili voznik Drago, 17-letna škode. Požar so pogasili Ločiški sopotnica Jerneja iz Velike gasilci Pirešice in 16-letni Aljoša iz Celja. V noči na sredo, 13. januarja, pa . . je neznanec vlomil v bistro V ponedeljek, 4. januarja, je Brunarica v Galiciji. Odnesel je 4 neznanec poškodoval bankomat zabojc piva, p0 1 zaboj vina na SKB banki v Žalcu na Sav- refošk, merlot, cviček in jeru-injski cesti, kjer je nekdo vrgel zalemčan, 3 zaboje piva Roler, 3 conCa,?nnnrcJnx,P5VZr0Čl1 Za steklenice žganih pijač in 7 zavo-500.000,00 SI P škode. jev cigaret Boss, Marlboro ter 57. Naslednji dan, 5. januarja, je faMaSo'0Šk°d0' neznanec vlomil v picerijo na val IdStnlC0 Branko P. bazenu v Preboldu, odkoder jc Ponoči med 14. 15. januarjem odnesel različne cigarete v vred- je neznanec izbil izložbeno okno ^P^ti 20. tisoč tolarjev in za Drogerije Charlie na Šlandovem 10.000 tolarjev gotovine in s tem trgu v Žalcu. Iz izložbe je odne-oskodoval lastnika Mira I. sel tri fotoaparate, štiri električne Izgleda pa, da je vlom na storilca brivnike ter moško ročno uro. Z vplival spodbudno, saj ga je dejanjem je lastnico Jožico No-ponovno obiskal v noči na 13. Vak oškodoval za več kot januarja m odnesel zavoj cigaret 250.000,00 SIT. Boss in Marlboro, 5 kg sira ' ’ ’ / Jurhar 174 BOŽIČNO-NOVOLETNIH ČESTITK ZA UDELEŽENCE PROMETA Po sprejetju nove prometne zakonodaje, ki je stopila v veljavo lanskega 1. maja, je postala še aktivnejša tudi dejavnost policije. Vsak mesec so pripravljali preventivne akcije, da bi bil promet z motornimi vozili čim bolj varen. Tudi v predbožičnem in prednovoletnem času je stekla akcija, ki so jo malo poetično poimenovali NATAKAR, TAKI, PROSIM. Rezultati so dokaj presenetljivi. Kar 174 kontroliranih udeležencev bo zaradi ne-spoštovanja določil ostalo brez vozniškega dovoljenja. Veljavnost vozniškega dovoljenja preneha tistemu, kateremu alkotest pokaže več kot 1,5 mg alkohola v krvi (0,0 mg za poklicne voznike ter začetnike). Tako so v trajanju akcije, ki je bila od 14. do 31. decembra 1998, zaustavili in kontrolirali kar 6442 voznikov, od katerih so skorja vsakemu četrtemu odredili preizkus z alkotestom - v številkah je to 1644 udeležencem v prometu. Podelili so kar 1191 zloženk z opozorilom, tistim ki so vozili trezni, pa so še podarili 400 alkotesterjev, s katerimi se lahko kontrolirajo, preden se odločijo, da sedejo za volan. Kar pri 41 odstotkih (676 voznikov) kontroliranih so zaznali prisotnost alkohola, od tega pa je bilo 352 takih, ki so presegli dovoljenih 0,5 mg/kg, kar je 21 odstotkov kontroliranih. 73 je bilo takih, ki so odklonili alkotest, celo 32 pa še celo strokovni pregled krvi in urina. Odklon pa po zakonu pomeni, da s tem priznamo prekomerno količino alkohola v krvi. Zaskrbljujoč je podatek, da je kljub poostreni zakonodaji v porastu nedovoljena količina alkohola kar za 5 odstotkov, čeprav je bilo pričakovati zmanjšanje. Hvale vredna pa je ugotovitev, da se je močno zmanjšalo število tistih, ki vnaprej odklanjajo alkotest ali sploh kontrolo. Omenimo še to, da je vsaka akcija, ki ima predvsem preventiven namen, že vnaprej objavljena po vseh medijih. I. Jurhar ODKRILI AVTOMOBILSKE TATOVE Kriminalisti UKC Celje so odkrili skrivališče avtomobilov, ki so bili v zadnjih dveh letih ukradeni na področju Slovenije. Gre za avtomobile težje kategorije, v katere so bili zopet vpleteni storilci iz področja UNZ Celje. Svoja skrivališča in delavnice so imeli v opuščenih gospodarskih poslopjih na področju Trobnega dola v Laški dolini, v Slovenskih Konjicah ter Pod Gorco in Svetinski cesti v Štorah. Glavna akterja v teh poslih sta bila 26-letni Marjan J. in 25-letni Boris K., oba iz Celja, ki sta bila že pred tem kazensko obravnavana za podobna dejanja. Kriminalisti so na omenjenih lokacijah zasegli kar 9 avtomobilov, ki so čakali za predelavo, in sicer znamke Mercedes, Audi, Passat, Golf VW, R 5 ter večjo količino tehničnih predmetov, ki spadajo k njim, kot so radioapa-rati in podobno. Tako so ugotovili, da so ta vozila bila odtujena v Litiji, Ljubljani, Novem Mestu, Sevnici, Vojniku in Celju. Avtomobili so bili odtujeni v noči 23. na 24. september 1997 na postaji Litija, 14. novembra 1997 v Celju, 13. marca 1998 v Ul. Ob žici v Ljubljani, 25. maja 1998 v Vojniku, 1. septembra 1998 na Ipavčevi ulici v Celju v Revozu Novo mesto ter v Sevnici. Vrednost zaseženih avtomobilov krepko presega 10 mio SIT. Zasegli pa so že dva predelana osebna avtomobila znamke Golf, za katera pa še niso uspeli odkriti porekla. Vse tatvine so bil storjene s skrbno izdelanim orodjem, ki za sabo ne pušča nobenega sledu. V skrivališčih in delavnicah so jih razrezovali in kombinirali, obrusili ter vtisnili nove številke motorjev ter šasij. Sumijo, da so svoja predelana vozila plasirali tudi na teritorij bivše Jugoslavije, kjer se je sled za njima hitro zbrisala. Oba storilca sta trenutno na begu, je pa le vprašanje časa, kdaj bosta padla roki pravice v roke. Lastnike gospodarskih poslopij, kjer so se skrivali ukradeni avtomobili, bodo ovadili zaradi prikrivanja in storitve kaznivega dejanja. I. Jurhar POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003,720-660.720-662 SPET PONAREJENI BANKOVCI Lansko jesen so se na širšem celjskem območju spet pojavili ponarejeni bankovci. Tokrat so bili to bankovci v višini 5.000,00 in 10.000,00 SIT. Kmalu so odkrili, da jih je razpečeval 21-letni Ivan R. iz okolice Vojnika. Kmalu pa se je mreža razširila. Njeni člani so bili mlajši ljudje iz širšega celjskega območja. Zanimivo pa je, da so ponaredki bili ponavadi vnovčeni v nočnih lokalih, ker je tam vidljivost zaradi plesne scene nekoliko slabša. Bankovci so izdelani na računalnikih, so iz bolj svetlega papirja brez UV zaščite, vodnega odtisa ter varnostne vrvice. Kot je na tiskovni konferenci povedal načelnik UKC, Roman Jevšenak, jim je uspelo odkriti mrežo, katere člani so bili 24-letni Miran Ž. iz okolice Vojnika, 23-letni Branko P. in 23-letna Maja Š. Sodelovali so z 25-letnim Edvardom C. in 18-letno Darjo iz okolice Celja. Pri njej so našli ponaredke bankovcev, ponarejene bloke za malico in evidenco o ponaredkih. Iz te evidence je razvidno, da je Ivan R. spravil v promet več sto ponaredkov po 5.000,00 in 10.000,00 SIT. Svojo mrežo so razširili še na Šmarje in Rogaško, kjer so pri Karlu F. ugotovili, da je vnovčil po 40 bankovcev v vrednosti 5.000,00 in 40 po 10.000,00 SIT. Ko so ga vzeli pod drobnogled, so pri njem odkrili tudi, da nepooblaščeno poseduje s pištolo Schmidt-Weston in 45 nabojev, kar so mu zasegli. V Šmarju pa so pri Dejanu K. ugotovili, da se ukvarja tudi s preprodajo marihuane in so mu ob preiskavi zasegli 1,7 kg canabisa. Ugotovili so, da je lansko leto s pomočjo Gregorja J. na trg plasiral 10,7 kg marihuane. Zoper vseh 11 osumljenih so napisali ovadbo, za tri pa še ovadbo zaradi nedovoljenega prometa in prodaje mamil. I. Jurhar OVADBA ZOPER ZAGOVORNIKE Pri Okrožnem sodišču v Celju teče postopek zoper osumljenega Kamenika zaradi suma storitve kaznivega dejanja pred nepolnima dvema letoma v Tekačevem pri Rogaški Slatini. Zagovorniki naj bi pri svojih nastopih v tem procesu žalili policiste in podcenjevali njihovo delo, zato so se prizadeti odločili proti zagovornikom vložiti tožbo, nam je povedal I luško Mohorko, načelnik UNZ Celje. Zanimiv bo vsekakor razplet ovadb in tudi reakcija Odvetniške zbornice, saj bi ravno odvetniki morali upoštevati pravne norme. I. Jurhar V začetku leta 1999 sta v Celju na mariborski cesti začela obratovati dva nova avtomobilska salona. Prvega je postavila Avtohiša Jakopec iz Velenja za vozila Opel. Drugega pa Avtohiša A2S iz Celja za vozila Wolkswagen in Audi. Uradne otvoritve salonov bodo zaradi del na mariborski cesti sledile v prihodnjih tednih. Tekst in foto: Samo Pohištvo Santes d.«.«. Saloni pohištva: ŽALEC TEL.: 063/715-341 (Hmezad dvorana ob železniški progi) VELENJE TEL.: 063/855-965 (Blagovnia na Gorici) POLZELA TEL: 063/720-722, 720-087 Nudimo: Veliko izbiro pohištva za otroške sobe, spalnice, kuhinje, jedilnice, predsobe, sedežne garniture... Priporočamo se za Vaš obisk! TRGOVINA IN PEKARNA "Pri Štefki" KRUH IZ ŠTAJERSKE KRUŠINE PEČI v I TRGOVINA ODPRTA: DELOVNI ČAS: DELAVNIK: 730 12, H-18 SOBOTA: 730 12, H-18 "GRABNARJEVA HIŠA" Tel.: 063/833 240int.13 * ODPIRALNI ČAS: 9-12 15-18; SOBOTA 9-12 PRI NAKUPU SONČNIH OČAL - 20% POPUST ^---------------:______________________ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! I PREPRIČAJTE SE O PONUDBI IN NAS OBIŠČITE! | VABLJENI! BASTL-REDUKTOR proizvodno trgovsko podjetje d.o.o. A Tel./fax: (063) 701 -726 y Telefon: (063)701-426 Ločica Pri po^eii 36 a Privat tel.: 063/720 411 E2GPTIKA Prodaja ortopedskih pripomočki In sončnih očal Mateja LIKEB-TERNIK s.p. Ob trnavi 1, 3330 MOZIRJE, telefon: 063 832-240 PE. NAZARJE, Savinjska c. 1, 3331 NAZARJE, telefon: 063 833-533 Z nami je dan lepši. ‘Puc&E!!!!%E!Z3 TRGOVINI PE Polzela Tel.: 063/70 31 711 tji/ssim 'KTtpesn i/ TlAŠTZ SS VAM/SUPUPSIKO esjtojLsrm OS0SX 1S7Z SS ‘P'£'rPC‘gOČA7HO !WD') 1/ ‘SOVOČS! PE Ločica pri Polzeli Tel.: 063/ 702 330 PETiršek Polzela Tel.: 063/ 722 230 KOLEKTIV TRGOVIN NOVICE, NOVICE Proti financiranju TET 3 V nedeljo, 10. januarja, je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se Slovenci odločali o tem, ali se strinjajo s tem, da bi gradnjo trboveljske termoelektrarne (TET 3) financirala država. Od 27,29 odstotka volilnih upravičencev (426.892 od skupno 1.564.147 ljudi), ki so se nedeljskega referenduma udeležili, jih je kar 78,05 odstotka odgovorilo, da se s predlaganim načinom financiranja TET 3 ne strinjajo, kar pomeni, da poslanci DZ leto dni ne smejo razpravljati o zakonskem predlogu, da bi država gradnjo Termoelektrarne Trbovlje finančno podprla s 150 milijoni mark denarja iz proračuna in dala poroštvo za najetje posojila v vrednosti 275 milijonov mark. To še ne pomeni, da se gradnja TET 3 ne bo pričela, saj lahko država najde druge vire financiranja. N.-M. S. Razpis za vpis na fakultete V petek, 15. januarja, je v nakladi 33 tisoč izvodov izšel razpis za vpis v prve letnike visokošolskega študija v šolskem letu 1999/2000, razpisne pogoje pa je mogoče letos najti tudi na internetu. Letos je za bodoče študente razpisanih 774 mest več kot lani oziroma skupno 21.448 mest. Število vpisnih mest se je povečalo predvsem, ker so v vladi podelili koncesije trem samostojnimi visokošolskim zavodom, in sicer Visoki šoli za podjetnišvo v Portorožu, Visoki šoli za politehniko v Novi Gorici ter Visoki šoli za upravljanja in poslovanje v Novem mestu. Študenti morajo prvo prijavo za vpis oddati do petka, 5. marca, potem pa bo prijave mogoče dopolnjevati in predstavljati, ob koncu januarja pa bo izšel še razpis za vpis v višje strokovne šole. Na Taboru proti sodelavcem iz Žalca Minuli ponedeljek naj bi župani novih občin, nastalih iz nekdanje občine Žalec, podpisali sporazum o razporeditvi in prevzemu kadrov, prej zaposlenih na žalski občini, kjer je bilo prej zaposlenih 43 delavcev, odslej pa jih bo 27. Drugi bodo od I. februarja prerazporejeni po občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor. Vsi župani omenjenih občin, razen Vide Slakan, županje občine Tabor, so se z dogovorom strinjali, Slakanova pa sporazuma ni podpisala in to pojasnila z dejstvom, da bodo morali biti v Taboru, glede na to, da že imajo tajnika. in da so majhna občina, pri zaposlovanju kadrov, ki jih potrebujejo, zelo previdni. Sicer pa se župani s področja nekdanje občine Žalec v teh dneh usklajujejo glede delitvene bilance, ki naj bi bila zaključena do konca marca. Seje občinskega sveta po posameznih KS Člani OS Žalec se bodo med vsako sejo sestali v drugi krajevni skupnosti, saj bodo tako imeli boljši pregled nad tem, kaj se v posameznih krajevnih skupnostih dogaja. Predstavniki vsake krajevne skupnosti bodo imeli vsakokrat pol ure časa za predstavitev problematike in za seznanitev svetnikom z delom KS, za krajevne skupnosti pa bodo skrbeli trije podžupani, o imenih katerih bodo žalski svetniki odločali na eni prihodnji sej. Status žalske lekarne ostaja enak Lojze Posedel, župan občine Žalec, je preklical javni razpis o nameri za dodelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti. Na razpis so prispele tri prijave, Lojze Posedel pa pravi, da bodo ohranili Javni zavod žalske lekarne, z izkupičkom, ki nastaja pri poslovanju, pa bodo podpirali podružnice lekarn v Šempetru, Grižah in Petrovčah. SDS Prebold bo tožila občinski svet Predsedstvo Občinskega odbora SDS iz Prebolda bo pri pristojnem sodišču v Celju sprožilo postopek zaradi nedopustnega obnašanja občinskega sveta in župana Občine Prebold, je zapisano v izjavi za javnost, ki so jo iz predsedstva OO SDS minuli teden poslali medijem. Za sprožitev postopka so se v SDS odločili zaradi prepričanja, da je v delu občinske volilne komisije Prebold med volitvami občinskih svetnkov prišlo do številnih napak. Na delo te komisije se je zaradi podelitve mandatov najprej pritožil Marjan Golavšek, ki je zahteval ponovno štetje glasovnic, ker ga je od tega, da bi bil izvoljen v občinski svet, ločil samo en glas, občinski svet pa je njegovo pritožbo na zadnji seji zavrnil. Potem se je na delo občinske volilne komisije pritožil še Andrej Zagožen, predstavnik liste kandidatov SDS -Ljudje za ljudi, njegove pritožbe pa na komisija sploh ni obravnavala - čeprav jo je po mnenju OO SDS vložil pravočasno in v skladu s pravili. STANE KREGAR Slike iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani V Galeriji sodobne umetnosti Celje so 14. januarja odprli slikarsko razstavo Staneta Kregarja, umetnika, ki se je celjski javnosti prvič predstavil na razstavi Neodvisni v Mali dvorani Celjskega doma februarja leta 1941. Skupaj s slikarjem Maksimom Sedejem in kiparjema Karlom Putrihom in Zdenkom Kalinom je prav Stane Kregar s svojimi 17 platni drzno posegel v takratne lokalne kulturne razmere in s svojim nadrealističnim opusom tako globoko razburil tukajšnjo javnost, da tudi tista razstavljena dela, ki so se že nagibala v barvno poetični realizem, niso omehčala gledalcev. Natanko po 25 letih, torej leta 1966, je Kregar razstavljal svoja novejša dela v Likovnem salonu. Od takrat pa do danes se celjska javnost z njegovim opusom ni več srečala. Tokratna predstavitev prvikrat prikazuje prerez Kregar-jevega življenjskega opusa z deli, ki so last Moderne galerije Ljubljana, in postavlja pred občinstvo nove celjske generacije umetnika, ki ga danes s časovno distanco in v spletu umetniških dogodkov zadnjih sedemdesetih let v slovenskem prostoru nedvomno štejemo med veličine sodobne slovenske likovne umetnosti.Na ogled so dela od leta 1933 do 1972, torej historični pregled od prvih, še v duhu kubizma nastalih del, nadrealizma v tridesetih, prehajanja v poetični barvni realizem štiridesetih, prehodnega obdobja - analitičnega kubizma v lirično abstraktno krajino v petdesetih in nove figuralike v šestdesetih letih. Razstava je na ogled do konca februarja. 1999 - LETO STAREJŠIH Zadnje iztekajoče se leto tega stoletja je organizacija Združenih narodov razglasila za leto starejših. Statistike kažejo, da na svetu v tem trenutku živi več kot 14 odstotkov Zemljanov, starejših od 65 let. Države naj bi na vseh ravneh preskrbele, da bi se izboljšal položaj, vloga in počutje starejše generacije. Izboljšali naj bi se odnosi med generacijami, zato naj bi se vzgajalo že otroke in mladostnike za pozitiven odnos do staranja ter jih poučevali o specifičnih potrebah, ki jih prinaša tretje življenjsko obdobje. Ker se otroci »učijo« tudi z zgledi svojih staršev, je pomembno, kakšen odnos ima srednja generacija, torej starši otrok, do svojih staršev in starejših ljudi. Mnogi, žal tudi politiki, pravijo: »Upokojenci danes uživajo. Imajo pokojnino in nič jim ne manjka.« Toda če bi prisluhnili pogovorom starejših, bi zvedeli marsikaj, kaj danes starejšim ljudem manjka. Mnogi so poleg svojih pokojnin pravi reveži. Večina je odraščala v trdem delu za kruh, ki so ga bili večkrat lačni. Topli medsebojni odnosi, medsebojna pomoč in razumevanje za težave, ki jih je v starosti vse preveč, topla, razumevajoča beseda, prijazen nasmeh in pozdrav so dobrine, ki jih ne more nadomestiti nobeden denar. Žal nasvetov, predlogov in spominov, kako so včasih živeli, mlajši nočejo slišati. Zato imajo starejše ljudi za dolgočasneže in tečneže. Mnogi starejši so zato med svojci, ki so jih oskrbeli, osamljeni. Žal imajo marsikje za hišne ljubljenčke -živali več skrbi kot za starejše. Skrbi, nega in lepe besede naj bi bil deležen človek, ki je vse svoje življenje posvetil temu, da bi bilo njegovim sinovom in hčeram lepše, kot je bilo njim. Moderni čas, lov za kariero in bogastvom je naredil med ljudmi razdejanje. Zato je apel ZN za skrb in sožitje med generacijami prišel zadnji čas, da se vsaj obdrži solidarnost med generacijami, da jutri ne bo: »Ti očeta do praga, sin tebe čez prav.« To pa je velika naloga na vseh nivojih. Na nivojih države, nivoju vseh asociacij, šolah, fakultetah in društvih. Občine, njihove socialne službe in društva naj bi organizirale okrogle mize in posvetovanja na temo Sočutje med generacijami in kvalitetno življenje starejših. Organizirale bi srečanja starejših in mladih v vrtcih, šolah, knjižnicah, kulturna srečanja s programi mladih in starejših ljudi, organizirali bi tabore letovanja »mladih in starejših« in sprejeme za starejše na raznih nivojih. Društva upokojencev naj bi se zavzemala za odnose med mlajšimi in starejšimi. To bodo dosegli s sodelovanjem v lokalni samoupravi, kjer bi se s svojimi izkušnjami zavzemali za vključevanje mladih v družbeno življenje, za ohranjanje naravnih lepot, razvoj turizma s poudarkom na tradiciji kraja. Tudi starejši bomo morali sami s svojimi optimističnimi, ustvarjalnimi in samokritičnimi stališči zagotoviti svoje želje in cilje. Še vedno velja, da človek lahko največ sam stori zase. Z zaupanjem vase lahko dosežemo veliko, zato ne obtožujmo drugih za svoje težave. Tako bomo dosegli, da bomo veseli tudi drobnih stvari in majhnih pozornosti. Janko MILIJONI CVETOV V MOZIRJU Odkar občino Mozirje vodi nov župan Jože Kramer, so se člani občinskega sveta na rednih sejah sestali dvakrat. Med prvo redno je novi župan predstavil načrt svojega dela v prihodnosti. Med drugo sejo, ki je bila 29. decembra 1998, pa so člani občinskega sveta sprejeli odlok o začasnem financiranju javne porabe za prvo trimesečje 1999, sprejet pa je bil tudi sklep o odpiralnem času gostinskih obratov za leto 1999, ki ostaja enak, kot je bil v lanskem letu. Župana občine Mozirje Jožeta Kramerja čaka v naslednjih letih veliko zahtevnega dela. Foto: Samo Tudi Jožeta Kramerja, novega župana Občine Mozirje, smo povprašali o delovanju te občine v času njegovega županskega mandata. Kako ocenjujete delo novega občinskega sveta vaše občine v času, odkar ste prevzeli županovanje? Tako kot konec decembra delo mozirskega občinskega sveta in občinske uprave tudi v januarju poteka normalno, posamezni proračunski porabniki, kot so razne ustanove in društva, pa na občino že dostavljajo svoje načrte, saj smo v občinah v tem času tik pred določitvijo višine proračuna za leto 1999, od česar bo odvisno tudi, koliko sredstev bo v letošnjem letu namenjenih posa- Občina Mozirje je junija lani štela 6314 prebivalcev, katerih povprečna starost je 37,6 let. Odkar sc je Prihova priključila Naz-arjatn, ima občina Mozirje dve krajevni skupnosti, in sicer Krajevno skupnost Mozirje in Krajevno skupnost Rečica ob Savinji. Skupno je v novi občini Mozirje 21 naselij na 86 kvadratnih kilometrih. meznim porabnikom. Občinski svet bo še v tem mesecu določil tudi odbore in komisije, ki bodo delovale v sklopu občinskega sveta, naslednja, tretja seja Občinskega sveta Občine Mozirje pa bo konec januarja ali pa v začetku februarja. V občini Mozirje vas v prihodnjih letih čaka še veliko dela; največ pa ga bo verjetno z dokončanjem izgradenj, ki so se pričele že v času mandata prejšnjega župana in občinskega sveta. Takšnih stvari je zelo veliko; ena od njih je gradnja osnovne šole na Rečici, kjer se dela ves čas izvajajo, še vedno pripravljamo dokumentacijo za športno halo v Mozirju. Pripravljamo pa tudi novo organiziranje Komunale Mozirje, ki je prej po vsej Zgornji Savinjski dolini delovala enotno, zdaj pa bo ločena, vendar se bo potrebno z ostalimi občinami dogovorili, kako naprej, saj imamo v Mozirju že ustanovljeno javno podjetje, ki se bo ukvarjalo s tovrstno problematiko. Ena najbolj pomembnih nalog, ki nas čakajo v bližnji prihodnosti, je tudi povezovanje občin Zgornje Savinjske doline, da se bomo znali zaščititi pred nevarnostjo poplav in visokih voda. Zelo pomembno je, na primer, da v naši občini vemo, kaj se dogaja v zgornjem toku Savinje in da se lahko na to primerno pripravimo. Še vedno se gradita tudi cesta proti Lučam in cesta proti Pavličevemu sedlu, Graščinski jez v Spodnji Rečici, kar nekaj kilometrov cest v občini pa je nov asfalt dobilo že v lanskem letu. Kako je s sprejemom prostorskih načrtov, ki bodo omogočili tudi gradnjo novih stanovanj? Ti načrti so že izdelani, gre pa za osnovne akte, ki omogočajo, da se s prostorom sploh lahko začne kaj dogajati. Ti akti bodo določali določali, kje bomo gradili stanovanja in poslovne prostore ter kaj se bo v prihodnosti dogajalo s celotnim prostorom na območju naše občine. Nina Maruška Sedlar Občina Mozirje je po vsej Sloveniji znana po številnih prireditvah, med katerimi so najbolj znane prireditve, organizirane v Savinjskem gaju. Člani Ekološko hortikulturnega društvo Savinjski gaj so lani spomladi za kapelico svetega Valentina v Mozirskem gaju posadili kar 45 tisoč tulipanov, Savinjski gaj pa je lani praznoval 20. obletnico obstoja. Druga znana prireditev, po kateri je Mozirje znano po vsej Sloveniji, je Pust Mozirski, ki jo vsako leto organizira društvo z enakim imenom, ki na takšen način nadaljuje starodavno tradicijo čaščenja in pokopa znamenitega očaka Pusta, hkrati pa izkoristi priložnost za norčevanje iz »velikih« oseb politike in družbenega ter socialnega stanja v državi ... UPRAVNA ENOTA MOZIRJE OB ČETRTI OBLETNICI Ob četrtem letu delovanja Upravne enote Mozirje, ki jo že od začetka vodi Darko Repenšek, so v njej za občane posstorili že marsikaj, načelnik te enote pa je za pred kratkim izdan almanah Zgornjesavinjske doline, ki so ga izdale Savinjske novice, pripravil predstavitev dela v UE Mozirje, ki jo deloma povzemamo. »V UE Mozirje že od dne, ko je ta začela delovati, ves čas rešujemo različne zahtevke, prošnje, prijave, odjave, ponudbe ter ostale vloge, ki prihajajo na našo Upravno enoto v velikem številu že vse od začetka,« je povedal Darko Repenšek. Da bi lahko z občani še bolj učinkovito sodelovali, so posodobili delovne pogoje tam, kjer je pretok strank največji, veliko so postorili na področju posodbitve načina dela, informiranja in pretoka informacij. Ves čas se trudijo, da bi bil čas reševanja zadev v upravnih postopkih čim krajši, vse to pa počnejo zato, ker si želijo povečati strokovnost in ustvarjanje državljanom prijazne državne uprave. Kot je povedal Darko Repenšek, so v UE Mozirje zelo zadovojni z dosedanjim sodelovanjem z vsemi ostalimi občinami Zgornje Savinjske doline, izrazil pa je tudi upanje, da bodo enako dobro sodelovali tudi z novo nastalo občino Solčava. V UE Mozirje so vzpostavili nov način sodelovanje z Zgornjesav-injsko obrtno podjetniško zbornico, kar je, kot pravi njen načel-nik, bistveno pripomoglo k izboljšanju sodelovanja z zaseb- niki, podjetniki in obrtniki na tem območju. Zanje so redno pripravljali predavanja, na katerih so jih seznanjali z aktualno novo ali spremenjeno zakonodajo. Sicer pa so v tej instituciji lani posegli tudi na področje kulture, saj so pripravili in izdali knjigo Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline, ob koncu lanskega leta pa tudi predstavitev analize z naslovom »Stanje dejavnosti trgovine ter gostinstva in turizma na območju občine Mozirje,« s katero so bistveno pripomogli k oceni dejanskega stanja na tem področju v občini. »Rečem lahko, da je bilo naše delo v minulem letu zavzeto, odgovorno, korektno in tudi inovativno, tako po obsegu kot po kakovosti pa je bilo zelo veliko postorjenega. Kljub nezavidljivemu kadrovskemu potencialu glede na število sprejetih zadev v obravnavo in odločanje, slabi strokovni podpori posameznih ministrstev ter opremski in programski računalniški podpori se zavedamo, da bi bilo mogoče delati še bolje in narediti več, vendar žal ni vedno vse odvisno samo od nas,« je povedal Darko Repenšek in poudaril, da se bodo v Upravni enoti Mozirje še naprej trudili, da bi delali predvsem v zadovoljstvo občanov, ki se z raznimi prošnjami, vlogami in zahtevki obračajo na sodelavce Upravne enote Mozirje. N.-M. S. •v Galičevi iz Šempetra: Družina, povezana z glasbo Vse skupaj se je začelo že davnega leta 1977, ko sta se spoznala Cita Zakonjšek, tedaj študentka glasbe in Jože Galič, amaterski glasbenik. Jeseni istega leta sta ustanovila narodnozabavni Ansambel Slovenija, ki je nato kar dvajset let žel uspehe doma in na tujem. Leto pozneje sta se Cita in Jože poročila in kaj kmalu sta na svet prišla prav tako glasbeno nadarjena potomca - najprej hči Katarina, pet let pozneje pa še sin Marko, ki danes oba ob glasbenem vzoru mame in očeta stopata vsak v svojo glasbeno smer, skupaj s Cito in Jožetom pa se slovenski in tuji javnosti že pet predstavljajo kot družina Galič. Eno njihovih najzanimivejših doživetij se je prav gotovo zgodilo konec lanskega leta, ko so se na povabilo društva Triglav za mesec dni odpotovali v Avstralijo, kjer so desetkrat nastopili pred avstralskim občinstvom, dodobra pa so si tudi ogledali to zanimivo in skrivnosti polno deželo. Med gostovanjem v Avstraliji: Katarina, Cita, Marko in Jože Galič v syd-neyskem zalivu. Na ladji so tudi nastopili. In s čim se ukvarjajo člani družine in zasedbe Galič? Vsi skupaj živijo v hiši v Šempetru, kjer pa se v teh letih zaradi številnih obveznosti (v glavnem povezanih z glasbo) zadržujejo bolj malo. Sedemnajstletna Katarina je po dokončanih dveh nižjih glasbenih šolah (za klavir in saksofon) dijakinja Umetniške gimnazije v Velenju, kjer si je za svoj življenjski poklic izbrala glasbo -študij klasičnega saksofona in klavirja. Trinajstletni osnovnošolec Marko je nekaj let prijateljeval s klavirjem in celo s trobento, v družinski zasedbi danes poje, za sabo ima že kakšnih petdeset studijskih posnetkov, prvega pa je posnel, ko mu je bilo pet let. Pri šestih letih je posnel prvo pesem na Radiu Slovenija, leta 1995 pa izdal svojo prvo samostojno pevsko kaseto. Družina Cita Galič je danes zelo iskana glasbena pedagoginja: to, prej nekaj let pozabljeno, danes pa spet vedno bolj uveljavljeno ljudsko glasbilo, poučuje po številnih slovenskih krajih tako zasebno kot honorarno po nekaterih glasbenih šolah, kar je tudi razlog, da je zadnje čase bolj malo doma. Cita je tudi avtorica prvega sodobnega slovenskega učbenika za citre, vodi seminarje, izdaja notne zbirke, prireja ljudske pesmi in izdaja kasete in plošče z različnimi zvrstmi glasbe za citre. Jože, po duši sicer pevec, se je na začetku svoje glasbene kariere kalil v Akademskem pevskem zboru Maribor, kmalu pa se je posvetil izključno tako imenovani narodnozabavni glasbi: najprej kot or-gličar in pevski solist, potem pa še kot avtor besedil številnih uspešnic te glasbene zvrsti. Po ukinitvi ansambla Slovenija se posveča pisanju za nekatere druge ansamble, letos pa je ustanovil svoj novi ansambel z imenom Jože Galič in Glasba iz Slovenije, ki ljubiteljem dobre narodnozabavne glasbe predstavlja njegove najboljše avtorske dosežke. V Avstraliji »Na enomesečno gostovanje v Avstralijo nas je lani povabil Klub Triglav iz Sydneya. S pripravami na turnejo so zaceli že poleti, saj tokrat ni šlo le za koncerte božičnih, Slomškovih in narodnih pesmi, ampak predvsem za plesne nastope, torej tudi veselice. Tako smo za to gostovanje spet obudili največje uspešnice ansambla Slovenija, ki so jim dodali najbolj znane Avsenikove in Slakove viže ter zabavno glasbo,« je o gostovanju, s katerega so se Galičevi vrnili 3. januarja, povedal oče Jože. Ker so želeli med gostovanjem v Avstraliji ustreči tudi ljubiteljem diatonične harmonike in še zlasti Primorcem, ki jih je v krajih, kjer so nastopali, največ, so k sodelovanju povabili Tržaškega Slovenca Denisa Novata, ki je nekaj dni pred odhodom v Avstralijo postal svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. V Sydneju, kjer so imeli največ nastopov, so Galičevi nastopili na miklavževanju, pri nedeljski maši, na božičnici, pri polnočnicah, na plesu in na velikem silvestrovanju v klubu Triglav. »Zelo odmeven nastop smo imeli v klubu Jadran v Melbournu, nepozabna sta bila koncerta oziroma veselici in Gee-longu in glavnem avstralskem mestu, Canberri. Z Denisom smo nastopali tudi na ladji, ki je križarila po sydnejskem zalivu in že predstavili tudi slovensko sode- lovanje na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyu,« predstavlja nepozabno gostovanje Jože Galič. V mesecu dni gostovanja v Avstraliji so Galičevi nastopili kar desetkrat, kljub temu pa jim je ostalo še dovolj časa za potovanje po Avstraliji. S pomočjo gostiteljev, ki so Galičevim najeli hišo v predmestju Sydneya ter avtomobil, so potovali po značilni celinski pokrajini in slikoviti obali, vse do znamenitih 12 apostolov, bili smo pri Treh sestrah (Katoomba, Blue Mountains), kjer so spoznali prvotne prebivalce Avstralije -Aborigine, ob srečanju s kenguruji pa so se povzpeli tudi na najvišji avstralski vrh - Mt. Kosci-uszko. »Uspeli smo si ogledati tudi znamenitosti vseh večjih avstralskih mest, srečali pa smo se tudi s slovenskimi rojaki, ki jih je v Avstraliji zelo veliko. V glavnem so to ljudje, ki so domovino zapustili v 50-ih in 60-ih letih, vsi zelo dobro govorijo slovensko in imajo pogoste stike s Slovenijo,« pripoveduje vtise z nepozabnega potovanja Jože Galič. »Sploh pa je res to, kar so nam pred odhodom na gostovanje povedali tisti, ki so to celino obiskali, že preden smo se mi odpravili na turnejo. Ko smo v mesecu dni Avstralijo spoznali sami, smo se o tem lahko prepričali tudi sami,« pravi Jože Galič in dodaja, da so se vsi člani družine iz Avstralije vrnili s prekrasnimi spomini in z veliko zeljo, da bi Avstralijo še kdaj obiskali. Nina M. Sedlar V Avstraliji so sklenili tudi nekaj novih prijateljstev: Kitajec Tenison in Marko Galič. »POJDI SE UČIT!« Ko sem prišel domov, sem se vrgel na kavč, jedel sendvič in pil sok. V sobo vstopi mamica. Ko me zagleda na kavču, že slišim: »Zakaj ni nič pospravljeno? Si se že kaj učil? Takoj se pojdi učit in da te ne vidim iz sobe do 17. ure. Potem mi boš pa povedal, kaj si se naučil!« Bil sem popolnoma tiho, pa tudi do besede ne bi prišel. Začel sem z u č e n jx m matematike, nato slovenščine in zemljepisa. In naslednji dan? Nepričakovano sem bil vprašan slovenščino. Znal sem. »Odlično, pet!« je rekla učiteljica. Dobro, da sem se učil, sem si mislil sam pri sebi. Ko sem prišel domov, sem z veseljem povedal, kako je bilo v šoli. Tudi mami je bila vesela. Toda, ko mi je rekla, naj sc grem učit, sem res odšel v svojo sobo, vendar sem poslušal radio. Naslednji dan sem dobil nezadostno pri zemljevidu. Razočaran in jezen na sebe sem odšel iz šole. Sklenil sem, da se bom vedno učil, ko mi bosta oči in mamica rekla:«Pojdi sc učit!« Rok PRJVOŠNIK, 7A OŠ Šempeter kaj za vrag se tu dogaja Nekega dne sem se dolgočasil, kot 1 se nikoli v svojem kratkem i življenju. Mama in oče sta odšla v | službo. Nenadoma sem se spomnil, tla sem pred kratkim bral knjigo o niumijah. Na misel mi je šinilo, da ni sc spremenil v mumijo. Odšel sem po toaletni papir in se zavil. Bil sem ji res podoben. No, recimo. Mislil sem, da se me bodo ljudje pali. Najprej sem hotel vedeti. Kako bo reagirala stara mama. Kot lev scm skočil pred njo in zatulil, ona Pa smeh, da se ji je proteza v ustih Premaknila. Ves zelen sem odšel strašit dedka. Tudi brez uspeha. Vedel sem, če ne morem ugnati v kozji rog ne stare mame ne dedka, Potem tudi pri bratu nimam možnosti. »Ah, vraga«, sem si rekel, menjal mnenje in napadel hrata. On pa sc je tako smejal, da gaje tresel. Tedaj pa si po tihem rečem »Mumija, zapuščam te.« Prepozno. Skozi vrata plane mama. Me odvije in okrega. Ves teden nisem smel na igrišče. Počasi je teden prišel naokrog in spet je nil čas za raziskovanja. Se del sem na stol in se zagledal v detektiva, ki je iskal izgubljen zaklad. Naenkrat se spomnim, da sem nekje izgubil svojo najljubšo igračo. Zagrizen se podam ha dolgo pot. Imel sem občutek, da sem isti kot Silvester Stallonc, ki igra detektiva. Celo hišo sem postavil na glavo, ko zagledam v najbolj skritem kotu svoj zaklad ... Ponosno ga primem. Nekdo mene prime z močno roko in mi primaže klofuto. To je bil kdo drug kot oče. Spet sem bi) kaznovan. Premišljeval sem, remišljeval in se odločil:«Ne, ne om več junak, ampak takšen, kot sem.« Zanima pa me. kako potem tisti »ta pravi« junaki doma trpijo. Matic STROJANŠEK. 6.B Braslovče GREŠNIK Pridem iz šole. Lep sončen dan je danes. Pri matematiki pa smo dobili za domačo nalogo dva učna lista. In to naj bi rešil do jutra? Pa še preizkus znanja pišemo iz fizike! Ne morem si pomagati, da ne bi šel ven, saj vsak dan'ni sončen. Ko zunaj nimam kaj početi, grem v sobo in prižgem televizijo. Cas hitro mineva. Ura je že 19.21. Vest me priganja k učenju. Rešujem matematične naloge. Med računanjem pomislim na film, ki bi ga rad ujel. Mučim se in poskušam biti zbran. Iz dnevne dobe slišim že znano filmsko glasbo. Vztrajam pri delu. Vstanem ... Stopim med vrata. Kratek čas sledim filmu. Obveznosti do šole mi ne dajo, da bi ga v miru gledal. Stopim do zvezka. Zaradi nenačrtovanega dela sem se kaznoval. Nisem v celoti videl želenega programa in zmanjkovalo mi je časa, da bi sc pošteno naučil. Bil sem utrujen. Sel sem spat, še prej pa sem si nastavil budilko, ki me je naslednje jutro zbudila k zgodnjemu učenju. V šolo sem šel pripravljen, čeprav nekoliko utrujen. Davor Cestnik, 7.A, OŠ Šempeter (Škvzrvii Podjetje trgovine, turizma in proizvodnje,Mozirje d.d., Na trgu 14, 3330 Mozirje Tel.: 063 833 488, Fax: 063 832 621 BLAGOVNICA - ŠPORTNI ODDELEK Športna zimska konfekcija po znižanih cenah BUNDA ELAN 39*990 SIT 19*950 SIT BUNDA MONT 36*650 sit 21*990 SIT BUNDA TRESPASS 22.640 SIT 15*848 SIT Puliji, polo majice ELAN Vsa ostala športna zimska konfekcija po znižanih cenah 40% od 11. do 25.1. 1999. BLAGOVNICA - MANUFAKTURA Vam nudi nakup zimske konfekcije po znižanih cenah 40% od 11. do 25.1. 1999. PRODAJALNA B/kMO Mozirje Vam nudi posezonsko znižanje cen obutve SE PRIPOROČAMO! ŠE O UMETNOSTI IMENOVANI ŽIVLJENJE To je tema, hkrati hvalevredna, po drugi strani pa težavna - kaj pa se imam sploh za oglašati na to temo, saj ne štejem še niti trideset pomladi, pa hi se že šel nekega doktorja življenja (če boste naslednje razmišljanje vzeli pod to zadnje, potem nikakor niso tiskane besede dosegle svojega namena. Ce pa se boste ob stvareh ustavili, razmislili, kako na vse to gledate vi in kako to prakticirate v življenju, potem pa bom spal kot dojenček, vedoč, da je vsaj nekdo nekje čutil posledice mojega članka (pa ne samo na mehurju). Torej, kaj bi bilo danes ... življenje je vendar tako pestro in vprašanj in debatnih stvari je ničkoliko ... Aja, pomlad prihaja, še prej pa je na vrsti VALENTINOVO! Juhu-hu, so cvetličarji spet veseli! Znebili se bodo vsen, še tako pomečkanih srčkov in proti večeru bodo šje še vrtnice od prejšnjega leta. »Žalostno, toda resnično.« Kaj nas je pripeljalo tako daleč, da nam odnosi pomenijo samo še sur-fanje med pomembnimi datumi in bohnedaj, da katerega spustiš. Ja, to je dobra tema. Vsi imamo tu izkušnje. Vsi po kakšni neuspeli vezi preklinjamo svoje vile rojenice in se zaklinjamo, da se nikoli več ne bomo dali speljati na limanice (sploh pa ne ženskam). In ko se dobro zavemo, se že sprehajamo z roko v roki po parku in se zadovoljni nasmihamo mimoidočim (saj ne, da bi slučajno katerega resnično opazili), kje pa je zdaj naš karakter, s katerim bi se lahko kosal vsak rudar? Dejstvo je, da smo liudje. Pozor -to je množinski samostalnik in omeni množico ljudi (človek + lovek + č....). Kot kaze, nismo ustvarjeni za življenje v eno, se pravi samozadostno življenje, to pa ne pomeni, da nam ne sme biti všeč naša družba. Celo drugače je - če ne bomo najprej zadovoljni s svojo družbo, potem nikakor ne bomo zadovoljni s kakršno koli drugo družbo, pa naj bodo to sami zlati liudje (tudi diploma Matere Tereze in princese Diane ne po-magab Če si mi nismo všeč, potem nam tudi drugi ne bodo (tu se ne menim za krajši čas - ena noč ni nič!). In seveda obratno - če sami ne moremo hiti v svoji družbi -kako bodo drugi, ki bodo poleg mene morali prenašati še sebe. Zapleteno, a rešitev je vseeno enostavna. Najprej začni pri sebi. Kaj, kako?? Ja, treba je narediti čistko in pregledati vse zaprašene možganske in srčne celice, kaj so predelale skozi vsa leta obstoja in ali je še vse aktualno ali pa morebiti premlevajo že zdavnaj izumrle dogodke in objokujejo stvari, ki so v vmesnem času že trikrat prišle nazaj in spet odšle. JA, TREBA JE NAREDITI INVENTURO. Ker pa je bilo za to novo leto in smo menda zdaj že novi in pripravljeni na nove spopade, se bomo posvetili drugim stvarem. VsaK samski fant ali pa dekle se bo nekako okoli štirinajstega februarja začel/o zavedati, da mu pravzaprav v življenju nekaj manjka. Skrito hrepenenje bo ob novici, da je spoznano za legalno, planilo na plan in se razcvetelo še red prvimi »norci« na travniku, prcmenili se bodo pogledi, miselna pošta bo delala kot za stavo. POZOR! Naj vas pomlad ne ulovi nepripravljene, še manj pa ženska Lili pa moški). Veste, kaj si želite? Že prejšnjič smo spoznali, da vesolje potrdi vse, kar st želite, zato pazljivo. Vedeti morate, kdo ste vi in kakšno osebo želite za spremljavo v življenju ( kljub temu, da bo še vedno le spremljava, pa lahko slaba spremljava dobro pesem zelo zelo pokvari, verjemite). ZATO - prvi korak - SPOZNAJ SEBE - DOBRO! Ni potrebno, da greste na tehnični in optični pregled. Dovolj je, da se kakšno uro na dan (čas si poljubno izberite) sprehodite po bližnjem travniku (ops, po cesti bo treba, travnik je se premoker) in krepko razmišljate o sebi. Če bi živeli s sabo, če bi lahko (če bi si izbrali natančni posnetek sebe, če bi bil na voljo - nič ne trzajte, te nevarnosti ni, je pa mogoče to, da vas bodo na drugi osebi motile natanko jste stvari, ki vas motijo pri sebi). Če ste preveč komunikativna oseba in morate na sprehodu pozdraviti vse živo, potem se raje usedite doma. Če ste preobremenjeni s službo, šolo ali s cim drugim in imate probleme s koncentracijo ali z usmeritvijo pozornosti nase, potem se umirite tako, da najprej globoko dihajte in nato čim plitkeje in še vedno na dolgo. (Poskrbite pa, da boste imeli vsak dan vsaj približno dovolj spanja, kajti drugače se lahko takšna meditacija spremeni v popoldanski dremež. Rezultat sicer je, vendar ne tak, kot ste si ga zamislili). Za v pomoč si lahko prižgete majhno svečko (ne se bat - ni nova religija) in se osredotočite na njen plamen in se fizično naravnate nanj. Ko ste se tako umirili, pa zaprite oči in se prepustite toku misli, kaiti v takem stanju so misli najbolj povezane s srcem, srce pa bo že vedelo, kaj si vi res želite in po čem hrepenite. Na tak način lahko izveste, kdo vam je blizu in kako se mu približati. Ja, še nekaj ie. No, recimo da ste moškega spola in si želite idealno partnerko. Za ženske velja, da so sitne, prepirljive ... in še kaj in kaj. Vse to so misli, ki vas spremljajo iz gostilne v gostilno, iz pisarne v pisarno, zato na splošno gledano ne marate žensk preveč, jih pa z veseljem tolerirate (nikoli ne veste, kdaj katera pride prav). In zdaj vesela novica - če nimate radi vseh žensk (vseh), nikakor ne boste našli svoje idealne ženske, ki ne bi bila vsaj malo ženska. Premislite raje, če ne bi raje živeli s svojim najboljšim prijateljem (za seks še lahko vseeno uporabhate ženske ali pa ne, kakor nočete). Upam, da se razumemo - enako je z ženskami. Če ne marate moških kot rase, potem se raje ne trudite z življenjem v dvoje, pa čeprav vam doma težijo in čeprav je zadnji čas. Povzetek zapletenosti o odnosih -IMETI SE MORAMO RADI. Šele potem, ko bo ljubezen neko normalno čustvo do soljudi, bomo lahko resnično izbirali po frekvenci duše in ne bo nevarnosti, da nam kdo to ljubezen spelje, zato se ne bomo na vrat na nos poročili z njo, jo privezali in iz nje iztisnili zadnjo Kapljico tako imenovane »ljubezni«. To leto bo kritično. Ne samo zato, ker je podkovano s hudičevimi številkami, temveč zato, ker imamo samo še eno leto časa, da prestavimo miselni vzorec v glavi na drugo frekvenco. Ne bo šlo več za neskončno tekmovanje (rasa proti rasi, spol proti spolu, mladi proti starim, države proti državam ... ), temveč bo šlo za večanje ubranosti med posameznimi osebki v neskončnost. kjer se bomo kot energija združili v eno tUAU). Tako nc bomo več iskali ljubezni. Našli jo bomo v sebi. Vedeli bomo, da io ie še dosti na zalogi, in da ni stvari, človeka, ki bi jo želel izdati, ker se je izdati ne da. Možno ie samo to, da jo nekdo, s komer bi želeli deliti svojo ljubezen, še ne more sprejeti. Bodisi, da ni resno vzel svojega razvoja in se ubada s strogim preživetjem (ko se sprostiš, gre samo od sebe), ali pa enostavno ne vibrira s tebi sorodno frekvenco. Vseeno bo. Ljubezni bo več kot dovolj. Tudi zdaj jo je že. Problem je samo še v tem, da jo dajemo, kot da bi jo primanjkovalo. S tem ji umetno višamo ceno. Na njen račun si tako polnimo rezervoarje samozavesti in si na oči vesimo iluzije ljubezni (še pomnite, tovariši:...«Brez tebe mi živeti ni ... «BLIAK.). Torej brez panike. Ljubezni bo dovolj, vsega bo dovolj. Problematično pa bo sporazumevanje, če bomo še kar naprej nadaljevali po starem. Zakaj? Se še vedno greste igrice, kdo bo koga? Še vedno ugibate, kaj je vaša najdražja nameravala povedati s temi besedami ali zakaj je tako pogledala? Se boiite besed ali pa mogoče ne verjamete. da še sploh kdo na tem svetu govori resnico? Vse več nas je, ki jo. Sporazumevanje - komunikacija bo nujno potrebna, drugače bomo končali kot žrtve, ki se zavedajo, da so imeli prav, samo nihče jih ni razumel. Odprite srce, ne boite se. da ho pohojeno, kajti to ie vaše srce in samo vi si ga lahko pohodite. Zato vas že zdaj pozivam: ne čakajte na Valentinovo in ne šablonirajte daril. To so prazne stvari. Poskrbite raje, da bo ta dan zapisan v srcu kot najlepši dan. Če ne morete podariti časa, pa podarite vsaj topel objem fne sme slediti strasten seks, čeprav že dolgo nista), ki. ho tako dolg in tako varen. Po-darite ji nekaj posebnega. Kaj, veste samo vi! In če ve še kdo drug, potem bo pač še lepše obdarjena, a ne? Ja, toliko o Valentinovem. Največ, kar lahko podarite ljubljeni osebi, ste vi sami, ampak ne kar takšni, vsakdanji. Ne, to ste vi, tisti vi, ki veste, kido ste in tudi veste, kaj si želite in veste, da želite njo. TO JI TUDI POVEJTE. Po našem skupnem razmišljanju sodeč pa ti odnosi še niso v tako hudem stanju. Če obnovimo, kaj moramo upoštevati ali/in narediti: 1) SPOZNATI, KDO SMO, KAJ SMO IN KAJ ŽELIMO 2) SPREJETI SE TAKŠNE (GLEJ POD TOČKO I) 3) SAMOSPOŠTOVATI SE 4) DEFINIRA TI PARTNERJA ZA ŽIVLJENJE - NATANČNO 5) UGLASITI SE NA FREKVENCO IN POČAKATI, DA SE FREKVENCI ULOVITA. To bi bilo vse za krasno življenje v dvoje. Kako pa to prakticirati? Vaja, vaja, vaja. Najprej na sebi, da to postane rutina, potem pa se ozreti naokoli, da vidimo, kdo nam sledi oziroma se pelje po sosednji cesti. Dela je še več kot dovolj, dolgčas nam ne bo, če bo Bog dal in ata Jurhar, pa bomo še obdelali kaj od tega (najboljše bi bilo kar iti po ten točkah in jih presecirati do zadnje opne, potem pa od meseca do meseca to stopnjevati, dokler ne pride leto 2000, mi pa stopimo vanj razsvetljeni - tako in drugače). Za Valentinovo pa le naredite tako, kot vam veli srce, konec koncev je le zadnje v tem tisočletju, to pa ni kar tako. matela SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA AS Polzela 98 Rezultati Plav-off-a (2.del-20.12.m Za 7. mesto SERVIS ZT CEIJE*0:20 TRIS VRBOVEC *-neprihod ekipe Servis ZT Celje na tekmo Za 5. mesto TEŠ ŠOŠTANJ 44:55(19:26) NORMA SOFT Za 3. mesto VETERANI IRAŠKO 49:47 (27:30) MINERVA GRIŽE Za 1. mesto ŠD MOZIRJE 54:51(29:23) PREBOLD KONČNA LESTVICA SAVINJSKE KOŠARKAŠKE LIGE AS POLZELA 1. ŠD POLZELA 2. PREBOLD 3. VETERANI IAŠKO 4. MINERVA GRIŽE 5. NORMA SOFT VELENJE 6. TEŠ ŠOŠTANJ 7. TRIS VRBOVEC NAZARJE 8. SERVIS ZT CEIJE ZMAGOVALEC SAVINJSKE KOŠARKAŠKE LIGE /15 POLŽEIA 1998 JE EKIPA ŠD MG7IR1E ČESTITAMO! PRI PRODNIKU ŠE SAVNA V soboto 9. januarja se je v športnem centru Prodnik _ v Juvanju zbrala množica ljudi. Vzrok za to je bila nova pridobitev SC Prodnik, savna. Otvoritev je vodil dr. Žuntar iz Luč, ki je vsem prisotnim razložil pomen savnanja. Dr. "Tonču" so obiskovalci savne z zanimanjem prisluhnili. foto: Samo NAHAJAMO SE V KOMPLEKSU GRAŠČINE NOVO CELJE 9, 3301 PETROVČE TELEFON: 063 715 482, TELEFAK: 063 715 482 PRESKOČITE OVIRO NA POTI DO AKTIVNEJŠEGA, BOU SPROŠČENEGA ŽIVLJENJA IZBERITE SI TISTO, KAR VAM UUSTREZA, KAR VAM DOBRO DE IN KAR VAM BO V ZABAVO. PONUJAMO VAM HNSKA SAVNA: VSAK SE MORA KDAJ PA KDAJ SPROSTITI IN UBEŽATI OKLEPU ČASA, ČAS JE, DA ZNOVA VSPOSTAVITE RAVNOVESJE IN ODKRIJETE BIAGODEJNOST SAVNE. TURŠKA SAVNA: ČE SE NE POČUTITE DOBRO V SVOJI KOŽI IN POTREBUJETE NOTRANJO (PSIHIČNO) SPROSTITEV, KORISTITE PARNO SAVNO. VIAŽEN TOPEL ZRAK (100% RE1ATIVNA VIAGA, 48 C) SPROŠČA, LAJŠA BOLEČINE^ ČISTI IN NEGUJE. JACGUZV - MASAŽNI BAZEN: ZARADI SPOSOBNOSTI VROČE VODE, DA SPODBUJA KRVNI OBTOK IN SPROŠČA MIŠICE, TERAPIJA V KADI Z VROČO VODO ODLIČNO DOPOLNJUJE SPROSTITEV. OBIŠČITE NAS ČAS JE DA NAREDITE NEKAJ ZASE! Savnanje je predvsem zdravo, toda če bi vprašali ljubitelje savne, zakaj jo tako radi obiskujejo, zdravstveni vidik ne bi bil na prvem mestu. Velika večina obiskovalcev savne namreč trdi, da se pri savnanju telesno in psihološko sprostijo. V savni je vedno potrebno prisluhniti samemu sebi in slediti svojim notranjim vzgibom. Vanjo moramo vstopiti pripravljeni in sproščeni, v njej moramo pozabiti na dnevne obveznosti ter se prepustiti občutkom. Prav tako moramo upoštevati tudi navodila, kako se v savni obnašati. Pred vstopom v savno se je potrebno oprhati, v savno pa praviloma vstopamo goli in zaviti samo v brisačo. Na klopi sedimo na brisači ali rjuhi. Prvo savnanje naj pri nižjih temperaturah ne bo daljše kot 20 minut. Po potenju sledi ohlajanje v za to pripravljenem prostoru. Med savnanjem lahko pijemo, najbolj priporočljiv je rahlo sladkan čaj. Ko se vrnemo v savno, s soparo zvišamo temperaturo. Ponavljanje vročih in mrzlih kopeli ni omejeno. V savni lahko sedimo ali ležimo, toda pazimo pri vstajanju, saj se pri prehitrem dvigovanju lahko pojavi vrtoglavica. Po savnanju se najbolje ohladimo na hladnem zraku, temu pa sledi hladna prha. Prav tako ni treba hiteti pod mrzlo prho, lahko mine tudi nekaj minut. Šele ko telo ohladimo s tuširanjem, naj sledi kopanje v bazenu ali valjanje po snegu. V primeru, da vas začne zebsti, se moramo vrniti v topel prostor. Po savnanju, ko je telo sproščeno, je primerna tudi masaža. Pri odhodu iz savne vedno pazimo, da smo popolnoma ohlajeni oziroma, da smo se nehali potiti, saj se sicer lahko prehladimo. Savna je primerna skoraj za vse ljudi, izjema so le ljudje s kroničnimi oboljenji srca, epileptiki, ljudje z nalezljivimi kožnimi in nasploh z nalezljivimi bo- leznimi, rakom in podobnimi. Za vse ostale bolnike je pred prvim obiskom savne priporočljiv nasvet zdravnika. Zanimiv je spisek bolezni, na katere naj bi savna, imela pozitiven učinek: astma, alergična obolenja in ekcemi, bronhitis, celulitis, previsok ali prenizek krvni pritisk, nahod, vnetje grla, vnetje nosnih in čelnih votlin, slaba prekrvavitev, krčne žile, sklepni revmatizem, išias, vnetje živcev, itd... V ŠC Prodnik so vam pripravili dve vrsti savne. Prva je tradicionalna finska savna, druga pa je infra savna, ki je novost v naši okolici. V infra savni temperatura savnanja ni višja od 60 stopinj. Delovanje te savne je globinsko in potenje nastopi šele po savnanju. Po savnanju v infra savni je potrebno paziti, da se ne prhamo s premrzlo vodo. Ob obisku savne pri Prodniku vam bo prijazno osebje postreglo o vseh informacijah savnanja. Tako infra kot finska savna srejmejo po štiri osebe. Zaželjene so rezervacije, savna pa obratuje od 10. do 22. ure vsak dan. S.J. 2. MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU 23. januarja bosta Namiznoteniški klub ERA TEMPO Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana Velenje organizirala 2. MEDNARODNO ODPRTO PRVENSTVO VELENJA V NAMIZNEM TENISU ZA ČLANE - POSAMEZNO, ki je največje tovrstno tekmovanje v Sloveniji. Predsednik častnega odbora je dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport Republike Slovenije. Organizator je povabil na tekmovanje vse najboljše namiznoteniške igralce v Evropi, tako da pričakujejo v Rdeči dvorani v Velenju udeležbo igralcev iz sedmih držav in tudi igralce iz Kitajske, Koreje in Japonske, ki igrajo v Evropi. Svečana otvoritev turnirja bo v soboto, 23. januarja, ob 15. uri. Častni gost organizacijskega odbora bo začetnik in pionir namiznega tenisa, 87-letni dr. Janez Nemec. Organizator je pripravil zanimiv spremljevalni program in poskrbel za prijetno vzdušje med tekmovalci, sodniki, uradnimi predstavniki sodelujočih držav in gledalci. Za gledalce je pripravil še posebno presenečanje, saj bodo obiskovalci z vstopnicami sodelovali v žrebanju lepih praktičnih nagrad. Namiznoteniški klub ERA TEMPO Velenje bo organiziral še eno veliko namiznoteniško prireditev, in to 7. ter 8. marca. SEX V BEJy HIŠI ali C£IKITOW VIA 2AT02V1I £LQP\ Pričelo se je sojenje prvemu moškemu Amerike, ljubljencu prekooceanskih množic in očitno ljubimcu prenekatere sodržavljanke. Ali bodo Američani leta 1999 prvič v svoji zgodovini priča dogodku, ki bo vzburil duha po celem svetu? Gre namreč za uveljavljanje odgovornosti predsednika, ki je pripeljalo do obtožbe, t.i. impeachment, ki ga je pred senatom kot sodnikom sprožil predstavniški dom. Če bo obtožba uspešna in bo Pili Clinton obsojen, bo sledila njegova odstranitev s položaja predsednika ZDA. Ta postopek je bil doslej sprožen le leta 1868 proti takratnemu predsedniku Johnsonu, ki je bil oproščen, medtem ko v aferi Watergate leta 1974 do obtožbe ni prišlo, saj je R. Nixon raje prej odstopil. Ali bomo tudi mi priče sramotnemu dogodku Amerike, ki se bo z velikimi črkami zapisala v njihovo veličastno zgodovino? Bill Clinton jc priznal resno napako - neprimerno spolno zvezo z Monico Lewinsky. Prevzel je odgovornost za svoja dejanja in se je opravičil državi, svojim pri-jateljem, voditeljem svoje stranke, in kar je najpomembnejše, svoji družini. Toda, ali je zasebna napaka, ki jo je storil, dejanje za katerega bi lahko bil obtožen? Ustava ZDA specifično določa, da senat obsodi predsednika le v primeru izdaje, podkupovanja, velikega zločina ali slabega vladanja. Te besede v ustavi so bile izbrane z veliko skrbnostjo, po dolgih in izčrpanih premišljanjih. Hudi zločini in slabo vladanje imata za ustvarjalce ustave točno določen pomen. To so napake storjene proti sistemu države. Obsodbeni stavek je napisan z namenom zaščititi državo proti predsedniku, ki uporablja svojo legalno moč proti celotni domovini in sodržavljanom. Nikoli pa ni bilo mišljeno, da bi na ta način lahko politično telo prisililo predsednika k odstopu zaradi njegove osebne napake. Clinton je izdal le Hillary in to je zadeva, ki bi se naj rešila med štirimi cenami njunega doma in ne pred očmi celotnega sveta. Sicer ne dvomim, da se za navidezno nesebično podporo prve dame ne skriva vse kaj drugega kot to. Pojavljajo se tudi obtožbe, da jc Clinton pred veliko poroto krivo pričal. Člani velike porote niso ustvarjeni za iskanje resnice. Oni so samo za to, da obtožijo. Clinton ni pričal, da ni bil sam z gospodično Lewinsky, prav tako ne, da je bila njuna zveza enaka kot z ostalimi na podobnih položajih. Nasprotno! Priznal je izmenjavanje daril z njo, videnje za njeno iskanje službe, sprejemanje sporočil od nje in poznavanje mnogih malenkosti iz njenega osebnega življenja. Dal je pravilne odgovore na njihova vpraš anja, ki pa so bila zastavljena nejasno in dvomljivo. Sprašujem se, le zakaj? Pravo definira krivo prisego kot neresnico, povedano pod prisego. Odgovora na vprašanja, ki so dobesedno točni, niso kriva prisega. Tudi če iz- praševani ne odgovori neposredno na vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno in je tisto, kar je povedal, resnično, še to ni kriva prisega. Tako odgovori na dvoumna vprašanja nikoli ne morejo biti kriva prisega. Prav tako zanjo ne more biti nihče obsojen le na podlagi pričanja ene osebe. Pojavili so se bili tudi pisni napotki za pričanje gospodične Lewinsky, ki jih je prijela s strani predsednika, kot dokaz za prigovarjanja k njenemu krivemu prič anju. Vendar je kasneje rekla, da je niso hoteli pregovoriti h krivemu pričanju in da je te napotke napisala sama. Zanimivo pri tej zadevi je, da predsednik pred veliko poroto ni dobil niti enega vprašanja na to temo. Res čudno. Toda, le kaj bo beseda praktikantke v Beli hiši proti predsedniku. Po mnenju odvetnikov Bele hiše so bile za obtožbo podane nebistvene in slabotne, neobstoječe osnove. Tako obstaja velika luknja verodostojnih dokazov za obtožbo predsednika. Verjetno je bistven cilj tega spraviti v zadrego predsednika z razkrinkanjem mnogih opolzkosti in zavajati ameriške in svetovne množice z mnogimi dokazili, ki so nezanesljivi, enostranskih računov spolnega vedenja. Kakor koli že, osebna napaka se ne more imenovatj za zločinsko politično zlorabo. Če je to zločin, potem je mnogo uradnikov širom sveta krivih za zlorabo svojih položajev. Vsa Amerika se boji za svojega dolgoletnega predsednika, saj se mu sedaj predsedniški stol resnično maje. Toda, ali se bo prevrnil? Zakonca Clinton, predvsem Hillary stoično prenašata hude besede in obtožbe. Borita se z vsemi močmi. Hillary bojda tudi s pestmi. Upajmo, da se bo vse skupaj kmalu končalo, pa kakor koli že, saj utegne v Ameriki zmanjkati pudra za prekrivanje predsednikovih modric. Mojca Tolič Sestavine: 4 jajca 205 g granuliranega sladkorja 250 ml rastlinskega olja 300 g večnamenske moke 1 1/2 žlička pecilnega praška 1 žlička soli 2 žlički cimeta 430 g sesekljanih bučk 310 g drobno narezanega očišč enega ananasa 140 g rozin 110 g nastrganih mandljev Priprava: V veliki posodi stepemo jajca. Postopoma dodajamo sladkor. Postopoma vmešamo jajce. Moko zmešamo s pecilnim praš kom, soljo in cimetom. Vmešamo bučke, ananas, rozine in mandlje. Namastimo pekač in vanj vlijemo zmes. Pečico segrejemo na 180 C in pečemo 60 - 70 minut oz. dokler zabotrebec, ki ga zabodemo ni čist. V ponvi hladimo 10 - 15 minut. Pito vzamemo ven in jo popolnoma ohladimo in premažemo z glazuro iz kremnega sira. Glazura iz kremnega sira Sestavine: 255 g zmehčanega kremnega sira 150 g zmehčanega masla 1 1/2 žlička vanilijevega ekstrakta 420 g presejanega sladkorja v prahu Priprava: Kremni sir, maslo in vanilijo stepamo dokler ne postane puhasta in lahka. Postopamo stepemo sladkor, dokler ni enakomerno združen z zmesjo. AROMATIČNI ŠKAMPI (za 4 osebe) Sestavine: 60 ml olja 40 g moke 1 na drobne kocke narezana čebula 2 na drobne kocke narezani zeleni papriki 3 na drobne kocke narezani stebli zelene 320 g olupljenih, sesekljanih paradižnikov z odstranjenimi semeni 2 žlički soli METRSKO BLAGO POZAMENTERIJA MODNI DODATKI f •K V % /i KUPKA, Savinjska cesta 31, ŽALEC - Elastični materiali za svečana oblačila - Novi materiali in vzorci za zimske kostime - PLIŠ od 1290 SIT - TERMOFLIS od 1000 SIT - ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE od 1.490 SIT - VELIKA IZBIRA MODNIH TKANIN ZA MATURANTSKE OBLEKE TER NOVOLETNE PRILOŽNOSTI - UMETNA KRZNA - IMITACIJA USNJA - ELASTIČNI MATERIALI Z ŽAKARD VZORCI ZA KOSTIME - VZORČASTE VISKOZE ZA BLUZE - TWEEDI ZA KOSTIME - MATERIALI ZA ZIMSKE PLAŠČE IN JAKNE t Tč U P Z /I V/s« vrst« gumbov rnzllenlb borv In vellkostll AAI SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI! -50% ZNIŽANJE POSEZONSKIH MATERIALOV OD 12.1. DO 24.1.1999. Zakaj v Trbiž, če ie v Žalcu ceneie: MIKRO ima mikro cene Prvega januarja se je na Šlandrovem trgu v Žalcu, tik ob agenciji Novega tednika&Radia Celje, odprla nova trgovina, katere ime Mikro nosi s seboj pomenljivo geslo: MIKRO ima mikro cene. To je, pravi Denis Lončar, lastnik lepo urejene trgovinice na Šlandrovem trgu, glavno vodilo, ki bo označevalo izdelke iz Italije, ki jih bodo kupci našli v tej trgovini. 1 žličko vsake od naslednjih začimb: listov origana, timijana, bazilike 2 jušni žlici mlete dijonske gorčice 1 1/2 skodelice piščančje juhe 1 jušna žlica rjavega sladkorja 675 g olupljenih srednje velikih škampov z odstranjeno žilo 20 g nasesekljane zelene čebule 3 jušne žlice nasesekljanega peteršilja Riž: 2 jušni žlici masla 45 g na drobne kocke narezane čebule 35 g na drobne kocke narezane zelene 35 g na drobne kocke narezane rdeče paprike 1,25 1 piščančje juhe 380 g doglozrnatega riža 1/2 žličke bazilike, timijana, origana, prave krebuljicc 1 jušna žlica nasesekljanega drobnjaka 2 jušni žlici nasesekljanega peteršilj Priprava: Škampi: V veliki ponvi ali v holandskem pekaču segrejemo olje. Dodamo moko. Zmanjšamo ogenj in kuhamo, tako da nastane svetlo rjava ntasa. Dodamo čebulo, papriko in zeleno. Ob stalnem mešanju kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Dodamo paradižnike, začimbe, gorčico, juho in sladkor. Pokrito počasi kuhamo 20 minut. Dodamo škampe in kuhamo nepokrito se 10 minut. Vmešamo zeleno čebulo in peteršilj. Serviramo takoj - nad kuhanim rižem. Riž: V ponvi segrejemo maslo. Dodamo zelenjavo in kuhamo, da se zmehča. Dodamo piščančjo juho in riž. Zavremo. Zmanjšamo ogenj, tako da se počasi kuha, dokler riž ne vpije tekočine. Vmešamo zelišča. Serviramo. »Odločil sem se, da bomo v tej trgovini prodajali predvsem usmerjene izdelke, ki jih uvažamo iz Italije,« pravi Denis Lončar in dodaja, da bodo osnovo izdelkov, prodajanih v trgovini, predstavljale uvožene usnjene jakne in rokavice, in to po cenah, ki so primerljive z italijanskimi, pogosto pa tudi nekoliko nižje, kar je Denisu Lončarju uspelo doseči zaradi dolgoletnega uspešnega sodelovanja z nekaterimi italijanskimi podjetji. Ostali izdelki, ki jih najdete v trgovnici Mikro, se bodo menjavali vsakih nekaj mesecev. Kot je povedal Denis Lončar, bo ponudba Mikra odvisna od tega, kateri izdelki bodo trenutno najbolj v modi in katere bo mogoče dobiti po najbolj ugodnih cenah. Prvega januarja, ko je trgovinica Mikro odprla svoja vrata za kupce, je bilo v njej mogoče najti marsikaj: ob usnjenih jaknah, ki predstavljajo glavnino ponudbe, lahko na policah Mikra v teh dneh najdete tudi inox posode, prešite odeje, kovčke in jedilne pribore. Vse, kar boste našli v trgovinici na Šlandrovem trgu, Denis Lončar uvaža sam, vsi izdelki pa so izdelani v Italiji, za kar se je lastnik trgovinice Mikro odločil predvsem zato, ker že vse od začetka devetdesetih, odkar se je začel ukvarjati z veleprodajo in zalaganjem nekaterih slovenskih večjih trgovskih hiš z določenimi izdelki, z italijanskimi partnerji zelo dobro sodeluje. »Mikro je trgovina diskontega tipa, saj menim, da takšnih trgovin na našem koncu manjka,« pravi Denis Lončar. Sicer pa ima podjetje Denisa Lončarja ekskluzivno pogodbo za uvoz polo majic za golf, Denis Lončar pa si želi, da bi pričel trgovine v prihodnosti ustanavljati tudi v drugih slovenskih krajih. Ker želijo novo trgovini predstaviti širši javnosti, bodo pred trgovino Mikro v soboto, 23. januarja, pripravili tudi modno revijo, na kateri se bodo v usnjenih oblačilih iz Italije, ki jih lahko po ugodnejših cenah, kot če bi se zato odpeljali v Italijo, kupite v trgovini Mikro v Žalcu, predstavile manekenke. Ob pogostitvi vas bodo v trgovinici Mikro pogostili tudi s kuhanim vinom, je povedal Denis Lončar, ki je ob tem, da je L januarja odprl svojo trgovino, tudi lastnik črpalke Shell v Velenju. Trgovina Mikro pa je odprta vsak dan od devetih do dvanajstih in od petnajstih do devetnajstih ter ob sobotah od devetih do poldneva. EP S? Garnitura kovčkov 3+1 Usnjena jakna M+Ž Polo majica Pregrinjalo enoposteljno Pregrinjalo dvoposteljno Posoda za cvrtje INOX Jedilni pribor - garnitura Kovinska posoda za igrače 16.990 SIT 14.500 SIT 2.600 SIT 9.000 SIT 12.600 SIT 6.600 SIT 19.200 SIT 1.800 SIT MIKRO IMA MIKRO CENE! MIKRO IMA MIKRO CENE! NLP: ”0 TEM NE VEMO NITI POLOVICE” Predsednik ZDA George Bush Za mnoge politike so NEZNANI LETEČI PREDMETI zadeva, ki se je je treba ogibati. Skoraj vsi mediji jih imajo za plod domišljije. Presenečajo in zmedejo pa še vedno vse tiste, ki pridejo s tem pojavom v stik. Strmoglavljeni NLP pri kraju Rostvell je uvedel “zlato dobo tehnike”. Izvenzemeljska nevarnost? 21. 9. 19S7 - ob 11.05 uri. Besedilo o opombah predsednika Reagana pred 42. generalnim zasedanjem Združenih narodov (New York). Predsednik je govoril o svoji viziji bodočnosti, o spremembah v filipinski vladi, o koristi svobode, o problemih na Bližnjem vzhodu, Afganistanu, Nikaragvi, omejitvi jedrskega orožja, človekovih pravicah, potem pa je rekel: “V naši trenutni obsedenosti s sovražnostmi, pogosto pozabljamo, kaj vse človeštvo povezuje. Morda potrebujemo kako zunanjo, splošno ogroženost, ki bi okrepila naše skupne vezi. Včasih mislim, kako hitro bi naša nesoglasja izginila, če bi morali gledati v obraz kaki izvenzemeljski nevarnosti. In, vprašam Vas, ali ni že med nami tuja velesila, ki nas sili v vojne?” 9. 5. 1988 - ob 9.09 uri. Besedilo z opombami predsednika Reagana v Chicagu med uro vprašanj in odgovorov po govoru o človekovih pravicah, o kateri je poročal Terrence Hunt, tiskovni zastopnik Bele hiše: Predsednik Reagan je rekel, da se sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi Zemljo napadla kaka velesila iz vesolja, in je domneval, da bi to vse države združilo v skupni obrambi. To zadevo je povedal dan po tistem, ko je prišlo v javnost, da se je Nancy Reagan (predsednikova žena) posvetovala z nekim astrologom glede programa in glede potovanjskih načrtov predsednika. Nekaj članov kongresa je Reagana grajalo zaradi zatekanja k astrologiji, in skupina znanstvenikov se je pritožila, da gre pri tem za neverjeten postopek. Ko so ga vprašali, kaj je po njegovem mnenju najvažnejši činitelj v mednarodnih odnosih, je Reagan govoril o pomembnosti poštenja in o želji po mirnih rešitvah. Nadalje je govoril o tem, da je bilo od zadnje svetovne vojne približno 114 vojn. “Pogosto sem se vprašal, kaj bi bilo, če bi vsi na svetu odkrili, da nas ogroža velesila iz vesolja iz nekega drugega planeta.” Komentar so odobravali člani Narodnega strateškega foruma, ki je nes-trankarka skupina, specializirana za zunanjo politiko in za državno varnost. Predsednik Reagan ni bil ne prvi ne zadnji ameriški predsednik, ki je komentiral NLP. Ne bom se norčeval “Ne bom se norčeval iz ljudi, ki so videli NLP”, je izjavil predsednik ZDA Jimmy Carter. 4. 4. 1950 je predsednik Harry S. Truman med tiskovno konferenco rekel: "Lahko vam zagotovim, da letečih krožnikov, denimo da obstajajo, ni zgradila nobena sila na Zemlji.” Član kongresa, poznejši predsednik Gerald Ford, je 1968 uporabil politični pritisk za vpeljavo javnih razprav pred kongresom, da bi omogočil nekdanjim članom vojaških in tajnih služb (kakor tudi aktivnim sodelavcem), da bi lahko govorili javno in brez strahu, da bi bili ogroženi. “Mislim, da dolgujemo javnosti, da obravnavamo zadevo NLP s po- trebno verodostojnostjo in da pri tem dosegamo kar se da veliko obveščenost,” je izjavil predsednik ZDA Gerald Ford. Predsednik Jimmy Carter se je nahajal med ducati prič, ki so oktobra 1969 opazovali NLP v Lea-ryju v Georgiji. Rekel je: “Bil ja najbolj čuden stvor, kar sem jih kdajkoli videl. Bil je velik, bil je zelo svetal, menjal je barve, in bil je skoro tako velik kot mesec. Deset minut smo ga o’pazovali, vendar ni nihče od nas mogel prepoznati, kaj je pravzaprav bilo. Eno je gotovo: nikdar več se ne bom norčeval iz ljudi, ki pravijo, da so videli na nebu NLP.” Med svojo volilno kampanjo je Jimmy Carter obljubil, da bo objavil vse znane vladne akte o NLP, ko bo sedel v Beli hiši. Sprejetje njegovega zakona American Freedom of Information (Ameriška svoboda informiranja) je imelo gotovo za posledico obja-vitev tisočev do tedaj tajnih NLP dokumentov - toda ali so bili objavljeni res vsi? 15. 1. 1996 so vprašali bivšega predsernika Jimmy Carterja: “Leta 1976 ste rekli, da boste poskušali dati javnosti in znanstvenikom vse informacije o videnju NLP. Ali mislite, da ste ta cilj dosegli?” Carter je odgovoril: “Nisem prepričan, vendar smo mogli objaviti mnoštvo informacij..., ne vem pa, koliko jih ni bilo objavljenih.” Kaj je resnica? Zanimanje za NLP ni bilo omejeno le na Severno Ameriko. 21. 2. 1974 je rekel francoski obrambni minister Robert Galley novinarju France-Inter radija Boure-tetu: “Moram reči, če bi vaši poslušalci lahko sami videli poročila o pristankih NLP, poročila mobilnih enot in skupin, ki so zadolžene za preiskave - vsa ta poročila smo mi poslali na Državni center za razisakvo vesolja -potem bi vedeli, da je vse to presneto vznemirljivo.” Britanski ministrski predsednik Winston Churchill je 28. 7. 1952 poslal lordu Chervvellu sledeče vprašanje: “Kam vse naj še pelje vse to govoričenje o letečih krožnikih? Kaj je resnica? Pošljite mi čimpreje poročilo o tem.” Septembra 1977 je general Akira Hirano, šef japonske zračne obrambe izjavil: “Pogosto opazujemo NLP na nebu. Vse to moramo v miru preiskati.” 16. 2. 1987 je med govorom v moskovskem Kremlju predsednik Mihajl Gorbačov izvajal: “Predsednik ZDA pravi, da bosta ZDA in Sovjetska zveza v slučaju vdora na Zemljo s strani izvenzemljanov svojo sile združila, da ubranita ta napad. Ne mislim te podmene izpodbijati, vendar pa mislim, da je še prezgodaj, da si belimo glave zaradi takega vdora.” 26. 4. 1990 pa je Gorbačov vendar izjavil: “NLP pojav je stvarnost. Vem, da obstajajo znanstvene organizacije, ki raziskujajo ta problem.” NLP so iz izvenzemeljskega prostora Maršal zračnih enot v Zimbab-weju, Azim Dautpota, je 22. 7. 1985 dal izjavo kot priča pomembnega NLP pripetljaja nad letališčem Bulawayo: “Kopica ljudi ga je videla. Ni bil privid, prevara ali domišljija.” Ameriški brigadni general David Thorne, vodilni general pri intervencijah, je rekel: “To je prvo videnje v Zimbabvveju, ko so se piloti zračnih vojnih enot skušali polastiti NLP. Kar zadeva moj štab, mi trdno verjamemo, da nepojasnjeni NLP prihajajo od civilizacij izven našega planeta.” Član predsedniške volilne kampanje je vprašal bivšega šefa CIA Georgea Busha, če so zgodbe o NLP resnične. Mož, ki je potem postal predsednik, je odgovoril: “Ne vemo niti polovice o tem... Uničenje zapiskov o Roswellu Član ameriškega Kongresa Števen Schiff, ki je vodil preiskavo o pripetljaju v Roswellu, se je oprl na GAO poročilo (General Acc-ounting Office Report, julija 1947, ki je bilo objavljeno 28. 7. 1995), ko je izjavil: “Pomembni dokumenti, ki bi lahko bolje osvetlili roswellske pripetljaje, manjkajo. GAO poročilo ugotavlja, da so bile novice, ki so bile v tistem času poslane iz rosvvells-kega vojaškega letališča, brez pristojnega pooblastila, uničene. Po mojem vedenju so bile te novice časovno neomejeni dokumenti, ki jih ne smeli nidkar uničiti. GAO ni mogel ugotoviti, kdo in iz kakšnega razloga je te novice uničil.” Kronologija prvih dni v Rosvvellu, Nevv Mexico: 2. 7. 1947: Priče vidijo svetleči premikajoči se predmet v obliki diska na nebu. 3. 7. 1947: Rančer William Brazel odkrije razbitine v Foster-Ranchu. 7. 7. 1947: Brazel pelje primerke najdenega materiala k roswell-skemu šerifu. 8. 7. 1947: Vojska izvede obširno iskanje in najde še eno mesto, poltretjo miljo od brazelovega najdišča, leteči predmet v obliki diska in pa trupla nezemeljskih bitij. 8. 7. 1947: Polkovnik William Blanchard pooblasti tiskovnega častnika Walterja Hauta, da izda uradno poročilo o strmoglavljenem NLP. Pri časopisu v Albur-qurqueju preprečijo na ukaz FBI (teleks poročilo) posredovanje novice poročevalca, ki je bil na licu mesta v Rosvvellu. Dr. France Susman (se nadaljuje) MAJA IN KARTE ZA VAS Novo leto je že v zamahu, mi pa še vedno ne vemo, kako bi začeli izpolnjevati cilje in načrte. Časa ni veliko. Dnevi se vrstijo, vsi pa norijo, ker je leto 2000 že pred vrati. Časa je še dovolj in spremembe so dobrodošle. Na žalost pa smo včasih vsi zaprti v stare okvire in niti ne spustimo svežega vetra v ljubezen, na posel ali na zatohla področja življenja. Ta rubrika je za vse tiste, ki si želite sprememb, hrepenite po njih, a ne morete stopiti prvega koraka v določeno smer - Kam? S kom? Kako? Vsak nasvet je menda dobrodošel, ni pa nujno, da ga upoštevate. Zato tu ne bomo spreminjali usod in bančnega računa. Lahko pa za vas pogledam v karte in vam Predlagam, na katero področje se PRIJETEN DAN Dan je bil soparen, zato se je Tone kopa! v reki. Voda je bila prijetno hladna. Nedaleč stran se je pozibaval moder čoln. V vodi so plavale ribice. Nenadoma je od nekod prifreala modra oga. Za njo je pritekel deček. Oblečen je bil v modre kopalke, v roki pa je ime! majhno torbico. »Bi se igral z mano,« je vprašal deček. Tone je takoj privolil. Po igri sta risala na modre liste, ki jih je prinesel deček. Tone je risal hiše, like, rože in avtomobile, deček pa morje, oblake in ladje. Tako je Tonetu prijetno minil dan. Sabina Bec, 3 razred POŠ Tabor osredotočite v bližnji prihodnosti, kje se ne splača izgubljati časa in kje je vaš potencialni ljubimec oz. kdo vse misli na vas. Kaj morate storiti, če želite sliko prihodnosti (napovedi so za trimesečje do pol leta, v tem času pa ste si vi s svojimi odločitvami in dejanji že izborili nove smernice in nove ljudi, zato je potrebno potem spet pogledati v karte, če to seveda želite); torej - ČE ŽELITE, DA ZA VAS POGLEDAM V SVOJE KARTE, Ml POŠLJITE VAŠO SLIKO (LAHKO TUDI SLIKO VAŠEGA PARTNERJA IN OTROK / ALI STARŠEV ), PO KATERI BOM STOPILA V ENERGIJSKI STIK Z VAMI IN TAKO IZ KART POTEGNILA VAŠO SITUACIJO. SLIKO, ŠIFRO IN OSTALO POŠIJITE NA NASLOV: SARSA D.O.O., ŠLANDROV TRG 20, P.P.27, 3310 Ž.4LEC, s pripisom ZA MAJO, vse to na kupončku, ki ga najdete v Glasu Savinjske. Zraven pripišite ŠIFRO, pod katero bomo objavili stanje za vas (zaupnost je zagotovljena). Če pa želite, da poleg splošne situacije pogledam še za določene želje, potem te želje napišite in jih oštevilčite (največ tri). Želje zapišite tudi zase, da do prihodnjič ne boste pozabili, kaj ste si zaželeli! Upam, da boste januar preživeli s polnimi jadri in se vidimo (beremo) v februarju. Slik ne bomo vračali, zato si najljubše slike zadržite, če pa imate od ljubljene osebe samo eno, potem jo fotokopirajte in mi pošljite fotokopijo. Fotogeničnost m pomembna, tudi ne počutje na sliki. Za danes pa smo si kot poskusnega zajčka izbrali kar našega zunanjega dopisnika, ki je privolil, da javno razgalimo njegovo prihodnje trimesečje - nekako tako bo izglodala napoved vaše prihodnosti (seveda ostane vaša slika in ime v tajnosti, zato je pomembno, da pripišete šifro). SPLOŠNO STANJE: Nepričakovana sreča vas bo kmalu vzela v okrilje in imeli boste občutek, da ni stvari na svetu, ki bi vas lahko spravila na tla.Usoda vam bo podarila najlepše darilo, ki si ga lahko zaželite, najbolj pa boste veseli spremembe v ljubezni, ki se bo kmalu razcvetela v vsej lepoti.Odločitev, ki bo zajemala vaše domovanje (dom, stanovanje in domače), se bo pokazala kot pravilna in tudi tu se vam bo uresničila največja želja, ki ste si jo že dalj časa želeli. Največji problem je sentimentalna navezanost na preteklost, zato ne dohajate sedanjosti in velikokrat zamudite majhne priložnosti, ki bi vam polepšale dan. Tako je razvidno, da ste v bližnji preteklosti imeli spremembe tako glede poklica kot ljubezni. Na uradnem področju vas spremlja sreča, čeprav imate včasih vseeno občutek, da izgubljate. V poklicu ste si tudi pridobili novega prijatelja, na katerega lahko računate vedno. Tudi sicer ste poklicno uspešni in vas imajo povsod radi. Na tem področju pa še imate neke nedoločene sanje, ki vam povzročajo hrepenenje in neke želje, čeprav še ne veste točno, kako in kaj - v prihodnosti boste spoznali natanko, kaj si želite, tako boste z uspehom uresničili cilje. Polni boste energije in elana, kar se bo pozitivno odražalo tudi na ostalih področjih življenja Manjši problem vam povzroča denar, ki ste si ga že prislužili -vedno imate občutek, da se morate prerekati zanj. Tu je pomembno samo to, da si pametno razporedite denar skozi vse obdobje m da ste samozavestni tudi na tem področju, saj bo denarja dovolj, zato >rez strahu (stran zablokira vaš denar, ki je že na poti k vam). NAPOVED ZA PRIHODNOST: Obdobje mirovanja je končano, prejeli boste novico, ki se vam bo najprej zazdela neugodna, potem a boste dojeli njen pomen in oste zadovoljni. Na delovnem področju ste pod okriljem srečne karte - nova in nova presenečenja v vašo korist. Obisk bo v vas obudil določeno hrepenenje, za katerega nekje globoko v sebi veste, da je nesmiselno. Na uradnem področju cvetite, zato je marsikdo ljubosumen na vas, česar pa ste že vajeni in vas ne moti več, nasprotno. Na uradnem področju tudi utegnete spoznati neko. dekle, ki vas že dolgo ceni in misli na vas. Možno je, da vaju bo usoda zbližala na določenem potovanju ali nekem skupnem projektu. Hočete stabilnost v življenju, čeprav ste glede tega še neiskreni do sebe. Ko si boste stabilnosti v resnici želeli (iz srca), jo boste dosegli brez večjih prizadevanj. Neko darilo vam bo spremenilo pogled na vaše ljubezensko stanje m sprememb se boste res veselih. Starejši prijatelj, ki vas večkrat spravi v neugodno duševno stanje in vas spodbuja k spremembam, je resnično vas prijatelj, bolj kot se zavedate, zato se 'le večkrat obrnite nanj, saj mu je to v veselje. V skrbeh boste zaradi denarja, v krajšem obdobju v prihodnosti ga boste imeli za sproti, vendar ne skrbite, saj se vam bo nasmehnila sreča in boste sklepali nova prijateljstva, ki se vam bodo tudi finančno obrestovala. Na ljubezenskem področju bo mirnejše, pomoč pa vam bo nudil vaš na novo pridobljeni prijatelj. Neka odločitev, ki ste jo že sprejeli, se bo izkazala za odlično in z njo boste uresničili več vročih želja. V bližini doma imate nekega sovražnika, ki z določenimi govoricami širi laži o vas in vam na ta način ostri odnos z neko starejšo žensko, ki vam želi dobro, vendar ne ve, kako bi vam pomagala. V tem obdobju ji boste dokazali, da ne potrebujete njene pomoči, zato boste laže zadihali in boste bolj sproščeni tudi doma. Zaradi večjega denarja, ki bo nepričakovano prišel k vam, vas bo okolica napadala, zato bodo možni manjši prepiri, ki pa vas ne bodo vznemirili, saj sami veste, da ste si ta denar prislužili. Kmalu bodo spremembe v ljubezni, ki bodo za vas ugodnejše, vendar boste vseeno malo žalostni. Z določeno potezo boste rešili več stvari v vašem življenju, okolica bo vztrajala v ljubosumju,( to so isti ljudje kot vedno), vas pa to ne bo ustavilo na poti do velike sreče, za katero veste, da si jo zaslužite. KOŠ SREČE IN SONCA-MAJA. KUPON ZA MAJO ŠIFRA: VPRAŠANJE: ODREŽI IN POŠLJI BREZPLAČNA DOSTAVA, MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV TRGOVINA-SERVIS d.o.o. ALIANSA ŠEMPETER 13A, TEL.: 063/701-888, TEL.&FAX: 063/702-088 DELOVNI ČAS: TRGOVINA: 8-19, SOBOTA 8-12 SERVIS: (pon.-pet.) 8-12, 13-17 PRALNI STROJ GORENJE PS 1111..................... 76,900SIT^ PRALNI STROJ PS 513..................57.800SH ^AKCIJA KUHINJSKA NAPA ELICA 60cm............9,900SIT PRALNO SUŠILNI STROJ INDESIT........89,900SIT KOMBINACIJA HLADILNIK, ZAMRZOVALNA OMARA K 28.61.914SIT MIKROVALOVNA PEČICA.........................26.220SIT TELEVIZOR GORENJE 5lem TTX VIDEO PLAVER GOLDSTAR.......................21,900SIT GLASBENI STOLP AIWA.........................39.900SIT BTV GORENJE 63cm TTX 2x25W E6...............79,800SIT AKCIJA REZERVNI DELI ZA: ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, HLADILNIKE, SUŠILCE PERILA, BOJLERJE MALI GOSPODINJSKI APARATI, ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT SISTEMI (SVETOVANJE, MONTAŽA) RTV SERVIS POPRAVILO VSEH VRST TELEVIZORJEV, VIDOREKORDERJEV, GLASBENIH STOLPOV SERVIS SESALCEV VORWERK GOTOVLJE 74, TEL: 063 718 266 MAŠKARADA U SOBOTO 13.2 (N NA PUSTNI TOREK 16.2 KNJIGOVODSKI SERVIS Križnik Manina s.p. Ojstriška vas 36c TABOR Tel: (063) 727-222 GSM: 041 755-197 K nj igo vodsko-računovodske storitve za s.p., d.o.o. in društva! / 1//1 TRGOVSKO JL V Zi. PODJETJE d.o.o. Šempeter 126 b Telefon: 3311 ŠEMPETER 063/701-252 AVTO ‘DEU ZA VOZILA: Olj A: - •RENAULT - LADA - VALVOLINE -• ZASTAVA - VW GOLF - ELF - ŠKODA - FIAT - CASTROL - ALFA - AG1P ZIMSKA OPREMA ODPUtAlMI Č4S; OO S - 12 in 14 - IS, SOBOTA OD H - 12 VSEM STRRNHftM Ž6L/MO VARNO VOŽNJO! UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC šola prijaznih ljudi VABI V NASLEDNJE TEČAJE IN SEMINARJE JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI ZA ODRASLE Nem., Ang., Italijanščina, Francoščina OSVEŽITVENI TEČAJI ^ TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA W IZPITI ZA AKTIVNO ZNANJE JEZIKA SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE OSNOVE RAČUNALNIŠTVA WORD ZA WINDOWS EXCEL USPOSABLJANJA ^ TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG ^ KRERATIVNE DELAVNICE TEČAJ PRIPRAVE NA MATURO (NOVO) PLESNA ŠOLA ZA OTROKE PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE ^r; SREDISCE ZA SAMOSTOJNO UČENJE UČENJE OB POMOČI MENTORJA S POMOČJO RAČUNALNIKA IN MULTIMEDIJSKIH UČNIH PRIPOMOČKOV RAČUNOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA-LICENSA VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK MED 8. IN 16. URO OSEBNO ALI PO TELEFONU 063 703 165, 703 16 61. ROK PRIJAVE 29.1.1999. NAGRADNA KRIŽANKA 4 -1 J ^ 4 5 6 Vi »iAfl /K MfijS V tJH/^ Avton Tomaž Mahko- vic GLAS SAVINJ- SKE OTROK (EKSPRE SIVNO) MAŠČO- BA STAR SLOVAN ŽENA TEBAN- SKEGA KRALJA OD 1 DO 59 MISEL OSCARJA WILDEJA BARON VERU- LAMSKI POL "OVCE" ELBE ANGLEŠ. FIZIK NOBELO- VEC (NEVILL FRANCIS, R. 1905) MLEČNA JUHA MEDSE- BOJNO RAZMER- JE 1 RAHLO- ČUTNOST ZARADI RAZNIH PRIPOMB DALJŠA REŠITEV 2 ZNAČ. STRAŠNEGA f IZDELEK SVILO- PREJKE BOLEČINA REKLAM. LISTEK 25 7 ŽENSKO IME 9 6 EVROP. REKA GL. SEST MAŠČOB 55 ODREZ. )I)LOMLJ STEBLO TRSTA 8 43 MESO Z GOLENI MESTO V J. SRBIJI 12 SL. PISATELJ (ANDREJ] 10 t SOČASNO ZVONEN. DVEH TONALIT. 59 22 21 48 56 POL BESEDE VRAČ ' 44 KRAJ PRI PREBOL- DU IRANSKI PLEME STAROŽID KRAIJ ZA POLT ZVIŠAN t MRTVEC 11 45“ RUŠA SLOV. ZGODOV. LOJZE ŠALJIVA ZGODBI- CE SPLAVAR DROG JAZONOV! JUNAKI KONIČ. VRH GORE 47 ZLOG V DUALIZ. HVAIJ. SAM SEBE 20 MALAVIJ- SKO JEZERO 40 IT 4T PRESTOL- NICA MOLDAVI- JE 3 NEPOTRE BNO BOLJE OSEBNI ZAIMEK PESNIK FRITZ JEZA SOLMINA CUSKI zi nn 23 NAJMANJ. MED VELIKIMI JEZE RI V S. AMFUIKI 42 i7^ EDVARD KOCBEK PESNIK ZAJC 3 13 39 RAZTAP-I JANJE NIKALNI- CA 4 SLADO- KUSEC POMLADN MESEC 52 5 24 31 AVŠTRIJ. POLKOV. AVANT. BARON FRANZ POLJSKI PESNIK STANISLAV JERZV IJUBIJAN SKA ZNAMENI TOST 26 53 36 19 OBLIKOV. AICHER IKRAVEC 32 38 REŠI ME 5 VANE LJUBKOV IB 27 '■JOŽICA PRI INT. VEZJU 33 14 PRITOK LABE 54 37 6 RIMSKI DRŽAVNIK KANALI V ASTR.TEL. JČITANJE NAPAK TROPSKO DREVO NEM. UM. ZG. FRAN/ 1 28 35 HODNIK POD ZEMLJO 51 JE MED GLAVO IN TRUPOM 58 2 TV NAPOV. (AJDA) AM.VIOL. (YO YO) 34 45 HAZLIČN/ VOKALA GORSKO JEZERO V TATRAH VAROVAL NI PRED MET 16 SMUČI NAREČNC 49 KONTRA- BAS 57 15 PREDEL IN TRIJE KRAJI OB ŠČAVNICI ODISEJEVA DO MO VINA 50 VPIŠITE HESEO Rešitev iz prejšnje številke: VESEL BOŽIČ, SREČNO NOVO LETO Nagrajenka iz prejšnje številke je: JELENA ČOLIČ Heroja Staneta 2 3310 ŽALEC Nagrado prejme v uredništvu. Rok za prevzem je 30 dni. 5/\Lf. v-'-11 . ---- . , ..,T| POLŽKI ŠT. 27, 500g ŠPAGETI ŠT. 7, 500g KOSI TUNE V SEMENSKEM OLJU, 3 x 80g RIŽ DOLGOZRNAT, 1kg MEŠANO BRIZGANO PECIVO, 1kg • MULTIVITAMINSKI SOK, 2I | H;, SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec CENE SO MALOPRODAJNE V TOLARJIH.