Osleparjena siromašna ženska, ki je hotela biti hitro bogata Za zlatom in bogastvom vsakdo tišči, in v tej borbi, da postane človek hitro bogat, marsikdaj zgubi še to, kar ima. Na Broadwayu stanuje sirotna žena Mrs. Lukash. Celo svoje življenje je trdo delala in pridno hranila, tako da je njena bančna knjižica pokazala lepo svoto $1000. Živi duši ni črhnila o tem svojem bogastvu. Vsakdo jo je smatral za sirotno, staro ženico. Toda bližal se je usodni dan. Spoznala je srednje starega moža, ki je naredil dober vtis na njo. Mnogo večerov sta presedela skupaj in govorila zaljubljene besede. Tako je ženska ob neki priliki omenila, da je lastnica tisoč dolarjev, ker je znala, da to upljiva na moško srce. Pa je prišel možic nekega večera ves razburjen k njej in rekel: "Anuška, nekaj ti imam povedati, kar me že več tednov peče!" In Anuška misli, da jo bo vprašal za roko. "Ah," pravi mož, "tu imam kovček, v katerem se nahaja stroj, ki dela iz eno-dolarskih dva-do-larske bankovce. V enem tednu sva lahko milijonarja. Manjkajo mi Samo dolarski bankovci." In Anuška je povedala, da ima tisoč dolarjev. In res> drugega jutra je šla v banko in dvignila ves denar v dolarskih bankovcih, katere je prinesla in izročila možu. Ta je obljubil, da se bo drugi dan vrnil. Anuška je pripravila dobro večerjo, kupila ga-lono vina, predpasala si svež predpasnik in čakala — čakala, toda njega ni b'lo. Drugi dan je šla k policiji. Ta ji je povedala, da je nasedla sleparju. In Anuška je šla domov, spravila sveži predpasnik in se zaprla v kamrico, kjer je točila bridke solze radi hudobnosti ljudi. -o- Srebrna poroka 19. januarja v Eveleth, Minn. Mr. in Mrs. Martin Shukle sta bila prijazna dovolj, da sta uredništvu doposlala vabilo za udeležbo ob priliki srebrne poroke, ki jo praznuje ta vzorni slovenski par v nedeljo 19. januarja, v mestnem avditoriju, v Eveleth, Minn. Prav iskrene čestitke pošiljamo paru ob priliki srebrne poroke in želimo še dolga leta zdravja, sreče in napredka. Izdelovanje pive na ameriškem parniku New York, 7. jan. Ko je danes dospel veliki ameriški | parnik George Washington v to pristanišče, so dognali, da se nahaja na parniku pivo-! varna. Parnik je v Bremenu | naložil več sodov pive, katerega je pa zmanjkalo sredi i oceana. Potniki so se začeli pritoževati, toda v par urah so se jim obrazi zopet zjasnili. Na krovu se je nahajal neki nemški mojster za izdelavo pive in je naredil dovolj te šumeče pijače, da je trajala i do ameriškega obrežja. * Nevarno je zbolel bivši predsednik W. H. Taft, ki je i predsednik najvišje sodnije. Slovenske vesti iz širne Amerike. _ % Umetniško razstavo Gregor Peruška v Pittsburghu je obiskalo kakih 500 oseb. Le deset slik je bilo prodanih. Vstopnine se je dobilo $90.00, za slike pa $628.00. Mr. Peru-šek je imel z razstavo kakih $250.00 stroškov. V Chicagi bo Stavbinsko in posojilno društvo "Slovenski Dom" izdalo novo serijo delnic. Delnice se lahko tedensko ali mesečno odplačuje. Na božični dan so mrtvega našli v njegovem stanovanju rojaka John Lipošek, star 44 let in rudar po poklicu. Izvršil je samomor s tem, da si je zadrgnil vrat s trakovi od čevljev. Lipošek je živel v Arma, Kans. Že pred šestimi tedni je poskušal samomor, toda se mu tedaj ni posrečil. Rahko zdravje je siromaka najbrž gnalo v smrt. V Pueblo, Colo, je umrl rojak Andrej Rigler, doma iz Ribnice. Umrl je v umobolnici, v kateri se je nahajal že' od leta 1921. V Gilbert, Minn, je umrl J os. Kern, star 63 let doma iz Brezega pri Kamniku. VI Ameriki je bival 37 let. Zapušča ženo in Odrasle otroke.4 Čehi v Chicagi so povabili g. Svetozar Banovca, da bi sodeloval pri uprizoritvi opere "Hoffmanove pripovedke." G. Banovec se še ni odločil, če bo ponudbo sprejel. Velik uspeh je imel s svojim koncertom g. Banovec v Bessemer, Pa. Do 500 ljudi je bilo v dvorani. Prišli so tudi iz sosednjih naselbin. Banovca je pri koncertu spremljala Miss Wahcic iz Clevelanda. Pri fari sv. Štefana so odprli slovensko večerno šolo, v > kateri se bo poučevala mladina v slovenskem jeziku. Obenem nastopi 19. jan. s koncertom Mr. Marian Šabec, ki je koncertni tenorist in produkt ameriške Slovenije, rojen v Jolietu. G. Šabec ima krasen glas. V Farrell, Pa. je preminul rojak Anton Biček. Zapušča ženo in osem otrok. Ranjki je bil doma iz Vrhpolja, St. Jernej na Dolenjskem. V Moon Run, Pa. je umrl rojak John Žust, star 64 let in doma iz Gornje Dobrave nad Škofjo Loko. V Ameriki je bival 25 let. -o- Sin se norčuje, ko je ubil lastnega očeta St. Louis, Mo., 7. jan. Allan Schumm, 17 letni študent, ki je v nedeljo ubil očeta in nevarno ranil svojo mater, bo Preiskan od zdravniških izvedencev, da doženejo, če je vse v redu v njegovi glavi. Ako je zdrav, tedaj pride pred sod-pika, ako je bolan, ga pošljejo v bolnico za kriminalce. Na policiji je fant izpovedal, da je ubil očeta, ker je "to strašno z a nimiv dogodek." Policija je mnenja, da je fant blazen, in da se mu je zmešajo v glavi, ker je preveč čital Jn študiral. Radio program, nedelja 12. jan. V nedeljo, 12. jan. se priredi potom WJAY radio postaje v Clevelandu sedma serija slovenskega radio koncerta. Koncert bo trajal eno uro, od 2. do 3. popoldne. Ta koncert je pripravil g. Louis Belle, in nastopil bo zbor poznanega pevskega društva "Z a r j a," pod vodstvom Mr. Ivanusha. Sledeče točke so pripravljene za koncert: 1. Slovenski trio. 2. "Urh, grof celjski," in sicer otvoritveni zbor s solo-spevi. Solospeve proizvajata Vatro Grill in J os. Birk Jr. Dvospev Louis Belle in Antoinette Simčič. 3. Četverospev iz 3. dejanja. Pojejo Antoinette Simčič, Mary I v a n u s h, Louis Belle in Vatro Grill. 4. Zaključni zbor s solo-spevom, Frank Plut. 5. "Luna sije," narodna, iz "Rozamunde," Frank Plut. 6. "Cvetočih deklic prša bela," solospev, Frank Plut. 7. "Kazen," moški kvartet, Belle, Plut, Jančič in Lazar. 8. "Jaz pa za eno deklico vem," isti kvartet. 9. "Ti si urce zamudila," poje Mary Ivanush. 10. "Oi z Bogom, ti planinski svet," mešan zbor društva Zarja, solospev Lotlis Belle. 11. "D e 1 a v ski pozdrav," moški zbor dr. Zarja. 12. Slovenski trio. 13. "Spominek," tenor in bariton, Belle in Plut. 14. "Domovini," solospev L. Belle. 15. "Pod okencem," solospev Louis Belic. 16. "Na tujih tleh," poje Mrs. Ivanush in Plut. 17. "Ribniška," kvartet, Belle, Plut, Jančič in Lazar. 18. "O ja, zmiraj vesel,*" isti kvartet. 19. Slovenski trio. Na piano spremlja pevce Miss Mary Grm. Oznanjeva-lec. Ralph Danilo. -o- Obrežni stražniki so pi-jančevali New London, 7. jan. Pred i vojaško sodnijo v tem mestu 1 je danes nastopilo 10 obrežnih stražnikov, ki so obdolže-j ni, da so iz nekega .zaplenje-| nega parnika ukradli večjo | množino Žganja, nakar so se ; napili. Vsega skupaj je bilo aretiranih 39 obrežnih stražnikov, vsi obdolženi enakega ! zločina. Ako bodo v Wash-ingtonu potrdili razsodbo vo-j jaškega sodišča, tedaj bo dobil vsak obrežni stražnik 60 |dni zapora, nakar bodo najbrž I nečastno odpuščeni iz službe. Ali se bo štrajk šivilj morda poravnal? Mogoče je, da se zna gene-| ralni štrajk šivilj v Clevelandu v kratkem poravnati. Važne k o n ference zastopnikov delavstva in kompanij so naznanjene za danes popoldne. O V nedeljo je praznik sv. Družine. / ameriška!ITtomovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^W^VDo SLOVENIAN MORNING IN language ONLY AMERICAN HOME DAILY newspaper NQ- 6-_______ CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 8th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Za temnimi zidovi se kujejo zlobni načrti nesrečnih jetnikov Councilman Mihelich v borbi za managerja. Ko se je zbrala pretekli pondeljek večer mestna zbornica k prvemu .zasedanju v letošnjem letu, in je dospelo v zbornico 11 novo izvoljenih councilmanov v zbornico, je takoj zbruhnil napad na mest-nega managerja Hopkinsa. In bilo je dano našemu slovenskemu councilmanu John L. Mihelichu, da se je postavil v bran za managerja Hopkinsa. Mr. Mihelich je govoril: "Pred par meseci je bil odkrit v Clevelandu ogromen škandal glede nakupovanja mestnih zemljišč. Tedaj so ljudje sklenili, da gredo in očistijo mestno zbornico. Posledica je, da sedi danes 11 novih mož v tej zbornici. Gospod predsednik, imel sem največjo spoštovanje do vas, dokler nisem opazil, da vaše ime ni med imeni onih, ki podpirajo najboljšo vlado, kar jih je Cleveland imel. Č^rter daje mestni zbornici pravico najeti in odstaviti managerja, toda meni se zdi, da je mala skupina ljudi to že prej sklenila narediti. Slabo je za mesto, če se zbere gotova klika ljudi in hoče zapovedovati, ; kaj naj zbornica naredi." Po teh besedah je navzoče občinstvo v dvorani glasno aplav-diralo Mihelichu, ki je zopet začel: "Spominjam se seje odbora te zbornice, ki je re-; šetal plinsko vprašanje. Ta ! odbor je praktično odobril na-1 črt, da se ljudem v Clevelan-1 du zvišajo cene plina, ko je prišel manager Hopkins in protestiral. Imel je korajže J dovolj, da je javno povedal, : kaj misli. In ista skupina, ki 1 je hotela zvišati cene plinu, sedaj intrigira proti Hopkin-su ter ga namerava odstavi-i ti. Kadar dobimo boljšega s moža kot je Hopkins, tedaj bom tudi jaz volil za njega, toda ker ga nimamo, in ker nam hočejo vriniti slabšega, tedaj mi je znano, da se bo manager boril proti omenjeni kliki, in ljudstvo v Clevelandu bo z njim." Ponovno ploskanje je dobil Mihelich po tem govoru. Angleško časopisje piše cele kolone o Mihe-( lichu in prinaša njegovo sliko. Novi uradniki Dr. sv. Antona Pad. v New-burgu je izvolilo sledeče urad-1 nike za 1930: predsedniki Louis Gliha, podpreds. Jos. j Globokar, tajnik Louis Hoče-1 var, 9914 Elizabeth Ave., za-1 pisnikar Anton Russ, blagaj-1 nik Frank Marinčič. Nadzor-J n i k i: Frank Perko Frank Novak st., Frank Glavič. Za-J stopnik za S. N. D. v New-burgu Dom. Blatnik in Anton Russ, zdravnik dr. A. J. Perko. Društvo ima prosto pristopnino prve tri mesece v tem letu. Smrt Pavlovčiča Frank Pavlovčič, ki je umrl v torej zjutraj, in o katerega smrti smo že poročali, je bil član društva Slovenec, št. 1, SDZ in član društva Cleveland, št. 126 SNPJ. Doma je bil iz fare Sv. Križa na Dolenjskem. Bolehal je na raku v želodcu. Ranjki zapušča soprogo Marijo, sinove Franka, Martina, Josipa ter dve hčerki, Mary Kordič in | Karolina in enega brata Antona. Pogreb se vrši pod vod-1 stvom A. Grdina & Sons v če-; tertek dopoldne. Preostali družini naše iskreno sožalje. Oproščeni delavci Pet delavcev, ki so bili ob-dolženi, da so "hujskali" 1200 uslužbencev B r i g g s Mfg. Co. je bilo izpuščenih od p o 1 i c i je. Protestirali so le proti znižanim plačam. Obsojeni Atwater Sodnik Ewing je znanega posredovalca med prodajalci mestnih zemljišč obsodil na dve leti zapora, toda sedeti mu ne bo treba v ječi, pač pa bo pod parolo. Atwater pa ni zadovoljen in trdi, da mu je 1 državni pravdnik obljubil popolno svobodo, če bo vse izpovedal, kar ve. Toda Miller je mnenja, da Atwater. ni vsega j povedal, zato je sodniku pri-ooročil parolo. čitalnica SDD. Čitalnica S. D. D. na Wa-I terloo Rd. je izvolila sledeče | uradnike za 1930: preds. J. F. ' Durn, podpreds. Louis Du-I gan, tajnik Ciril Svetlin, bla-| gajnik J o h n Mandel. Nadzorniki: Louis Kaferle, Louis i j Tolar in Paul Žele. Književni! odbor: Louis Dugan, Andrew Krizmančič, John Florjančič. Knjižničar Jos. Pesdirc. Zadnja Seja je dovolila $150.00 ža habavo knjig in časopisov. Ba se pridrži manager Mnogo voditeljev in upljiv-nih mož v Clevelandu je mnenja, da se skliče ogromni ljudski shod v Clevelandu, na katerem naj bi se protestiralo i p r o t i odstranitvi mestnega j managerja Hopkinsa. Repu-j b 1 i k a n s ki councilmani, ki , imajo en glas večine ga misli-j jo odstraniti prihodnji pondeljek, ne da bi prej poiskali naslednika. V bolnico Nagloma je zbolela Mrs. Margaret Zugelj, 1115 Norwood Rd. Odpeljana je bila v Provident bolnico, 6 24 E. 103rd St. V bolnico je odpeljala Svetkova ambu-lanca v pondeljek večer Mrs. Louis Hoffart, 19050 Meredith Ave. Odpeljana je bila v bolnico sv. Aleša. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. Slovenski radio program so v nedeljo slišali celo v daljni Kanadi Iz Hamiltona, Ontario, Kanada, nam poročajo rojaki: Vesela novica! Zanimivo je bilo slišati slovenski radio program v nedeljo, 5. januarja. Tu v Kanadi smo dobro slišali slovensko petje. Ves program je bil krasno sestavljen. Ah, kako hitro sta minili dve urici! Vesele so bile| Hojerjeve polke in valčki!; Kako lepo sta Mary Udovich in Josephine Lausche oddajali svoje melodične glasove! Ves program je bil v resnici dobro izpeljan, le žal, da je včasih tudi odvisno od vremena, da nekoliko zahrešči. Četverospev "Iz stolpa sem, mi zvon doni," je bila najbolj razločna, ta nam je šla do srca! Hvala vam lepa, vsem onim, ki ste pripomogli k slovenskemu radio programu! Poslušalca: John Hren in Joseph Vesel. . . Nadalje nam radio postaja WJAY naznanja, da je dobila brzojavke iz Wilmington, drž. Delaware, iz Harisburgh, Pa. in iz Milwaukee, Wis., da so tam dobili program v nedeljo. Kar je pač dokaz, da če je pravi instrument in se zna najti postajo, da se dobi slovenski j program v okolišu 1000 milj. --o—---* Kongres se pripravlja za dolgo sezono Washington, 7. jan. Kongres se je včeraj.vrnil na de-^ lo po božičnih počitnicah. Ta-j kaj se je spravil nadelo. Glavni predmet je eolninska sprememba, ki bo še dalj časa zaposljevala kongres. V zbornici poslancev pa se pripravljajo na ogromno prohibicij-sko debato. Nikdar ni bilo še ; toliko "mokrih" članov v poslanski zbornici kot sedaj. V: bivših kongresih so mokri zbrali skupaj komaj do 70 glasov, sedaj pa jih imajo že nekaj več kot 100, in vsi so: bojaželjni. j. . * Albanski kralj Zogu nevarno zbolel Berlin, 7. jan. Glasom brzojavk postaja bolezen albanskega kralja Zogu vsak dan bolj kritična. Kralj skoro sa-| motno biva v svojem gradu v i Tirani. Baje je dobil jetiko in raka v grlu. Sulzmannova hči v zakon I Miss Eleanor, najmlajša hči councilmana Sulzmanna, se bo poročila s Charles Tri-vissono, ki je policist na 13. precinktu v Clevelandu. Računi za plin Plačajte račune za plin v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Zadnji čas je do petka, 10. jan. do pol sedme ur.e zvečer. Coolidge za managerja V več krogih mesta Clevelanda se je slišalo in resno na-svetovalo, da če odstopi manager Hopkins, da se imenuje Calvin Coolidga za managerja. Drage volitve Okrajni komisarji so dovolili volivnemu odboru $445. 000 za stroške v letu 1930. Da, tudi volitve so drage. Avto žrtve Pet oseb je bilo letos v Clevelandu že ubitih od avtomobilov, dasi se je leto šele komaj pričelo. Londonska konferenca prinese krizo? V kratkem se prične v Londonu konferenca, pri kateri bodo govorili zastopniki pet velesil, in sicer Anglije, Zedi-njenih držav, Francije, Italije in Japonske. Gre se radi razorožitve na morju. Vojne mornarice raznih držav pogoltnejo vsako leto ogromne svote denarja. Vojna ladja, oklopnica, velja danes do $25.000.000. In v desetih letih je taka morska pošast že nezmožna za nadalj-no službo, razven, ako se jo temeljito ne popravi, kar velja od deset do petnajst milijonov dolarjev, dočim znašajo stroški vsako leto za vzdrževanje take ladije najmanj dva milijona dolarjev na leto. Raditega se je pojavilo gibanje med velesilami, da se nekaj tozadevno ukrene, in se ustavi, oziroma vsaj omeji gradnja enakih vojnih ladij. Med zastopniki velesil pa prevladuje zelo različno mnenje glede razorožitev, ker ima pač vsaka velesila drugačne interese na razorožitvi. Mogoče je, da se bo vseh pet velesil zedinilo in sprejelo pogodbo, ki bo vezala vse države enako, mogoče je, da bo nastal sporazum samo med Zedinjenimi državami, Japonsko in Anglijo, mogoče pa je tudi, da bo nastal sporazum samo med Anglijo in Ameriko. Seveda je očividno, da bi bil najboljši sporazum, ki bi vezal vseh pet velesil enako. Ameriški zastopniki so se celo izjavili, da ne bodo z nobeno drugo pogodbo zadovoljni, razven če bo podpisana od vseh pet velesil. Toda prilika, da se naredi sprava med petimi velesilami, je zelo malenkostna, kajti ako se druga velesila ne bo ustavljala, bo oponirala Francija. Francija na vsak način zahteva submarine, dočim ostale velesile zahtevajo, da se submarini popolnoma opustijo. Francija tudi ne zaupa popolnoma Londonu. Francoska vlada smatra, da londonska konferenca ni obvezna za Francoze, pač pa le mednarodna konferenca v Genevi. To pa iz vzroka, ker Francija ve, da ne bo imela na londonski konferenci zastopnikov ostalih velesil za seboj, dočim na mednarodni konferenci v Genevi podpirajo Francijo enoglasno vsi njeni zavezniki. Eden izmed glavnih vzrokov, da Francija se ne more strinjati z ostalimi velesilami, ker so slednje mnenja, da je Francija upravičena do enakega števila vojnih ladij kot Italija. Francija se smatra za nekaj več kot je Italija in zahteva za sebe posebno število vojnih ladij, dočim smatrajo Francozi Italijo kot državo nižje vrste. Na drugi strani pa Italija nikakor ne bo opustila svoje prve zahteve, da kolikor se dovoli Franciji, se mora ravno toliko dovoliti Italiji. In tu zna priti do krize. Gre se radi gospodarstva na Sredozemskem morju, za katerim gospodstvom gre Italija ravno ta"ko resno kot Francija. Zato Italija niti Francija v te moziru nikdar ne bo popustili. Zedinjene države in Anglija nima nobenih posebnih koristi na Sredozemskem morju. Francija in Italija se potegu jeti tam za prvenstvo. Japonska je nevtralna. Zanimivo pri teh dogodkih je, da vlada popolen nesporazum med velesilami v trenutku, ko hočejo delovati za bodoči mir. Vendar so enake konference koristne, da se izmenjajo različna mnenja, in da se pripravijo tla k boljšemu sporazumu v bodočnosti, ko ljudje enkrat zvedo, kdo si in kaj si in kaj želiš. v li, toda nam je najbolj ugajal kvartet pod vodstvom g. Primož Kogoja: Iz stolpa sem mi zvon doni. Dasi nisem pevec, poznam to pesem iz svojih mladih let in vem, da je ena najlepših naših pesmi. To je že naš šesti slovenski program, in ta je bil najboljši, kar sem jih dozdaj slišal. Tako finega slovenskega petja še nisem slišal kot v nedeljo. Omenim naj tudi to, da hodim radio poslušat k svojemu sosedu Mr. Mlinarju, kjer se vedno prav dobro in po domače zabavamo. Omenim naj še to, da naj naše slovenske pesmi mogočno done po Združenih državah pod vodstvom Mr. Primož Kogoja. Naročnik. Cleveland, O. — Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine! Zadnji slovenski radio program nam je zelo ugajal. Josephine Lausche in Mary Udovich sta nam pač zapeli kot dvoje škrjančkov ob jutranji zarji. Prav z veseljem in užitkom ju bomo tudi v bodoče poslušali. Enako so nas imenitno zabavali tudi ostali pevski zbori, kakor tudi godbeniki na razne instrumente. Nekaj kritike pa moram dati prijatelju Mathu Kern-u 19105 Mohawk Ave., ki mu žilica ni dala miru, da ne bi vedno obračal kolesca na svojem radio aparatu, tako da nam je včasih vzel ves glas ali postajo. Pa smo ga tako na-hrulili, da je bilo revežu pošteno vroče poleg njegove debelosti. Poleg tega smo se tudi dobro zabavali pri njem: Math ga je nosil od zidu —-Angela nam je pa postregla s fino potico. Povem ti, Math, da če ne boš drugič pustil svojega ra dio aparata pri miru, kadar bo na njem slovenski program, da bomo rajši ostali na Vineyard, mesto da bi te(prisli tako daleč obiskat. Mrs. in Mrs. Frank Toma-žič, Mr. in Mrs. Louis Reboly. Mr. in Mrs. Frank Markun Mr. in Mr. Matt Kern. (Kar je tu Helen napisala je resnica, pa če verjamete al' pa ne). pega glasu in velike kolegi-jalnosti pri praški, ljubljanski in .zagrebški operi ter zelo popularna v višjih krogih in visoko čislana pri delovnem razredu. V New Yorku je imela koncert, ki je bil velik uspeh. — Kritika v "Glasu Naroda" se zelo laskavo izraža glede njenega umetniško treniranega glasu ter jo toplo priporoča tudi drugim slovenskim na selbinam. Prišla je med nas, da nam zapoje svoje umetniške pesmi in nam obudi spomine naših mladinskih let. Umetnica Zora Ropasova, ki si zdaj v naši sredini, bodi nam iskreno pozdravljena in bodi tudi uverjena, da Te bomo razumevali, ko nam boš dala slovensko besedo v svoji umetniški pesmi. Vedi, da nam je domovina vedno globoko v srcu in z odprtimi rokami Te sprejemamo v naši naselbini, kot interpretorico naše slovenske pesmi. Želimo, da bi se počutila med nami naša, ker mi smo ponosni na s'voje umetnike. Za dramatično društvo "Anton Verovšek," Joško Penko. navzoči na ta dan. Ne pozabite 23. februarja! Za odbor predpriprav tajnik dr. štev. 27, Koncert gdč. Zore Ropa-sove in drugo Lov na srnjake (Piše Louis Hoffart) Konec ♦•-■■-■•- - ■■ " ■ ■—•—--------- ■■ ......... ■■ ■■ - —. DOPISI Cleveland, O. — Naznanjam vam, da smo posluša!) slovenski radio program in da smo bili zelo očarani in veselo presenečeni, ker kaj ta kega nismo pričakovali. Hojer orkester je bil pa že tajc, da bi bili kmalu noge izgubili, ko nam je zaigral tisto Ribniško. Hvala tudi, Mitzi Grdina, ker ona je kakor rojena za radio speve; posebno naš? mladina jo kaj rada posluša. . Hvala tjudi našim sloven-skim pevkam, Misses Josephine Lausche in Mary Udovich. Te so nam pa že tako priljubljene, da bi jih raidi poslušali na vsakem radio programu, če bi bilo to le mogoče! Leoa hvala tudi Mr. Lou i? Grdini in tudi Mrs. Zrimšek, Blatnik, Žagar in Mr. Kogoju. Dalje ne moremo drugače, kot da pohvalimo tudi Gre benčev orkester in solista Mr. King-a, ki je bil na pravem mestu. In končno najlepša hvala vsem, Ameriški Domovini in slovenskim trgovcem, ki so pripomogli, da imamo slovenski radio program. — Hvala dr. William Lausche-tu, Pri mož Kogoju in oznanjevalcu Ralph Danilo-tu! Spoštovanjem, Anton in Mary Gainar in družina, Frank Ahčin, Mary Laurich, John Dežraan, Josephine Laurich, Mici Laurich. Helen Dežman. Cleveland. O. — G. ured nik: -— Aha, g. urednik, zdaj smo pa skup. Na radio je bilo rečeno, kdor ugane to, da dobi nikelj nagrade, zato pa zahtevamo vsak en nikelj. Bilo nas je osem odrastlih, in vsi smo uganili, da je bil komad, ki ga je zaigral dr. Lausche na klavirju, "Holzhack er Marsch." All right! Bomo pa prišli po tiste niklje, toda bojimo se, da ne bo prevelike gneče. Toda naj bo konec o teh nik ljih! Najprej se moram zahvaliti vsem pevcem in pevkam sploh, ki so res dovršeno pe Koncert umetnice gospodične Zore Ropasove Vabilu dramatičnega društva "Anton Verovšek" se je odzvala naša umetnica, operna in koncertna pevka Zora Ropasova, ki je angaževana pri državni operi v Ljubljani ter priredi dne 12. januarja ob 7. uri zvečer v avditoriju Slovenskega Delavskega Doma koncert z bogatim in izbranim programom. Če prihaja kdo med nas iz stare domovine, ga želimo spoznati, kdo je, in kaj nam prinaša. Umetnica Zora Ropasova je sodelovala pred svojim odhodom v Ameriko pet let pri državni operi v Ljubljani in nastopala je v velikih in glavnih vlogah. Je učenka splošno znanega mojstra in velikega umetnika v pevski glasbi, g. Matije Hubada. Poseduje močan, tehnično iz-vežban kontra-alt. V solo petju je absolvirala koncerte v Pragi, Zagrebu in drugih večjih mestih s popolnim in velikim uspehom. Priznana je v inozemstvu in v Jugoslaviji kot velika umetnica. Ona je hčerka Dolenjske, iz zelo ugledne in poznane rodbine Ropasove; brat ji je zdravnik v Novem mestu, sestra je pa profesorica. Je visoko izšo lana, simpatična in inteligent na dama. Je zelo prikupljiva ter se zna prilagoditi vsaki pošteni družbi'in si pridobiti popolno zaupanje. Je odkritega in lepega značaja, vsa srečna v družbi iskrenih prijateljev. Umetnica je zelo priljubljena radi svojega le- Velika proslava društev št. 23,27 in 45 S. D. Z. Dne 23. febr. t. 1. priredijo tukajšna skupna društva veliko prireditev v obeh dvoranah SDD, in sicer z sortira-nim programom; pričetek ob 7. uri zvečer. Po programu ples v spodnji dvorani. Ker se ravno nahajamo v 20-letnici obstoja naše doma če organizacije SDZ, je torej tudi naš namen, da proslavi mo to čim impozantnejše. Na programu bodo godbe ne točke kot: deklamacija. živa slika, govori, in drugo In obenem se s tem konča tudi kampanja, katero sc ta društva vršila zadnje tr> mesece. Torej bo tudi skupen sprejem vseh teh novih čla nov za časa kampanje. Torej se cenjenemu član stvu na tem mestu priporoča, da ne zamudi te prilike, kei skupna društva niso imela še v svoji zgodovini kaj sličnega Opozarjamo vse člane kot članice teh treh društev, da ste vsi do zadnjega navzoči pri tej prireditvi. Enako apelira mo na vsa sosedna društva, kot na članstvo SDZ., da nas na omenjeni dan posetite, ker kot sem že omenil, je to leto jubilejno za našo domačo organizacijo, in kot smo ji dali življenje zadnjih dvajset let dajmo si ob tej priliki dušica, da želimo enako še dalje rasti in napredovati. Vstopnina bo ji i z k a ; vsi boste imeli priliko se zabavati, in prisostvovati pri lepem programu za 50c. Rezervirajte si vstopnico že sedaj pri članih gori omenjenih društev. Glejmo, da napolnimo dvorane S. D. D., da triumfi-ramo tako za našo napredu jočo SDZ. Med tem pa, ko smo še vedno v kampanji, glejmo, da izkoristimo priliko, in tako pridobimo šb vsak nekaj no vih članov, da nas bo čim večja armada. To bo najlepše delo, katerega morate izvršiti ob prilik) 20-letnice SDZ., da pojačite vrste članstva. Naj bo v po-čstku tega leta naša obljuba, da vsak iz med nas pridobi enega člana v SDZ. In na uspeh sličnega dela bomo 2 lepim veseljem zrli koncem leta 1930., ko se konča jubi lejno leto. Vsa društva naj izrabijo to priliko, in gredo v tem smi slu naprej. Več o splošnem programu kot prireditvi, opišemo še pozneje. , To naj bo le opozorilo, dr. si ta dan rezervirate, da boste Kot je bilo že parkrat poro-čano, da priredi gdč. Z. Ropasova svoj koncert, in sicer v nedeljo 12. januarja v Slov. Delav. Domu. Za ta koncert vlada jako veliko zanimanje, in želeti je tudi da bi gdč. Ropasova imela najlepši uspeh, ker bre7 dvoma ima fin glas, in ljubitelji slovenske pesmi bodo imeli ponovno enkrat lep ve černi užitek od naše umetnice gdč. Ropasove. Upam, da je predstavljena dovolj naši javnosti, ker so jo nekateri dopisniki že pred stavili; edino naša zavezba naj bo, da jo gremo poslušat, ker čimbolj bomo napolnili dvorano, z v e s e lejšim ču stvom nam bo gdč. Ropasova pela. Torej upam, da se bo sleherni Slovenec kot Slovenka, brez razlike, kateri čut? še slovensko, in kateri še ljubi slovensko donečo pesem, odzval koncertu gdč. Ropasove. Koncert se vrši pod avspi-cijo dramskega društva "Anton Verovšek.',' In je v ta na men tudi odstopilo dvorano Poleg tudi sodeluje Čitalnica SDD. Da boste imeli lep užitek od umetniško proizvane slovenske melodije, vam za to jamči gdč. Ropasova. Torej vsi na koncert v nedeljo v avditorij Slov. Delav. Doma, ob 7. uri zvečer. V petek zvečer je čitalniška seja, in kot je bila zadnja po-sečena, bi bilo želeti, da bi bila tudi ta. Sklepe in cilje, katera si je čitalnica upo-stavila, bo treba sedaj izvršiti. Zato je priporočljivo, da vsi čitalničarji in čitalničarke ste gotovo navzoči na te)'seji v petek večer. Čitalnica bo tudi priredila predavanje, in sicer z 24. jan, ob 7:30 zvečer. Na vabilo Čitalnice za prvo predavanje se je odzval naš slovenski pesnik, g. Ivan Zorman. In on je zelo poznan kot dober predavatelj, posebno še za pred-ment, kateri je pri nas potre ben, namreč o slovenski književnosti, in naših čitalnicah Upamo, da ker je to prvo predavanje od strani čitalnice, in tako nismo imeli v naši na selbini že nekaj let nikakega predavanja, da bo dvorana nabito polna. Vstopnina je brezplačna; torej ste vabljeni vsi in vse, brez razlike, da se temu predavanju odzovete. Drugo predavanje se bo določilo na prihodnji petkovi seji, torej je /ravno tako dobro, da ste na seji navzoči, in boste tudi sugestirali svojega predavatelja in tako dalje. Namen čitalnice je, da pri redi po zmožnosti predavanja vsaki mesec eno za to sezono Na 15. t. m. se otvori kon ferenča ali delniška seja S, D. D. Je tako tudi dobro, da smo vsi navzoči, katerim je še Dom pri srcu. S tem bomo imeli tudi priliko slišati na predek tega iz minulega leta in tako začrtali nova pota dela za tekoče leto. Če verjamete, al' pa ne... Pa še drugič kaj. J. F. Durn. ČUDNA NAVADA Bos smeš v Indiji koga \ zadnjico brcniti, obut pa ne, Med Indijci je namreč splošno'razširjeno mnenje, daje največja žalitev, če se koga dotakneš z žal namenom s svinjsko kožo. Človek, ki je prišel v tako dotiko s svinjsko kožo, se bo po smrti še enkrat rodil, toda v kasti (socialno pleme) brezpravnega ljudstva kot parijec. Takšno je sploš no razširjeno mnenje. Čarli nas je vodil po takih dolinah in strminah, da bi se bila še koza ubila, če bi hodila tod. Lov na ta dan je bil najtežavnejši, obenem pa najzanimivejši. Vsega skupaj smo napravili sedem gonj. Videli smo veliko srn in srnjakov, pa smo napravili tako, da smo srne pustili, srnjake pa falili. Do Maksa so prišle kar tri srne naenkrat. Povohajo ga, ena se mu prav prijazno ne-smeje, potem pa se izgube v gozd počasi in flegmatično. Pri peti gonji je prišel dvema našima lovcema na strel velik, lep srnjak. Ustrelila sta oba naenkrat, srnjak je visoko poskočil in se zgrudil na tla, zadet v vrat. Pozneje smo videli, da je imel veliko rano v vratu, kot da bi bil dvakrat zadet v isto mesto. Imen teh dveh srečnih lovcev ne povem, ker sta oba naenkral streljala, pa se ne ve, kateri ga je zadel. Torej nočem enega poveličevati, drugega pa poniževati. Glavno je, da sta oba srnjaka padla pod svin-čenkami lovcev Euclid Rifle kluba. Srnjak je tehtal 185 funtov in vzelo nas je dve uri in pol. predno smo ga po snegu privlekli do avtomobila. Prišli smo ob devetih zvečer v kem-po, izmučeni do smrti, vendar veseli, da bomo lahko peljali domov dva srnjaka. V sredo zjutraj se poslovimo od prijazne. Plutove družine. Vsem je bilo nekam težko pri šrcu, ker smo bili postali kar nekam domači Kar nobene prave besede nismo mogli spraviti iz ust, v zahvalo za vso postrežbo. Zato izrekam sedaj v imenu svojih lovskih tovarišev in v imenu Euclid Rifle kluba najpri-srčnejšo zahvalo Plutovim in pjihovim fantom in tudi onim fantom* ki so bili prišli iz sosednje kempe nam pomagat, ker ste nas tako prijazno sprejeli in nam ves čas tako prijazno stali na strani. Posebno se zahvaljujemo Mrs. Plut, ki je tako izborno skrbela za naše vedno lačne želodce in nas je, po domače rečeno, prav pošteno razcer-kljala. Zdravi ostanite in na svidenje! Vožnja proti domu je bila jako imenitna. Vse je gledalo in občudovalo naše srnjake, ki smo jih imeli privezane zunaj na avtomobilih. Mi smo se pa držali, kakor generali, ki so dobili svetovno vojno. Vožnja je trajala sedem ur in se nismo ustavili prej kakor pri rojaku Mahu, blizu Madisona, Ohio, kjer smo si privezali svoje duše z dobrim ohijčanom. Ker smo bili suhi, smo vprašali Mrs. Mah, če nam da kaj na naše brade. Pa se je Mrs. Mah odrezala, da taki lovci kot smo mi, ne plačajo nič, in lahko pijemo na njen račun magari ves teden. Seve, nismo se mogli odzvati temu prijaznemu vabilu, da bi ostali tam ves teden, ker so nas doma že naše ženice težko pričakovale. Ni nas vzelo dolgo, in bili smo doma. Napravili smo imeniten likof, kot se to spodobi pravim lovcem. Opisal sem ta naš lov z namenom, da vsak vidi, da nismo šli v Pennsylvanijo na izprehod. Opisal sem vse dogodke, kakor so se vršili Če se je vtaknila vmes kaka jagrovska, naj jo cenjeni či-tatelji kar v,miru použijejo. ker gotovo ni bilo vmes nobene tako kosmate, kakor se včasih bere v Jakovi koloni. Na našem lovu smo se izkazali kot pravi greenhorni, toda v teh 12 dneh smo toliko napredovali, da lahko z (Dalje na 3. strani). Clevelandčan se o d p r avi nekega dne z - avtomobilom ven na farme. Med tednom je bil kupil avtomobil, pa ga je hotel preskusiti. Na vožnji med farmami ga je pa tako zmešalo, da ni vedel kje da je in na noben način ni mogel dobiti prave poti proti mestu. Pa zagleda pred seboj farmarja, ki vodi kravo na povodcu. Avtomobilist ustavi in prijazno vpraša farmarja, če bi mu ne pokazal poti proti Cleve-landu. "O, v Cleveland ste namenjeni?" reče postrežljivi farmar. "To pot vam pa lahko pokažem in prav v mesto vas lahko peljam, saj imam isto pot. Kar lepo zadej pejte za menoj, pa boste ravno prav prišli." A Oče svojemu 9-letnemu sinčku: "No, kaj se je pa da- • nes zgodilo v šoli, da si tako vesel?" "Oh, očka, danes sem bil pa od gospoda učitelja javno pohvaljen." "Kaj mi poveš! Kaj pa je rekel gospod učitelj?" "Rekel je napram sosedovemu Matičku, da je on še bolj neumen kot sem jaz." A "Tone, povej mi enkrat po pravici: zakaj se ne oženiš?" "No, ker že hočeš vedeti, ti pa povem. Zato se ne oženim, ker imam vedno Tvojo ženo pred očmi." "Kaj, Ti ljubiš mojo ženo, ti . . . ." "Ne, saj je ne ljubim, samo bojim se, da bi tudi jaz tako dobil." A "Ja, ali je še sploh kaka. pravica na svetu? In pa še posebno v tej Ameriki, ko ti pre p-e-t-i suhači rogoviljo okrog?" "Kaj robantiš, Tone? Kaj se ti je pa zgodilo?" "K a j bi ne robantil. Pri meni so dobili suhači nekaj vina, pa so šli in mene zaprli, vino pa izpustili." A "Ko bom umrla," je cajhna-la stara Mihevka, "mi postavi nagrobni kamen in daj vde-ti vanj napis: 'V nebesih je mir'." "Veš kaj, Mica, mislim, da bo boljše, če napravimo napis: 'V nebesih je bil mir'." A O Božiču smo si dajali darila, po stari šegi in navadi. Tako je prinesla tudi mala, 5-letna hčerka Toneta Lučiča iz šole (hodi namreč v otroški vrtet) mal zavitek in je rekla staršem: "Tukaj sem napravila v šoli darilce, ki je za oba, za ata in za mamo." "Pa da vidimo, šta si učini-la," reče ponosni oče, Hrvat Tone Lučič. Odvije zavojček in vidi, da je mala hčerka napravila prav luštkan pepelnik. "Pa kako, dragica," reče začuden Tone, "saj to darilo je samo zame, ker samo jaz kadim cigare. Mama ne more tega rabiti." "Ne, ne, za oba je," se odreže mala. "Ata. bo otresal notri pepel, mama ga bo pa orni-vala." A Pavel je dobil delo pri stavbeniku. Začel je delati v pon-deljek, v sredo je pa prosil za vso tedensko plačo, ker ni imel denarja. "Kako to?" se je začudil stavbenik. Saj delate komaj tri dni." "Zato pa," reče Pavel. "Če sem vaim jaz zaupal tri dni, pa dajte še vi meni tri dni." "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays _______NAROČNINA:_ /» Ameriko, celo leto_______I5.SC Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Ea Ameriko, pol leta-----13.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta >3.50 Za Cleveland po rasnašalcih: celo leto (5.50; pol leta »3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0838. JAMES DEBEVEC and LOTJIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. __No. 6. Wed. Jan. 8th, 1930 Glasilo 5. D. Z. "»»iiiiini)u:iiiiiiiiiiiiiin»n»:ii:iiiiiitttnnn:niint}:nni»:i»t»:mnmmtnmmt» Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. i*. NOV. 1910. v DRŽAVI OHIO. INK. IS. MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO. Sedet v Cleveland-u. O. 6283 St. Clair Avenue. Telephone: Pennsylvania 886. Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31 UPRAVNI ODBORi Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. I. Podpred. FRANK CERNE, 6033 St. Clair Ave. II. Podpred JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBORi 1> JANKO N. ROGELJ. 6207 Sehade Ave. 2) LOUIS J. P1RC, 6117 St. Clair Ave. 8) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ave. POROTNI ODBOR 1) LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain. O. 2) I.OUIS JERKIČ, 971 E. 76th St. 8) ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Ave. • FINANČNI ODBORi 1) FRANK M. JAKŠIC, 6111 St. Clair Ave. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd. 8) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. GLAVNIZDRAVNIKt Dlt. F. J. KERN. 6233 St. Clair Ave. GI.ASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, l(i se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja np vrh. tajniku. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. »2nd St.. Lorain, O. Keg]jaška liga S. D. Z. mttmmmmmmttuammmam::: Collinwood-Newburg za S. D. Z. (Piše gl. predsednik) Kampanja, agitacija, delati, pridobiti novega članstva za Slovensko Dobrodelno Zvezo, to je geslo pri šestih društvih, spadajočih v našo domačo organizacijo. Glavni odbor Zveze običajno upelja kampanjo vsako leto, da v smislu iste seli častno kupo. Pred par meseci je bila oficijelna kampanja gl. odbora, oziroma celotne Zveze zaključena in kupa preseljena. Pri večini Zvezinih društev so nastale počitnic.e. Collinwoodska in newburška društva in njih dobri člani so pa organizirali kampanjo na svojo roko. Glavni odbor je vzel z veseljem na znanje akcijo požrtvovalnih članoy in članic ter določil nagrade onim, ki pridobe največ novih članov. Kakor se čuje, se gre zob za zob, kdo bo zmagal. Na vsaki strani so tri društva: dva moška in po eno žensko društvo. Razlika je le ta, da imajo collinwoodska društva večje ugodnosti, več polja za nove člane, ker je tam veliko našega naroda naseljenega. Tudi kampanja njih društev bo trajala delj časa, in brez dvoma se Collinwood ne bo podal sosedom Newbur-čanom. Vendar pa je neobhodno potrebno, da se v Collinwoodu primejo resnega dela, kajti naši Novomeščani so, kar se tiče naselbine, majhni, so pa po složnosti veliki. Pretekla zgodovina nam pripoveduje in nam je priča, kar so ondotni možje in žene začrtali v svoj program, to so tudi izpeljali, in vselej izpeljejo z najboljšim uspehom. "Sto novih članov bo," tako je naznanil naš vrli dopisnikar in dober delavec na društvenem polju, brat Resnik. To je lepo število in z veseljem bo prišel gl. odbor in dekleta častne straže, ko bodo novi kandidatje sprejeti potom istih. V nedeljo 26. januarja zvečer se pričakuje, da bo dvorana v S. N. Domu na 80. cesti napolnjena-vseh onih, kateri še niso videli nastopa naših deklet častne straže. Navzoči bodo tudi vsi oni, katerim je naša Zveza pri srcu in vsi, ki ljubijo lep, bratski sestanek ter dobro, pošteno zabavo. Bratje in sestre! Vsi na delo za večjo moč, za večje članstvo. Organizacija je dobra, na zdravi finančni podlagi, brez izvanrednega asesmenta. Predočimo jo kot tako naši mladini, vpišimo isto v naša društva. To bo v njih lastno korist, je njih protekcija, naši Zvezi pa je to v napredek, katerega naj dobiva brez presledka. Opozarjam vse cenjeno članstvo, da zasleduje poročila v našem glasilu za mesec januar iz Newburga, za mesec februar iz Collinwooda ter mesec marc na St. Clairju. Na vseh treh prireditvah bodo izvrstno sestavljeni programi in ne bo vam žal, ako se teh sestankov in veselic udeležite. SVETLOBA IN SENCA Povest LOV NA SRNJAKE (Nadaljevanje iz 2. strani) gotovostjo trdimo, da dobimo prihodnjo sezono v dvanajstih dneh 2 medveda in 4 srnjake. Toda vzeti bo treba več rekrutov seboj v bojno črto. Vsak bo moral imeti gotove zmožnosti in lastnosti. Na primer: Mora biti vedno vesel in židane volje, za kar bi priporočal Frank Jeriča. Imeti mora dolge noge in majhna usta, za to bi priporočal Frank Legana. Ne sme biti nikdar lačen, še manj pa žejen. Za to bi priporočal Frank Marna. Mora imeti mirno kri in se mora pokoriti komandi. Za to bi priporočal John Klausa. Ne sme biti nikdar truden in zaspan. V t0 priporočam takega, kot je naš Maks. Če je še kdo v našem klubu, ki bi bil sposoben za tak lov, naj se takoj priglasi. Ker če zvesta o tem ostala dva lovska kluba, bo nastala prava dirka v Pennsylvani jo* Seveda, vsak tak lovec se mora navaditi tudi lajati, ker bo moral iti za gonjača. Kar na Toneta Barago naj se obr nejo, ker on je mojster v tem Priporočam tudi našemu predsedniku Jakatu, da se enkrat na lastne oči prepriča, kakšne jagre da ima pod svojo komando, in bo videl, da se ničesar ne ustrašijo in kai obljubijo, tudi store. Naše geslo za prihodnjo sezono je: 2 bears, 4 bucks oi — bust! (Konec) STANDING Team W. L. Pet. S. Y. M. C„ No. 36-A ......32 7 821 Glas Clev. Del., No. 9 ....32 10 762 Clairwood, No. 40-A ..........26 16 619 S. Y. M. C., No. 36-B ......22 14 611 Slovenec, No. 1 ..................19 20 487 Clairwood, No. 40-B ..........14 28 333 Prance Prešern, No. 17 ....10 29 256 Napredni Slovenci, No., 5 3 36 088 Team Hiffh Three-Game Glas Clev. Del., No. 9 ....................2757 S. Y. M. C., No. 36-A ....................2685 S. Y. M. C„ No. 36-B ......................2626 Team High Single-Game S. Y. M. C„ No. 36-A ...................... 965 Glas Clev. Del., No. 9 ...................... 945 S. Y. M. C„ No. 36-B ...................... 939 Individual Three High-Game Milavec .................................................... 641 Pozelnik ................................................ 633 Kromar .................................................. 629 Individual High Single-Game Kromar .................................................. 236 Pozelnik ............'.................................... 234 A. Kogoy .............................................. 234 Individual Averages Milavec .................................................... 178 Kromar .................................................... 176 Pozelnik ..........................:....................... 176 Jaksic ..................................................... 176 Leskovec ................................................ 175 Wohlgemuth ........................................ 174 Verbic ......*............................................. 172 Strojin .................................................... 171 Jo. Bokar .............................................. 170 Tekavec .................................................. 170 Grdina .................................................... 169 Zalokar .................................................. 169 P. Stepic ................................................ 167 Mihelcic .................................................. 165 Prebles .....................................................165 Thursday, Jan. 9— Napredni Slovenci, No. 5 vs. Clairwood, No. 40-B, on 1 and 2 alleys. Slovenec No. 1 vs. S. Y. M. Q., No. 36-B, on 3 and 4 alleys (six games). Friday, Jan. 10— Prešeren, No. 17 vs. Clairwood, No. 40-A, on 1 and 2 alleys. Glas Clevelahdskih Delavcev, No. 9 vs. S. Y. M. C„ No. 36-A, on 3 and 4 alleys. PREFRIGANIGOLJUF Kakšnih trikov se poslužujejo goljufi, nam kaže primer, ki se je pred kratkim dogodil v Kremsu. Neki propali trafikant je šel po cesti s svojim sinom. Naenkrat ju je dohitel pes, navidez popolnoma miren; mali dečko je zavpil in se prijel za nogo. V tem tre-notku je privozil mimo nek avtomobil, iz katerega je stopil gospod, ki se je predstavil kot zdravnik. Dejal je, da bo malemu obvezal nogo in da bo tudi pričal, če bo oče tožil lastnika psa. Ta se je zelo .začudil, ko so mu povedali, da je njegov pes ugriznil dečka, ker je poznal svojega psa kot popolnoma mirnega. Toda da bi stvar ne prišla pred sodišče, je plačal očetu 1000 šilingov kot odškodnino za njegovega sinčka. Nekaj dni pozneje se je odigral isti dogodek v neki drugi ulici in to zopet s trafikantom in njegovim sinom. Zopet se je našel isti zdravnik, da obveže malemu nogo in da se prijavi kot prostovoljna priča. Da ne pride stvar pred sodišče, je lastnik psa plača) očetu večjo vsoto denarja. Komedija s psom se je ponovila večkrat na različnih ulicah, dokler niso bile varalice razkrinkani. Nekemu lastniku psa se je zadeva zdela sumljiva, ker je vedel, da njegov pes sploh ne grize ter je odtrgal dečku z noge obvezo, s katero ga je obvezal zdravnik. Videl je, da je noga popolnoma zdrava. Takoj je poklical stražnike, ki so aretirali očeta, dozdevnega zdravnika in dečka, ki je znal tako dobro simulirati ugriz psa. Na redarstvu so ugotovili, da je dozdevni zdravnik trafikantov brat in da so vsi trije živeli od odškodnin, ki so jih dajali lastniki psov. "Kako si smešen, Miha," se je muzala Jerica. "Ali se je še katerikrat tepel Gašper brez tebe? Ali si ti kaj bolj ši?" . "To je vse kaj drugega. Jaz se ne bom ženil; .zatorej si tudi lahko privoščim malo fantovske zabave." V sveto fantovsko dolžnost si je štel Miha čuvati nad častjo domače hiše. Tone, ki je podnevi delal, ponoči spal, ni oglaril v temi okrog. Gašper, ki je prav oživel šele z mrakom, je bil drugačen. Miha ga je bil kmalu soazil in neko noč tudi pričakal. Gašper je klical Jerico, oglasil se je p? iza ogla Miha: "Spat!" "Jaz sem, Miha, jaz Gašper," je dejal Gašper polugla-sno. "In če si hudič, boš bežal,'' je dejal Miha in robato poleno je priletelo tako trdo mimo Gašperjeve glave, da se je fant zgenil in ostrmel. Ko pa so drugič zaropotala drva v skladnici, se je pridušil ir\ šel. "Zdaj pa nalašč, prav nalašč,' se je jezil in klel proti domu. Takoj drugega jutra je postavil prijatelja Miha na odgo vor; zakaj ni si mogel misliti, kaj bi jima moglo priti na skriž. "Enkrat za vselej, Gašper,'' je dejal Miha in zaškripal z zobmi, "našo Jerico pusti pri miru, ko imaš drugih deklel dosti. Če bi bila tudi ona ta: ko neumna, da bi verjela tvojim sleparskim besedam, jaz ti posvetim tako, da te bo mi nilo veselje do sleparjenja." Gašper ga je debelo gledal, potem pa se mu je začel smejati, in ko je videl, da je prijatelja dovolj razjezil, mu je zaupno povedal, da se mu zdi, da ima res poštene namene, da bo morda res vzel Jerico. "Varuj se me, Gašper!" jf dejal Miha in se obrnil. Prijateljstvo se je bilo ohladilo. Miha se je delal, kakot da ne verjame Gašperjevim besedam, češ, da ga predobro pozna; Gašperju pa je ravno ta spor, ki mu je skalil precej fantovskega veselja, utrjal sklep, da res zasnubi Jerico Na videz, pred ljudmi, sta s! ostala najboljša prijatelja, \ srcih ?ta si bila huda nasprotnika iz razlogov, o katerih nista hotela govoriti. Druga se je začela na Gašperja jeziti mačeha, ki jo je bil Miha opozoril na nevar nost. Ona se je bila nadejala, da se pastorka sploh noče možiti, da bo s svojo doto kai doma ostala in delala. Zdai pa je bilo videti, da hoče samo ženina izmenjati. Ali ne pride tako uboga žena iz dežja pod kap? To se pravi, njo za norca imeti. Kakor prej oče, tako se je hudovala zdaj ona sama, samo da ni tiščala, da naj bi se s Tonetom zopet pobotali. "Če bi bila Jerica moja hči, jaz bi ji že pokazala," je dejala in hujskala očeta. Zakaj sama si res ni upala pretrdo prijeti odrastle pastorke, ker se je bala ljudi in govorjenja in da se ne bi preveč razkrili plemeniti nagibi njenega odpora. Očetu pa se je bolj smilila uboga hči, ki- je prišla takemu brezsrčnemu človeku v roke. "Kako se ti bo utepalo!" jo je svaril, "če te dobi Gašper v oesti! Kako mi boš očitala, da ti nisem dovolj branil, in kako se mi boš smilila, ko ti ne bom mogel pomagati! Tako se godi otrokom, ki ne poslušajo staršev, tako tudi staršem, ki poslušajo otroke!" "Oh, oče," je ihtela hči, "ali me čaka sreča ali nesreča,-to ve samo Bog; ampak to vem tudi jaz, da vam nikdar niče- sar ne bom oponesla, naj se mi godi kakorkoli. Sama si posteljem, sama bom ležala; ( samo ne hudujte se nad me- < noj, da mi ne odtegnete bla- j goslova." Vse prigovarjanje je bilo ( zaman. Trmasta hči se ni , vdala. V hišo je začela pri- j hajati Gašperjeva mati, ki je j komaj čakala, da bi dobil sin ( pošteno ženo, ki bi njega iz- 5 preobrnila in njej odvzela go- ^ spodinjske skrbi. Prišel- je že j Gašper sam in dolge razgovo- , re so imeli vsi skupaj, in na- j posled sta obiskala Kržan in s Kržanka, nerada oba, vsak iz ^ svojih razlogov, s hčerjo Ga- < šperjevo mater, ki je na moč ; hvalila svojega sina, da je že <. zdaj ves drugačen, da ne po- ] nočuje in da se ne brati več , z Mihom. Miha se je čutil zelo nesreč- J nega. Oh, da bi se bil Gašper t res le šalil ! Toda kaj, ko je | vse bridka resnica. Prišel bo f dan, ko bo_ odšla Jerica iz do- j mače hiše, in on ne bo več gledal njenih svežih lic in nje- ^ nih svetlih oči, ne bo več slišal j ljubkega smeha in prijazne ( besede; nič več se ne bo šalila . ž njim, nič več grabila sena in , otave za njegovo koso. Nič ] več ne bodo hodili skupaj v j cerkev in iz cerkve, ona vese , la kakor škrjanec, in on mo j ški in ponosen na svojo družbo. Kako pa so se zasvetile j vselej fantom oči, kadar so za gledali Jerico. In nihče si_n< , upal izreči objestne besede, , ker je bil Miha zraven. Vse , minilo, vse prešlo! Oh, kako j težko je bilo Mihu pri srcu! Spomnil se je, da ima še nekaj dote terjati, s katero bi si ; kupil pot v Ameriko; toda pogledal je svoje noge.ter zmajal z glavo. V hribe kam daleč bi šel, da ne bi slišal več domačih ljudi, da ne bi gledal več domačih krajev. In nobene žive duše ni bilo, kateri bi mogel Miha razodeti svojo žalost. Saj bi se.mu vsak člp-vek smejal. Oh, da bi njega takrat že pokrivala črna zemlja, ko bodo privriskali svat je. Toda, ali ni bila Tonetova poroka že tudi blizu? In vendar se je razdrla, in Tone bi bil boljši mož. Morda se ta zveza tudi razdere. Oh, če bi jo mogel on raztrgati! Polovico svojega revnega življenja bi dal za to srečo. Iz strahu pred smešnostje je hlinil Miha ravnodušnost in tiho varoval iskrico upanja ki mu je tlela v dnu srca. Na vas se mu ni ljubilo več hoditi; rajši je šel zvečer na polje ali po kakem samotnem potu. kjer ga nihče ni motil v nje govih mislih. Gašper, ki je jemal slovo od samskega stanu in od fantovskega življenja, se je pa tudi odtegoval družbi. Tako je šel nekega večera sam po tako imenovanih Stegnah, tesni s svetlokožnimi brezami ob dobljeni poti, ki je odrezavala velik ovinek okrajne ceste, in preudarja] bodoče življenje, katero mu je slikala nevesta tako vabljivo, kako da se bosta doma držala in pridno delala; v krčmo ne bosta hodila nič, v druge druščine prav redkokrat. Premotilo ga je okorno in počasno krevsanje, ki mu je prihajalo i.z teme naproti. Kako prijetno mu je naznanjalo v prejšnjih časih ponioč v sili ! Sedaj ga je dražilo in izzivalo. Premišljeval je treno-tek, ali naj bi se obrnil, ali bi šel naprej. V rokavu je čutil svojo smrt, ki jo je bil vzel za vsak slučaj s seboj. Miha se je ustavil, ko je razločil človeško postavo pred seboj, in je vprašal, kdo da je. — Jaz, — je dejal Gašper in spuščal iz rokava cepec. "Spat!" je dejal Miha in se zadel ob njega. "Ali si že pozabil, kako si brusil pete iz-i pod okni*?" i "Varuj se, Miha!" je dejal i zamolklo Gašper in vzdignil . svojo smrt. PANIKA V CIRKUSU V malem slovaškem mestecu blizu Njitre se je v cirkusu Wolff za časa odmora pripetila strahovita nesreča. Medtem, ko si je občinstvo ogledovalo kletke cirkuške menežarije, se je nek osemletni deček približal levji kletki. Takrat pa je 1 e v i n j a Queen iztegnila svoje šake skozi mrežo in začela dečka za glavo vleči v kletko. Cirkuški uslužbenci so takoj navalili na zver z železnimi vilami in posrečilo se jim je, da so osvobodili dečka iz strašne ga položaja. Tedaj pa je začelo občinstvo strahoma bežati in več oseb se je onesve stilo. Ko so dečka prenesli' v bolnico, so zdravniki ugotovili, da je levinja dečka dobesedno skalpirala. Potegnila mu je z glave vso kožo z lasmi vred. Proti direktorju cirkusa so uvedli kazensko postopanje. DEKLETA SO PRODAJALI Nedavno se je vrnil iz Afganistana angleški trgovec, ki pravi, da so razmere v tej orientalski deželi neznosne, posebno v Kabulu, kjer so usmrtitve na dnevnem redu. Nasilja se nadaljujejo, toda ljudje so jih že vajeni. Mnogi podpirajo sedanjega vladarja, ker jim obeta bogastvo Po porazu plemena Hagaraz, ki je bilo do zadnjega zvesto bivšemu kralju, so priredili veliko svečanost. Premagano pleme je moralo jamčiti za svojo .zvestobo s tem, da je izročilo pristašem novega kralja 250 najlepših deklet. Ker pa potrebuje kralj v prvi vrsti denar, je odredil, naj prodajo vseh 250 deklet na javni draž bi. Povelje je bilo izpolnjeno in dekleta so prodali za 15,000 dolarjev... Naznanilo Vsemu članstvu društva Slovenec, št. 1, SDZ, se naznanja, da se udeleži redne mesečne seje 12. januarja, 1930, ob 9. uri dopoldne, v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je nekaj točk, in je navzočnost članov zelo potrebna. Bratje se torej vabijo, da pridejo, da se povoljno rešijo stvari, da bo v prid članstvu in tako v prid društva kot organizaciji SDZ. Z bratskim pozdravom — vaš društveni predsednik, Frank Zorich. Zgubila se je Benrus zapestna ura z zaponko, in sicer preteklo soboto zvečer v bližini Grdinove dvorane. Dobi nagrado, kdor jo vrne na 1141 Norwood Rd. (6) Soba se da v najem za enega fanta. Gorka soba. 923 E. 73rd St. (6) Išče se mož star nad 21 let, ki govori slovensko in angleško, in ki je vajen med ljudmi. Najbolje, da ima svoj avtomobil, toda ni neobhodno potrebno. Pišite na urad "Ameriške Domovine." Le pi-s mene prošnje se vpoštevajo. Naslovite: Salesman, Box 25, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. (9) Soba se da v najem ža enega, fanta. .1264 E. 59th Pl. (6) Policijski psi naprodaj, stari 8 tednov. Oglasite se na 1245 E. 55th St. (9) Proda se ali zamenja dobro obstoječa grocer i j ska trgovina, blizu slovenske cerkve v Collinwoodu. Se zamenja za hišo ali lot. Lepa prilika za Slovenca. Pozve se v uradu. (11) ¥ najem se da hiša s tremi sobami. Jako nizek rent. Stanovanje je na Lake Court. Vpraša se na 1016 E. 61st St. Naznanilo Vsem delničarjem in delničarkam Slovenskega Narodnega Doma v Newburgu se tem potom naznanja, da se vrši glavna letna seja v nedeljo 19. januarja 1930, ob 1. uri popoldne. Pridite vsi delničarji in delničarke, da slišite poročilo o poslovanju v pr^tečenem ietu. Ob enem bo treba odločiti, kako bomo praznovali 10-letnioo otvoritve in obstanka našega doma, ki se vrši v mesecu juniju:—F, Cesar, tajnik. (7) Priletna ženska .išče'delo,. Sprejme vsako hišno delo. 6311 Carl Ave. (7) :uijnm«m»«masa«iin:::ma«m::ma »NE 12. JANUARJA SE VRŠI PLESNA VESELICA * združenih društev FARli SV. VIDA v Slovenskem Narodnem Domu imujmmttumimjmtttmmmmttttttši DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK «131 ST. CLAIR AVE. V Knftusovsra poslopju Nad North American banko Vbod umu Iz 62. ceste Govorimo slovanska. 10 1st ■» St. Clair A vs. ___