V. (XIII.) IZVESTJE c. kr. državne višje : realke v Idriji : za šolsko leto 1913-14. SB Izdalo ravnateljstvo. Id bi gEl Id bi fggl lej pl V IDRIJI 1914. • •••••••• Založila c. kr. drž. realka. — Natisnil H. Sax v Idriji. V.(XIII.) IZVESTJE c.kr, državne višje realke v Idriji. za šolsko leto 1913-14. m m m Izdalo ravnateljstvo. V IDRIJI 1914. K K H Založila c. kr. državna realka. — Natisnil Hinko Sax v Idriji. '10 ‘J H o VSEBINA: Stran: Mimikrija in podobni pojavi. Spisal dr. Beuk.......................5 Metereologična opazovanja v Idriji. Poroča B. Baebler. . . 28 Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. A. I. Učiteljski zbor..................................................32 II. Učila.......................................................34 III. Statistika učencev..........................................42 IV. Podpore......................................................43 V. Šolsko zdravstvo..............................................45 VI. Kronika......................................................48 VII. Važni odloki šolskih oblasti ........ 49 B. Pouk: I. Obvezni predmeti Učni načrt...................................................51 Učne knjige..................................................51 Pismene naloge ..............................................54 Prebrana slovstvena dela.....................................56 Domače čtivo in govorne vaje..............................57 Klasifikacija................................................62 Zrelostne izkušnje...........................................63 II. Neobvezni predmeti Petje........................................................66 Vaje v kemiškem laboratoriju.................................66 Stenografija.................................................67 Modeliranje..................................................68 C. Strelne vaje......................................................69 Č. Šola in dom.......................................................71 f Nadvojvoda Franc Ferdinand in Njegova soproga vojvodinja Zofija Hohenberška.................................................72 D. Imenik učencev ................................................. 75 E. Naznanilo o šolskem letu 1914-15.............................78 Mimikrija in podobni pojavi. Spisal ravnatelj dr. S. Beuk. V boju za svoj obstanek imajo živali najrazličnejša sredstva, ki jih porabljajo za obrambo proti sovražnikom in ki se z njimi varujejo pred orožjem svojih zalezovalcev. Gosta dlaka, rogovi, zobje, žleze strupnice, izpadljive kocine, lahko odločljivi deli trupla i. t. d. so taka sredstva, ki otimajo živalim življenje. Vendar ne opažamo skoraj nikjer, da bi se rabila taka sredstva edino le za telesno varnost in obrambo, ampak služijo navadno v prvi vrsti drugim namenom in opravkom. Tudi o gotovih barvah in oblikah trupla ali posameznih udov se trdi, da varujejo žival prezgodnjega pogina. Po načinu, kakor se razlaga namen in pomen barve ter oblike v boju za obstanek, razločujemo potem: 1) Varovalne barve, če se umakne žival svojim zasledovalcem s teni, da je ne ugledajo, ker je take barve kot njena najbližja okolica, njeno prebivališče ali podlaga, na kateri ždi. Žival mora biti mirna. 2) Svarilne barve. Živali so očitno barvane, navadno tako, da jih je že od daleč lahko spoznati. Za večino mesojedcev so neužitne, ker imajo strupene žleze, žgoče sokove ali neprijeten duh in okus. Živah - mladiči ki so jih okusili, jih pozneje ne napadajo več, ker se spominjajo na njih neužitnost, in sicer tem lažje, kolikor bolj očitne barve imajo. Živalim s svarilnimi barvami se ni treba skrivati, ni jim treba mirno ždeti; čim bolj se kažejo in gibljejo, tem bolj so vidne in s svojo očividnostjo spominjajo na svojo neužitnost. 3) O plaši ln ih s r e d s tv i h govorimo tedaj, če porabljajo živali gotova varovalna sredstva v trenutku največje nevarnosti. Na mah pokažejo gotove dele trupla s posebno očitno barvanimi lisami in risbami ali sunkoma premaknejo dele trupla ali se postavijo v poseben položaj ter s tem oplaše svojega napadalca, da odneha od napada. Da dosežejo semkaj spadajoče živali svoj namen, morajo mirovati, preden porabljajo plašilna sredstva ter biti na podlagi, ki se po barvi dobro razločuje od barve plašilnega sredstva. Le velik in hiter razloček med prej in pozneje more oplašiti. 4) Kot varovalno posn emanje ali mimikrijo tolmačijo posnemanje naravnih predmetov, ki naj prevari sovražnika, da zamenja žival z drugo, neužitno ah s pnrodnino, ki temu sovražniku ne služi v hrano. Posnemanje pa more biti le takrat v resnici varovalno sredstvo, če je žival posneti prirodnini res podobna in če se vede vsaj ob nevarnosti tako, kakor se vede njen vzorec. Nauk o varovalnih barvah in varovalni podobnosti ali mimikriji v širšem pomenu besede so ustanovili in razširili prirodopisci H. W. Bates, C. Darwin, A. R. Wallace, H. Müller, Fr. Müller, G. Jaeger, E. B. Po ul to n, G. A. R. M ar schall, A. Weismann, E. Wasmann, F. Doflein in drugi.* Nabrali so izredno mnogo primerov za svoj nauk in za svoje nazore, napisali mnogo razprav, ki tvorijo danes ogromen material za prirodopisca, ki se bavi z vprašanjem mimikrije. Mnogi so šli v svojih izvajanjih predaleč; vsako podobnost, vsako barvo so — nekako po sili — razlagali kot varovalno sredstvo. To je zbudilo nasprotnike mimikriji, ki jih štejemo med novodobnimi prirodopisci veliko število. Literatura o mimikriji je rastla od leta do leta. Medtem, ko so prerokovali nasprotniki mimikriji kmalošnjo smrt, so se je oklepali zagovorniki še bolj in nabirali zanjo primerov in dokazov. Skoraj vso to literaturo je zbral lansko leto Dr. Arnold Jacobi v svoji knjigi „Mimikry und verwandte E r sch e i n u n g e n. “ ** Jacobi je zagovornik mimikrije, vendar navaja vsvoji knjigi tudi najznamenitejše ugovore nasprotnikov ter izkuša zamotano vprašanje pregledno razbrati pred očmi bralca. Pri večini posameznih slučajev prihaja do zaključka, da je treba za utrditev primerov še točnih opazovanj v naravi. »4 • ►« --- Da moremo govoriti o varovalni barvi ah varovalni podobnosti in posnemanju, je treba predvsem z zanesljivim opazovanjem v naravi dognati za vsak primer posebe, če izrablja „zavarovana“ žival svoje varovalno sredstvo in če ima pri tem kaj resničnega uspeha. Najlepša prilagoditev v barvi svojemu ležišču ne pomaga živali nič, * Primeri sestavek: Varovalna barva in podobnost v živalstvu v Izvestju dri. realke v Idriji za leto 1909/10. ** Die Wissenschaft. Sammlung von Einzeldarstellungen aus den Gebieten der Naturwissenschaft und der Technik. Band 47. Braunschweig. Triedr. Vieweg u. Sohn 1913. če hodi — recimo — na pašo v kraje, ki so povsem drugačne barve, kot je njeno ležišče, in še tako grozna plašilna lisa ni varovalno sredstvo, če vidimo, da se je napadalec ne boji. Tudi je treba ugotoviti, katere sovražnike ima žival, ki se hočemo o njenih varovalnih sredstvih prepričati. Če n. pr. bučelarja ne popade vsak ptič, o katerem sumimo, da ga vidi, to še ni dokaz, da je ta metulj mimetično zavarovan. Sele tedaj, če dokažemo, da se hram ta ptič z malimi somračniki, ki letajo podnevi, čebel pa ne je, moremo sklepati, da je popustil bučelarja zato, ker ga je zamenjal s čebelo. Seveda enkratno opazovanje za ta sklep še ni merodajno, ker je tudi mogoče, da ptič ni bil lačen ali sicer ni bil na preži za hrano. Tudi če vidimo, da oni ptiči, ki sicer jedo somračnike, redno puščajo bučelarja pri miru, dokaza za mimetično zavarovanje še nismo doprinesli, zakaj od zavarovalnega posnemanja, kakor od vseh zavarovalnih sredstev zahtevamo, da ima dotična žival resničen dobiček. Akoravno se izkaže, da se je bučelar zaradi svoje podobnosti s pikajočo čebelo res umaknil preganjalcem somračnikov, moramo še dognati, če si ni ravno s tem nakopal hujših sovražnikov med onimi živalmi, ki se žela čebele ne boje, ki so jim morda čebele poglavitna hrana. Kadar se nam posreči dokazati, da ima bučelar manj sovražnikov zaraditega, ker je podoben čebeli ter da je zato manj izpostavljen nevarnostim za življenje, takrat šele moremo reči, da je mimetično zavarovan ter ga smemo uvrstiti med primere za mimikrijo. O svarilnih barvah* piše J a c o b i takole : „Svarilna barva nima namena, da bi žival prikrila, ampak doseči hoče, da mesojedci žival hitro zagledajo in obenem hitro spoznajo. Tako barvane živali so navadno majhne, toda ne brez obrambnih sredstev; nekatere imajo neprijeten duh, druge so slabega okusa; nekatere so strupene ali oborožene z bodicami, z žgočimi ščetinami, ožigalkami ali pa jih obdaja močen oklep. Če bi bila žival te vrste varovalno ali neznatno barvana, bi bila vkljub temu v nevarnosti, da jo najde sovražnik in ugonobi ali vsaj močno poškoduje, kadar bi jo poizkušal pojesti. Sicer bi pri tem spoznal, da žival ni užitna, toda neznatnost v barvah bi mu ne mogla vtisniti v spomin nobenih posebnih znakov, po katerih bi pozneje spoznal enake živali in se jih ogibal. Na tak način bi orožja, kakor smo jih navedli zgoraj, ne pomagala živali nič, ker bi jo mesojedci — ne poznajoč je — še vedno napadali * Warnfärbung. in ugonabljali. Zato imajo navadno talce neužitne ali s strupenimi žlezami in bodicami oborožene živali posebno očitno, celo kričečo barvo ali več prav različnih barv, da jih zalezovalci prav lahko zapazijo. Če je torej zalezovalec po nekaj poizkusih dognal, da je žival v pestrobarvni obleki zanj neužitna ali celo nevarna, se takoj spomni te neužitnosti, ko zagleda kričečo barvo. Očitna barva ga opominja in svari, da je taka žival zanj nerabna, zato jo pušča v miru. Res je, da pokončajo mesojedci nekaj poedink, preden so izkusili, da so neužitne, toda pozneje jih ne pokončujejo več, in zato ima vrsta vendarle dobiček od svoje barve. Svarilna barva je torej varovalno sredstvo. Zdi se, da se živali s svarilnimi barvami instinktivno zavedajo svojega varovalnega sredstva, zakaj ne skrivajo se, ampak kažejo se očitno, ljubijo svetlobo, letajo prosto okolo, kratko: kažejo se brez vsake bojazni. Svarilno ali apozematično barvane so n. pr. gosenice metuljev Diloba coeruleocephala, Mala-cosoma neustria, Zygaena filipendulae, dalje pagosenice nekaterih listaric (Lophyrus). Crno in rumeno svarilno barvo imajo mnogi hrošči, n. pr. Telephorus, poddružina Lycinae, Mylabris, Erotylidae, Phytophaga, Coccinellidae, dalje čebele, razne ose, večji najezdniki, pa tudi nekaj vretenčarjev, kakor močerad, mehikanski kuščar s strupenjaki Heloderma. Razširjeni sta tudi apozematski barvni dvojici črna-rdeča in črna-bela. Nekaj vrst polonic, metulji Zygaena, Euchelia jacobaeae, tropični lastovičarji (Pharmacophagus), škržat Huechys, nekateri pajki, polža Limas in Arion se navajajo kot zgledi za svarilne barve, in celo med sesalci imamo tak zgled, namreč severo-ameriškega smrduha (Mephitis). Tudi združno življenje (mravlje) je varovalno sredstvo, ki nekako nadomešča svarilne barve.“ Ob razmišljanju nazorov o svarilnih barvah se nam vrine takoj vprašanje, ali vidijo zalezovalci apozematično zavarovalnih živali barve tako kakor mi, ali so jim kontrasti v barvah in risbah razločni, kakor so razločni za naše oko? Ah živali sploh vidijo barve? Če ne, potem nimajo te barve seveda nobenega pomena kot varovalno sredstvo. O tem, če razločujejo živali barve, hočemo podati pozneje skupno nekaj rezultatov novejših preiskav. Na tem mestu pa si hočemo pogledati od druge strani, če imajo svarilne barve v varovalnem pogledu kaj pomena. Werner* pravi takole: „Neprijetni, žgoči in jedki, smrdeči ali strupeni izločki so z živimi barvami največkrat v zvezi, vendar * Werner, Nochmals Mimikry und Schutzfärbung. Biolog. Centralbl. Bd. XXVIII. 1908. o teh barvah ne smemo trditi, da so že od postanka varovalna sredstva ali da so se v taka razvila. Strupeni in drugi podobni sokovi pridejo v truplo ali s hrano ah so izločki posebnih žlez ali produkti izločal. Živo barvana mesta na truplu, ki naj služijo kot plašila ali svarila, so prav tista, kamor oddajajo hranila posebne, svojstveno barvane kemiške spojine. Ce imajo namen, varovati živalsko vrsto pogina, kar pa je težko dokazati, je to gotovo še le sekundarna naloga. Ce vidimo, da nekateri ptiči ne marajo pisanih gosenic, da nekateri mesojedci ne jedo pestrobarvnih krkonov, ali da jih napadajo samo „neizkušeni“ mladiči, nam to ne dokazuje ničesar drugega, kakor da ti ptiči ali mesojedci niso pravi sovražniki omenjenih živobarvnih živali. Skoraj gotovo pa imajo tudi pisane gosenice svoje sovražnike, ki jih jedo, in znano nam je celo krdelo živali, ki žro krkone vkljub vsem njihovim svarilnim barvam brez vsakih škodljivih posledic, nekatere celo s posebno slastjo. Kače Tropidonotus, Heterodon, Leptodira, Causus in druge so najhujši sovražniki krkonov in se ne menijo popolnoma nič niti za najbolj jedke sokove. Znani so tudi taki slučaji, da použijejo kače, ki se sicer ne hranijo s krkoni, n. pr. močerada brez vsake škode. Nekatere živali pobijajo krkone, ne da bi jih žrle, kakor n. pr. trdijo o štorklji, da uničuje krastače. Da krastači njene žleze napram štorklji nič ne koristijo, je s tem dokazano, vkljub dejstvu, da štorklja pobite krastače ne použije. Če bi krkoni ne imeli svojih žlez, ki izločajo jedke sokove, bi najbrže ne imeli nič več sovražnikov kot jih imajo sedaj, zakaj izbor hrane je nastal ob nastanku živalske vrste tako, da so nastale vrste jedle to, kar jim je bilo na razpolago, in se izpreminja polagoma tako, kot se izpreminjajo živali, ki žive v bližini te živalske vrste.“ Gotovo je, da jedo mesojedci nekatere živali, živeče v njihovem obližju, rajši kot druge. S tem pa nikakor ni rečeno, da jedo rajši živali brez jedkih sokov, ki se spoznajo na zunaj po živobarvnih lisah in dobro vidnih risbah. Ce damo gaščarici v kletko kobilic in stenic, se nasiti rajša s kobilicami; toda če ji damo samih stenic, poje tudi te. Nasprotno pa n. pr. kukavica rajša pobira »zavarovane“ kosmate gosenice kot gole, ki nimajo žgočih kosmatin. Sploh vidimo, da smrad in gnusoba nimata na večino živali takega vpliva kot na človeka. V najbolj smradljivih živalskih ostankih žive živali, in še tako smrdljivo mrhovino žro nekatere živali. Da izkoplje in poje lisica zakopano mrhovino, ko je že popolnoma gnila, je znana stvar. Živali se privadijo svoji hrani; ne škodujejo Jim niti strupi; sčasoma postanejo zanje neobčutne. Ježu ne škoduje kačji strup, krastača se ne zmeni za pik čebele; leščerke ne moti želo ose in muha grabežnica (Asilus) se ne boji prav nič črnopikaste polonice, ki brizga izza členkov na okončinah smrdečo in jedko kri.* Da se navadijo brez škode tudi najnižja živa bitja in morda ta še ložje kot bolj izpopolnjena bitja, na strupove in da se ta imuniteta potem podeduje, je s poizkusi dokazal Charles Richet.** Ferment mlečne kisline je dal v mleko, ki ga je zastrupil s kalijevim arzeniatom. Ferment se je že v 24 urah tako privadil svojemu strupu, da se v normalnem mleku skoraj ni več množil. Na svoje normalne razmere se je moral ravnotako zopet privaditi, kot se je prilagodil novemu, strupenemu mediju. Ce se torej živali privadijo raznim jedkim sokovom m strupom, nimajo ti nič več varovalne ali obrambne moči. Ugovor, da so strupene, z jedkimi sokovi in s smradnicami oborožene živali zavarovane proti tistim mesojedcem, ki se niso nanje še navadili, je nesmiseln, trditev pa, da bi imele te živali več sovražnikov, če bi bile brez žlez, težko dokazljiva. Sicer pa je apozematiško zavarovanih živali tako malo, da imajo za svoje število v primeri z drugimi živalmi ravno toliko sovražnikov. Če se je morda precej pogostna polonica ubranila s svojo jedko krvjo ter svarilno barvo žab, ima zato dovolj hude sovražnike v muhah grabežnicah, ki nastopajo v tako velikem številu, da bi škoda, provzročena po žabah, ne prišla prav nič v poštev. Velike muhe grabežnice sploh ne izberajo med žužki prav nič in jedo vse po vrsti, kar morejo dobiti in obvladati. Lepenjci, priščnjaki (Galerucidae, Cantharidae), metulji, ki veljajo sicer za neužitne (Danaidae, Acraneinae, Pie-ridae), celo žužki z želom jim gredo v slast. Tudi bogomoljke (Mantidae) se ne menijo za svarilne barve in pojedo vse od kraja, kar jim pride med grabežne okončine. Barve so tudi popolnoma brez pomena za najezdnike, ki se zanašajo samo na svoje tipalnice, kadar iščejo ličink, da polagajo vanje svoja jajčeca. Ce je res, da večina ptičev ne mara za gosenice kapusovega belina, kaže to le, da ptiči niso pravi sovražniki belinovih gosenic, ampak goseničarji, ki jih uničijo na stotine. Po ul ton*** je opazoval, da je med 533 gosenicami poginilo na ta način 424. Tudi bubičarji pokončajo mnogo metuljev, kar ve vsakdo, ki je kdaj nabiral bube podnevnikov. * Primeri: Dr. Fritz Quade, Insektenstiche. Prometheus. 1914, XXV. 25. ** F. Moewes, Erbliche Gewöhnung niederer Organismen an Gifte. Naturwissenschaftliche Wochenschrift. 1914 Nr. 21. *** The colours of animals, teir meaning and use. London 1890. Da nadomešča združno življenje svarilne barve in da je posebno varovalno sredstvo, kakor trdi to Jacobi o mravljah, si tudi ne moremo lahkö predstavljati. Res je, da imajo mravlje vobče malo sovražnikov, toda ti, ki jih imajo, so gotovo prav zadovoljni, da žive mravlje združno v velikem številu. Razkopana mravljišča in želodčeva vsebina žoln in vijeglavk nam dokazuje našo trditev. Podobne dokaze za čebele nam dajejo n. pr. krastače in nekateri ptiči. Za razlago svarilnih barv so jako poučni znani Kammererjevi poizkusi s močeradom. Pokazal je, da barva močerada ni stalna, ampak se izpremmja, če se izpreminjajo življenski pogoji. Tudi barva okolice, ki v njej živi, ima svoj vpliv na barvo. Na svetlih tleh je postal močerad vobče svetlejše barve, na temnih temnejše. To gotovo ne podpira teorije o svarilnih barvah, zakaj zgoditi bi se moralo ravno nasprotno, če naj je žival s svarilnimi barvami kolikor mogoče očitna in vidna. Opazovanje v naravi uči, da ima skoraj vsaka žival svoje specifične sovražnike, ki jih ne moti ne barva, ne duh. Ne oziraje se na okusnost, o kateri se pri bioloških vprašanjih navadno sodi le preveč s človeškega stališča, so si izbrale živali svojo hrano. Kaj je zanje užitno, kaj ne, poznajo prav dobro. Da pri tej presoji ne rabijo samo svojih oči, ampak da se zanašajo tudi in morda v mnogih slučajih izključno na svoj vonj, je znano vsakomur, kdor je opazoval n. pr. psa, preden se loti pripravljene jedi ali užitnega kosca, ki ga najde slučajno. Spoznavanje primerne hrane je jako važno in zato tudi jako dobro razvito. Werner* poroča, da pogoltne belouška, doma na Nižjem Avstrijskem, brez pomisleka močerila (Proteus anguineus) s Krasa, ki ga gotovo prej še nikdar ni videla. Nasprotno pa se gotovi mesojedci ne dotaknejo marsikaterih živali, ki bi človek o njih mislil, da jih bodo požrli z vso slastjo. Tako se trdi n. pr. o nekaterih metuljih, da jih puščajo ptiči in kuščarji, ki se sicer hranijo ponajveč z žuželkami, popolnoma pri miru. Zakaj jedo druge, teh pa ne, ni še dognano. Telesni sokovi „zavarovanega“ metulja Euploea linnaei so za človeka brez vsakega okusa; afriške Danaide in Acraneje, ki jih je pokušal Marschall, so deloma brez posebnega okusa, deloma nekoliko grenke ali milaste, vendar jih živali menda ne jedo prav rade. Tudi naš domači pedic Abraxas grossulariata, ki ga niti kot gosenice niti kot metulja ne marajo * 1. c. P. 576. ne ptiči, ne žabe in celo nekateri pajki ne, nima za človekov jezik v nobenem stadiju preobrazbe zopernega okusa. Nekateri metulji, ki jih prištevajo k neužitnim, imajo posebne „vonjalne čopiče;“ toda brezdvomno je duh, ki izhaja iz teh čopičev in ki za človeka niti ni vedno neprijeten, važno mamilo v službi razmnoževanja. Človeku silno zoperni smrad stenic gotovo nima enake naloge, zakaj proizvajajo ga tudi ličinke v posebnih žlezah, toda posebno varovalno sredstvo tudi ne more biti, če jedo stenice nekateri ptiči in več drugih živali. Iz navedenega je posneti, da okusnosti, prijetnega in neprijetnega duha ne gre presojati s človeškimi čutili, ampak s čutili posameznih živalskih vrst. Do spoznanja teh nas pa more privesti točen eksperiment in skrbno opazovanje v naravi. Podobno, kakor za svarilne barve, velja tudi za plašilna varovalna sredstva. Najbolj znane primere za plašilne barve so: Večerni pavlinček (Smerinthus ocellata), dalje gosenice obeh veščecev Chaerocampa elpenor in Ch. osiris, ki živita na vinski trti, nekatere morske ribe plemena krulcev (Trigla) i. t. d. Tudi prištevajo semkaj živali s posebno bizarnimi oblikami, raznimi priveski, šopi, kakor so n. pr. med našimi domačimi gosenicami gosenice metuljev Stauropus fagi, Acronicta alm, Dicranura vinula, Orgyia antiqua, in pa posebne, nenavadne leže in položaje, ki napravljajo za človeka vtisk nekake upornosti ali razsrjenosti. L am p er t pravi: „Brezdvomno zavzame gosenica s tem, če postavi sprednji del trupla pokonci, obrambno stojo; če je razentega gosenica še čudovite, nenavadne oblike, kakor n. pr. gosenica viličarja (Dicranura vinula) ali še bolj gosenica pedica Stauropus fagi, ali če izbuli posebne rožičke in zatekline, kakor n. pr. lastovičarjeva (Papilio machaon) gosenica, se tega napadalec, mal ptič ah brzec najbrže ustraši. Enak učinek doseže gosenica veščeca Chaerocampa celerio s svojimi velikimi okroglimi lisami na sprednjih obročkih. V nevarnosti stisne obročke pred lisami ter provzroči s tem, da se obročki z lisami napno, lise razmaknejo ter pokažejo bolj očitno. To osupne in preplaši; vsa gosenica postane podobna majhni kači.“ Dokazov za trditev, da oplaše navedene gosenice svoje napadalce, ne navaja. Tudi ne pove, če popusti ptič ah brzec gosenico v svoji osupnjenosti ali jo pozneje vendar še napade. O brzcu bi se dalo pač jako dvomiti, da odneha od svojega napada, zakaj vobče * Dr. Kurt Lampert, Die Großschmetterlinge und Raupen Mitteleuropas. Schreiber, Eslingen & München, pag. 39. so brzci drzni roparji in zalezujejo mnogi ponoči svoj plen s pomočjo vonja, ne pa z očmi. Žuželke najbrže tudi prav slabo vidijo, zato zanje' rožički in lise nemara nimajo dosti plašilne moči. O ptičih navaja Lampert na drugem mestu, kjer govori o svarilnih in varovalnih barvah, sledeči poizkus. Potresli so živobarvne gosenice, ki jih sicer ptiči ne jedo, z moko, da so se zakrile barve. Ptiči so takoj planili po njih in jih usmrtili, toda ko so jih okusili, so jih popustili in jih niso hoteli použiti. Po našem mnenju ne do- kazuje ta poizkus prav ničesar drugega, kakor da jedo gotovi ptiči le gotove gosenice. Iščejo jih v prvi vrsti z očmi; v našem slučaju je priskočil prevarjenemu vidu na pomoč okus. Da jedo ptiči od kraja vse gosenice, nismo nikdar trdili. O večernem pavlinčku nahajamo v literaturi mnogo podatkov za naše vprašanje*. Standfuß** na primer je dal več pavlinčkov malemu in velikemu*** slavcu, črnoglavki in dvema taščicama; vsi so takoj začeli kljuvati po pavlinčku, toda so s kljuvanjem takoj prenehali in zbežali, ko je uporabil plašilna sredstva. Samo veliki slavec se je hrabro držal in pojedel svojega metulja. Večerni pavhnček pokriva v miru s svojimi zamazanorjavimi sprednimi krili zadnji rož- natobarvni krili s temnomodrima očesoma. Napaden se spne z okončinami nekoliko pokonci, se guglje s truplom in razpne deloma krila, da se pokažeta očesi. To so njegova plašilna sredstva. Če mu kaj pomagajo, je dvomljivo. Verjetno je, da hoče pavhnček, ko spozna nevarnost, zleteti in razumljivo tedaj, da razpne krila; guganje telesa se da tudi spraviti v soglasje s tem mnenjem. Prvotno guganje opažamo namreč tudi pri drugih žuželkah, toda nikdar ne pri brezkrilnih Phaneropteridah.**** O krulcih ali morskih lastovicah pripoveduje D o fl e 1 n***** takole; „Z množico drugih živali so mi prinesli ribiči tudi dve ribi, veliki kakor postrv, spadajoči v družino Triglid, podobni znanim vrstam iz Srednjezemskega morja. Sprednji trakovi prsnih plavut so prosti; nanje se opira riba, kadar se plazi po dnu morja. V rdeče- * Primeri: Japha, Die Trutzstellung des Abendpfauenauges. Zool. Jahrb. Abt. f. Syst. 27. 1909. ** Mitteil. Schweiz, entom. Ges. 11, 1906. *** Ponosna penica po Schulzevem zaznamku št. 116. (Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Vögel. Sep. Abdi. aus den Mitt. d. Mus. Ver. für Krain. 1890.) **** Primeri: Werner, Gibt es phylogenetischbe deutungsvolle Bewegungen ? Biolog. Centrallbl. XXXIX. 10. ***** Dr. Franz Doflein, Ostasienfahrt. Erlebnisse und Beobachtungen eines Naturforschers in China, Japan und Ceylon. Teubner. 1906. rumeni osnovni barvi so zelene proge, torej prav očitne živali, ki se jih na daleč ugleda celo na jako pestrob^rvnem morskem dnu. Ce se priližamo takemu krulcu, ki mirno ždi na tleh, odskočimo ostrašeni v naslednjem trenutku. Kruleč je hipoma pokazal dvoje plavut, svetlih, prelivajočih barvo, velikih kot krila metulja, ter polagoma odplaval pod varstvom napravljenega strahu .... Rdeča barva je brezdvomno svarilna barva, zakaj kruleč ima v hrbtni plavuti ostre strupene trakove. Če mirno ždi, ne vidimo metuljastih plavut, niti trohice bajnega blišča ni moči opaziti. Cela žival kaže v svoji barvi nekak topel ton; če pa je v nevarnosti, pokaže naenkrat svoj mrzli blesk. Kakor nima truplo nobenega mrzlega barvnega tona, tako ne najdemo na plavutah najmanjšega sledu toplote in miline. Skrajni kontrast je, ki učinkuje na oko kot udarec, udarec v obraz zalezovalca, udarec, ki reši ribo pogina. Semi-hobo, kakor imenujejo domačini manjšo teh rib, ima na plavutah še črna očesa, kar poveča plašilni učinek. Mnogo se je že pisalo o plašilnih učinkih takih „očes“, ki jih imajo tudi nekateri metulji in gosenice, češ, da je njih podobnost s pravimi očmi vzrok strahu in bojazni. Zdi se, da zahteva taka razlaga preveč komplicirano duševno delo ostrašenih živali. Najbrže je vse le fiziologičen učinek nasprotja v barvi in nepričakovane oblike, nekaj, kar je preračunjeno za manj razvito oko, predvsem za oko nižjih živali, ki je urejeno za zaznavanje premikanja. Vsak raziskovalec tropskih morij omenja živobarvne ribe, ki prebivajo med koraljnjaki. In vedno se poudarja, da so zato lahko tako pestrih barv, ker jih varujejo raznobarvni koraljnjaki; tu v pisani družbi so brez skrbi, čim so njih tovarišice, ki žive izven koraljišč, v vedni nevarnosti za svoj obstanek in morajo biti zato neočitne po barvi in prilagodene svoji okolici. Morda je to naziranje za nekatere vrste pravilno, toda kar v splošnem gotovo ne velja. Tu v zalivu Sagami ujamemo v odprtem morju mnogo rib, ki so ravno tako pisane kakor ribe iz tropskih koraljišč; o njih se torej ne more trditi, da bi jih ščitili koralnjaki s svojimi enakimi barvami.“ Če imajo te pisane ribe kaj sovražnikov, ah katere sovražnike imajo, s čim se hranijo in kje iščejo svojo hrano, tega Doflein ne navaja. Morda bi se s pomočjo tega dalo marsikatero vprašanje lažje in bolj naravno rešiti, kot se zatekati po pomoč k svarilnim barvam in plašilnim sredstvom. Vse, kar pripoveduje Doflein zgoraj o krulcih, ima svoj začetek, svoje korenine v antropomor-fističnem naziranju in opazovanju pojavov. Ce se res „človek, ki ga je enkrat pičil gad, boji zvite vrvi,“ bi bilo iz tega nepravilno sklepati, da je tako tudi pri živalih. Pravi sovražnik se svoje hrane ne boji; saj je to pogoj za njegov obstanek. Ugovori, da bi imela žival, ki bi ne bila zavarovana, več sovražnikov, ali da pomaga varovalna barva vsaj napram nekaterim sovražnikom, če ne napram vsem, so na sebi sicer umljivi, toda izhajajo iz napačnega naziranja, namreč iz mnenja, da ima vsaka živalska vrsta neomejeno število možnih sovražnikov, od katerih pa jih pride v poštev le gotovo število, ostali pa odpadejo ravno zaradi varovalnih sredstev, ki jih ima ta žival. Werner* pravi: „To naziranje je povsem napačno. Če ne postavimo kar splošno žabe za Rana temporaria, kuščarja za Lacerta viridis, glodalca za Mus decumanus, če ne zamenjamo torej plemena ali družine z vrsto, ima vsaka živalska vrsta le omejeno število sovražnikov, ki se celo po različnih pokrajinah lahko izmenjavajo. Poleg tega igrata važno vlogo dejstvo, da je okus individualno različen, in pa razmerje med velikostjo roparja in plena. To razmerje pa ni konstantno, ampak različno; nekatere večje zven se ne dotaknejo malih živali, ki spadajo v ravno isto družino, ki si iz nje izbirajo večje živali za svojo hrano. Nekatere živalske vrste imajo res mnogo sovražnikov, toda ubranijo se pogina uspešnejše s svojo brzostjo in številnim zarodom kakor z varovalnimi sredstvi, druge jih imajo malo, toda težko bi se dala dokazati trditev, da bi jih imele brez varovalnih barv več. Z absolutno gotovostjo smemo reči, da bi smokulja (Coronella austriaca) ne postala nevarna sekulji, tudi če bi ta izgubila svojo varovalno barvo; od druge strani pa vemo, da se preživlja smokulja edinole z živalmi, ki pre imajo varovalno barvo. In kaj naj porečemo o mesojedcih, hranečih se s sesalci, ki so menda vsak po svoje zavarovani s potrebnimi barvami? Belouške ne pripravimo, da bi žrla kuščarje; Phyton regius žre samo glodalce, ptičev ne; Eunectes notaeus se hram z vsemi mogočimi vretenčarji, samo za krkone ne mara; Coluber qudrivirgatus lovi miši, kuščarje, žabe in ribe. Obenem pa tudi opazujemo, n. pr. pri kačah, da se razlikujejo v izberi hrane celo poedinke iste vrste. Še bolj izbirčne so nekatere žuželke. Muha Laphria gib-bosa napada** skoraj samo hrošče gnojnike (Aphodius) in polo-nice, o najezdnikih ter osah grebačah pa je znano, kako natančno * Werner, I. c. ** Werner, 1. c. izbirajo le gotove vrste ličink in gosenic in kako jih znajo poiskati tudi v najbolj skritih kotih in zavetiščih. Če se torej meni, da bi imela žival brez varovalne barve več sovražnikov, kakor jih ima sedaj, je to samo ugibanje. Lažje bi se reklo: Čim manj izbirčen v hrani je sovražnik kake živali, tem manjša je nevarnost za obstanek njene vrste.“ Gotovo je obstanek živalske vrste v večji meri odvisen od števila in kakovosti sovražnikov kakor pa od varovalnih sredstev. Skoda, ki jo provzročajo sovražniki, pa se popravlja najbolj uspešno s številnim zarodom. » 4 ♦ ► «---- Posebna vrsta varovalnih sredstev je mimikrija ali varovalno posnemanje. Posnemanje je dvojno: 1) Varovalna podobnost. Žival je podobna pnrodnini, ki se ne giblje samovoljno; sovražnik jo prezre; žival naj se skriva. — 2) Mimikrija v ožjem pomenu besede ali posnemanje živali, ki jih sovražnik pozna, pa se jih ogiblje; žival naj se kaže. V prvo skupino štejejo nekatere ptiče, ki posnemajo palice in količe, n. pr. bobnarico, divjo raco,* ribe algovnice (Phillopteryx), ki so podobne halogam, žive liste, ki posnemajo rastlinske zelene ali usehle liste, suhe prote in suhe strahove, slične bilkam in vejicam, metulje listarje (Callima), z barvo in obliko rastlinskih listov, gosenice pednjače, enake pecljem in palčicam i. t. d. Za primere druge skupine se navajajo med vretenčarji nekateri ptiči, več nestrupenih kač, ki posnemajo strupene, nekateri krkoni, tudi ribe, pajkovci, največ pa žuželk, ki so podobne drugim pikajočim ali sicer zavarovanim žuželkam. Da postanejo živali nele po barvi, ampak tudi po obliki podobne svoji podlagi, ki na njej živijo, nam postane bolj umljivo, če se oziramo na način življenja, ne pa na naravni izbor, zakaj sicer pridemo zopet do onega vprašanja, ki nanje ne vemo dati jasnega odgovora, do vprašanja namreč, kakšne koristi so bile v boju za obstanek započetne, najmanjše izpremembe v barvi in obliki. Da imajo tudi klimatične razmere, hrana, spol i. t. d. svoj vpliv na barvo in obliko živali, je znana stvar. O postanku listastih in protastih oblik piše Werner'f*: »Kar se tiče postanka listom in protom podobnih oblik med ravnoknlci, sem se prepričal, da eksistirajo med Phasmidami podobni genera- * Primeri: Varovalna barva in podobnost v živalstvu v izvestu za I. 1909/10. ** Werner, 1. c. lizirani tipi, kakor so med Mantidami gotove Orthoderide, ki so izvzemši dobro razvite grabežne okončine popolnoma slične Perlidam. Take generalizirane tipe z dobro razvitimi letalnimi organi moramo smatrati za oblike, ki so se iz njih razvili suhi proti in živi listi. Prav kratkih Phasmid sploh ni; vse so vsaj nekoliko po-dolgaste in to je v zvezi s tem, da ne skačejo kakor kobilice. Ze pri plemenu Saga, ki le slabo skače, opažamo, da se odebeli stegno zadnjih okončin in da se potegne truplo v dolžino. Na ta način generalizirane Phasmide žive najbrže — o generaliziranih Mantodejah, Orthoderidah vemo to, vsaj za nekatere gotovo na tleh v travi (ne na travi) ali pa na deblih dreves. S tem se je započela delitev razvoja v dve smeri. Na deblih živeče so bile na]brže že od začetka ploščate oblike. Elaea iz plemena Ortho-derid živi ali na deblih akacij (samica) in je močno ploščata, ali v travi (samec) in je prav vitka. Enako velja za pleme Tarachna, kjer pa razloček med samcem in samico ni tako velik; če sta oba, samec in samica, ploščate oblike (Humbertiella, Theopompa), živita oba na deblih. Kar je dokazano za Mantide, najdemo tudi pri Phasmidah, namreč, da prebivajo ploščati zastopniki na drevesih, podolgasti pa na tleh .... Ploščati tipi .... so predniki posnemovalcev listov ... Pri ostalih Mantidah opazimo že bolj izraženo diferenciranje; žive na tleh v travi (podolgasti) ali na deblih (prav malo) ali na usehlem, oziroma svežem listju. Cim nastane pri Mantodejah in Phasmodejah podobnost z listi in s skorjo tako, da so stisnjene od hrbtne in trebušne strani, so sploščene Locustodeje od bokov, vsaj krila drže v miru navzgor. Ce je ta pojav v zvezi s skakanjem, ne morem presoditi. Med sarančami in murni, ki — prvotno — prebivajo na tleh, ne nahajamo posnemovalcev listov; in tudi pri onih ne, ki žive — sekundarno — po grmovju. Nadaljni razvoj v podobnosti listom pripisujem kot hipertrofske tvorbe brezpogojno vplivu tropskega podnebja. Listnato drevje raste povsod tudi v zmernotoplem pasu, proti severu in proti jugu čez povratnik, toda živi listi žive samo v vročem pasu in še tam le po krajih, kjer je mokro podnebje, ki ima mogočen vpliv na rast živih bitij in na razvoj organov. Zato ne najdemo posnemovalcev listov v Sudanu, kjer je svet travnat in kjer je suho podnebje, pač pa jih je mnogo v zapadnih afriških pokrajinah v tropskih pragozdih in pa povsod na izhodu, kjer so velikanski gozdovi .... Solnčna toplota sama provzroča žive svetle boje, tropsko podnebje — mokrota pa ustvarja hipertrofije, kamor spada brezdvomno podobnost z listi.“ Da nahajamo suhe prote in suhe strahove na bilkah in na vejicah, je povsem umljivo; saj so tam doma. Ne bilo bi pa pravilno, če bi rekli, da se tja skrivajo, še manj, da se skrivajo tja zato, ker so podobni vejicam in bilkam. Če opazujemo suhi prot, kako ravna, kadar čuti nevarnost, vidimo, da ne zaupa svoji podobnosti s svojo podlago, ampak da se skrije za bilko ali za vejico, kakor se skrije veverica na nasprotno stran debla, če jo motimo. Tudi za one, žive strahove, ki se trdi o njih, da žde v nevarosti nepremično zaupajoč svoji varovalni podobnosti, kaže vse, da temu nemara ni tako. P. Schmidt* piše o suhem strahu Dixippus morosus, ki živi v Indiji: Žival je malo gibka in se drži navadno s štirimi zadnjimi okončinami za svojo podlago, prednji okončini in tipalnice ima naravnost iztegnjene in je popolnoma mirna. Žival ne spi, niti ni morda nepremična zaradi strahu, marveč to stanje mirovanja je katalepsiia. Žival lahko obračaš, kakor jo hočeš, ji prestavljaš okončine, ne zmeni se. Ko se pa zbudi, izkuša uiti. V kataleptičnem stanju so mišice napete, žival se ne utrudi, truplo je malo občutno; celo, če odrežemo živali tipalnice, prednji okončini ali zadek, se žival ne brani; zdi se, da bolečine prav nič ne občuti. Schmidt meni, da je kataleptično stanje za žival koristno, češ, „da se doseže s to udeležbo mišičevja in živčevja višja stopnja mimikrije“, ne navaja pa zato svojo trditev nobenega dokaza. Človek nemara res težje ugleda Dixippa, če je popolnoma na miru; ko ga pa enkrat vidi, mu je ljubo, da je popolnoma miren in celo neobčuten, ker ga lažje ujame, kakor pa, če bi pazil na nevarnost in v pravem času utekel ali se skril. Enako velja tudi za preganjalce suhih strahov le z razločkom, da najdejo svoj plen gotovo ložje kot človek. Kataleptično stanje Dixippu torej ne koristi, zato ne moremo govoriti o „višji stopnji mimikrije“. Da varovalna podobnost ni posledica selekcije, da ni nastala samo v boju za obstanek in da torej od nje žival nima koristi, vsaj velike koristi ne, nam dokazuje tudi dejstvo, da mnogo živali, ki so posebno natančno podobne naravnim predmetom, ne izrabljajo te okoliščine. Nekateri cvrčki-grbci posnemajo izvrstno trne, plodove in druge trde dele rastlin. Če čutijo neyarnost, se na to podobnost ne zanašajo prav nič, ampak zbeže z velikimi skoki.** Skrijejo se rajši v travo ali kam drugam. Pri večini živali opažamo, da izkušajo pred sovražnikom pobegniti ali se skriti. Zato nam je tudi povsem * Biolog. Centralblatt, Bd. XXXIII. 1913, 4. Ref. v Naturw. Wochenschr.1914, 4. ** Primeri Dr. Alois Czepa, Schutzfärbung und Mimikry. Naturw. Wochenschrift. 1914. 4, 5i 6. umljivo, da seda Callima, najbolj znani primer za varovalno podobnost, v grmovje. V gostem grmovju je najbolj varen pred svojimi preganjalci, pa naj pri tem posnema suhe liste ali ne. Ce bi bil zaradi svoje podobnosti z rastlinskimi listi res tako dobro zavarovan proti žužkojedim živalim, bi se moral jako razmnožiti. Temu pa ni tako - Callima je prav redek metulj. Doflein* poroča, da živita na Cejlonu dve vrsti tega plemena. Toda videl ni ne enega metulja, dasiravno je bil dalje časa tamkaj. Videl pa je mogo metuljev Precis iphita, ki velja za začetnika v posnemanju usehlih listov. Torej ravno narobe; metuljev, ki so dosegli visoko stopnjo varovalne podobnosti, je jako malo, mnogo pa onih, ki šele „dobivajo“ varovalno podobnost. Tudi število metuljev, ki posnemajo „zavarovane“ metulje, je navadno neznatno v primeri s številom posnetih metuljev. Navadno se računa 1 : 1000. Od nekaterih posnemovalcev poznamo komaj nekaj komadov. Zagovorniki mimikrije trdijo, da imajo posnemovalci ravno zaraditega veliko korist, ker jih je tako malo. Fr. Müller** je celo izračunal, daje iz posnemanja nastala korist s pogostnostjo obeh vrst v obratnem, kvadratičnem sorazmerju. Pri rešitvi vprašanja o mimikriji metuljev gre v prvi vrsti zato, če je res, da nekateri metulji nimajo sovražnikov. H. W. Bates ni nikdar opazil, da bi metulje Danaine, Ithomnne in Heliconnne preganjali ptiči in kačji pastirji ah kuščarji in muhe grabežnice ter je na podlagi tega osnoval teorijo o mimikriji. Tudi Belt, Poeppig in Seit z so bili mnenja, da so nekateri metulji neužitni. Novejša, natančnejša opazovanja pa nas uče drugače. C. Swynnerton je (1912) našel prav pogosto v želodcih žužkojedih živali ostanke raznih metuljev, tudi „neužitnih“, in Manders je 1. 191 1. delal zadevne poizkuse na Cejlonu. Izpostavil je „užitne“ in „neužitne“ metulje na raznih točkah, kjer je opažal žužkojede ptiče. Prišel je do sledečih zaključkov: 1) Ptiči jedo metulje, in sicer pogostneje, kot se je doslej mislilo. 2) Ravno metuljev Danais in Euploea, ki so vsi najbolje zavarovani, so ujeli ptiči največ. O kukavici Centropus je znano, da so „neužitni“ metulji plemen Danais in Acraea njena poglavitna hrana. Ce imajo torej metulji, ki so jih šteli med zavarovane in neužitne, svoje gotove sovražnike ali celo enake sovražnike kot nevarovani, ne koristi mimetično posnemanje posnemovalcem nič; * Doflein, 1. c., pag. 447. ** Primeri spis Varovalna barva in podobnost v izvestju 1909; 10, str. 15. pri celem vprašanju varovalnih sredstev gre vendarle za morebitno korist v boju za obstanek. Če te koristi ne dokažemo, ni sredstvo varovalno, in podobnost le slučajna, ki so jo provzročile življenske in druge razmere. Tako, gotovo le slučajno podobnost nahajamo na primer pri metulju Hypolimnas misippus, ki živi v Afriki. Samica tega metulja je jako podobna metulju Danaus chrysippus, ki je „neužiten.“ Hypolimnas misipus pa se nahaja tudi v Ameriki, kjer ne živi „model“ Danaus chrysippus; ne posnema torej nikogar. Enako velja tudi za druge živali. Ptiča Macronyx capensis in Sturnella ludoviciana sta si močno podobna; vendar ne moremo reči, da posnemata drug drugega, zakaj eden živi v južni Afriki, drugi v severni Ameriki. Da od svoje podobnosti ne moreta imeti nikake koristi, ni treba poudarjati posebe. Sicer pa navajajo med vretenčarji le malo primerov za mimikrijo. Se največ jih je med kačami. Ameriško strupenico Elaps posnemajo nestrupene kače Holomalocranium, Pliocercus, Coronella, Oxyrrhopus, Ophibolus, Simophis i.t. d.* Nihče ne oporeka, da so si te kače res podobne; nekaterih na prvi pogled ni lahko razločiti. Le vprašanje je, če imajo nestrupene kače od posnemanja kako korist. Rekli bi, da ne. Zakaj živali, ki se hranijo s kačami, ne izberajo med strupenimi in nestrupenimi. Če imajo posnemovalke namen s svojo podobnostjo premotiti zalezovalca, morejo prekaniti edinole človeka. Tega pa ne moremo trditi. Prvič je risba kač gotovo starejša kot človek in drugič pobijajo ljudje od nekdaj vse kače, strupene in nestrupene. Če pritegnemo človeka med sovražnike živali — kar pa za naše vprašanje ni pravilno so zagovorniki mimikrije pač še na slabšem, kar naj pokaže domač slučaj posnemanja. Smokulja (Coronella austriaca), pravijo, da posnema gada (Vipera berus). Navadnemu človeku se pač lahko prigodi, da zamenja obe kači; kdor pa si je le enkrat dobro ogledal obe vrsti, jih ne bo zamenjal več izlepa. Vkljub temu se pobije pri preganjanju gadov ravno zaradi male medsebojne podobnosti veliko več smokulj kot n. pr. beloušk. Domač primer za mimikrijo je tudi kalnica (Eristalis tenax), ki posnema čebelo precej natančno v velikosti, barvi in celo v brenčanju, dalje že omenjeni bučelar in drugi metulji plemena Sesia, ki posnemajo čebele in ose, muha Volucella, ki je podobna čmrlju i. t. d. Vse te primere pa ne povedo ničesar drugega, kakor da so si dotične živali podobne. Sicer poznamo še mnogo živali, ki so si jako slične, toda teh nauk o mimikriji ne omenja, zakaj * Dr. A. Czepa, 1. c. mu niso v oporo. Mala strigalica (Labia minor) je podobna hroščem stafilinom; obe žuželki imata branilna orodja; ker se ne more ne eni ne drugi pripisovati dobička od posnemanja, se ne omenjata. Enako se godi s strupenima kačama Phyton amethystinus in Dipso-domorphus irregularis, ki sta si podobni na las, z ravnokrilcema Clonia Wahlbergi in Palophus centaurus, z ameriškimi manti-dami in mantispidami, ki so večkrat tako podobne, da jih obilokrat zamenja celo entomolog. Če je pri teh živalih podobnost le slučajna in brez vsake koristi, ni vzroka trditi, da je nastala pri drugih iz potrebe in da imajo od nje živali korist. Kakor ne zanikujemo podobnosti med živalmi, tako tudi ne trdimo, da bi ne bile živali prilagodene po barvi svoji okolici. Prav mnogo živali poznamo, ki je njih barva taka, kot jo ima njih navadno bivališče. Toda tej enakosti v barvi ne moremo prisojati brez dokazov varovalnega pomena. Varovalna barva mora žival varovati, ji mora biti orožje v boju za obstanek; če se samo ujema z barvo bivališča, ni še s tem varovalno sredstvo. Varovalna barva mora žival tako prikriti, da je zalezovalec ne najde, da jo prezre. To pa je prav težko dokazati. Morda se ujema žival res izvrstno v barvi s svojo okolico, toda njeni sovražniki imajo izvrsten vonj in jo vkljub barvi lahko izvohajo. V takem primeru bi bila barva celo škodljiva, če bi se žival nanjo zanašala in ne porabila morda drugih sredstev, ki bi si ž njimi lažje otela življenje, n. pr. z begom. Pa tudi onim živalim, ki jih zasledujejo sovražniki z očmi, to so po večini ptiči, ne pomaga barva navadno nič. Ptiči imajo izvrsten vid ;* če morda oddaleč ne razločijo od podlage živali, ležišču v barvi prilagodene, jim jo gotovo izda najmanjši mig in vsaka kretnja, zakaj vedno žival ne more nepremično ždeti v svojem ležišču; iti mora na pašo, skrbeti za zarod i. t. d. Najboljši dokazi za to, da barva ne koristi mnogo, so nam ostanki, ki jih dobimo v želodcih zveri in ujed. Na različne načine zavarovane živali poleg nezavarovanih pojedo zveri in ujede. Zalezejo in ujemo jih vkljub vsem varovalnim sredstvom. Saj je to tudi umljivo, zakaj če bi ne dobile dovoljne hrane, bi morale poginiti od gladu. Takih slučajev pa ne poznamo. Zanimive podatke v tem pogledu je zbral Uttendörfer v Ornithologische Monatschrift (39. letnik, 1914, str. 198 — 205). Tičejo se sicer samo ptičev, a povedo nam mnogo. Od 2089 ugrabljenih ptičev * S čeiljem (pecten) v steklovini ptiči ne določajo razdalje, tako trdita F. Blochmann in Ebba von Husen v Biolog. Centralblatt, 1911, str. 150. je bilo: 102 jerebici, 169 ščinkavcev, 143 domačih vrabcev, 110 škorcev, 103 strnadi, 100 šoj, 95 divjih in ravno toliko domačih golobov, 74 drozgov, 66 poljskih vrabcev, 65 poljskih škrjancev, 61 kosov, 58 sinic, 52 tetrevov, 42 sivih vran, 36 zelencev, 27 gorščnikov, 26 ruševcev, 23 kmetiških lastovic, 23 divjih rac, 20 kraljičkov, 17 pastiric, 16 zelenih žoln, 16 vinskih drozgov, 1 6 repnikov, I 5 malih rac (krehelcev), 1 5 prib, 1 5 velikih strnadov, 14 črnih lisk, 13 čopastih sinic, 13 kukavic, 13 brinovk i. t. d. V Zeitschrift für Oologie und Ornithologie (23. letnik, 1913, str. 103— 105) poroča H. Geyer zu Schweppenburg o preiskavah 42 izbluvkov lisastega orla (Aquila pomerina). Našel je ostanke zajcev (6), ježev (9), krtov (13), miši (25,) ptičev (14) in plazilcev (8). Kakor vidimo, celo jež ni varen pred ujedami, dasi je ponočnjak, sive barve in oborožen z bodicami. Posebno radi se sklicujejo zagovorniki varovalnih barv na domače živali, češ, da postanejo zaraditega drugačne barve, kakor so njih divji vrstniki, ker ne potrebujejo več varstva; ščiti da jih človek. Kakor se nam vidi na prvi pogled verjetna ta razlaga, pravi Czepa,* tako težko jo je dokazati. Ce pomislimo, da se vidi prvotna barva le še na malo domačih živalih in to le na onih, ki jih nismo posebno negovali, obenem pa da so najbolj cenjene domače živali najbolj pisane ali celo bele, se nam mora vsiliti mnenje, da so te barve posledica domestikacije. Domestikacija provzroča s svojimi življenskimi pogoji, ki so povsem drugačni kakor pri prosto v naravi živečih živalih, da se polagoma barva izpremeni, oziroma da deloma ali popolnoma izgine. Živali postanejo v oskrbi človeka slabejše z ozirom na staničevje in celo konstitucijo, in to je glavni vzrok, da jim barvilo izginja. Znano je, da dobe konji, kjer jih drgne sedlo, belo |t. j. brezbarvno] dlako, da beli deli ložje obole kot temnobarvni, da so brazgotine tudi najbolj temno-poltnih ljudi bele, da so albinotične živali manj odporljive napram nalezljivim boleznim i. t. d. Domestikacija slabi žival telesno. Živalim ni treba nikoli stradati, prezebati; zavarovane so pred dežjem pa tudi pred prehudo solnčno svetlobo in vročino. Hrane dobivajo dovolj in predvsem dosti vode. Ze Darwin je opazoval, da vodnata hrana vpliva na vanabiliteto domačih živali, in najnovejša opazovanja se strinjajo v tem, da provzroča dovoljna, dobra, posebno vodnata hrana svetlejše barve, delni in popolni albinizem. * Czepa, 1. c. Naravna barva prosto živečih živali je torej po zgorajšnjih izvajanjih znak telesne jakosti. Če se pojavijo tudi med temi živalmi albinotične poedinke, so telesno slabe in ne zdrže v boju za obstanek. Če provzročajo torej barvo živali fiziologični momenti, ne smemo govoriti o varovalni barvi, rekši, da ima barva namen žival varovati, marveč moremo kvečjemu reči, da bi bila v gotovih slučajih drugačna barva kvarna za obstanek živali. Poznamo mnogo živali, ki so vse prej kot varovalno barvane. Omenjamo le bele papige, temne severne živali, svetlopisane samce nekaterih ptičev, krkone v svatovski obleki. Zakaj teh živali ne varuje pred poginom varovalna barva? Posebe je čudno, da dobe samci svatovsko obleko ravno takrat, ko so najbolj potrebni za vzdrževanje svoje vrste. Važnost varovalnih barv, varovalne podobnosti in mimikrije je prav majhna. Narava ne skrbi tako boječe za posamezne vrste, da bi se prav vsaka lastnost živali mogla ali morala tolmačiti kot važno sredstvo v boju za obstanek. Urejeno je tako, da gre vse pravilno svojo pot; preskrbljeno je, da se sovražniki preveč ne razmnože, ker bi bil sicer ogrožen obstanek drugih živalskih vrst. Človek sam je dostikrat vzrok, da nastanejo nepravilnosti. Če preveč preganja ali celo iztrebi kako živalsko vrsto, se navadno pojavijo tudi zanj slabe posledice. Spominjam le na zle posledice, ki so se pokazale v loviščih, kjer so se iztrebile lisice ah postrelili orli. Za končno rešitev vprašanja o varovalnih sredstvih sta važni sledeči vprašanji: 1) Kaj je vzrok barve; kako nastane barva in zakaj se izpreminja ? 2) Ali živali razločujejo barve ali ne? Teh vprašanj v ozkih mejah sestavka ne moremo obširneje obdelavati. Nimamo tudi na razpolago važnih del, ki obravnavajo to snov. Ob kratkem hočemo podati le nekaj rezultatov novejših pre-lskavanj, ki jih pa ne smemo smatrati za končane, torej tudi rezultatov ne za končno veljavne. Postanek barv se razlaga na več načinov. Piepers meni, oprt na svoje poizkuse, da je bila prvotna barva rdeča; ta je pobledela, in nastale so pomarančasta barva in rumena, oziroma zelena in končno bela barva. Za druge barve bi bilo prvotno temno barvilo, melanin, ki se je redčil v vedno svetlejše barve, tja do bele. Vosseler, Poulton in drugi tolmačijo postanek barve fotografičnim potom. Reflektirani svetlobni trakovi vplivajo na kožo živali, da se pobarva z barvo teh trakov. Vosseler trdi, da so poedinke gotovih kobilic popolnoma prilagodene po barvi svojemu bivališču, ki se ga trdovratno vedno drže. Pri neki vrst) plemena Eremobia je zasledil, da imajo one poedinke, ki žive v kamenitem svetu, bolj široke in debele črte, kot pa one, ki se drže na peščenih krajih. Dobkiewicz* je posebe pre-iskaval vpliv barvenih trakov na suhem strahu Dixippus morosus. Imel je živalce v posebnih gajbicah z različno barvanimi stekli ter dosegel, da so dobile med razvojem različne barve. V rumeni in zeleni omarici so bile brez barve, v višnjevi rjavkaste, v vijoličasti temnosive in v rdeči in črni omarici popolnoma črne. Ko so dorasle, jih je redil v navadni solnčni svetlobi, in vse so obdržale svojo pridobljeno barvo. Drugi poizkusi kažejo, da ima kakovost hrane in podnebja velik vpliv na kakovost barve. Znano je, da dobe kanarci rdeče perje, če jih hranimo s papriko. V koži nekega črva ščetinarja iz plemena Syllid najdemo pomarančast pigment spužve Reniera aurantiaca, ki se hrani z njo. Capitella odloži pojedeni in prebavljeni karmin v svoji koži. Indijanci v južni Ameriki populijo papigam zeleno perje, vbrizgajo v kožo tekočino iz žlez neke krastače, in papigi zraste rumeno perje. — Vobče so znani vplivi zvišanja ali znižanja topline ter mokrote za barvo metuljev. Našteti faktorji seveda niso vsi, ki odločujejo končno barvo živali; ti faktorji tudi niso vedno ali za enako živalsko vrsto konstantni. Spolna dvoličnost, precej razširjena med živalmi, nam kaže, da ne dobe živali vedno enake barve, tudi če žive v popolnoma enakih odnošajih, v istem kraju in uživajo enako hrano. Nekatere ribe izpreminjajo svojo barvo; prilagode jo vedno svojemu bivališču. Po večini so to ribe, ki leže na dnu ali imajo sicer svoj stalen prostor. Vzroke tega pojava so preiskavah** v novejšem času Frisch, Traube-Mengarini, S e čer o v, Poli-manti, Buytendijk, Rijnberk i. dr. Dognali so, da imajo hromatofori gotova centra v možganih (sprednji možgani, češerika), dalje, da je njih delovanje v zvezi z vidom. Enostransko oslepljene ribe izpreminjajo barvo tako kot normalne, popolnoma oslepljene pa nič ali prav malo. Razen vida, mora tedaj še kaj drugega vplivati na hromatofore. Rijnberk je dokazal, da je odvisna barva tudi od gladkega ali hrapavega dna, ki na njem riba počiva.*** P o 1 i-manti je opazoval, da izpreminjajo tudi popolnoma oslepljene * Leo v. Dobkiewicz, Einfluß der äußeren Umgebung auf die Färbung der indischen Stabheuschrecken Dixippus morosus. Biolog. Centralblatt 1912. ** Biologisches Centralblatt. — Centralblatt für Physiologie. *** Primeri enak pojav pri regi v spisu Varovalna barva i. t. d. ribe svojo barvo, toda drugače kot normalne, in sklepal, da morajo biti hromatofori v posebni zvezi s čutili za tip. Sečerov je dognal, da postanejo ribe temne, če se hranijo obilno, svetle pa, če stradajo. Buytendijk trdi, da splošna razsvetljava ne vpliva na barvo nič, pač pa da provzroči delna izpremenitev vidnega polja izpre-membo barve. Temu nasproti pravi Frisch, da oslepljene ribe potemne, če jih postavimo v temo, in da postanejo svetlejše barve, če jih prenesemo na svetlo. Barva se pa tudi izpremeni, ako iz-preminjamo toplino vode, ki imamo v njej ribo, tudi če smo ribi odrezali glavo in uničili hrbtenjačo. Sečerov celo trdi, da se izpremeni barva koščku kože, ki smo ga izrezali iz ribe, če izpre-minjamo svetlobo in toplino. Oslepljen klenič Phoxinus laevis izpremeni barvo, če mu osvetlimo ali otemnimo samo glavo, in sicer samo oni del, kjer se nahaja češerika, kar se vidi pri tej ribi že na zunaj (lisa na temenu). Frisch pravi: „Ta poizkus kaže, da ima Phoxinus nemara še delujoč parietalni organ, zakaj živčnih vlaken in živčnih stanic nismo našli samo v parietalnem organu Sphenodona, marveč pri ribah tudi v pinealnem organu, ki sicer ni istega izvora, toda precej soroden.‘‘ Ni še torej povsem jasno in točno dokazano, kako se žival v barvi prilagodi svoji okolici. Nemara tudi ni to pri vseh živalih enako; pri različnih živalskih vrstah so vplivi posameznih faktorjev najbrže različni. Vobče imamo sedaj tri načine tolmačenja teh pojavov. 1) Kožo živali primerjamo fotografski plošči, občutni za barve, to se pravi, da se barve okolice sprejmejo v kožo in obdrže. 2) Za sprejem barv imajo živali posebne organe, ki prevajajo na kompliciran način sprejete dojme v kožo in učinijo, da se ta na gotov način pobarva. 3) Barvno prilagodenje je fotografski proces, pa se izvrši le zaradi impulzov, ki jih živčevje dovaja koži in ki imajo svoj izvor v organih za recepcijo svetlobe (barv). Na vprašanje, če razločujejo živali barve, se ne da odgovoriti z „da“ ali „ne.“ Za sprejem svetlobe je treba neprozornega telesa, zato vidimo, da ni oko v prvem štadiju svojega razvoja nič drugega kakor košček površine telesa, ki je postal zaradi nabranega barvila neprozoren. Taka lisa leži na možganih ali pa jo veže z njimi živčno vlakno. S takim očesom nemara razloči žival svetlobo in temo, morda pa je tudi samo čutilo za toplotne stopinje. Za razločevanje barv je treba posebnih naprav, ki so prirejene tako, da jih more vzdražiti samo svetloba posebne kakovosti, torej svetlobni valovi gotovih dolžin. Boli in Kühne sta mislila, da je vidni škrlat, ki omogočuje zaznavanje o posameznih barv. Vidni škrlat porumeni in pobledi na svetlobi. Izpreminja se različno, če vplivajo nanj različne barve. Zdelo se je tedaj, da je za razločevanje barv potreben vidni škrlat; če bi bil ta nazor pravilen, bi ne bilo težko preiskati, katere živali razločujejo barve, katere pa ne. Toda izkazalo se je, da vidni škrtat sploh ni potreben za vid in da so najbrže čepki v mrežnici one specifične priprave za razločevanje barv. Vendar še ne smemo sklepati iz tega, če najdemo v očeh kake živali čepke, da mora žival razločevati barve, zakaj v normalni mrežnici človeških oči so ob periferiji tudi čepki, vkljub temu je tamkaj mrežnica za barve popolnoma neobčutna (ahromatoptična). Po Joung-Helmholtzevi teoriji mora biti v vsaki točki mrežnice toliko živčnih končičev, kolikor osnovnih barv (3) ima solnčni spektrum in da more vsak tak končič vzdražiti le posebna osnovna barva. Anatomija nam sama nikakor ne more tega pokazati in dokazati, zato je treba tudi za zgoraj stavljeno vprašanje skrbnih poizkusov z živalmi. H. Magnus* pravi, da je človek najprej videl vse rdeče; polagoma se je privadil razločevati po vrsti ostale barve spektra, vijoličasto šele v pohomerski dobi. Grant** in Marty*** sta dokazovala, da ta nazor ni pravilen. Pozneje se je obširno bavil z vprašanjem svetlobnega in barvnega čuta živali V. G r a b e r,**** ki prihaja do zaključka, da more mnogo živali razločevati posamezne barve. V novejšem času se pečajo z enakimi poizkusi Frisch, C. Heß, Stell wag, Dobkiewicz, katerih razprave se nahajajo v različnih prirodopisnih časopisih. Rezultati teh pre-iskavanj se ne strinjajo vedno in so v nekaterih točkah prav različni, celo nasprotni. Precej verjetno je, da mnoge živali posebe one, ki žive v vodi — morda tudi žuželke — ne razločujejo barv, vsaj tako ne kakor človek. Če se to dokaže, potem pade teorija o varovalnih barvah na mah in marsikatero drugo naziranje v biologiji, predvsem nauk, da je barva eno izmed mamil, ki z njo vabijo rastline žužke na opraševanje. * H. Magnus, Die geschichtliche Entwicklung des Farbensinnes. Leipzig 1877, ** Grant, The colour sense: its origin and development. London 1879. *** Marty, Die Frage nach der geschichtlichen Entwicklung des Farbensinnes. Wien 1879. **** Gräber Vitus, Grundlinien zur Erforschung des Helligkeits- und Farbensinnes der Tiere. Prag-Leipzig 1884. Na njih mesto stopijo potem druge razlage pojavov v življenju rastlin in živali, morda tudi le, da se umaknejo zopet novim, prav kakor pravi Goethe: „Die Geheimnisse der Natur sind von einer unergründlichen Tiefe; aber es ist uns Menschen erlaubt und gegeben, immer weitere Blicke hineinzutun. Und gerade, daß sie am Ende doch unergründlich bleibt, hat für uns einen ewigen Reiz, immer wieder zu ihr heranzugehen und immer wieder neue Einblicke und neue Entdeckungen zu versuchen.“ Meteorologična opazovanja v Idriji. Poroča prof. B. Baebler. Naloga, ki jo vršijo meteorologična opazovanja, je naslednj a) raziskovati in določati podnebne ali klimatične razmere krajev in pokrajin, b) nabirati podatke, iz katerih se izvajajo splošni zakoni at-mosferičnih pojavov. Organizacija za meteorologična opazovanja v Avstriji sestoji iz centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju, ki je bil ustanovljen leta 1851., ter iz me teoro logičnih opazovalnih postaj ali opazovalnic po vseh avstrijskih kronovinah; nekaj jih je tudi v inozemstvu. Iz zadnje letne knjige*, oficialne publikacije centralnega zavoda, je povzeti, da imamo vsega skupaj 360 opazovalnic. Vštete pa niso ombrometrične postaje, ki so od leta 1894. podrejene c. kr. hidrografični centrali. Razmeroma največ opazovalnic ima Slezija, kjer pride na vsakih 282 k.m' po ena postaja, najmanj pa Galicija, kjer pride komaj na vsakih 2311 km~- Kranjska im 11 postaj, in sicer na vsakih 906 eno**. Vobče pojema na Kranjskem število opazovalnic; leta 1896. n. pr. smo jih imeli še 20, torej na vsakih 498 eno. Najstarejša postaja v idrijski okolici je bila ustanovljena na gori Sv. Magdalene (851 m) nad Idrijo leta 1854. Oskrboval jo je od leta 1854. do leta 1865. njen ustanovitelj župnik Adalbert Aichholzer. Jako važna je ombrometrična postaja na Krekovšu (677 m), ki deluje že od leta 1880. Oskrbuje jo na Krekovšu službujoči c. kr. gozdar. V Idriji je bila ustanovljena meteorologična opazovalnica III. vrste leta 1886. Oskrboval jo je od marca meseca t. 1. dalje c. kr. rudniški učitelj Anton Levstek, po njegovi smrti pa gospa * Jahrbücher der k. k. Zentral - Anstalt für Meteorologie und Geodynamik. Jahrgang 1911. XLVIII. ** Razentega imamo na Kranjskem še 6 ombrometričnih opazovalnic. Marija Levstekova. Od meseca februarja leta 1908. dalje ni več dobiti zaznamkov te postaje v letnih knjigah centralnega zavoda za meteorologijo, pač pa v letnih knjigah hidrografične centrale*. Iz tega je sklepati, da je omenjena postaja, ki opazuje samo padavino in temperaturo, od leta 1908. podrejena hidrografičnemu zavodu. V svojem znamenitem delu „Das Klima von Krain“** je prof. Ferdinand Seidl med drugim uporabil tudi zaznamke postaj v Idriji, na gori Sv. Magdalene in na Krekovšu. Večkrat in od mnogih strani je bila izražena misel, da se ustanovi v Idriji popolnejša meteorologična opazovalnica, ki bi redno zaznamovala vse glavne klimatične elemente: temperaturo, vlago, pooblačenje neba, padavino, pritisk zraka in vetrove. Ta misel se je uresničila šele lansko jesen. Opazovalne priprave, ki nam jih je poslal osrednji zavod brezplačno, so: termometer z živim srebrom, razdeljen v petine Celsijevih stopinj, Lambrechtov higrometer z lasom, L. J. Kappellerjev barometer (Jaborka 201), batograf in ombrometer. Prvotno misel, da bi se postavila za navedene aparate vremenska hišica v mestu na javnem prostoru, smo morali opustiti. V vremenskih hišicah ni namreč mogoče aparatov tako postaviti, da bi kazali prave razmere ozračja in bi torej opazovanja ne imela znanstvene vrednosti. Odločili smo se, postaviti meteo-rologično opazovalnico v poslopje državne realke, kjer stoje aparati po predpisih osrednjega zavoda, obenem pa tako, da jih morejo opazovati dijaki. Temperaturo, vlago, pooblačenje neba, padavino in vetrove smo začeli zaznamovati 1. decembra 1913., zračni pritisk pa 1. junija t. 1., ker smo dobili barometer šele v maju. Opazovanje se vrši trikrat na dan: ob 7. zjutraj, ob 2. popoldne in ob 9. zvečer, Natančen pregled m e t e o r o 1 o g i č n i h opazovanj v letu 1914. izide v prihodnjem šolskem izvestju, letos pa navajam samo splošno vremenske razmere mesecev decembra, januarja, februarja, marca, aprila in maja. December. V mesecu decembru smo sicer imeli v Idriji dvakrat hud mraz, vendar splošno ni bilo preveč mrzlo in tudi ne preveč mokro. Trikratna dnevna opazovanja na termometru dado povprečno * Jahrbücher des hydrografischen Zentralbureaus, Jahrg. XV, XVI, XVII. ** Das Klima von Krain. Von Prof. Ferdinand Seidl. (Mitteilungen des Musealvereines für Krain. Jahrgang IV — XV. mesečno temperaturo zraka — I‘20 C. Največ je kazal termometer dne 4. decembra ob dveh popoldne, in sicer 9'0" C, najmanj pa 21. decembra ob sedmih zjutraj, in sicer — I2'0() C. Mokrih dni je bilo 7, med temi 4 sneženi; vsa padavina je znašala 176’9 mm. Najbolj se je v tem oziru odlikoval 29. december, ko je padlo 48 mm snega. Solnčnih dni smo imeli 10; trikrat je stala zjutraj megla, ki pa se je dopoldne umaknila. Dne 24. decembra smo imeli v Idriji popoldne in zvečer pri tleh jako gosto meglo. Kakih 200 m nad mestom je bilo popolnoma jasno. Januar. Januar je bil precej mrzel, zakaj povprečna temperatura zraka je znašala — 4'6° C. Najmrzlejše je bilo 25. januarja ob sedmih zjutraj ; — 14'6" C, najtoplejše pa 18. januarja ob dveh popoldne : 3’2" C. Mokrih dni smo imeli 10. Vse padavine je bilo 52 mm; največ snega je padlo 27. januarja, in sicer 19 mm. Megla je stala v januarju trikrat, lepših solnčnih dni pa smo našteli 1 1. Februar. V februarju so dala opazovanja na termometru povprečno mesečno temperaturo zraka : 2'10 C. Najmanj je kazal termometer prvi dan v mesecu ob sedmih zjutraj : — 10'2" C, največ pa zadnji dan v mesecu ob dveh popoldne : 10'0" C. Mokrih dni smo našteli 10, in sicer 2 snežena, 7 deževnih, I pa s snegom in dežjem. Največ padavine smo izmerili 19. februarja, in sicer 36'3 mm, skupna padavina pa je znašala 144'3mm. Sneg se je začel tajati 9. februarja, ko je nastopilo južno vreme. Popolnoma pa je izginil sneg v toplih deževnih dneh 22., 23., 25., 26. in 27. februarja. Meglenih dni smo imeli v februarju 7, solnčnih pa 11. Marec. V marcu smo imeli povprečno mesečno temperaturo zraka 5" 1" C. Največ je kazal termometer 31. marca ob dveh popoldne, in sicer 17'4" C, najmanj pa 30. marca ob sedmih zjutraj : — 2-8° C. Marec je bil jako moker. Vseh mokrih dni je bilo 16. Največ dežja je padlo 10. marca :1 18‘2 mm. Skupna padavina je znašala 385'7 mm, skoraj osemkrat toliko kot v januarju. Solnčnih dni smo imeli samo 6. Megla je stala petkrat, dni s slano pa smo našteli 7. April. Povprečna mesečna temperatura zraka je znašala v aprilu I0'3"C. Največ je kazal termometer dne 30. aprila ob dveh popoldne, namreč 22'5° C, najmanj pa 6. aprila ob sedmih zjutraj, in sicer 1' 10 C. Vseh mokrih dni je bilo v aprilu 12, vendar ni padlo nikdar veliko dežja razen 8. aprila, ko smo ga izmerili 83'2 mm. Skupna padavina je znašala I63'8mm. Solnčnih dni smo imeli 14, megla je stala samo dvakrat. Maj. Iz trikratnih dnevnih opazovanj na termometru smo izračunali povprečno mesečno temperaturo : 12'3° C. Najtoplejše je bilo 21. maja ob dveh popoldne, in sicer 238"C, najhladneje pa 12. maja ob sedmih zjutraj, in sicer 4'8" C. Maj je bil izredno moker. Vseh mokrih dni je bilo 20. Največ dežja je padlo 26. maja : 58'6 mm. Skupna padavina je znašala 331 * S mm. 13. maja je snežilo. V maju smo imeli samo tri so Inč ne dni; megla je stala petkrat, dvakrat smo imeli nevihto. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj dr. Beuk. I. Učiteljski zbor. a) Izpremembe in imenovanja: Profesor dr. Josip Mencej je bil z odlokom c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 22. avgusta 1913, št. 39008, tudi za šolsko leto 1913-14 prideljen v službovanje c. kr. drž. gimazije v Kranju. — Na njegovo mesto je bil imenovan z odlokom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. septembra 1913, št. 6602, namestni učitelj Ljudevit Mlakar. Dr. Franc Novak je dobil z odlokom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 22. septembra 1913, št. 6172, naslov profesorja. — Josip Kremenšek je vstopil z dovoljenjem c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 9. novembra 1913, št. 7695, na zavod, da absolvira predpisano enoletno prakso. b) Učiteljski zbor koncem šolskega leta: J> x7) 1 m e Kustos Je poučeval « = c — o» M/J -O 1 Dr. Stanislav Beuk, c. kr. ravnatelj, c. kr. nadporočnik v ev. prirodopis V., VI. 4 (5) 2 Leopold flndree, c. kr. profesor, v fizikalnih učil matematiko V., VI. in fiziko III., VI, VII. 18 3 Baltazar Baebler, c. kr. profesor, c. kr. poročnik v ev. i kemiškega laboratorija kemijo IV., V., VI.; matematiko IV.; fiziko IV., nemščino 1. in vodil vaje v kemiškem laboratoriju 19 (4) 1 ■«»? 1 m e- — Kustos Je poučeval i ^ v i >lO 13 4 Janko Krajec, c. kr. pravi učitelj IV dijaške knjižnice nemščino III. — VII. 18 5 6 7 8 Juro Kuželički, c, kr. profesor, akademični slikar zbirke za prostoročno risanje prostoročno risanje 1. — VII.» stenografijo in modeliranje 23 (4) l)r. J)ragotin Lončar, c. kr, profesor III učiteljske knjižnice zemljepis in zgodovino 1., IV., V., VI. in slovenščino III. 18 Dr. Josip TTIencej, c. kr. profesor Prideljen državni gimaziji v Kranju Dr. Franc Tlovak, c. kr. profesor, c. in kr. poročnik v rez. VII francoščino III. — VII. 19 9 Andrej Plečnik, c. kr. profesor, veroučitelj veronauk (pripr.), 1. — VII. j opravljal šolsko službo božjo in vodil vse verske vaje 14 (2) (2) 10 Dr. TTlatej Potočnik, , c. kr. profesor zemljepis,-zgodovin-skih učil zemljepis in zgodovino II., III., VII. in slovenščino 1., II. 17 11 Kajetan Stranetzky, c. kr. profesor II prirodopis-nih učil prirodopis 1., II., VII. in matematiko II., III. 17 12 Ivo čejkal, c, kr. pravi učitelj VI matem.-geometr. učil matematiko 1., VII. in opisno geometrijo IV. — VII. 19 | 13 Ivan Bajželj, c. kr. telovadni učitelj telovad. in igralnega orodja telovadbo pripr., 1.—VII.; lepopis 1. in vodil prostovoljno telovadbo ter šolske igre 16 14 Ljudevit mlakar, c. kr. namestni učitelj slovenščino IV. — VII. in nemščino II. 17 15 Josip Kremenšek, profesorski kandidat v II. polletju: kemijo IV. Engelbert Gangl, c. kr. učitelj IX. čin. razreda, dež. poslanec, je poučeval v pripravljalnem razredu vse učne predmete razen veronauka in telovadbe; 23 učnih ur na teden. Pogačnik Ivan, c. kr. rudn. organist v Idriji, pomožni učitelj za neobvezni predmet petje; 4 ure na teden. Šolski sluga: Mihael Kos. Pomožna slugi: Franc Božič, kurjač in vrtnar; Valentin Albreht, laborant. II. Učila. A. Normalna dotacija. q) Dohodki: 1. Blagajniški preostanek iz 1. 1912-13 glasom odloka c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. januarja 1912, št. 290 ........................................K 355'95 2. Sprejemnina .......................................„ 193‘20 3. Prispevki za učila................................„ 396'90 4. Takse za duplikate izpričeval in drugo . . „ 5. Dopolnilo do normalne dotacije glasom od- loka c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. novembra 1913, št. 7391 . . . .........................„ 529-90 6. Prispevek učencev za knjižnico . „ 131'— Skupaj . . K 1606-95 b) Izdatki....................................KI 45296 c) Preostanek................................................ 153'99 (Račun je odobiil c. kr. deželni šolski svet z odlokom z dne 12. aprila 1914, število 290.) B. Izredna dotacija. C. kr. ministrstvo za nauk in bogočastje je dovolilo z odlokom z dne 19. oktobra 1911, št. 4022, za izpopolnenje knjižnice in učil vsoto K 5000 izredne dotacije, in sicer za leto 1912 ter 1913 po K 1500, za leto 1914 pa K 2000. Ob obroka, pripadlega na leto 1912 v znesku K 1500' se je porabilo za nakup učil................................„ 1495’91 ostanek.....................................................K 4"09 se je pripisal k obroku za leto 1913. (Račun je odobril c. kr. dez. šolski svet z odlokom 7. dne 25. januarja 1913, število 1.) Od vsote za leto 1913 v znesku .... K 1504‘09 se je porabilo za knjige in učila ....................„ 1329 88. Ostanek.........................................................K 17421. (Račun je odobril c. kr. deželni šolski svet z odlokom z dne 6. maja 1914, število 8947.) Obrok za leto 1914 se glasom odloka c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 5. februarja 1914, št. 3964, ni postavil v državni proračun za I. poletje 1914. Od preostanka iz leta 1913........................K 174'21 se je porabilo za nakup knjig................................„ 154'08 torej je sedaj v blagajni še...............................K 20'13. Prirastek zbirkam učil. 1. Učiteljska knjižnica. (Upravljal prof. dr. Dr. Lončar.) a) Kupljeno: Reye, Die Geometrie der Lage. Schüs-sler, Orthogonale Axonometrie. — Schäffle, Aus meinem Leben. — Beust, Aus drei Vierteljahrhunderten. Wertheimer, Graf Julius Andrassy. Friedensburg, Cavour. Orsi, Das moderne Italien. Horvath, Geschichte der Ungarn. Beßmer, Theologie und Philosophie des Modernismus. Künzle, Ethik und Ästhetik. Pastor, Geschichte der Päpste. Janssen, Geschichte des deutschen Volkes. Friedjung, Benedeks Nachgelassene Papiere. Csengery, Franz Deak. — Hasner, Denkwürdigkeiten. Die Briefe des Junius. — Valjavec, Italijansko-slovenski slovar. -Stimmen aus Maria Laach. — Prometheus. — Veda. — Ljubljanski Zvon. Naši Zapiski. — Dom in Svet. - Čas. Slovan. Carniola. Planinski Vestnik. Popotnik. Monatsschrift für das Turnwesen. Zeitschrift für den physik. und ehem. Unterricht. — Naturwissenschaftliche Wochenschrift. — Napredna Misel. Zeitschrift für Zeichen- und Kunstunterricht. — L’ Echo Fran^ais. — Literarisches, Echo. Paulus, Hexenwahn und Hexenprozesse. — Iskrävec, Slovensko-laški slovar. Lübke, Grundriß der Kunstgeschichte V. — Chwolson, Lehrbuch der Physik IV. — Höfler-Poske, Didaktische Handbücher, II. Urbain-Meyer, Einführung in die Spektrochemie. Scheid, Chemisches Experimentierbuch. — Verordnungsblatt. Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens. Stenographische Lesestunden. Bezold-Gothein-Koser, Staat und Gesellschaft der neueren Zeit. — Slovanstvo. — Chamberlain, Die Grundlagen des 19. Jahrhunderts. — Andrejev, Judež Iškarijot. — Dumas, Vitez iz rdeče hiše. Kristan, Drobtine iz Pavlihove zapuščine. - Gorki, Foma Gor-djejev. — Daudet, Sapho. — Janka Kersnika zbrani spisi VI. — Niederle, Slovanski svet. - Tominšek, Antibarbarus. Perušek, Bravec ali bralec. — Kukovec, Umetnost in kritika. Aškerčeva Čitanka. — Wettstein, Handbuch der systematischen Botanik. — Hettner, Literaturgeschichte des 18. Jahrhunderts. — Rimski katolik V.—VIII. — Carre et Moy, La premiere annee de Redaction et d’ Elocution. Carre et Moy, L’ annee preparatoire de Redaction et d’ Elocution. — Knaflič, Vseučilišče v Trstu. -— Zarnik, O bistvu življenja. — Seidl, Geološki izprehodi po Goriškem. — Žmavc, Ozdravljenje socialnega življenja. — Kisovec, Delavsko zavarovanje proti nezgodam. — Slane, Zadruga. — Hennig, Turn- und Spielbuch. — Murko, Geschichte der älteren südslawischen Litteraturen. — Berneker, Slawische Chrestomathie. Leskien, Handbuch der altbulgarischen Sprache. — Slebinger, Slovenska bibliografija. — Podlimbarski, Gospodin Franjo. — Mencinger, Izbrani spisi II. — Funtek, Tekma. — Slovenske narodne pesmi V. — Vodnik, Izbrane narodne pesmi hrv.-srbske. - Pedagoški Letopis. — Glowacki-Poljanec, Flora slovenskih dežel II. — Bežek, Občno vzgojeslovje. — Kukovec, Domoznan-stveni pouk v ljudski šoli. — Lavtar, Posebno ukoslovje računanja. - Mauler, Jahrbuch der höheren Unterrichtsanstalten in Österreich. b) Podarjeno: Prof. Makso Pirnat svoj spis: „Narodna čitalnica v Kranju.“ — C. kr- rudniško ravnateljstvo V Idriji: Kropač, Uber die Lagerstättenverhältnisse des Bergbaugebietes Idria. Ravnateljstvo c. kr- drž. gimnazije V Linču: Strigi, Lateinisches Lesebuch. Ravnatelj dr.Beuk: Slowacki, Lilla Weneda; Lisičar, Pripovijesti; Kumičič, Začudjeni svatovi; Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. —- Prof. dr. Fr. Novak'- Natur 1913. 936 inventarnih številk. 3163 šolskih izvesti]. 1 gramofon in 6 plošč. 2. Dijaška knjižnica. (Upravljal prof. J. Krajec.) a) Kupljeno: Mentor, 1. V. — Vrtec, 1. 1913. — Dr. Lasser-Cohn: Die Chemie im täglichen Leben. Knjige Družbe sv. Mohorja za leto 1913. — Festgabe der Gemeinde Wien, zur Erinnerung an die Befreiungskriege 1813. — Gogol, Božična noč. Plašč. — Janko Kersnik, Zbrani spisi V., V.2 — Ivan Lah, Vaška kronika. — Fran Milčinski, Igračke. — Trdina, Bajke in povesti IV.—-VIII. Spisi Andrejčkovega Jožeta V. VII. VIII. — L. Pesjakova, Smrt pravičnega. — Milčinski, Muhoborci. — Haderlap, Crni bratje. — Gregorčič, Poezije IV. — Eichendorf, Gedichte. — J. P. Hebel, Erzählungen. —- E. T. A. Hoffmann, Nußknacker und Mäusekönig. — Die Nibelungen, wiedererzählt von F. Keim. — Kürnberger, Heimlicher Reichtum, Adulis. — Liliencron, Kriegsnovellen. — Polenz, Novellen. — Saar, Innocens. — W. Fischer, Das Licht im Elendhause, Die silberne Nacht. — J. Gotthelf, Hans Joggeli, der Erbvetter. J. Gotthelf, Elsi, die seltsame Magd. — J. Gotthelf, Die schwarze Spinne. — Schönaich-Carolath, Der Heiland der Tiere. — Spielhagen, Hammer und Amboß. - Stifter, Der Hochwald. — Stifter Der Hagestolz. — H. Rebenstorff, Physikalisches Experimentierbuch I. — Benedix, Redekunst. — Cleff, Taschenbuch der Pilze. — B. Böttgers, Recueil de Poesies Francaises du XIX. siecle. — H. Gassner, Melanges de prose moderne. — R. Sievers, Las cases memorial de Sainte Helene. — Gratacap, Les memoires francais du XIX. siecle I. — Österreichs Deutsche Jugend, 31. Jahrg. — Lavtižar, Med romanskimi narodi. — A. B. Ustoličenje koroških vojvod. — Frauengruber, Mein Bergland mein Waldland. — Schönowsky, Von Krieg und Kriegsvolk. — Smolle, Der Waldbub von Agg-stein. - Frauengruber u. Sauer, Ehre die Arbeit. b) Podarjeno: Ekscelenca deželni predsednik, baron Schwarz pl. Karsten: Erzherzog Franz Ferdinand. — Ravnatelj dr. Beuk■' Planinski vestnik 1. XVIII. in XIX. — Učenca VII. razr. Sevnik, Goethe, Hermann und Dorothea, Martelanc, Haeseler, Spiel und Sport, Nautische Bibliothek, 5 zvezkov. — Engelbert Gangl: Rape, Mladini I., Spisi Mišjakovega Julčka, 3 zvezki, Gangl, Zbrani spisi za mladino, 5 zvezkov, Kosi: Zabavna knjižnica 3 zvezki. J. Krajec: Malavašič, Oče naš, Ilustrovani narodni koledar 3 zvezki, Spisi Andrejčkovega Jožeta V. Avstrijsko mornariško društvo: Morl, Das Ende des Kontinentalismus in Österreich. Učiteljska knjižnica je prepustila dva koledarja Družbe sv. Mohorja. 657 inventarnih številk. 3. Zemljep.-zgodovinska zbirka. (Upravljal prof.dr.M.Potočnik.) Kupljeno: Nastenske podobe: Heilmann, Solne gredice. — Heilmann, Rudnik v Wieliczki. Lehmann, Benares. Lohmeyer, Cezarjev triumf. Lohmeyer, Roparski vitezi. — Grobet, Princ Evgen pred Belgradom. Zinke, Državni zbor. 208 inventarnih številk. 4. Fizikalna zbirka. (Upravljal prof. L. Andree.) Zbirka se je pomnožila v tekočem šolskem letu za 158 inventarnih točk, in sicer: a) Kupljeno: Umivalnik. 5 skledic za izparivanje. 5 baterijskih steklenic. Ščetka za čaše. — Skledica za raz- vijanje. — 2 držali za eprovete. — 3 liji. — Florentinska steklenica. — 23 steklenic za kisline. Woulfejeva steklenica s pipo. — 3 dvocevne pipe. — 3 rožene žlice. — Puhalo. — Graduiran steklen valj. — Graduirana epruveta. — Menzura. — Pnevmatična kadička. — 40 steklenic za trdne kemikalije. — Stekleno tonlce. — 2 klešč za lonce. — Steklen gorilnik na špirit. — 5 plošč iz azbesta. — 5 žičnih mrež. — 50 epruvet. — 10 čaš. — 10 pol papirja za filtracijo. — 6 kg steklenih cevij. — 25 steklenic za kuhanje. — 3 T- cevi. — 3 tehtnice na pero. — 12 bolonjskih stekleničic. - 12 steklenih kapelj. -- Tehtnica po Robervalu.— Piknometer. — Mehur s pipo. — Heronov vodomet. — Navadna ročna brizgalka. — Zavita natega s pipo. — Valj iz lepenke za pojasnenje zrakoplova. — Utripalnik. — Medicinski termometer. — Termometer po Siksu. — Otla prizma. — 2 optični prizmi. Vrtalka z barvami. — Zbirka fluorescenčnih snovi. — Weinhold, Vorschule der Experimentalphysik. — Weinhold, Physikalische Demonstrationen. — Rosenberg, Experimentierbuch, I. in II. del. Hahn, Leitfaden der phys. Schülerübungen. — Hahn, Phys. Freihandversuche I. III. del. b) Doma narejeno; po varuhovem navodilu je naredil šolski sluga M. Kos 87 priprav in aparatov in sicer: Sito. — 2 ravnili (1 m). — Vertikalno ravnilo. — Nihalo za dokaz konstance energije. — Tehtnica na pero. — Aparat za sestavljeno gibanje. — Plošča za določevanje vrtilnega momenta. Aparat za dokaz stojnosti teles. — Model ventilatorja. — 3 cevi za pritisk v notranjščini tekočin. — Občujoča posodica za napetost površja. — Konična ozka cev. — Priprava za primerjanje spec. teže 10 tekočin. Plateau-jev rotacijski aparat. — Endoz- mometer. Cev za iztok tekočin po Torricelliju. — Priprava za vsestransko delovanje zračnega pritiska. — Natega za živo srebro. - Heronova buča. — Odprta manometra. — Natega za strupe. — Natega za etrove hlape. Manometer po Holzu. — Aparat za aerodinamični pritisk. Občujoča posoda za raztezek petroleja. Plavač v mrzli vodi. Bakrena skledica za Leidenfrostov poizkus. Barveni termoskop. Higroskop iz želatine. — Higro-skop iz strune. — Reakcijsko kolesce na paro. — Priprava za izpremembo kavčuka po toploti. Aparat za merjenje napetosti par. — Stativ za Avgustov psihrometer. — Aparat za enakomerni raztezek plinov. — 3 električna nihala. — Električna pištola. — 2 plošči za proizvajanje električnih isker. Priprava za električno točo. Električni ventil. ■— Električni termoskop. — Priprava za električno učinkovanje osti. — Električni zvonec. -— Svečnik za učinkovanje zračne elektrike na plamen. — Franklinova plošča. — Tokovodnik po Kolbeju. — Voltajev člen. — Priprava za razkrajanje kovinskih soli. — Vodni voltameter. — Priprava za dokaz Joulejeve toplote, obenem kovinski termometer. — Podkvast elektromagnet. — Tokovodnik za pojasnenje zemeljske indukcije. — Elektromotor. — Multiplikator. — Wagnerjevo kladvece. — Stojalo s pritiskalnima vijakoma po Weinholdu. — Uglašene steklene palice (2). Telefon na nit. Priprava za risanje sinu-sovih črt. — Vrtljivo zrcalo. — Königov plamenski manometer. — Aparat za interferenco, valov. — Ustnična piščal z opno. — Zrcalo po Oostingu. — • Priprava za popolni odboj svetlobe v vodnem curku. — Okvir za kopiranje. Barvena plošča za subjektivno mešanje barv. — Kaleidoskop za objektivno opazovanje. — Priprava za lom svetlobe v bencolu in ogljikovem žveplecu. — 13 slik za dokaz slepe pege. — Cev za večkratni odboj svetlobe. — Steklenica za lom svetlobe. — Poggendorffova plošča. Strobosko-pična plošča za intermitirano luč. — 2 otli leči. — Polarizator. — Analizator po Reiffu. — Priprava za pojasnenje polarizacije. c) Podarjeno: G. J. Kos, sodavičar in posestnik v Idriji: Sifonsko steklenico. — Knezoškof. zavod sv. Stanislava v Št. Vidu: Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol. — VI. Slavik, učenec VII. razreda: Nekaj žice za galvanski upor in 2 leseni kolesi z žlebom. 29 nastenskih slik so narisali dijaki, in sicer iz VI. razreda: Iv. Bercar (2), A. Hladnik (3 sl.), V. Jalen (3), Fr. Plešnar (1), Ev. Poniš (2), in B. Šinkovec (1); iz Vil. razreda pa: A. Albert (1), Baudek (1), V. Dežela (3), A. Hribarnik (l)> I■ Hrovatin (3), Fr. Maikovšek (.7) in Fr. Sevnik (O- 564 inventarnih točk. 114 različnih kemikali in barv v steklenicah. 5. Kemiški laboratorij. (Upravljal prof. B. Baebler.) Kupljeno: 1 menzura. — 3 steklenice za filtriranje. 1 skledica za izparivanje iz kremenjaka. — 1 lonček iz kremenjaka. — 4 kg steklenih cevi. — 2 alkoholometra. — I valj k alkoho-lometru. — 2 piknometra. — 220 epruvet. 2 epruveti iz kremenjaka. — 28 cevi za redukcije. — 76 steklenic. — 10 železnih mrež. — 1 železne klešče za talilne lončke. —- 10 steklenih plošč. —• 20 zamaškov iz kavčuka. — 7 porcelanastih lončkov. — 1 lonček iz nikla. — 1 držalo za retorte. — 7 lijev. — 2 pnevmatični kadički. — 7 valjev. — 10 kartačič za epruvete. — 10 areometrov. — 33 čaš. — I železno stojalo. — 1 Barthelov gorilnik. — 1 aparat za določevanje gostote par. — 2 trikota. — 2 trinoga. — 100 cedil. — 1 Kippov aparat. — 1 gazometer. — 10 steklenih kapljic. — 14 kosov cevi in pokrovcev iz kavčuka. — 2 bireti. — 2 klešč. — 105 zamaškov iz plute. — I žlica iz roževine. — 2 platinasti žici. — Lakmov papir. — Marmor. — Cinkov prašek. — Kobaltov klorid. — Antimon. — Antimonpentasulfid. — Piroforično železo. — Platinov klorid. — Natrijev sulfid. — Svinčev nitrat. — Kadmijev sulfat. — Natrijev bisulfat. — Amonijev persulfat. — Uranov nitrat. — Natrijev hiposulfit. Kalijev meta-bisulfit. — Kalijev bromid. — Amonijev bromid. — Amonijev persulfat. — Železni prašek. — Magnezij. — Titanov dioksid. — Aluminijev karbid. — Krom. — Wolfram. — Silicij. — Uran. Natrijev formiat. — Oksalna kislina. — Anilinklorhidrat. — Maltoza. -— Vazelin. Parafin. — Citronska kislina. — Metol. Kalijev citrat. — Avramin. — Acetaldehid. — 6 organskih barv. — Citronskokisli železov oksidamonij. 1012 inventarnih števi lk. 6. Prirodopisna zbirka. (Upravljal prof. K. Stranetzky.) a) Kupljeno: Evropska ponga. — Kameleon. — Poljski zajec. — Lisica. — Dehor s plenom. — Čuk. — Veliki detal. Črna žolna. -— Vodeb. ■— Model prereza človeške kože. -Rovka. — Hišna miš. — Divja kokoš. — Prof. Pfohlova zbirka strupenih rastlin (12). — Model kaljenja. — Nestlerjev model za kristalne osi. b) Podarjeno: Šakal. (C. kr- gozd. eleDe M. Božič.) — Zbirka hroščev. (C. kr. rudn. svetnik Slavfk-) — Zbirka rudnin. (C. kr- notar A. Pegan.) Plod in seme pinije. (Učenec IV. raz. Kraschner.) c) Z navodilom prof. J. Kužehčkega so narisali učenci 6 nastenskih slik geoloških formacij. (Hladnik VI. r.: Kreda, Rihtar VI. r.: Tercijar, Albert VII. r.: Devon, Cesnik VIL r.: Karbon, Kacin VII. r.: Silur in Sevnik VII. r.: Trijada.J Zoologija.................... Botanika..................... Mineralogija................. Priprave, orodja, knjige 7. Matem.-geometr. zbirka. (Upravljal prof. I. Tejkal.) Kupljeno: 13 modelov za ponazorovanje projekcije raznih geometrijskih likov. 43 inventarnih številk. 8. Zbirka za prostoročno risanje in lepopisje. (Upravljal prof. J. Kuželički.) Kupljeno: Sadreni odliv hruške, grozda, hrastove vejice, makovega in klinčkovega cveta. — Petelin, nagačen. — Postolka, nagačena. — 9 steklenic. ■— 8 vaz. Kupica. — 8 lesenih posod. — 8 papirnatih škatljic. — Lobanja opice, lisice, mačke. - Lesovi za modeliranje. — 10 kg „nakiplasta“ za modeliranje. 130 inventarnih številk. 414 i n v e n t. 63 „ 466 „ 63 „ številk. 9. Telovadno in igralno orodje. (Varuh tel. učitelj J. Bajželj.) Kupljeno: Piščalka. — 4 tamburini. — 10 palic za žogo. Priprave za balincanje. — 2 švedskih kopij. — Železen disk. —■ 4 žoge za tenis. — Popravila, mast za konserviranje. 64 inventarnih številk. 10. Botanični vrt. (V oskrbi prof. Stranetzkega.) Več sadik m raznih semen je podarilo vodstvo c. k.r. botani-škega Vrta V Ljubljani. Nabavile so se pločevinaste tablice z imeni rastlin. III. Statistika učencev. ü L II. III. 1Ü. Ü. 01. Ull. Š V °lo I. Število: Koncem sol. leta 1912-13 . V začetku sol. leta 1913-14 . Med šolskim letom vstopilo 23 17 32- 38'2 16 244 193 14 22' 214 l1 22 22 ,7 20 1 23 19 1 151" I5810 31 lg» Vseh sprejetih je tedaj bilo 17 38-’ 244 14 22s 22 21 20 16111 — Na novo: Na podlagi sprejemne 8-141 izkušnje — ll2 O3 — 2 — — ,35 Iz nižjih razredov premeščenih 17 — — — 1 1 1 1 4 25 Repetentov — 2 — 1 2 — 1 1 7 43 Zopet: Iz nižjih razredov premeš- čenih — 15 23' 13 143 18 19 17 1194 7486 Repetentov — 4 1 — 2- 3 — 1 11 6'818 Med šolskim letom jih je izstopilo 1 5' 2* — 1 2 1 — 11 i 6'818 Koncem šolskega leta 1913-14 je bilo tedaj učencev 16 33' 22' 14 215 20 20 20 150'' — II. Po rojstnem kraju: lz Idrije 12 18' 8- 7 IH 7 10 6 677 44'733 Iz idrijskega okraja .... 2 6 6 — 3 — 1 2 18 12 S Kranjskega sicer .... 2 5 4 5 3 II 5 7 40 266 S Primorskega — 2 4 1 4 1 4 3 19 12-6 S Štajerskega — 0‘ — — 1 — 1 2' r3n S Češkega — 1 0> — — 1 2' 1-3" Z Rumunskega — 1 — — — — 1 06 lz Dalmacije 1 1 0-6 III. Vere so vsi rimsko- katoliške 16 33' 22' 14 21’ 20 20 20 150'1 100 IV. Po materinščini: Slovenci 16 33‘ 213 13 215 20 20 19 148 98'8"kl Nemci — — — 1 — — — — 1 06 Čehi — — 1 — — — — 1 1 06 V. Po bivališču staršev: Iz Idrije in najbližje okolice 14 19' I0:1 10 13* 7 12 9 80 53.3100 Od drugod 2 14 12 4 8 13 8 II 70 466 VI. Šolnino je plačalo v 1. polletju učencev K . . v II. polletju pa K . . Skupaj K - 16 480 5 150 4 120 5 150 ' 30 4 120 8 240 5 150 5 150 8 240 1 30 9 270 8 240 10 300 43 1290 46 1380 286 306 630 270 150 390 390 300 540 2670 IV. Podpore učencem. a) Dijaške ustanove. 1) Markič Franc, pr. r., M. Lamb in Schwarzenberg, V. 2) Gostiša Alojzij, I. r., Blaž Kortsche, II............ 3) Rupnik Franc, I. r., M. Lamb in Schwarzenberg, IV. 4) Kočevar Franc, V. r., Janez Thaler pl. Neuthal, I. 5) Hladnik Anton, VI. r., Franc Hladnik .... 6) Pirc Franc, VII. r., M. Lamb in Schwarzenberg, II. 7) Uršič Franc, VII. r., Matija Sever, I................ K 186- n 80'— Y) 186 — n 51-60 v 60 — n 186- n 166.— Skupaj . . K 915‘60 b) Lokalne podpore. I. Podporno društvo za dijake na realki v Idriji. Društvo je imelo dne 15. decembra 1913 redni občni zbor. Za upravno leto 1914 so bili izvoljeni v odbor: Dr. Stanislav Beuk, predsednik ; Valentin Lapajne, predsednikov namestnik; Ivan Bajželj, tajnik; Baltazar Baebler, blagajnik. Pokrovitelj društva postane, kdor plača K 100; društvenik K 10; podpornik vsak, ki društvu kaj daruje. Zaznamek pokroviteljev, društvenikov in podpornikov v tekoči upravni dobi (sklep junija) a) Pokrovitelji: C. kr- ministrstvo za javna dela K 300, deželni odbor vojvodine Kranjske K 500, mestna občina idrijska K 300, Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji K 200. b) Društveniki: Baebler Baltazar sen., Baebler Baltazar jun., Bajc Jodok, Bajželj Ivan, Dr. Beuk Stanislav, Ciniburk Franc, Dežela Josipina, Didič Franc, Gangl Engelbert, Goli Franc, Harmel Dragotin, Helmich Vaclav, Kenda Ana, Kenda Ivan, Kobal Matevž, Kogej Srečko, Krajec Janko, Kuželički Juro, Lapajne Dragotin, Dr. Lončar Dragotin, Novak Alojzij, Dr. Novak Franc, Novak Julij, Mlakar Ljudevit, Dr. Papež Milan, Pegan Alojzij, Pelikan Josip, Pirc Danilo, Pirnat Mohor, Dr. Potočnik Matej, Potočnik Rudolf, Prelovec Franc, Primožič Andrej, Slavik Bohumil, SepetaVec Josip, Sax Hinko, Šinkovec Franc, Sotola Jaroslav, Tavzes Franc, Turk Ivan, Vidic Filip, Železnikar Ivan, Dr- Žižek Branko. c) Podporniki: Andree Leopold I K; Antloga Jakob 1 K; Babin Miloš I K; Bajc Jodok 130 K; Bratuž Anton 2 K; Brumat Peter 10 K\ Buh Pavla I K; Burnik Josip 2 K; Burnik Lina / K; čisti dobiček dijaškega plesnega venčka I26'25 K; Fiala Ivan 2 K; Gostiša Ferdo 1 K; Grilc Josip 1 K; Gruden Ana 2 K; Hlebec Dragotin / K; Kavčič Evgen 10 K; Kavčič Franc 2 K; Kavčič Marija 2 K; Kerševan Josip 2 K; Knap Anton 5 K; Knap Josip 5 K; Kobal Alojzij 3 K; Krapš Anton I K; Kregar Gašper I K; Lapajne Leni I K; Likar Marija 2 K; Lipušček Andrej 2 K; Mačkovšek Andrej 5 K; Murnik Anion 1 K; Notranjska posojilnica V Postojni 20 K; Dr. Novak Franc, dež. poslanec, 10 K; Novak Otmar 1 K; Novak Rajko / K; Paradiž Franc 2 K; Peternel Josip /K; Pleskovič Rudolf 2 K; Pogačnik Ivan 4 K; Dr.Potočnik Matej 3 K; pl. Premerstein Kajetan 2 K; Rupnik Jos'P 5 K; Rupnik Marica 2 K; Seljak Josip / K; Slapenska posojilnica V Vipavi 20 K; Stramtzky Kajetan 4 K; SepetaVec Marija I K; Štravs Ivan 2 K; Štros Leopold / K; Šuntar Ana 2 K; Tratnik Mijo I K ; TreVen Ignacij I K ; Turk Josip, deželni poslanec, 30 K ; Vončina Franc X. I K; Žagar Janko / K; Železnikar Ivan 5 K. V začetku šol. leta 1913-14 je nakupilo društvo 152 novih učnih knjig, slabejše so se med počitnicami dale v popravilo. Vse te knjige so se posodile dijakom v začetku šolskega leta. Jeseni je društvo podarilo najbolj potrebnim učencem I 7 popolnih zimskih oblek, 1 ogrinjačo in 6 parov čevljev za 477 K. Enemu dijaku je plačalo društvo stanarino. Za poučni izlet na Adrijo, ki ga je priredila Ljubljanska skupina Avstrijskega Mornariškega društva, je dalo Podp. društvo petim pridnim dijakom podpore po 20 K, da so se mogli udeležiti izleta. Račun Podpornega društva za leto 1913. Prejemki.................................. K 1824'47 1. Saldo iz upravnega leta 1912 K 21'57 2. Podpora c. kr. ministrstva za javna dela..........................„ 300' — 3. Podpora mestne obč. idrijske „ 300.— 4. Podpora Okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji . . „ 200’ 5. Podpora Delavskega bralnega društva v Idriji....................„ 25'— 6. Podpora Kmetske posojilnice na Vrhniki..........................n 25' 7. Podpora Slapenske posojilnice v Vipavi..........................„ 20'— 8. Podpora Notranjske posojilnice v Postojni........................„ 20' 9. Darovi vnanjih podpornikov „ 28' 10. Članarina in podpore v Idriji „ 584 90 11. Vzeto iz hranilnice „ 300’— Izdatki................................... 1. Za nakup novih kn ig . . K 409'59 2. Za obleko in čevlje................. 477'65 3. Knjigovezu za popravo knjig „ 58'90 4. Sluga, koleki, znamke i. dr. „ 50'46 5. Za stanovanje enemu dijaku „ 36'— 6. Vloženo v hranilnico . . ,, 780' - Blagajniški prebitek .... Vrednost hranilnih knjižic K 1812-60 K 11-78 K 11.81804 2. Idrijsko prebivalstvo je kazalo v dejanju vedno in povsod blago srce in radodarne roke za realčno mladino in z veseljem podpiralo vsako akcijo v pomoč ubožnim dijakom. Več jih daje potrebnim učencem hrano, nekateri tudi stanovanje ter prispevke za nabavo obleke in učnih pripomočkov. Gg. zdravniki so v mnogih slučajih lečili brezplačno bolne realce. Poročevalec se zahvaljuje vsem dobrotnikom kar najtopleje in prosi, naj bi blagi mladinoljubi ohranili še nadalje svojo naklonjenost naši mladini ter pridobili Podpornemu društvu novih prijateljev. V. Šolsko zdravstvo. Zdravstveno stanje učencev je bilo v preteklem letu prav povoljno. Daljše bolezni so imeli štirje učenci, in sicer eden iz pripravljalnega razreda, ki je zamudil 78 ur pouka, dalje po eden iz 111., IV. in VII. realčnega razreda, ki so bili odsotni po 160, oziroma 70 in 108 ur. Po več kakor 10 ur šolskege pouka je zamudilo razen ravno omenjenih učencev skupaj 45 učencev. Na posamezne razrede se razdele takole: Pripravljalni razred pet (20, 17, 13, 12, 11); I. razred: štirje (26, 22, 14, 12); II. razred: nobeden; lil. razred: dva (26, 12); IV. razred; sedem (43, 41, 27, 16, 12, 12, 12); V. razred: šest (19, 16, 13, 12, 12, II); VI. razred: sedem (40, 29, 27, 14, 14, 12, 12); VII. razred: štirinajst, med temi eden dvakrat, dva po trikrat in eden petkrat (103, 42, 42, 36, 35, 28, 19, 18, 17, 16, 16, 13, 12). Najvažnejše zdravstvene uredbe so bile kakor druga leta sledeče: a) V šolskem poslopju. Po učnih sobah, stopnicah in hodnikih so nastavljeni higienični pljuvalniki, stranišča so prirejena za popljavljenje z vodo, urinoarji se namažejo večkrat s posebnim oljem. Tla učnih sob in telovadnice se napoje trikrat na leto z oljem zoper prah. Ob daljšem odmoru ob 10. uri zapuščajo učenci učne sobe, ki se med tem dobro prezračijo. V tem času se izprehajajo učenci po prostornem realčnem dvorišču in po velikem travniku za realčnim poslopjem. V vseh nadstropjih je učencem na razpolago izborna pitna voda iz vodovoda. — V telovadnici sta obešeni Eschner-Esmarchovi nastenski sliki o prvi pomoči v nezgodah, v kabinetu telovadnice pa je za vsak slučaj pripravljena „domača lekarna“ s potrebnimi zdravili in obvezami. — Na pravilno negovanje telesa in posameznih udov se opozarjajo učenci pri telovadbi, lepopisju in izletih, še posebej pa o škodljivem vplivu alkohola na človeški organizem pri pouku prirodopisa in kemije. — Za slučaj ognja na realki ali v najbližji okolici je vpeljan poseben red, po katerem zapuščajo učenci poslopje. Prirejeni poizkus je pokazal, da je ta načrt popolnoma primeren, zakaj v eni minuti se izprazni celo poslopje. b) Dijaška stanovanja je pregledala posebna komisija tekom prvega polletja. Stanovanja odgovarjajo zdravstvenim predpisom. Kjer je bilo treba, je komisija nasvetovala izpremembe, v poedi-nih slučajih pa naročila učencem, oziroma njihovim staršem, da si poiščejo druga stanovanja. Tudi sicer je šlo ravnateljstvo, kakor tudi učiteljstvo rado staršem na roke pri izbiranju stanovanj. c) Telovadba, dijaške igre, športi. Novejši predpisi in odloki višjih šolskih oblasti ne zahtevajo od srednje šole samo duševne vzgoje srednješolske mladine, nalagajo ji v enaki meri tudi skrb za telesno vzgojo. Vsestranski in enakomerni razvoj telesa, ohranitev in okrepitev zdravja, naravno držanje telesa,telesna moč in okretnost so smotri, ki naj jih doseže telesna vzgoja pri šolski mladini. V dosego tega služijo šoli poleg telovadbe razne telesne vaje na prostem in nekateri športi. Obvezna telovadba, ki jo morajo obiskovati vsi učenci razen onih, ki so je oproščeni na podlagi uradnega zdravniškega izpričevala, se je vršila po učnem načrtu. Učenci pa so obiskovali tudi prostovoljno telovadbo, ki se je vršila v dveh oddelkih za učence nižjih in višjih razredov. Telovadile so se tudi težje vaje nego jih predpisuje učni načrt. V vsakem oddelku so bili telovadci uvrščeni po zmožnostih in telesni konštituciji v dve, tri ali štiri vrste, kakor je bil obisk. Posameznim vrstam so po večini predtelovadili v nižjem oddelku učenci višjih razredov, v višjem oddelku pa boljši telovadci iz teh razredov. Telovadbo je vodil učitelj telovadbe. Prostovoljna telovadba nižjega oddelka za učence pripravljalnega razr. do IV. razr. se je vršila do meseca maja v ponedeljkih in četrtkih, od maja dalje pa v torkih in petkih popoldne. Višji oddelek, — učenci IV. do VII. razreda, — je telovadil do meseca maja ob sredah in sobotah popoldne, od maja dalje ob torkih in četrtkih zvečer. Obisk, število ur in predtelovadce izkazuje naslednja razpredelnica. Oddelek Ure Telo- vadci Največ Naj- manj Pov- prečno Predtelovadci nižji 56 1565 41 14 27-9 Prelovec Iv., TrevenAnt., Vončina C., Barbii Ant. višji m 676 24 6 12 7 Albreht Fr., Zwölf Iv., Del Linz P., Hribarnik A. Skupaj 109 2241 41 6 20'5 Za dijaške igre je zavodu na razpolago obsežno igrišče, ki ga je v to svrho najela mestna občina od c. kr. rudniškega ravnateljstva. Neugodno vreme v preteklem šolskem letu je zelo oviralo igranje pod milim nebom, tako da so se vršile igre samo 16 krat po 3 ure, skupaj 48 ur. Čas za igre je bil določen ob sredah in sobotah od 2. do 5. oziroma od 3. do 6. ure popoldne. Za raznovrstne igre so učencem na razpolago razne igralne žoge s potrebnimi pripravami, dalje kroket in balin. Učenci višjih razredov so se vadili tudi v metanju krogle, diska in kopja. Najslabše je preskrbljeno v Idriji za kopanje na prostem in za plavanje. Javnega kopališča ni in tudi v Idrijci ni blizu mesta primernih prostorov za kopanje. Želeti bi bilo, da se tej nepriliki odpomore, kar bi ne bilo v korist samo dijaštvu, temveč vsemu prebivalstvu. Do zdaj se vrši vse kopanje pod milim nebom v Idrijci, daleč izven mesta. Ti prostori pa seveda nikakor ne odgovarjajo zahtevam za vaje v plavanju. V zimskem času je precejšnje število dijakov gojilo sankanje in drsanje. Vremenske razmere za oba športa so bile dokaj ugodne. Pa tudi primerni prostori zato so dijakom proti majhni odškodnini na razpolago. Posebno priznanje zasluži v tem oziru podružnica Slov. Planinskega Društva v Idriji, ki s hvalevredno vnemo in z gmotno podporo vzdržuje tozadevna prostora. Pregled udeležbe učencev pri posameznih telesnih vajah. Razred Z Prostovoljno telovadbo ie obiskovalo Igralci Pia- valci Drsalci San- kači št. "jo Kole- sarji Telovadbe začasno oproščeni Telovadbe vse šolsko leto oproščeni št, °l o št. °lo št.; °lo št. °lo št.! °|0 št. % št. »jo Pripr. 16 8 50 11 687 3 187 6 37-5 8 50 2 125 — j — 3 18-7 1. 33 18 545 26 787 4 12.1 6 18-1 14 42-4 8 24'2 3 909 2 60Ö II. 22 17 77‘2 14 636 7 3f9 11 50 13 59-09 9 40-9 4 18-1 — ^ m. 14 4 28’5 7 50 6 42‘8 8 571 8 57‘1 5 357 1 71 1 71 ,9, 21 12 57-1 14 666 7 33 3 8 38-09 10 47 6 10 47 6 2 9‘5 2 9'5 j V- 20 11 55 14 70 13 65 10 50 12 60 10 50 1 5 4 20 91. 20 4 20 8 40 10 50 5 25 8 40 9 45 1 5 2 10 911. 20 9 45 3 15 15 75 13 65 14 70 15 75 2 10 4 20 Shupai 166 83 50 97 58-4 65 39 1 67 40‘3 87 52-4 68 40'9 14 84 18 108 VI. Kronika. Šolsko leto 1913-14 je bilo razdeljeno v šest konferenčnih dob, in sicer: I. polletje: 20. sept. 4. nov.; 5. nov. —19. dec.; 20. dec.— 14. februarja. II. polletje: 15. febr. 31. marca; 1. apr. - 15. maja; 16. maja 4. julija. 1913. 12. do 15. julija : Ustne zrelostne izkušnje v glavnem terminu. 15. septembra: Vpisovanje v I. razred. 16. septembra: Sprejemne izkušnje v I. razred. 17. septembra: Ponavljalne, dodatne izkušnje, sprejemne izkušnje v višje razrede. 18. septembra: Vpisovanje v 11. VII. razred in v pripravljalni razred. 19. septembra: Pričetek šolskega leta s slovesno službo božjo. 20. septembra: Pričetek rednega pouka. 29. septembra: Ustne zrelostne izkušnje v jesenskem terminu. 4. oktobra: Slovesna služba božja povodom Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. 18. oktobra: Šolska slavnost v spomin 100 letnice bojev za osvobojo in zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo. Spored : Nagovor ravnatelja. Govor učenca VII. razreda Fr. Sevnika. — Na slavo Avstriji. Funtek-Förster. Pel pevski zbor učencev. — Deklamacija učenca VII. razreda G. Novaka — O Avstrija, ti dom krasan. Pintar-Sattner. Pel pevski zbor učencev. — Zaključni govor ravnatelja. 21. in 22. oktobra: Učenci gredo k spovedi in sv. obhajilu. 1. do 3. novembra: Pouka prosti dnevi. 19. novembra: Spominska maša za Nj. Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto. 2. decembra: Proslavitev 65 letnice vladanja Nj. Veličanstva ce- sarja Franca Jožefa I. z okrožnico ravnateljstva. 24. decembra do 4. januarja: Božične počitnice. 1914. 14. februarja: Sklep 1. polletja s skupno službo božjo in razdelitvijo polletnih izkazov. 16. in 17. februarja: Pouka prosta dneva. 10. in 11. marca: Učenci gredo k spovedi in k sv. obhajilu. 30. aprila: Monsignor M. Arko, mestni dekan, nadzoruje pouk verstva. 7. maja: Ravnatelj da na ta dan prosto. 19. maja: Pouka prost dan za majniški izlet. 19. in 20. maja: Izlet „Mornariškega društva“ v Reko, Pulj in Trst. Udeležili so se izleta 4 profesorji in 28 dijakov. 30. maja do 2. junija: Binkoštne počitnice. 3. do 6. junija: Pismena matura. 9. junija: Strokovni nadzornik za risanje prof. L. Pazdirek nadzoruje pouk tega predmeta. 11. junija: Zavod se udeleži procesije sv. Rešnjega telesa. 16. in 17. junija: Učenci gredo k spovedi in k sv. obhajilu. 22. junija: Zavod se udeleži procesije sv. Ahacija. 27. junija: Tekmovalno streljanje v Ljubljani. 4. julija: Sklep šolskega leta z razdelitvijo letnih izpričeval po slovesni službi božji. VII. Najvažnejši odloki šolskih oblasti. a) C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk: 1) z dne 22. oktobra 1913, št. 1163: Učenci naj se vadijo v prostem govoru in predavanjih. 2) z dne 29. oktobra 1913, št. 37004: Vloge staršev ali njih namestnikov na ravnateljstva morajo biti po predpisih kolekovane. 3) z dne 9. decembra 1913, št. 56172: Božične počitnice 1913-14 se podaljšajo do 4. januarja 1914. 4) z dne 10. maja 1914, št. 21670: Sklep šolskega leta 1913-14 je izjemoma že 4. julija 1914. b) C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko: 1) z dne 5. julija 1913, št. 4162: Da se preprečijo pogostne nesreče z orožjem, je omejilo c. kr. deželno predsedstvo izdajanje orožnih listov mladini. 2) z dne 25. septembia 1913, št. 6359: Po disciplinarnih predpisih je dijakom prepovedan tudi obisk „brezalkoholnih“ gostilen. 3) z dne 21. oktobra 1913, št. 7262: Prošnje za dovoljenje hospitiranja morajo vlagati (podpisati) starši ali njih namestniki. 4) z dne 1. decembra 1913, št. 8206: Starši ali njih namestniki nimajo pravice do vpogleda v šolske kataloge. B. Pouk. I. Obvezni predmeti. a) Učni načrt. V šolskem letu 1913-14 so se poučevali obvezni predmeti po normalnem učnem načrtu za realke, objavljenim z razpisom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 8. aprila 1901, št. 14741. Le za pouk slovenščine in francoščine ima zavod poseben načrt, ki ga je odobrilo ministrstvo z odlokoma z dne 7. junija 1901, št. 13152, in z dne 5. julija 1905, št. 23775. — Odlok c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 29. maja 1912, št. 22169, določa za veronauk v VII. razredu dve tedenski uri. — Glede števila tedenskih ur za jezike je zaradi tega nastala razlika med normalnim učnim načrtom in načrtom za idrijsko realko. Za učni jezik velja odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 17. julija 1910, št. 4470, ki se glasi: C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je dovolilo z odlokom z dne 26. junija 1910, št. 24156, da se poučuje na zavodu nemščina v vseh razredih, zgodovina in zemljepis v višjih razredih oziroma na višji stopnji, dalje kemija in opisna geometrija v višjih razredih z nemškim učnim jezikom, za ostale učne predmete pa da se uvede, če so na razpolago aprobirane učne knjige, slovenski učni jezik. — Terminologija naj se podaja v vseh učnih predmetih v obeh jezikih in naj se tudi od učencev zahteva. — Od nemškega učnega jezika na slovenski jezik se mora prehajati sukcesivno. — Na podlagi tega in prej omenjenih odlokov so se poučevali v preteklem šolskem letu obvezni učni predmeti, kakor kaže nastopna preglednica, ki pomenjajo v njej števila tedenske ure, debel tisk slovenski, droben pa nemški učni jezik. Predmet š 1. II. III. IV. V. VI. VII. Skupaj r z r e d Verouk .... 2 2 2 2 2 2 2 2 14 Slovenščina . . . 4 3 3 3 3 3 3 3 21 Nemščina .... 12 5 5 4 4 3 3 4 28 Francoščina . . . — — — 5 4 4 3 3 19 Zemljepis . . . — 2 2 2 2 1 1 1 3 10 Zgodovina . . . — 2 2 2 2 3 2 1 ' 16 Matematika . . . 4 3 3 3 4 4 4,3 5 26,25 Prirodopis . . . — 2 2 1 3 2 2,3 3 11,12 Kemija — — — — 1 J 3 2 — 8 Fizika — — — 3 2 — 4 4 13 Geometriško risanje — 2 2 3 3 3 2 15 Prostoročno risanje 2 4 4 4 3 3 2 3 23 Lepopisje .... 1 1 — — — — — 1 Telovadba . . . 1 2 2 2 2 2 2 2 14 Skupaj . . 26 26 27 32 34 33 33 34 219 b) Učne knjige za šolsko leto 1914-15: (Odlok c. kr. dež. šol. sveta z dne 11. junija 1914, št. 3308.) Veronauk: I.-II. razr. Veliki katekizem. III. „ Stroj, Liturgika; Karlin, Stara zaveza. IV. „ Karlin, Nova zaveza. V. „ Kržič, Zgodovina sv. katol. cerkve. VI. „ Svetina, Katol. verouk za realke. VII. „ Kühnl, Lehrbuch für Realschulen II. Slovenščina: Slovnica I.-VII. razr. Janežič-Sket, Slov. slovnica, 10. izdaja. I. razr. Sket-Wester, Čitanka I. II. „ Sket-Wester, Čitanka II. III. „ Sket, Čitanka III., 2. izdaja. IV. „ Sket, Čitanka IV. V.-VI. razr. Sfcet, Slovstv. čitanka za V. in VI. razr. VII. „ Sfcet, Slovstv. čitanka za VII. in VIII. razr. V. „ Jurčič, Deseti brat. —1 Levstik, Potovanje iz Litije do Čateža. VI. „ Stritar, Rosana. — Cimperman, Pesmi. — Cankar, Jakob Ruda. VII. „ Prešeren, Poezije. ;— Medved, Kacijanar. Nemščina : I.-II. razr. Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch I. III. „ Končnik-Fon, Deutsches Lesebuch II. IV.-VII. „ Willomitzer, Deutsche Gramatik, 12. izd. IV. „ Štritof. Deutsches Lesebuch IV., 2. izd. V. „ Kummer-Stejskal, Deutsch. Leseb. f. R. V. 7. iz. VI. „ Kummer-Stejskal, Deutsch. Leseb. f. R. VI. 6. izd. VII. „ Kummer-Stejskal, Deutsch. Leseb. f. R.VII. 6. izd. V.-VII. „ Kummer-Stejskal, Leitfaden d. Litgesch. 10. izd. V. „ Droste-Hülshof, Die Judenbuche. •— Halm, Die Marzipanliese. VI. „ Lessing, Minna von Barnhelm. Goethe, Götz v. Berlichingen. Schiller, Wilhelm Teil. — Otto Ludwig, Zwischen Himmel und Erde. VII. „ Goethe, Egmont. — Grillparzer, Ahnfrau. — Grillparzer, Sappho. — Schiller, Jungfrau von Orleans. — Hebhel, Die Niebelungen. E. T. A. Hoffmann, Kunstnovellen. (Gräser-jeve izd.) Francoščina: III. razr. Juvančič, Učna knjiga I. IV. „ Juvančič, Učna knjiga II. V.-VI. „ Weitzenhöck, Lehrbuch II. A. B. VII. „ Duschinsky, Übungsbuch. — Choix de lectures. Zemljepis: I.-VII. razr. Richter-Müllner, Schulatlas. I. „ Pajk, Zemljepis I. II.-III. „ Bežek, Zemljepis. IV. „ Orožen, Domovinoznanstvo. V. „ Miillner, Erdkunde IV. VI. „ Miillner, Erdkunde V. VII. „ Marek-Mayer-Eperjesy, Vaterlandskunde. Zgodovina: I.-VII. razr. Putzger, Histor. Schulatlas. I. ,, Mayer-Kaspret, Stan vek. II. „ Mayer-Kaspret, Srednji vek, Novi vek. III. „ Mayer-Kaspret, Novi vek. IV. „ Zeehe-Rebhann, Lehrbuch für Realsch. I. V. „ Zeehe-Rebhann, Lehrbuch für Realsch. II. VI.-VII. „ Zeehe-Rebhann, Lehrbuch für Realsch. III. Matematika: I.- III. razr. Matel^-Peterlin, Aritmetika. IV.-VII. „ Matek-Zupančič, Aritmetika, Geometrija. V.-VII. ,, Jellinek, Logarithm. Tabellen. Prirodopis: L-II. razr. Macher, Živalstvo, Rastlinstvo. V. „ Macher, Botanika. VI. „ Poljanec, Živalstvo. VII. „ Hochstetter - Bisching - Toula, Mineralogie und Geologie. Fizika: III.-IV. razr. Senekovič, Fizika, 3. izd. VI. „ Reisner, Fizika za višje razrede. VII. „ Rosenberg, Physik für Realschulen. Kemija: IV. razr. Baebler, Kemija in mineralogija. V. „ Rippel, Chemie für Oberrealschulen I. VI. „ Hemmelmayer, Organ. Chemie. Geometrija: I. razr. Mazi, Geometr. naz. nauk I. II. „ Mazi, Geometrija II. III. „ Mazi, Geometrija III. IV.-VII. „ Barchanek-Ludwig, Darstellende Geometrie und Raumlehre. V. „ Heller, Aufgaben I. VI.-VII. „ Heller, Aufgaben II. c) Pismene naloge. Iz slovenščine. V. razred. 1. a) Jesen v naravi in v človeškem življenju, b) Kakšen naj bo moj prijatelj ? — 2. a) Pomen vodovja za človeško omiko. b) Kakega pomena je za dijaka potovanje? —- 3. a) Sejem v Idriji. (V obliki pisma.) b) Pastir. (Slika iz življenja.) — 4. Naravne prikazni v narodnih pravljicah. — 5. a) Ko pozvoni . . . . (Razpoloženostna slika.) b) Poezija sv. večera. (Božično razmišlje-vanje.) — 6. Pokristjanjevanje Slovencev. — 7. a) V visok stolp rada strela trešči. (N. pr.), b) „V delih svojih živel sam boš večno“. (Aškerc.) — 8. a) Schnackschnepperlein. (Karakteristika.) b) Pomen ogljika za organsko življenje. 9. a) Zakaj je Levstikov „Ubežni kralj“ balada? b) Jutro v Idriji. — 10. a) Moji počitniški načrti. b) Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti. (N. pr.), c) Kako se razmnožujejo rastline? VI. razred. I. a) Kaj nas žene v tujino? b) Zakaj se učimo tujih jezikov? — 2. Pojasniti je pregovor: Zlato lepo, pamet lepša. — 3. a) „Le tisto omiko jaz štejem za pravo, Ki voljo zadeva, srce in glavo, — Vse troje!“ (S. Gregorčič.) b) Ob prijateljevi smrti. (Črtica.) — 4. a) Ironija v Prešernovi „Novi pisariji“, b) Jenko v Stritarjevi elegiji „Na Jenkovem grobu“. — 5. a) O koristi in škodljivosti bakterij, b) Pomen telovadbe za telesni in duševni razvoj. — 6. Razgovor med Levstikovim „Popotnikom“ in pesnikom ode „Nazaj“ in pesmi „Bled“. — 7. a) Kaj so pesniki narodu? b) Zakaj ljubimo svojo domovino bolj ko druge kraje?— 8. a) Pomladansko jutro. (Oris.), b) Moji prosti dnevi. - 9. a) Jenko, pesnik domo- ljubja. b) Moj najljubši junak svetovne zgodovine, c) Zakaj se je dal Črtomir krstiti? (Razlaga.) 10. a) Moje misli o Funtkovi „Tekmi“, b) Ne hvali dneva pred večerom! (Načrt povesti.) c) S čim nam koristijo živali? VII. razred. 1. a) Domovinska ljubezen — vir najblažjih del. b) Vojna — vzrok nesreče in blagostanja. — 2. Umetnik in trgovec. (Pogovor.) — 3. a) Posledice bitke pri Lipskem. b) „Le čevlje sodi naj kopitar“. (Prešeren.) 4. a) Oblika in omika, b) Moderna prometna sredstva. — 5. Prosto voljene teme. — 6. a) Kaj in kako naj čitamo? b) Moja najljubša slovenska balada. (Utemeljitev.) — 7. Kaj pričakujem od življenja, kaj življenje od mene? — 8. a) Prirodne znamenitosti slovenskega ozemlja, b) Osnovne misli v Prešernovi elegiji „Slovo od mladosti“, c) Reformacija in revolucija. (1500 —1800.) — 9. a) Domoljubne misli in želje v Prešernovem „Sonetnem vencu“, b) Značilni pojavi modernega življenja. 10. Zrelostne naloge. Iz nemščine. V. razred. I. Der Hund. — 2. a) Der Baum in den vier Jahreszeiten. b) Die Ankunft des Winters. - 3. Das Ritterwesen im Mittelalter. — 4. Ein Spaziergang im Winter. 5. a) Der Besuch des jungen Helmbrecht im Hause seines Vaters, b) Wie bringt es Ulrich von Lichtenstein zustande, daß ihn alle guten Frauen im Lande loben? — 6. a) Einige Gestalten aus dem IV. Gesänge des „Messias“. b) „Der Zürichersee“ von Klopstock, eine Verherrlichung der Freundschaft. 7. o) Zu welchem Zwecke erschien die Mutter des Siegers bei den Spielen? (Nach Heyses Gedicht.) b) der Sitz und die Herrschaft des Fürsten Answald in G. Freytags „Ingo“. - 8. a) Die Neugier von ihrer edlen und ihrer gemeinen Seite betrachtet, b) Der Wirt „zum goldenen Löwen“ und sein Sohn. Charakterschilderung nach „Hermann und Dorothea“. — 9. Der Krieg und das Gewitter. 10. Welche Vorteile bietet die kleine Stadt ihren Bewohnern? VI. razred. 1. Inwiefern erinnert der Schauplatz der Handlung in der „Judenbuche“ an Idria und Umgebung? — 2. a) Kohle und Diamant, b) Warum ist die Entdeckung Amerikas ein weltgeschichtliches Ereignis? — 3. a) Woran erinnert mich das heutige Datum? (6. Dez.) b) Strenge Herren regieren nicht lange. — 4. a) Vorteilhafte Folgen der Buchdruckerkunst, b) Volkslieder und Feldblumen. — 5. a) Der Überfall bei Dosalo. b) Der Hof zu Gua-stalla. — 6. a) Aufenthalt des Ferencz im Kellerstübchen. (Nach Halms Marzipanliese.), b) Götz vor den kaiserl. Räten und den Ratsherren von Heilbronn. — 7. Die Ermordung Wallensteins nach Schillers Geschichte des dreißigjährigen Krieges. — 8. a) Wie wird Karl Moor Räuber? b) Wohl dem, der frei von Schuld und Fehle, bewart die kindlich reine Seele! 9. a) Kann uns zum Vaterland die Fremde werden ? b) Das Wissen ist ein Schatz und die Arbeit der Schlüssel dazu. — 10. Die Vorgeschichte in Goethes „Iphigenie“. VII. razred. 1. a) Welche Bedeutung hat der Prolog der „Jungfrau von Orleans“ für den Aufbau der Handlung? b) Was verursachte die große Vereinsamung Goethes im Alter? — 2. a) Der Mensch ist, der lebendig fühlende, der leichte Raub des mächtigen Augenblicks. b) Welcher Gestalt des klassischen Dramas galt meine höchste Bewunderung? — 3. a) Welche Gehilfen unterstützen den Menschen bei seiner Arbeit? b) Ein eigenes Auge sieht mehr als zwei fremde. — 4. a) An der Sprache erkennt man den Menschen, b) Der Adler fliegt allein, der Rabe scharenweise; Gesellschaft sucht der Tor, die Einsamkeit der Weise. 5. a) Wie steigt die Handlung der „Ahnfrau“ bis zum Höhepunkte? b) Durch welche Mittel erweckt Grillparzer in der „Ahnfrau“ das Gefühl des Schauerlichen? 6. o) Wenn die Menschen schweigen, reden die Steine, b) Not ist die Wage, die des Freundes Wert erklärt; Not ist der Prüfstein auch für deinen eigenen Wert. 7. a) Kleider machen Leute, b) Des Vögleins Fleiß uns zur Lehre, des Vögleins Lied uns zur Freude, des Vögleins Flug unsere Sehnsucht. — 8. a) Der Mensch ist ein Kind der Sorge. b) Ein unnütz Leben ist ein früher Tod. — 9. a) Erinnerung und Hoffnung, zwei Hauptquellen der Freuden im Leben, b) Nicht allein das Angeborene, auch das Erworbene ist der Mensch. 10. Zrelostne naloge. Prebrana slovstvena dela. Iz slovenščine. V. razred. Slovenske balade in romance. (Izdaja Družbe sv. Mohorja.) Erjavec, Črtice iz življenja Schnackschnepperleina. VI. razred. Jenko, Pesmi. Funtek, Tekma. Vil. razred. Prešeren, Poezije. Kersnik, Na Zerinjah. Iz nemščine. V. razred. Wilh. Fischer, Frauendienst. Goethe, Hermann und Dorothea. - Wieland, Oberon (Auswahl.) VI. razred. Lessing, Emilia Galotti. — Goethe, Götz von Berlichingen, Iphigenie. Schiller, Räuber. — Droste - Hülshoff, Die Judenbuche. — Halm, Die Marzipanliese. VII. razred. Schiller, Die Jungfrau von Orleans. Grillparzer, Ahnfrau, König Ottokars Glück und Ende. — E. T. A. Hoffmann, Don Juan, Der Artushof. Domače čtivo, govorilne vaje in prosta predavanja. (Odlok c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 22. oktobra 1913, št. 1163.) Pri pouku slovenščine. V. razred. 1. Govekar, Legijonarji. [ Kodele. | 2. Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica | Kočevar.] — 3. Jurčič, Sosedov sin. |Podobnik.) 4. Jurčič, Jurij Kozjak. [Kozjak.] 5. Jurčič, Doktor Zober. | Albreht.] 6. Erjavec, Huzarji na Polici. [Kodele.] 7. Ogrinec, Vojnimir. [Arko.j — 8. Sket, Miklova Zala. |Kočevar.[ 9. Cankar, Križ na gori. [Kunstelj.] 10. Meško, V koroških gorah. | Punčuh.] II. Kipling, Džungla. [Premelč.] — 12. Jurčič, Hči mestrrega sodnika. [Sepetavec in Strekelj.] — 13. Levstik, Potovanje od Litije do Čateža. [Kodele. | 14. Sha- kespeare, Julij Cezar. [Furlan.] — 15. Kersnik, Rožlin in Verjanko. |Lazar.] — 16. Jurčič, Klosterški Žolnir. [Zwölf.] - 17. Jurčič, Erazem Tatenbach. [Kočevar.] VI. razred. 1. Stritar in Koseskega „Mazeppa.“ [Poniž.] 2. Stritar, Svetinova Metka. |Bercar. | 3. Stritar, Zorin. [Terpin.| 4. Levstikov življenjepis. [ Jalen. | 5. Levstik, Martin Krpan. [Zalokar. | 6. Nekaj o Josipu Murnu. (Kovač.| 7. Izreka o poeziji. | Hladnik. ] 8. Crkarska pravda. |Terpin.] 9. O pomenu J. Vesela Koseskega. | Kovač. ] 10. Stritar o Levstiku. |Rejc.] — II. Pesnik S. Gregorčič. [Plešnar.] — 12. Detela, Tujski promet. | Gruntar. ] 13. Detela, Učenjak. | Hladnik. | — 14. Finžgar, Divji lovec. [ManfredaJ 15. Kersnik, Cyklamen. [Flajs.] 16. Nekaj o Jurčiču. | Šinkovec. ] VII. razred. I. Kako se je vršil obred ustoličenja koroških vojvod? [Albert.] 2. Kako so sodili protestantski pisatelji o jeziku? [ Uršič. | 3. Kulturni in slovstveni pregled Bleiweisove dobe. |Po Grafenauerju pl. Premerstein. | 4. Prešernova tretjinska arhitektonika. | Albert. | — 5. Levstikov in Hicingerjev boj za kritiko. | Kacin.] — 6. O Stritarjevem Zorinu. [ Hribarnik. | 7. Stritar in Koseski [Cesnik.] — 8. Češka literatura v 14. stoletju. [Slavik.j 9. O umetniškem prednašanju. | Sevnik. | Pri pouku nemščine. V. in VI. razred. Referati v obsegu 5 do 10 minut čez tvarino, ki se je predelala v šoli. Teme so dobili učenci v šoli in se pripravili nanje doma. VII. razred. Prosta predavanja. I. Etwas über die philosophische Betrachtung der Natur. [Albert.] — 2. Die drahtlose Telegraphie. [Baudek.] — 3. Etwas über die Buchdruckerkunst. [Brenčič.] — 4. Von der Farbe in der Kunstmalerei. [Del Linz.] — 5. Neue Anschauungen über das Wesen der Elektrizität. [Dežela.] - 6. Die Glühlampe. [Hainrihar.] — 7. Das elektrische Bogenlicht. [Hribarnik.] — 8. Die wichtigsten Vertreter des aufgeklärten Absolutismus. [Hrovatin.] — 9. Der Kalender der Juden. [Kacin.] — 10. Die Landstraßen. [Lapajne.]— 11. Etwas über kosmische und technische Geschwindigkeiten. [Mačkovšek.] — 12. Th. Körners Zriny. [Martelanc.] 13. Ein chronologischer Überblick über die vorgeschichtlichen Perioden. [Novak.] -14. Die Reformation in Österreich. [Pirc.] — 15. Die Schreibkunst. [Ponikvar.] — 16. Die Geschichte, unsere Lehrmeisterin. [Premerstein.] — 1 7. Das Perpetuum mobile. [Sevnik.] — 18. Aus der Geschichte der Gasfeuerungsanlagen. [Slavik. ] — 19. Die attischen Bühnenverhältnisse. [Uršič.] — 20. Der Krieg, ein notwendiges Übel. [Cesnik.] Nadalje je prebral vsak učenec troje sledečih del: 1. Ebers, Die ägyptische Königstochter. — 2. Goehte, Egmont, Clavigo, W. Meisters Lehrjahre (Auswahl). — 3. J. Gotthelf, Elsi die seltsame Magd, Hans Joggeli. 4. Grillparzer, Sappho, Das goldene Fließ, Des Meeres und der Liebe Wellen, Weh dem, der lügt, Die Jüdin von Toledo, Libussa. — 5. Ibsen, Nordische Heerfahrt. — 6. Lessing, Der junge Gelehrte, Philotas, Emiha Galotti, Nathan. 7. O. Ludwig, Erbförster, Zwischen Himmel und Erde. — 8. C. F. Meyer, Der Schuß von der Kanzel. 9. Mörike, Mozarts Reise nach Prag. — 10. Platen, Die Abbasiden. — 11. Raimund, Der Bauer als Millionär, Der Verschwender, Der Diamant des Geisterkönigs. — 12. Saar, Innocens. — 13. Scheffel, Der Trompeter von Säckingen. 14. Schiller, Fiesco, Kaballe und Liebe, Wallenstein, Don Carlos, Die Braut von Messina, Teil. 15. Shakespeare, Hamlet. 16. Stifter, Der Hagestolz. - 17. Voß, Luise. Pri pouku francoščine. VII. razred. La Formation de la langue Franfaise. [Uršič. | Pri pouku veronauka. VI. razred. 1. Križarske vojske. |Bercar.| - 2. Mučenci. | Dežela. | — 3. Inocencij III. [Flajs.] — 4. Katakombe. | Gruntar. | ■— 5. Razširjanje krščanstva med Slovenci. | Hladnik. | — 6. Pojdite in učite vse narode. [Jalen.] — 7. Konštantinov jubilej. [Kolenec.] — 8. Naši mučenci edino pravi. [Kovač.] 9. Čudeži. |Lapaine.| — 10. Češčena bodi, kraljica! [Manfreda. | 11. Potovanja apo- stolov. [Plešnar. | — 12. Svet je od Boga. | Poniž.] — 13. Ako je to božje delo, ne bo razpadlo. [Rejc.] 14. Od vekomaj do vekomaj eden in isti. [Rihtar.] — 15. Zakaj imamo katoliški kristjani poleg sv. pisma tudi ustno izročilo za vir božjega razodetja? [Šinkovec.] — 16. Človek in opica. [Terpin.] — 17. Neminljivost katoliške cerkve. [Turk.] — 18. Angeli. |Zalokar.| — 19. Katoliška cerkev in kultura. [Zazula.] — 20. Vera in nravnost. [Žagar.] VII. razred. 1. Patriarh Pavlin pokristjani Slovence. [Albert.] -- 2. Slovenci dobe vero iz Salzburga. |Baudek.J — 3. Umetnije proslavljajo Marijo kot vzor vse lepote in dobrote. [Brenčič.] — 4. Slomškovo delovanje za slovenski narod. [Česnik.] — 5. Missia, vzgled katoliškega duhovna. |Del Linz.] — 6. Psalmi. [Dežela.] - 7. Bernard, častilec Marije. _ [Hainrihar. ] — 8. Cerkev v katakombah. |Hribarnik.] 9. Čistost, najlepša čednost. [Hrovatin.] 10. Prvak apostolov, poglavar sv. cerkve. [Kacin.] — 11. Cesar Trajan, škof Ignacij. [Lapajne.) - 12. Sv. cerkev šinteljica omike, vede in umetnosti v srednjem veku. [Mačkovšek.] — 1 3. Katoliška cerkev in svoboda. (Martelanc.] — 14. Boj za svete podobe. [Novak.] 15. Lourdes v luči vere in vede. [Pirc.] — 16. Sežiganje mrličev. | Ponikvar. ] - 17. Ali se gode še danes čudeži, [ pl. Pre- merstein. ] — 18. Katoliško naziranje o narodnosti. [Sevnik.] 19. Sv. Gora pri Pribramu. ] Slavik.] — 20. Osmero blagrov. [ Uršič.] Pri pouku prirodopisa. (Obenem ponovitev učne tvarine.) V. razred. I. Najvažnejše trave. ] Albreht. ] 2. Opraševanje pegastega kačnika. |Zwölf.] — 3. Vnanji razločki med enokahčnicami in dvokaličnicami. |Punčuh.] — 4. Razcvetja znanih enokaličnic. |Še-petavec.] — 5. Znane strupene rastline. |Kogej.| — 6. Karakteristika križnic in važne zastopnice te družine. | Lapajne. | 7. Nadzemska in podzemska stebla. [Štrekelj.] — 8. Znane plezalke in ovijalke. |Arko.| 9. Znaki metuljnic in važne sočivnice v tej družini. [Podobnik.] — 10. Lesnate rastline pred realčnim poslopjem. [Kodele.] 11. Družina kobulnic. [Barbiš. | 12. Naša vsakdanja izrastlinska hrana. [Kunstelj.] — 13. Najlepše košarice. | Lazar. | 14. Kako vsvaja in diha rastlina? [Kozjak.| 15. Pet najbolj značilnih žužkocvetk. | Kočevar. ] — 16. Kava, čaj, poper, paprika in tobak. [Premelč. ] — 17. Naše vedno zelene rastline. [Furlan.] — 18. Bombaževec, lan in konoplja. [ Mohorič. ] VI. razred. 1. Hrbtenjača, nje razvoj in pomen za sistematiko. |Zazula.] — 2. Kri in krvni obtok v živalskih skupinah. (Plešnar.] — 3. Preobrazba, rodoizmena in podobni pojavi v živalstvu. [Terpin.J — 4. Mišičasta „noga“ mehkužcev. [Turk.] — 5. Pregled živalskega živčevja. [Poniž.] — 6. Živalska dihala. [Gruntar.] — 7. Domača čebela, opis in njeno življenje. | Žagar.] — 8. Združno življenje. [Rejc.] — 9. Živalski parasiti človeka. | Zalokar.] — 10. Ustroj osnovnega členonožca. [Jalen.] _— II. Letalni organi. [Dežela.] — 12. Vid. [Rihtar. | — 13. Živali, povzročiteljice bolezni. [Ko-lenec.] — 14. Trihina in trakulja. [Manfreda.] — 15. Zleze strupnice. [Lapaine.] — 16. Živali v službi rastlin. [Hladnik.] — 17. Anatomija školjke. [Flajs.] — 18. Anatomija pravega pajka. [Kovač.] — 19. Kako navrtavajo živali trdne snovi? [Bercar.] — 20. Ustroj morskega ježka. [Šinkovec.] VII. razred. 1. Die Entstehung der Weltkörper. [Albert.] 2. Die Erde und ihre Zusammensetzung. [Baudek.) — 3. Die Luft- und Wasserhülle des Erdballes. [ Brenčič. [ 4. Der Aufbau der Erdrinde. [Del Linz.) - 5. Die Veränderung der Erdoberfläche durch das Wasser. |Dežela.] — 6. Die Tätigkeit der Vulkane. [Hainrihar.] 7. Gesteinsbildung auf chemischem Wege. |Hribarnik.] 8. Gesteinsbildung durch Organismen. | Kacin. | 9. Die Gletscher. [Mačkovšek.] 10. Die Wirkung des Windes auf die Erdoberfläche. [Novak.] — 11. Auf die Erdrinde wirkende Kraft und deren Folgen. |Pirc.] 12. Die Geschichte der Pflanzen- welt. [Sevnik.] — 13. Die Steinkohle. [Slavik.] — 14. Der geologische Aufbau von Österreich-Ungarn. [Ponikvar.] Pri pouku kemije. V. razred. I. Chemische Einflüsse auf die wichtigsten Metalle. [ Albreht|. 2. Welche anorganische Stoffe entnimmt die Pflanze dem Boden und in welcher Form werden dieselben der Ackererde künstlich zugeführt? [Arko.) - 3. Chloride, die im Mineralreiche Vorkommen. [Barbiš.j 4. Methoden der analytischen Chemie. | Furlan. | — 5. Elemente, die in der Natur Kreisprozesse ausführen. Erklärung der letzteren. [ Kočevar.] - 6. Die in der Photographie verwendbaren anorganischen Chemikalien. [Kodele.] — 7. Die wichtigsten anorganischen Gifte. | Kogej. | - 8. Die Veränderung der unedlen Metalle an der Luft. [Kozjak.] — 9. Löslichkeit der bekannteren Metalle in anorganischen Säuren. | Kunstelj.] — 10. Die bekannten Mineralfarbstoffe und ihre technische Darstellung. [Lapajne.] — 11. Stellung der Schwefelsäure in der che- OP — mischen Industrie. | Lazar. ] 12. Chemische Zusammensetzung und Eigenschaften der bekannten Ganz- und Halbedelsteine. [Mohorič.] — 13. Elemente und anorganische Verbindungen, die in der Medizin Verwendung finden. | Podobnik.] — 14. Erklärung des Begriffes „Chemische Energie“. Einige theoretisch und praktisch wichtige thermochemische Prozesse. |Premelč.] — 15. Zusammensetzung und Verwendung der bekannten Legierungen. [Punčuh.] — 16. Vergleich zwischen a) Kalium und Natrium, b) Zinn und Zink, c) Aluminium und Magnesium. [Sepetavec. ]— 17. Gruppen der metallischen Elemente, bei denen die dem periodischen Systeme entsprechende Gesetzmäßigkeit am stärksten, bezw. am schwächsten ausgeprägt erscheint. Begründung. [Solar. | 18. Bedeutung der Elektrizität für die Metallurgie. | Strekelj.J — 19. Technisch wichtige nichtmetallische Elemente. [Zele.j — 20. Die bekannten Bleichmittel. [Zwölf. | VI. razred. I. Die wesentlichsten Unterschiede zwischen Methan- und Benzolderivaten. |Bercar. ] 2. Die bekanntesten Glukoside. [Dežela.] 3. Kohlenstoffverbindungen, die in der Beleuchtungstechnik Verwendung fingen. | Flajs. | 4. Erläuterung der En- zymwirkung an einigen Beispielen aus der chemischen Industrie. [Gruntar.] — 5. Naturprodukte als Stammsubstanzen organischer Verbindungen. [Hladnik.] — 6. Die Oxydationsprodukte der primären Alkohole aus der Reihe der Methan- und Benzolderivate. | Jalen.] - 7. Die bekannten, praktisch verwendbaren organischen Säuren. |Kolenec.] — 8. Die Bedeutung der Kohlenhydrate für die Industrie. [Kovač.] — 9. Unsere Nahrungsmittel. | Lapaine. | 10. Das Rohpetroleum und der Steinkohlenteer. Eine Gegenüberstellung. | Manfreda. | 11. Die wichtigsten antiseptisch wirkenden Kohlenstoffverbindungen. [Plešnar.] — 12. Organische Farbstoffe. |Poniž.| 13. Welche organische Verbindungen finden insbesondere im Haushalte Verwendung? Chemische Zusammensetzung derselben. |Rejc. | 14. Optisch aktive Verbindungen. | Rihtar. | 15. Die wichtigsten Lösungsmittel für Fette und Harze. 1 Šinkovec.] — 16. Benzol und Toluol als Rohprodukte für die Herstellung anderer Verbindungen. [Terpin.] 17. Die wich- stigsten organischen Salze. | Turk. [ 18. Chemische Zusammen- setzung der bekannten ungesättigten Methan- und Benzolderivate. |ZazuIa. ] 19. Chemische Zusammensetzung der bekannten organischen Sprengstoffe. [Zagar. ] 20. Die bekannten in der Medizin verwendbaren organischen Stoffe. [Zalokar.] Pri pouku zgodovine so se dajala učencem IV., V. in VI. r. vprašanja iz predelane učne snovi, da jih doma obdelajo in v šoli o njih poročajo v obliki prostega govora. — M - d) Uspeh pouka. /. Pregled klasifikacije koncem šolskega leta 1913-14. §§ L II. III. lil. U. Dl. VII. SKupal V »/o Število učencev koncem šil. leta 16 33i 22« 14 21Ä 20 20 20 150° — Vedenje prav lepo .... 6 5 10 3 4 5 11 1 39 26 lepo 10 24 11 10 16 15 8 16 100 667 primerno .... — 4 1 1 1 — 1 2 10 6'7 neprimerno , brez reda .... — 0> 0:i — 0r> — — 1 1» 0-6"1" Skupaj . 16 33' 223 14 215 20 20 20 150s Idrija trgovstvu Lindtner Mirko Rašicat 1893 1904/e — I909/io 191®/n-1912/13 Ljubljana Idrija tehniki Marc Jožef Planina 1894 190li/7- 1912/13 Idrija tehniki Ostan Franc Bovec 1895 1905|q 1906/7 —I912iis Gorica Idrija geodeziji Ime Rojstni kraj in leto Študij Je izjavil, da se posveti čas kraj Peruzzi Ivan Ljubljana 1893 190:i 4 — 19n/i2 1912/is Ljubljana Idrija trgovstvu Peteln Anton Ljubljana 1893 1904/5 — l907/g 190s 9—I9'*/i3 Ljubljana Idrija eksportni akademiji Pivk Leopold Idrija 1894 . 190^6 —1912/j3 Idrija pošti Plevnik Ivan Pišece 1893 190e/7 —19» s/ls Idrija zavarovalni tehniki Sedej Franc Idrija 1893 190'' 7 —1912/13 Idrija vojaščini Skušek Franc Ribnica 1893 !905)6—19n/i2 16“|i2-1912|is Ljubljana Idrija neodločen Starec Vladimir Lokve 1894 190" 7 I912|,3 Idrija trgovskim vedam Šinkovec Ferdinand Sp. Idrija 1895 190(17 19ia/xa Idrija montanistiki Sotola Jaroslav Idrija 1895 :I90i;|7- 19i2/13 Idrija vojaškemu stanu Uršič Julij Ilir. Bistrica 1893 I90'-'|10- 19,2|IS Idrija železnici Vončina Anton Idrija 1894 190"J7-I6»/M Idrija geodeziji b) Jesenski termin. Zrelostne izkušnje so se vršile dne 29. septembra; predsedoval je ravnatelj dr. Stanislav Beuk. Oba maturanta sta dobila izpričevalo zrelosti. Ostanek Franc, rojen 1. 1893 v Trstu, je obiskoval od 1909-10 do 1912-13 drž. realko v Idriji; izjavil je, da vstopi po maturi v službo k železnici. Tauber Josip, rojen 1. 1890 v Ljubljani, je obiskoval od 1902-3 do 1910-11 drž. realko v Ljubljani, 1911-12 in 1912-13 pa drž. realko v Idriji; vstopi k mornarskemu komisarijatu. Šolsko leto 1913-14. a) Februarski termin. V tem terminu ni bilo izkušenj. b) Glavni (poletni) termin. Pismene izkušnje so se vršile od 3. — 6. junija. Delalo jih je 20 javnih učencev tukajšnjega zavoda. Naloge so bile sledeče: Iz slovenščine: Na izbero: 1) Slovstveniki v okvirju Prešernovih poezij. (Z uporabo Prešernovih poezij.) 2) Pomen morja za narodno gospodarstvo. 3) Kdor svojih žel] ne premaguje, Sam sebi smrtno sulico kuje. Slomšek. Iz nemščine: Na izbero: 1) Der Kreislauf des Wassers und seine Wirkung auf die Veränderung der Erdoberfläche. 2) Österreichs Anteil an der deutschen Literatur in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts. 3) An welchen weltgeschichtlichen Ereignissen war unsere Monarchie in hervorragendem Maße beteiligt? Iz francoščine: L’ orage. (A rediger.) Plan. 1. Avant 1’ orage. 2. Pendant 1’ orage. 3. Apres 1’ orage. Iz opisne geometrije: 1) Zwei konzentrische Kugeln O (x = 5, y = 6, z = 12) R = 5, r — 3 und eine Ebene E (x = 4, y = 5, z == 3) sind gegeben. Man lege an die innere Kugel die zu E paralelle Berührungsebene und stelle die auf der äußeren Kugel entstehende Kugelzone dar. 2) Man bestimme den Schatten der Durchdringung einer regelmäßigen dreiseitigen Pyramide mit einem geraden Hohlkegel, wobei die Basis der Pyramide in Pj liegt; zwei Eckpunkte seien a (/, 3, 0) und b (7, 2, 0), der dritte Eckpunkt liegt vorn. Die Höhe sei h = 7; der Kegel habe seine Spitze in Pu und zwar im Mittelpunkte des gleichseitigen Dreieckes abc, seine Basis sei parallel zu Pt ; man kennt den Halbmesser derselben r 2'5 und die Höhe des Kegels ht — 5; die Lichtstrahlenrichtung ist bestimmt durch den Schattenpunkt der Spitze (9, 4, 0). 3) Zeichne das orthogonal - axonometrische Bild folgenden Objektes: Auf einer quadratischen Platte von 2 m Breite und 4 dm Dicke ruht konzentrisch eine zweite kleinere Platte von 14 dm Breite und 3 dm Dicke, auf der sich eine quadratische Säule von / m Breite und l'3 m Höhe erhebt. Diese ist von einer Platte von denselben Dimensionen wie die zweite gedeckt. Aus diesem Aufsätze ragt noch ein 3 dm hohes Stück der quadratischen Säule hervor, das von einer gleich hohen Pyramide abgeschlossen ist. Podatki o ustnih izkušnjah in imena aprobiranih maturantov se objavijo v prihodnjem izvestju. II. Neobvezni predmeti. a) Petje. (Poučeval J. Pogačnik.) I. polletje: Pouk petja se je vršil v dveh tečajih po 2 uri na teden. V prvem tečaju je bilo 32 učencev, ločenih v 2 oddelka. Prvi oddelek so tvorili začetniki, ki so se vadili v pravilnem dihanju, likanju glasu, v začetnih vajah teorije in petja po H. Dru-zovičevi Liri in A. Foersterjevi Pevski šoli. V drugem oddelku so se poučevali učenci, ki so se že udeleževali pevskega pouka. S temi se je najprej ponovila tvarina prvega oddelka, potem so se pa vadili nadalje v teoriji, v pravilni vokalizaciji, v intervalih in v petju po notah ter številkah. Praktično so se učenci obeh oddelkov vadili v petju eno- in dvoglasnih pesmi (deški zbor.) Drugi tečaj je obiskovalo 26 učencev, ki so tvorili mešan zbor. Tu se je obdelovala dur in mol skala, različni tonovi načini in dinamična znamenja. Tudi v II. polletju sta bila 2 tečaja po 2 uri na teden. Obisk: 52 učencev. Nadaljevalo se je s poučevanjem v vseh zgoraj omenjenih panogah pevskega pouka v obeh tečajih, razentega so se učenci I. tečaja navajali tudi k transponiranju v razne tonove načine. Gojilo se je poleg tega četveroglasno umetno, narodno in cerkveno petje. Mešan zbor 11. tečaja je oskrboval petje pri šolskih mašah. b) Vaje v kemiškem laboratoriju. (Vodil prof. B. Baebler.) I. tečaj za V. razred; obisk-' 7 učencev; 2 tedenski uri. Predelana tvarina: Navodilo o uporabi navadnih kemičnih priprav. Obdelovanje stekla. Vaje v topljenju, precipitaciji, filtraciji, kristalovanju, destilaciji, sublimaciji, nevtralizaciji i. t. d. Medsebojne reakcije trdnih in tekočih snovi. Določevanje tališča stearinove kisline. Mrazotvorne zmesi. Zvišanje vrelišča. Normalne raztopnine kislin in baz. Analiza najvažnejših anionov in kationov v anorganskih spojinah. Sistematična analiza. Uporaba spektroskopa za analizo i. t. d. Poizkusi vzporedno z obhgatno, v razredu predelano tvarino. Eksperimentalno izvajanje nekaterih kemičnih zakonov, razvijanje vodika iz Ca (O H)2 z Al, iz H.j O z Mg, iz Na O H s Zn, Döbereinerjevo užigalo, redukcija Fe2 08 z H, sinteza vode, gorenje, plamen, gorenje lesa v tekočini, dobivanje dušika, tvorjenje Mgi N», poizkusi z C O in C O.,, i. t. d. Tehnični poizkusi, n. pr. proizvajanje žveplene kisline, solitrne kisline, dobivanje kisika iz Ca2 Pb 04, izdelovanje smodnika i. t. d. Vaje v fotografiranju. II. tečaj za VI. razred; obisk-' 6 učencev; 2 tedenski uri. Predelana tvarina: Določevanje vrelišča in tališča nekaterih organskih snovi. Kvalitativno določevanje ogljika, vodika, žvepla, fosforja in halogenov v organskih spojinah. Kvalitativno določevanje najvažnejših organskih spojin. Gravimetrična analiza srebrnega denarja, gravimetrična analiza tehničnega barijevega sulfata. Volumetrična analiza najvažnejših kislin in lugov ter določevanje ocetne kisline v očetu in ocetni esenci. Določevanje trdote vode. Uporaba polarizacijskega aparata za določevanje sladkorja. Vaje vzporedno z obligatno, v razredu predelano tvarino: Metan, parafin, alkoholno vrenje, poizkusi z etilovim alkoholom, določevanje alkohola v pivu in vinu, določevanje ekstrakta v vinu, oksidacija metilovega in etilovega alkohola, reakcije na aldehide, poizkusi s formaldehidom, estria, ceton, kloroform, jodoform, poizkusi z etrom, oksalna kislina, mlečna kislina, tolšče, vinska kislina, grozdni sladkor, trstni sladkor, inverzija trstnega sladkorja, mlečni sladkor, škrob, celuloza, benzol, nitrobenzol, fenol tnnitrofenol, hidrokinon, resorcin, anhidrid ftaleinove kisline, tanin, črnilo, naftalin. Tehnični poizkusi: Dobivanje formaldehida, etilovega etra, mravljinske kisline iz oksalne kisline, proizvajanje etilovega alkohola, izdelovanje mila, dobivanje mlečnega sladkorja iz mleka, izdelovanje pergamentnega papirja in strelnega bombaža, dobivanje nekaterih mineralnih in organskih barvil, barvanje z mineralnimi in organskimi barvili i. t. d. Učenci IV. in V. razreda so si ogledali 4. junija t. 1. pod vodstvom strokovnega učitelja za kemijo žgalmco za živo srebro v Idriji. c) Stenografija. (Poučeval prof. J. Kuželički.) V preteklem šolskem letu se je poučevala stenografija samo v enem tečaju (I. tečaj) po 2 uri na teden. Za podlago pouka je služila knjiga K. Weizmann, Lehr- und Übungsbuch der Gabelsberg. Stenographie. Preučilo se je celo korespondenčno pismo. Razen v šoli so se vadili učenci v stenografiji tudi doma z domačimi vajami, ki so jih izdelovali od ure do ure. Obisk: I. polletje: 34 učencev, 11. polletje: 30 učencev. d) Modeliranje. (Poučeval prof. J. Kuželički.) Modeliranje se je poučevalo naslanjaje se v tvarini ponajveč na prostoročno risanje v enem (I.) tečaju po 2 uri na teden. Za predloge so se uporabljale podobe iz sadre, v prvi vrsti ornament; spretnejši učenci so pa izdelovali tudi posamezne ude človeškega telesa. Najboljši izdelki so se ali fotografirali ali odlili v sadri, tako da so se učenci vadili tudi v tej panogi kiparstva. Obisk : 1. polletje : 42 učencev, II. polletje: 44 učencev. C. Vaje v streljanju. (Vodil prof. dr. Fr. Novak.) Vaj v streljanju se je udeleževalo 28 učencev, in sicer 15 iz VI. ter 13 iz VII. razreda. Zanimanje za vaje je bilo prav povoljno in udeležba prav redna. Učenci so bili razdeljeni na dva strelska tečaja; vsi učenci VI. razreda in eden VII. razreda, ki se prejšnje šoisko leto ni udeleževal vaj, so tvorili prvi, ostali učenci VII. razreda pa drugi strelski tečaj. Čas za pouk v streljanju je bil določen za oba tečaja skupno ob sredah popoldne od 1. do 3. ure. — Do II. marca 1914 so se vadili učenci v realčni telovadnici, od 18. marca dalje pa na prostem. Strelne vaje so se pričele dne 8. oktobra 1913. Pouk se je vršil kolikor mogoče natančno po „načrtu za fakultativni pouk v streljanju in za strelne vaje na srednjih šolah in sorodnih zavodih“, kakor ga je izdalo c. kr. ministrstvo za deželno brambo. Pri pouku sta še posebej prav dobro služili knjižici: Anleitung für den Schießunterricht an Mittel- und Fachschulen in Stütz, Behelf für das freiwillige Schießwesen. V prvem strelskem tečaju se je poučevalo: Od 8. oktobra do 5. novembra 1913: a) Popis puške. b) Sola za streljanje: 1. Teoretični pouk poti krogle, viziranja i. t. d. 2. Vaje v merjenju in izproževanju v vseh telesnih legah. Opis priprave za streljanje s čepki. Od 12. novembra 1913 do I 1. marca 1914: Streljanje s čepki na krožno ploščo. Od 18. marca 1914 dalje: Streljanje z ostrimi naboji. V drugem strelskem tečaju se je v prvih urah ponovila teoretična in praktična snov prvega razreda, potem pa so učenci takoj začeli streljati s čepki, oziroma od 18. marca 1914 dalje z ostrimi naboji. V decembru in januarju se je vršilo namesto streljanja s čepki nekoliko izletov na prosto, kjer so se vadili učenci v določevanju razdalj, v izrabljanju terena za kritje, v zavarovanem vojaškem pohodu, napadanju in branjenju ter rabi vojaških specijalnih kart, katere so dobili vsi učenci po posredovanju osrednjega vodstva srednješolskih strelnih tečajev na Kranjskem po izvanredno znižani ceni 20 v. za izvod. Strelne vaje so prenehale z dnem 27. maja 1914 ter so se za-kjučile dne 26. junija s streljanjem na vojaškem streljišču v Ljubljani. Tekmovalnega streljanja vseh srednješolcev na Kranjskem dne 27. junija se je udeležilo 25 strelcev. Tekma se je vršila na vojaškem strelišču v Ljubljani ob navzočnosti mnogih visokih vojaških in civilnih dostojanstvenikov pod vodstvom g. stotnika Franca Dobnika. Dijaki so streljali v 12 krožno šolsko tarčo na 300 korakov. Izmed 31 5 strelcev, ki so tekmovali, je dosegel učenec Gruntar Ignacij šesto mesto. S tem si je priboril zavod peto mesto med vsemi kranjskimi srednjimi šolami, takoj za ljubljanskimi gimnazijami in realko. Drugi najboljši strelec tukajšnje realke je bil Žagar Bogoslav, potem Hainrihar Vincencij, Rihtar Ciril, Flajs Franc, Poniž Evgen, Kolenc Franc in Manfreda Ivan. — Vsi so dobili lepe dobitke. Da so se mogli strelci udeležiti streljanja v Ljubljani, gre v prvi vrsti hvala c. kr. ministrstvu za nauk in bogočastje za podporo 200 K, dalje gospodu Valentinu Lapajnetu v Idriji, ki je izdatno znižal dijakom vožnino iz Idrije v Logatec, ter članom učiteljskega zbora, ki so zložili v ta namen vsoto 32 K. Pri strelnih vajah sta delovala kot reditelja in zapisnikarja učenca Martelanc Avgust in Bercar Ivan. Tudi učenca Novak Gabriel ter Rihtar Ciril sta se odlikovala s hvalevredno vnemo in dobrimi strelnimi uspehi. Ravnateljstvo je priznalo soglasno z voditeljem strelnih vaj Martelancu srebrno kolajno, ostalim imenovanim učencem pa bronaste kolajne, kakor jih je ustanovilo za strelce z Najvišjim dovoljenjem c. kr. ministrstvo za deželno brambo. Končno bodi omenjen odlok c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje z dne 6. maja 1914, št. 13547, ki dovoljuje izdajanje posebnih potrdil o obisku strelnih vaj. Taka potrdila zagotavljajo strelcem tekom prezenčne vojaške službe posebne ugodnosti in prednosti pred onimi prostovoljci, ki niso obiskovali teh vaj. C. Sola in dom. Za dober napredek v šoli in za pravilno vzgojo sploh je treba skupnega dela šole in doma. To skupno delo ima pa uspeh le tedaj, če sloni na medsebojnem zaupanju. Starši ali njih namestniki naj zato odkrito in brez prikrivanja povedo, po čemur jih vpraša učitelj, in naj se ne boje navesti tudi napak, kajti le na ta način more učitelj natančno spoznati dijaka, kar je gotovo velike važnosti. Za osebni dogovor bodo — kakor doslej tudi v prihodnje določene posebne ure; ob konferencah se bodo obveščali starši tudi vnaprej s posebnimi naznanili o slabem napredku ali slabem vedenju. Starši in njih namestniki naj strogo pazijo na to, da izde-ljujejo učenci doma dane naloge in vaje in da se uče sproti vsak dan; tudi naj dosledno zahtevajo, da jim pokažejo zvezke za šolske naloge, kjer so napisani redi; slednjič morajo gledati na to, da izpolnjujejo učenci natančno predpise disciplinarnega reda. Za pomoč pri učenju doma najemati inštruktorjev vobče ni treba; če se pa uvidi potreba, naj se izbere sporazumno z razrednikom. Ravnatelj je strankam na razpolago vsak delavnik dopoldne; odgovarja pa tudi na pismena vprašanja. Dne 29. juuija 1914 — na praznih so. Petra in Paola — je zaplapolala na realčnem poslopju črna žalna zastaoa, da oznani dijakom pretresujočo oest o nasilni smrti Djega c. in hr. oisohosfi, presvetlega gospoda nadoojoode-prestolonaslednika Franca Ferdinanda in Djegooe soproge, oisohe gospe Zofije p?ernen”tc Hohenberšhe. Istočasno so zaoihrali črni prapori tudi z drugih jaonih in zasebnih poslopij, in naše mesto — potopljeno o glo-boho žalost — je bilo tako har najhitreje oboeščeno o resničnosti strašne oesti, hi ji najprej nihče ni hotel oerjeti. Od ust do ust je šla žalostna nooica, da sta dne 28. junija 1914 dopoldne padla hot žrtoi zlobne rohe cesarshi princ in njegooa soproga. Ü Bosni so se oršili oelihi oojašhi pogorshi maneori, hi jim je prisostoooal nadoojooda prestolonaslednih. Ko so bili maneori hončani, se je oisohigost peljal s soojo soprogo o Sarajeoem proti mestni hiši, hjer so ga pri-čahooali občinshi soetnihi z županom na čelu, da ga pozdraoijo. Blizu mestne hiše je 21 letni črhostaoec Dedeljho Ča-brinooič orgel proti prestolonaslednihooemu aotomobilu bombo, hi pa je padla za oozom, se na tleh razpočila in oeč ali manj ranila oholo 20 oseb. Dadoojoodi in Dje-gooi soprogi, hi se je oozila z njim, se ni nič zgodilo. Po slooesnem sprejemu o mestni hiši je nadoojooda nadaljeoal oožnjo po mestu, dasi mu je Djegooo sprem-stoo to odsoetooalo. Toda prestolonaslednih je hotel na osah način obishati podpolhooniha pl. CDerizzija, hi je bil ranjen ob proem atentatu in je ležal o oojašhi bolnici. Ko je aotomobil zaoil z nabrežja o Franca Dožefa ulico, je izstrelil 19 let star študent Gaorilo Prinčip iz samokresa hitro drugega za drugim doa strela, hi sta oba imela strahooit učirteh. Proi strel je zadel oojoo-dinjo Hohenberšho o spodnji del telesa, drugi pa nad-oojoodo o orat, hjer mu je hrogla prebila glauno žilo. Dadoojooda je bil tahoj mrteo, soproga pa je umrla med oožnjo do oladnega poslopja . . . Taho je bilo nenadoma uničenih dooje plemenitih žio-Ijenj, hi sta delili samo dobrote na ose strani. Usah pošteno misleč člooeh ogorčeno obsoja ta zločin, osi aostrijshi narodi hažejo globoho, ishreno žalost zaradi izgube splošno priljubljenega nadoojoode in Dj. soproge. Dašega cesarja je oboestil o strahotnem hroaoem dogodhu adjutant grof Paar. Cesarja je oest taho pretresla, da ni mogel dolgo časa izgoooriii niti besedice. Daposled je rehel: „Strašno, strašno! Dobena bol mi ne ostane prihranjena!“ In res! Cesarjeoič Rudolf, sin cesarjeo, je nenadoma umrl o CDagerlingu, brata CDahsimilijana so ustrelili o 0ehsihi, cesarico Elizabeto je umoril Lucheni, sestra cesaričina je zgorela o Parizu, sedaj je pa hudo-delčeoa roha ustrelila prestolonaslednika Franca Ferdinanda in Djegooo soprogo . . . Ueliho junaštoa in moči je treba, da je naš sioolasi oladar prebil ose te hrute, da, najhrutejše udarce! Pohojni prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil rojen dne 18. decembra 1863 hot sin nadoojoode Karla Ludooiha, brata našega cesarja; soproga Dnjegooa pa je bila rojena dne I. marca 1860 iz stare češhe plemiške rodooine grofa Chotha. Uisoha rajnika ostao-ijata troje otrok: hčerho Zofijo ter sina CDahsimilijana in Grnesta. Ob globoki žalosti, hi pretresa srca oseh zoestih cesarjeoih podložnikoo, kipi iz oseh teh src samo ena želja: Dal Bog, da ostane na tako bridko prizadetega cesarja ta silni, pretresljioi dogodeh brez zlih posledic na Djegooo dragoceno zdraoje! Daj ostane ohranjen Soojim narodom, hi posebno o teh burnih časih potrebujejo tako plemenitega in miroljubnega oladarja! Oklenimo se Djega in Djegooe prejasne rodooine s še oečjo ljubeznijo, hi mu more biti edina uteha o težkih trenutnih dušeonih bolesti! V spomin na prežalostni dogodek je opravil č. g. profesor Andrej Plečnik dne 2. julija 1914 slovesno mašo zadušnico, ki so se je udeležili polnoštevilni učiteljski zbor in vsi učenci. Pretresljivi govor, ki ga je govoril, je segel globoko v duše vsem navzočim. Pri maši je pel dijaški pevski zbor pod vodstvom svojega učitelja g. Ivana Pogačnika. Po maši se je zbral učiteljski zbor k žalni seji v posvetovalnici zavoda. Dan je bil vsled ukaza c. kr. deželnega šolskega sveta prost pouka. D. Imenik učencev v šol. letu 1913-14. Debeli tisk znači odličnjake, oklepaji pa med letom izstopivše učence (učenke). Pripravljalni razred. Bajc Oton. Kos Josip. — Kos Ladislav. Kumer Ivan. Markič Franc. — Peternelj Josip. (Petrič Stanislav.) — Pirc Branko. — Pišlar Ignacij. — Podobnik Anton. — Pogačnik Ljubomir. — Rijavec Anton. Seljak Ivan. — Šinkovec Josip. — Treven Ernest. Vončina Karel. — Zimmermann Oton. Realčni razredi. I. razred. Cuk Franc. — Eržen Stanislav. — Didič Franc. (Didič Ivan.) — Divjak Josip. — Fischer Viktor. ■— Furlan Anton. Gantar Kajetan. — Gostiša Alojzij. — Grum Julijan. — Hribarnik Kazimir. — Izlakar Ivan. — Kobal Viktor. Kogoj Robert. (Kolenc Karel.) — Kosmač Franc. — Lapajne Rafael. Marčelja Bogomil. — Moravec Mihael. — Novak Alojzij. — (Pavšič Josip.) — Pelhan Albin. — Podgornik Maks. — Pogačnik Ciril. Rupnik Adolf. -— Rupnik Franc. — Sepe Mihael. — Šinkovec Ludovik. — Štros Franc. — Tratnik Davorin. — (Tratnik Janez.) — Troha Alojzij. — Uršič Franc. — Velikanje Josip. — Vončina Anton, ml. — Vončina Anton, st. -— Vončina Karel. — Žagar Bogdan. — (Benedik Albina, priv.) — Kogej Marija, priv. II. razred. Berčič Karel. — Brumat Julij. — Burnik Vladislav. — Dolenc Janko. Garlatti Alfonz. — Hvala Anton. — Kacin Anton. — Kobol Alojzij. (Kokalj Franc.) Oblak Alojzij. — (Petrič Stanislav.) — Pivk Viktor. — Poljanšek Alojzij. — Poniž Venčeslav. — Primožič Franc. — Rejc Matevž. — Sedej Franc. •— Stverak Jan. Velikajne Franc. — Vončina Edgar. — Vrč Ivan. Vuga Stanislav. — Žagar Otokar. — Zelko Josip. — Bajc Antonija, priv. — Lukežič Marija, priv. Paradiž Marija, priv. — (Turk Pavla, priv.) III. razred. Eržen Rafael. - Jacaz Božidar. Jelinčič Zorko. Jurjavčič Ivan. Kenda Peter. Kogej Ivan. Lapajne Ivan. — Pirc Danilo. — Pirnat Vladimir. Poniž Rajko. - Rupnik Josip. Tomič Vladimir. — Vončina Albin. — Vončina Viktor. IV. razred. Baraga Miroslav. Bernik Franc. Čopič Ivan. — Didič Josip. Hauptman Viktor. Jurjavčič Alojzij. Kattnig Da- vorin. Kraschner Avgust. Kumer Filip. — Lapaine Dušan. Likar Josip. (Lukežič Franc.) — Novak Kajetan. — Podobnik Ludovik. - Poljšak Franc. Prelovec Ivan. - Rudolf Ivan. Treven Anton. Velikajne Ivan. Vičič Viktor. - Vončina Ciril. Zarli Josip. — Bloudek Božena, priv. — Burnik Mara, priv. Helmich Vaclav, priv. Kenda Marija, priv. — Lapaine Vlasta priv. V. razred. Albreht Franc. — Arko Vladislav. — Barbiš Anton. (Ferjančič Stanislav.) Furlan Andrej. Kočevar Franc. — Kodele Tilen. Kogej Rudolf. — Kozjak Vinko. — Kunstelj Vinko. — Lapajne Cveto. — Lazar Ciril. — Mohorič Franc. — Podobnik Josip. — Premelč Franc. — Punčuh Ivan. — Sepetavec Boris. — Solar Ludovik. — Štrekelj Vladimir. — (Vončina Andrej.) — Zwölf Ivan. Zele Andrej. VI. razred. Bercar Ivan. — Dežela Stanko. — Flajs Franc. — Gruntar Ignacij. — Hladnik Anton. — Jalen Vinko. — Kolenec Franc. — Kovač Anton. — Lapaine Dimitrij. — Manfreda Ivan. — (Pertot Ivan.) — Plešnar Franc. — Poniž Evgen. — Rejc Ivan. — Rihtar Ciril. -— Šinkovec Bogomir. — Terpin Dragotin. — Turk Janko. — Zalokar Karel. — Zazula Rafael. — Žagar Bogoslav. VII. razred. Albert Anton. — Baudek Viktor. — Brenčič Ignacij. Česnik Milan. Del Linz Peter. — Dežela Viktor. Hainrihar Vincencij. — Hribarnik Adalbert. — Hrovatin Ivan. — Kacin Dominik. Lapajne Mirko. — Mačkovšek Franc. Martelanc Avgust. — Novak Gabrijel. — Pirc Franc. — Ponikvar Emil. pl. Premerstein Ivan. Sevnik Franc. Slavik Vladimir. Uršič Franc. E. Naznanilo o začetku šol. leta 1914-15. Šolsko leto 1914-15 se prične dne 1 9. septembra s skupno sv. mašo v župni cerkvi sv. Barbare ob '/<> 8. uri dopoldne. Za sprejem učencev veljajo tele določbe: a) Učenci, ki želijo vstopiti v pripravljalni razred, naj se oglase s svojimi starši ah njih namestniki dne 18. septembra od 11. do 12. ure osebno pri ravnatelju ter naj z rojstnim (krstnim) listom dokažejo, da so že izpolnili deveto leto svoje starosti ali ga ie izpolnijo v letu 1914, nadalje, da so dovršili z dobrim uspehom vsaj 3. razred ljudskih šol. Citati in pisati morajo znati slovensko in nemško. Sprejem bo za vse začasen; pri komur se razvidi v prvih šestih tednih, da ne more uspevati, bo moral zapustiti pripravljalni razred. b) Učenci, ki žele vstopiti v prvi razred, naj se oglase s svojimi starši ali njih namestniki dne 15. septembra od 9. do 10. ure osebno pri ravnatelju ter naj z rojstnim (krstnim) listom dokažejo, da so že izpolnili deseto leto svoje starosti ali ga izpolnijo še v letu 1914. Oni, ki so doslej pohajali ljudsko šolo, naj se izkažejo z izpričevalom, obsegajočim rede iz veronauka, učnega jezika (slovenskega in nemškega) in računstva. Vsi vnanji učenci se oglase lahko tudi pismeno, poslati jim je le pravočasno gori navedeni listini. Sprejet je učenec v 1. razred šele tedaj, ko je prebil z dobrim uspehom sprejemno izkušnjo. Sprejemne izkušnje v I. razred se bodo vršile dne 16. septembra ob 9. uri dopoldne. Ponavljati sprejemne izkušnje v istem letu ni dovoljeno. Učenci, ki so bili sprejeti meseca julija v 1. razred, naj pridejo šele k slovesni otvoritvi dne 19. septembra. Tisti učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom pripravljalni razred na državni realki v Idriji, prestopijo brez izkušnje v 1. realčni razred. Oglase naj se z izpričevalom dne 15. septembra dopoldne od 9. do 10. ure. c) V vse ostale razrede se bodo sprejemali učenci dne 18. septembra, in sicer: II. IV. razred dopoldne od 8. do 11., V. VII. razred pa popoldne od 2. do 4. ure. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj prineso zadnje šolsko izpričevalo; oni pa, ki vstopijo na zavod nanovo, se morajo izkazati z rojstnim (krstnim) listom in zadnim šolskim izpričevalom, ki je na njem zaznamovan pravilno javljen odhod. Kdor bi zamudil rok za vpisovanje, more praviloma biti sprejet šele s posebnim dovoljenjem c. kr. ministrstva za nauk in bogočastje. č) Ponavljalne, dodatne in sprejemne izkušnje v višje razrede se vrše dne 1 7. septembra. d) Vsak učenec plača pri vpisovanju 2 K 10 h prispevka za učila, nanovo vstopajoči pa še 4 K 20 h spre-jemnine; nadalje je prispevati po 1 K za dijaško knjižnico in 40 h za igralno orodje. e) Z ozirom na važnost dobrega stanovanja si pridržuje ravnateljstvo pravico, da sprejme le one učence, ki so na takem stanovanju, ki ga je odobril učiteljski zbor, ozir. ravna te 1 j. Zato naj ne sklepajo starši ali njih namestniki s stanodajalci nobene obvezne pogodbe, preden si niso dobili od ravnateljstva dovoljenja za dotično stanovanje. f) Redni pouk se prične v pondeljek, 21. septempra. 3)r. Stanislav J3euk, c. kr. ravnatelj. ' V.(XIII.) IZVESTJE c.kr.državne višje realke v Idriji, za šolsko leto 1913-14, !©i m © Izdalo ravnateljstvo. V IDRIJI 1914. 85 85 B Založila c. kr. državna realka, — Natisnil Hinko Sax v Idriji. VSEBINA: Stran: Mimikrija in podobni pojavi. Spisal dr. Beuk......................5 Metereologična opazovanja v Idriji. Poroča B. Baebler. . . 28 Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. A. 1. Učiteljski zbor..............................................32 II. Učila........................................................34 III. Statistika učencev..........................................42 IV. Podpore......................................................43 V. Šolsko zdravstvo..............................................45 VI. Kronika......................................................48 VII. Važni odloki šolskih oblasti ........ 49 B. Pouk: I. Obvezni predmeti Učni načrt...................................................51 Učne knjige..................................................51 Pismene naloge ..............................................54 Prebrana slovstvena dela.....................................56 Domače čtivo in govorne vaje.............................57 Klasifikacija................................................62 Zrelostne izkušnje...........................................63 II. Neobvezni predmeti Petje........................................................66 Vaje v kemiškem laboratoriju.................................66 Stenografija.................................................67 Modeliranje..................................................68 C. Strelne vaje..................... ............................69 Č. Šola in dom.......................................................71 f Nadvojvoda Franc Ferdinand in Njegova soproga vojvodinja Zofija Hohenberška.................................................72 D. Imenik učencev ................................................. 75 E. Naznanilo o šolskem letu 1914-15.............................78 Zaznamek znanstvenih člankov v dosedanjih izvestjih. L. 1901-2: Ustanovitev zavoda. Spisal ravnatelj Karel Pirc. Slovenska pesem idrijskih rudarjev. Spisal Makso Pirnat L. 1902-3: Kje naj postavimo mejo psihiškemu življenju v organiški prirodi? Spisal dr. S. Beuk' Pripravniški tečaj v Idriji. Spisal Makso Pirnat. Kratek popis novega realčnega poslopja. Spisal ravnatelj Karel Pirc. L. 1903-4: Začetni pouk v prostem risanju na realkah. Spisal Vinko Levičnik. f Ivan Rode. Nekrolog. Napisal M. Pirnat. L. 1904-5: f Ravnatelj Karel Pirc. Nekrolog. Napisal dr. S. Beuk. Bernoullijeva lemniskata. Spisal dr. S. Beuk. Rudniško gledališče v Idriji. Spisal Makso Pirnat. Govor ob stoletnici Schillerjeve smrti. M. Pirnat. L. 1905-6: Nekaj fizikalnih poizkusov. Spisal Julij Nardin. Učni načrt za telovadbo na realkah. Napisal Iv. Bajželj. L. 1906-7: Radioaktiviteta in razpadanje atomov. Spisal B. Baebler. L. 1907-8: Mestna realka v Idriji 1901-1908. Napisal dr. S. Beuk. Donesek k vprašanju o koncu sveta. Spisal Julij Nardin. Praktiške veye v kemiji. Spisal B. Baebler. O domovini in naseljevanju južnih Slovanov. Poroča dr. Dragotin Lončar. Pozabljeni pesnik. (J. Cimperman.) Sestavil E. Gangl. L. 1908-9: Intergracija racionalnih ulomkovih funkcij. Spisal Ivo Tejkal. Poljudna razlaga indukcijskega toka. Spisal J. Nardin. L. 1909-10: Varovalna barva in podobnost v živalstvu. Spisal dr. S. Beuk. Nekaj poizkusov iz fizike. Spisal Julij Nardin. Kristalizacija gipsa ob mikrokemični analizi. Spisal Kajetan Stranetzky. L. 1910-11:0 nevarnosti kemičnih poizkusov. Napisal B. Baebler. Izpopolnjeno samodelno električno menjalo. Spisal J. Nardin. L. 1911-12: Vodnikove pesmi. Priobčuje dr. Nik. Omersa. Fizikalne drobtine. Spisal prof. Julij Nardin. L. 1912-13:Spominski list. Napisal dr. Stanislav Beuk. Pragmatična sankcija. Dr. M. Potočnik. L. 1913-14: Mimikrija in podobni pojavi Spisal ravnatelj dr. S. Beuk. Meteorologična opazovanja v Idriji. Poroča prof. B. Baebler. iäBBwl sü -f- ispa p SlfeS ' ■ . ■■ V fe i»j sl n% .