€. K. pošti!
Hedostavljene številke je poslati administraciji „Elsei»bal»ner“, I>nnaj V. Zentagasse 5.
Štev. 19.
V Trstu, v soboto 1. oktobra 1910.
Leto III.
SVOBODI!
ZELEZnlCAH
GLASILO SLOVENSKIH ZELEZNISKIH NASTAVLJEHCEV
UREDNIŠTVO
se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5
Telefon 1570.
n»MMHiiinmmiuiiiiiMiiiHii^n7iTTTirrirM!MiTT,77iTrTmTTTiTm:
UPRflVNIŠTVO
Dunaj V. — Zentagasse 5.
Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o
Naročnina :
za	celo leto...........4'40	K
za	pol leta............2‘20	K
za	četrt leta	....	1M0	K
Posamezna številka 18 vin.
Separatizem ali centralizem.
Kar smo pričakovali se je zgodilo. Mednarodni socijalistični kongres v danski prestolnici, v Ivodanjn je skoraj soglasno pritrdil mnenju avstrijske strokovne komisije in izjavil, da je vsakršna cepitev delavstva slednjemu škodljiva, da celo nevarna. Češki separatisti so to ra j slišali tudi na kongresu, kjer je bilo zastopano delavstvo vsega sveta, da je imela avstrijska strokovna komisija prav, ker se je protivila cepiti cent rali.stič nih organizacij, lar se je že nekaj let sem propagiralo med našimi češkimi sodrugi. Nam, ki le iz daljave opazujemo razvoj češkega proletarijata, je bilo že početkom novega gibanja nejasno, kaj hočejo naši češki sodrugi s separatizmom. V trenotku, ko se snujejo ogromne kapitalistično’ orga-
"V" trenotku ko preti ne samo delavskim slojem, temveč vesoljnemu človeštvu s strani kapitalizma naj večja nevarnost, v takem trenotku trgati delavske moči je po našem mnenju brezvestno početje. Mi smo gotovo zadnji, ki bi si usojali dajati Cehom naukov, kajti pripoznati moramo, da smo napiam njim še v otročjih čevljih, vsekakor pa si usojamo dvomiti, da je bil prospel) proletarijata na Češkem edini smoter, ki je povzročil nesrečno gibanje. Veliko bolj se nam zdi, da so se naši češki sodrugi ozirali veliko preveč na šovinistične frazo čeških meščanskih strank in s tem zašli v zagato, ki bi kaj lahko postala za avstrijsko stranko osodepolna, če bi pravočasno ne izrekel kongres v Kodanju svoje mnenje v prid mednarodnosti. Če se danes pojavljajo razni sodrugi, stoječi na* separatističnem stališču in svoje slališče utemeljujejo s tern, da je tu naloga proletarijata prevzeti vodstvo na kulturnem in narodnem polju in da je to dejstvo dalo povod separatizmu, potem nas dosedanje izkušnje uče, da je v okviru mednarodnosti prav lahko mogoče tako v kulturnem kakor v narodnostnem oziru, za svoj narod doseči vsaj toliko kakor s separatizmom.
Kakor smo v gospodarskih in političnih vprašanjih odvisni drug od drugega, ravno tako in še bolj smo tudi odvisni v kulturnih in narodnostnih vprašanjih od svojih drugo-rodnih bratov. Ravno šeženjena in podedovana Avstrija ,s svojimi osmimi narodnostmi, nam to najjasneje dokazuje. Poglejmo nekoliko nazaj v zgodovino avstrijskega parlamentarizma. Kaj stoji že desetletja v ospredju razprav našega dragega ljudskega zastopstva? Narodnostne zmage in porazi. Vsako leto imamo drugo zmagovalce, vsako leto pa podlegajo tudi drugi in konec tega kavsa se zrcali ne samo v gospodarski bedi, ki je že dosegla strahovito višino, temveč tudi v kulturnem propadu na vseh koncih in krajih. Dokaz te trditve je gotovo lahek, če ne zatisnemo svojih oči pred mogočno
drugod širnim gače biti
vspevajočim rimskim zmajem, ki požira leta HS48 in pozneje v težkih bojih priboreue svobode, drugo za drugo. Gospodarska beda in kulturni propad sta pa le posledica na-rodno?tnih prepirov, kateri bi se bivzdvomno zanesli tudi v vrste proletarijata, če bi prodrl separatizem. Radi priznavamo, da je ni političnem polju treba gotovih narodnostnih svobod in to dejstvo je vpo&tevala tudi avstrijska socijalna demokracija, ko sc je na brnskem strankinem zboru izrekla zn narodno avtonomijo. Ali kar je utemeljeno na političnem polju, ne mora biti tudi sakrosanktno v strokovnih in gospodarskih organizacijah. Resnico te trditve nam potrjuje najbolj naše meščanstvo samo.
Smrtni sovražniki na parlamentarni tribuni in v svojem časopisju, se družijo vedno bolj na najširši podlagi v gospodarskih ozirih. Poglejmo si n. p*\ naše domače družbe. V svoje zveze sprejemajo z odprtimi rokami Nemce, Lahe i. dr. če leti prineso seboj za-i dostao evenka. Saj vendar še nismo pozabili na čedno narodno kupčijo nekdanjega demokrata Oražna. ki jo je napravil z Unionsko družbo in mar mislite, da pri vsestranskih Hribarjevih podjetjih ni angažiran tudi tuji kapital? Pa kakor pri nas tako je tudi svetom kar enostavno dru-ne more. Proti naravnemu razvoju je vsaka opozicija neumestna, ker brezplodna. Če vse to pripoznamo, potem nam mora biti početje nekaterih čeških sodfugov neumljivo in s kodanjskim kongresom vred jim moramo v korist splošnega delavstva zaklicati: (»krenite, predno bo prepozno. Najcklatant-nejše potrjuje naše mnenje meščansko časopisje, ki skuša na vse mogoče načine izrabiti nastalo nesporazumljenje v stranki v svoje namene. Češke separatiste hvali vse od »Narodnih listov« pa doli do »Slov. Naroda«. Kadar nas je začelo hvaliti te vrste časopisje, takrat smo napravili gotovo veliko oslarijo in zato skušajmo se znebiti kar najhitreje te vsiljene reklame. V Slovencih je sicer nevarnost separatizma še precej daleč, ker zato tudi ni prav nobenih pogojev, vendar so nam zdi potrebno že danes opozoriti na pojave, ki tudi pri nas ne bodo izostali.
Naš slavni učitelj Karol Marx je dejal: Proletarci vseh dežel združite se ! .S - tem gotovo ni hotel reči, združite politične, strokovne in gospodarske organizacije po na-narodnostih, ker je, kakor njegovi • spisi dokazujejo, dobro vedel, da bo svetovno združenemu kapitalu treba nasproti postaviti tudi svetovno združen. proletarijat.
Da pa naši čitatelji spoznajo tudi mnenje priznanih kapacitet socialističnega sveta, bomo v naslednjem obelodanili najmarkant-nejše govore tozadevne kodanjske debate.
Kot prvi je govoril znani ruski socijalist Plehanov, katerega je pri nastopu ves kongres živahno pozdravil. Govoril je francoski. Z občudovanja vredno logiko je raz-motrival objektivno obojestransko pereče
vprašanje, ter prišel končno k zaključku, da je narodnostna delitev strokovnih orga-| nizacij enaka samomoru proletarijata. On pravi: Obe stranki se sklicujeta na štut-gartsko r< soluci;o. Po pravici pa trde centralisti, da so separatisti pozabili na bistven del lesolucije; namreč, na oni del, ki pravi, da zveza med politično stranko in strokovnimi organizacijami, ne sme iti nikoli na rovaš strokovne enote. To je pa izrecno v štutgartski resoluciji rečeno; in sicer tam, kjer pravi, da je nujno treba vzdržati strokovno enoto. Avstrijci so imeli prav, če so polagali na to vprašanje naj večjo važnost, in da si niso rekli, razpor in • nesporazumljenje se tiče samo Nemcev in Čehov, temveč da se gre za razpor. pri katerem so udeleženi na eni strani del Čehov in na drugi mednarodne strokovne organizacije. Zastopniki poljskih strokovnih organizacij so tukaj izjavili, da so vse strokovne organizacije na stilišču • Nemcev. Tudi komisija jo bila, izvzemši Čehe, popolnoma edina z avstrijsko resolucijo in jaz mislim, da doslej še nikoli nismo opazovali takega sporazum ja v mednarodnem delavskem gibanju. Komisija je silepala, ko je zadevo temeljito razmotrivala. Splošno je prevladovalo mnenje, da je 'argument avstrijskih sodrugov, daje namreč narodnostna cepitev strokovnih organizacij atentat na koristi delavstva, prav. Kaj bi rekli Angleži, če bi se mi postavili na stališče, da se. morajo njih organizacije deliti po narodnostih? Na kontinentu sestoji skoraj vsaka država iz več narodnosti in celo v Nemčiji bi moili imeti pet narodnostnih organizaacij. če bi obveljala zahteva Čehov. Še slabše bi bilo seveda na Ruskem. Samo ob sebi je umevno, da so take organizacije nemogoče! Posledice cepitve bi najbolj občutile vshod-noevropske narodnosti in kakor se razširja kapitalizem od zapada proti vshodu, ravno tako bi se vršila cepitev' od zapada proti vshodu. Konec konca bi pa bil pravcati ba-; bilonski stolp v strokovnih organizacijah in 1 onemogočenje vsake bojevne sile v njih.
Vsa komisija, izvzemši zastopnike čeških separatistov, je bila edina v mnenju, da ne more biti temelj strokovnih orga-! nizacij -narodnostna enota, temveč državna in gospodarska enota. Komisija to raj prosi, da kongres temu soglasno pri,trdi.
(Konec, prihodnjič.
lij jo mess is neznosno m®?
To vprašanje je danes na dnevnem redu kamorkoli se ozremo. Kupna moč plač peša od dne do dne in to ne čutijo samo delavci, temveč ta pojav je postal že tudi nadležen v precej visokih kiogih. Da se tem razmeram postavimo z vso odločnostjo nasproti, to smatramo našim najvažnejšim nalogam in zato je tudi treba, da pojasnimo vzroke nastale draginje mesa.
Glavni vzrok te draginje je, daje razvoj domače živinoreje povsem nezadosten. Prebivalstvo v naši državi narašča vsako leto za 200.000 glav; naraščanje prebivalstva, pa naravno provzroča tudi večjo potrebo mesa. Ob enem se izseljuje to prebivalstvo iz dežele v mesta, od poljedeljstva k industriji, s tem se pa razširja mesna hrana na račun rastlinske hrane, tako da zahteva po mesu veliko hitreje narašča, kakor narašča prebivalstvo. Naša živinoreja bi morala to raj še hitreje naraščati kakor prebivalstvo, če bi hotela zadoščati zahtevam po mesni hrani. To se pa ni zgodilo; zaloge goveje živine so le počasi naraščale in na posameznika prihaja danes manj mesa nego pred petdesetimi leti. Premalo mesa je torej in zato je tako drago. Ce nadalje iščemo vzrokov draginje mesa, imamo pred vsem iskati odgovor na vprašanje ;■ zakaj ni naša domača živinoreja zadostno razširila svoje produkcije ?
Da 1848. leta so imeli naši kmetje složnosti na graščinskem svetu. Seveda so si posestniki tega sveta že davno preje prilastili gozde in travnike, ki so bili nekdaj last skupnega naroda in jih proklamirali za svojo privatno last; vsekakor pa so imeli kmetje služnosti na veleposestih. Dovoljeno jim je bilo, da so smeli pasti svojo živino na gospodovem travniku. Leta 1848. se je pa to starodavno razmerje spremenilo. Robota se je odpravila in vsled tega je bilo treba urediti tudi služnos'i kmetov. Revolu cijonarni državni zbor, kije odpravil roboto, pa ni imel več časa, da bi bil uredil tudi služnosti. Državni zbor je bil razgnan reakcija je triumfirala, in razred zemljišnih posestnikov je spremenil zopet državo v svoje orodje. Neki knez Schwarzenberg je bil ministerski predsednik, knez Windisch-gratz je bil pa glavni ■ poveljnik armade, toraj pravi gospod Avstrije, ko so se »uredile« služnostne pravice avstrijskih kmetov. Seveda je bilo to že po revoluciji. S cesarskim patentom so kmetom odvzeli večino starodavnih služnosti (uporabnih pravic) in kjer se je kmetom prepovedala paša na grajščakovem svetu, tam je bila enostavno uničena tudi živinoreja. Živinorejci je toraj s tem zadobila udarec, katerega še danes čuti.
Če torej danes naša živinoreja ne zadostuje faktičnim potrebam, potem je to posledica nesramnega ropa protirevolucije, izvršenem na kmetu. Kar je klerikalno na-zadnjaštvo započelo, to sta velepostvo in kapitalizem v naslednjih desetletjih izpopolnila. Oropali so kmete servitutne pravice, sklenili so konkordat — to največjo nesrečo za avstrijsko ljudstvo — z rimsko kurijo, zapravili so državne železnice in jih prodali velika pod ceno Rotschildu in Eskelesu in potem so nas peljali še v Magento in Solfe-rino, kjer smo jih dobili pošteno po grbi. V naših alpskih deželah so pokupili vsa lepša posestva in jih spremenili v gozde in love in mesto krave in vola se danes tam pase jelen in srna. Tam kjer je proizvajalo tisoče pridnih i ok za skupnost, se danes zabavajo parasiti človeške družbe in onemogočujejo razvoj kmetijstva in potrebne živinoreje. V Inozemstvo izvažajo velikanske množine lesa in skupiček vtikajo v svoje nenasitne žepe; naši otroci pa nimajo mleka ne mesa. Največji sovražnik narodove prehrane je veleposestvo in naša živinoreja tega sovražnika toliko časa ne bo premagala, dokler nismo dovolj močni, da zopet započncmo pravdo, ki so. jo delavni sloji leta 1848. zgubili. Poiskati in najti moramo zopet konec, ki ga je takrat prerezala protirevolucija.
Živinoreja je pa zaostala tudi tam, kjer imajo še kmetje svoja posestva in svoj svet. Temu je vzrok država, ki v interesu veleposestnikov, cerkve in militarizma ne skrbi za zadostno šolsko izobrazbo in dopušča, da je proizvajanje živil v rokah nevednih ljudi, katere oderuhi izrabljajo in katere hipotekarni kapital uničuje. Je-li toraj čudno, če produkcija tako hitro ne napreduje, kakor bi razmere zahtevale? V Ameriki je to vse drugače urejeno. V krajih, kjer se producira živina, so napravljene velikanske klavnice,
katere živinorejcu s cenim kreditom omogo-čujejo živinorejo v najširšem smislu in kot protiugodnost zahtevajo, da kmet odda svoje produkte v klavnicah. Živina se tam pobije in meso se — v zato napravljenih vozeh — razpošilja v mesta. Na ta način je mogoče najtočnejše nadzorstvo mesa v veterinarnem oziru, onemogočeno je pa poleg tega tudi nesramno izkoriščanje prekupovalcev ki ne morejo, kakor pri nas, odirati producentov in konsumentov.
Vse to vedo naši agrarci in ž njimi naša skrbna vlada prav dobro, vzlic temu pa vpijejo, da bo vsega sveta konec, če se odprd meje za uvoz živine in mesa.
Ljudstvo strada v pravem pomenu besede, pa kaj briga to razne Hohenblume, ki se maste na stroške skupnosti iz davčnega denarja in ki zapravljajo priropano bogastvo, kakor bi je našli na cesti. Naši klerikalci pa so za to svojat tako vneti, da so pripravljeni ob vsaki priliki podpirati stremljenje teh ljudi, ne oziraje se na to, da naše ljudstvo propada gmotno in duševno. Ce toraj hočemo, da se te, za ljudski blagor skrajno nevarne razmere čim prej odpravijo, potem je naša najsvetejša dolžnost, zlomiti klerikalno-agrar-nemu zmaju vrat, kar bomo pa zmogli le tedaj, če ljudstvo poučujemo in mu pokažemo pot, ki vodi iz gospodarskega jarma, ki v njem tiči.
Dobri nauki za bodočnost.
V trenotku, ko to pišemo, se je na južni železnici zaključil akt, kateri je bil vsekakor pomenljiv. Bitka, ki so jo bili uradniki s podjetjem in katero so popolnoma neopravičeno nazivali »pasivno resistenco«' je končana in grozni maček se je pričel pojavljati na celi črti. Mi smo gotovo zadnji, ki bi hoteli gospodom kaj očitati, tem manj ker tudi to kategorijo smatramo za del onega velikega proletarskega telesa, kateremu pripadamo tudi mi. Da, še več! Gospode naravnost pomilujemo, ker smo kot ravno pri tem gibanju še nikoli imeli priliko, spoznati velikanske pomanjkljaje, ki v tej kategoriji prevladujejo. Nam, ki stojimo vse svoje življenje v razburkanem morju proletarskega boja, je, naravnost neumevno kako je mogoče, da je tako velik del duševnega delavstva še v tako temni duševni noči, med tem ko opazujemo v najnižjih vrstah tako velikanski duševni napredek, ki nam jamči, da dan rešitve ni več daleč. To je vsekakor pojav, ki j -i vsega uvaževanja vreden in o katerem bo treba še večkrat govoriti, kajti dokler so taki pojavi v današnji družbi, toliko časa naša misija ni končana in toliko časa ne smemo držati rok križem. Toda to je snov, s katero se za danes ne moremo obširneje pečati, pač si pa moramo nekoliko bliže ogledati trenotno razpoloženje v vrstah uslužbencev južne železnice. Boj je toraj končan in naravno je, da prizadeti sestavljajo račun. Ce ta račun razmotrivamo objektivno in ravnodušno, potem moramo konštatirati, da so uslužbenci vobče lahko zadovoljni s svojo taktiko, daje pa taktika uradništva pokazala celo vrsto nedostatkov, katere bodo morali pri prihodnjih bojih uvaževati. Največja napaka, ki se je brezdvomno pokazala in katero so lahko vsi oni, ki niso popolnoma slepi, videli, je škodljivost naconalističnega momenta v gospodarskem boju. Pri gibanju so prišle v poštev tri narodnosti in sicer: Nemci, Slovenci in Italijani. Prvi so pravzaprav uprizorili gibanje in že pri tem napravili velikansko napako, ker pri velevažnem koraku niso upoštevali demokratičnega principa, ampak se nasprotno postavili na diktatorično načelo. Že to dejstvo samo ob sebi je zadalo vsemu gibanju vnaprej smrtni udarec.
Pa komaj je bil napravljen prvi korak, so morali vodilni, pa neodgovorni gospodje že spoznati, da je njih ekstremno nacionalistično stališče njim samim najbolj škodljivo in hočeš nočeš, poseči so morali po sredstvu, katero so še pred 24 urami najodločneje obsojali. Moment mednarodnosti je prodrl in vsaka pomoč, tudi ona tako krvavo sovraženih Slovencev in Italijanov, jim je prišla
prav. Gospodje so se morali namreč prepričati, da se gospodarski boji ne bijejo z nacionalistično frazeologijo, temveč da je treba dobro podkovanemu kapitalu nasproti postaviti solidarno moč velikih mas brez ozira na njih narodnost. In pri tem koraku se je po rdila druga resnica, zaradi katere so nas vedno in nas še napadajo, da namreč v takem boju posamezna kategorija, in če je še tako številna, ne more zmagovati, če je — izolirana. Gospodje so toraj korak za korakom morali spoznavati neovrgljive resnice, katere propagiramo mi že leta in leta. Masa uradništva seveda zato ni odgovorna, to pa zato, ker se ji je Sistematično opemogočeval vsak stik z modernim proletarijalom, zato se pa umetno gojil škodljivi separatizem in brezpomemben »Kastengeist«. Egoizem najnižje vrste je bil, ki je posameznike s pomočjo meščanstva kot zastopstva kapitalizma zapeljal, da so izdali svoje stanovske interese v svoje sebične namene in speljali svoje duševno ne dovolj razvite tovariše na napačno pot v škodo svojemu stanu in delavstvu v obče. Razni častihlepneži- so brez ozira na škodljive posledice za njih stan, skušali ob ramah svojih zapeljanih tovarišev splezati na vrhunec in v veliko slučajih se jim je to tudi posrečilo. Že lep Hribarjev ali pa Wastjanov pogled je zadostoval, da je bila pozabljena vsa gospodarska beda, živ krst pa se ni brigal, da bi raziskoval tudi splošnošti škodljivo javno delovanje takih gospodov. Danes lahko konšta-tiramo, da ni niti 5 odstotkov uradništva, ki bi poznali vsaj političen a b c in ki bi videli, kje je treba iskati vzrokov od dne do dne težjih gospodarskih razmer. Njih bog in program je On, in čeprav so največje oslarije, ki jih On uganja. Ce vse to vemo, potem se tudi ne moremo čuditi tako nespretni taktiki, kakor smo jo ravnokar občudovali, zato pa moramo priseči, da jo za bodočnost onemogočimo, ker je tudi nam škodljiva.
Stranke imajo svoje koncesije v žepu in če si jih nekoliko bližje ogledajo, morajo pripoznati, da je bilo gibanje na tako radikalen način, kakor so je propagirala uradniška društva, nepotrebno. Južnoželežniška uprava je ugodila zahtevam svojih uslužbencev, dne 15. septembra, kakor je bilo dogovorjeno med merodajnimi faktorji in dala sledeče koncesije:
za nastavljence:
1. stanarina se bo preiskala in sicer na ta nač n, da dobe uslužbenci južne železnice v tistih postajah, kjer so nastavljeni tudi državno železniški nastavljenci, tisto stanarino, kakor jo dobivajo slednji v dotičnem plačilnem razredu Kjer pa ni državnoželezniških nastavljencev, tam se jim bo dala taka stanarina, kakor jo imajo državni uslužbenci v podobi aktivitetnih doklad, to pa tedaj, če so te stanarine in aktivitetne doklade višje, kakor pri južni železnici vpeljana stanarina.
2. posmrtnina za upokojence: Uradnikom, poduradnikom in slugam, ki bodo po 10. septembru 1910 vpokojeni, se bo dala z do-tičnega penzijskega sklada posmrtnina v sledeči višini in sicer: uradnikom ne več kakor 1200 kron, poduradnikom ne več kakor 800 kron, to pa le tedaj; če bo temu p itrdil tudi upravni odbor.
za poduradnike:
1.	Določbe glede okrajšanja tri in petletne čakalne dobe za eno leto se dovoli v smislu okrožnice 497 A I A vsem onim uslužbencem, ki so postali poduradniki do 1. januarja 1909.
Dotične določbe se glase: V okrožnici 385 A 1907 določena skrajšanja čakalnih dob ostanejo, izvzemši one plačilne stopnje, v katerih je avanciranje z -f H- označeno.
Onim uslužbencem, ki so bili pred imenovanjem za poduradnike pet let nastavljeni kot sluge, se skrajšajo tri in petletne čakalne dobe za eno leto. Samo v plačilnih stopnjah z + + + označenih se ta čakalna doba ne skrajša, ravno tako v tistih slučajih ne, če je in kolikor časa je skrajšanje čakalne dobe že z ozirom na določbe prejšnega odstavka, določeno.
Za avanziranje ti'stih poduradnikov, ki so bili stalno nastavljeni in kateri so zadnjič
avanzirali pred 1. januarjem 1909, so merodajne objavljene določbe od 1. januarja 1909. Vsekakor pa velja za bodoče avanziranje za ravno imenovane poduradnike Osti čas, ob katerem bi preje avanzirali.
2. Tisti .poduradniki, ki smejo po veljavnih določbah napraviti uradniški izpit pod gotovimi pogoji, se smejo odslej prijaviti za izpit takoj, ko so stalno nastavljeni.
Doslej veljavne dobe za imenovanje uradnikom vstanejo veljave tudi za bodočnost. Vsekakor bo pa uprava uvaževala, če bi ne kazalo \e določbe opastiti za tiste osebe, ki j bodo vstopile v družfibno službo še le po 1. januarju 1911. Po teh določbah se bo gotovim poduradniškim kategorijam dovolilo uradniške izpite in če bodo izpit napravili, se jih bo imenovalo uradnikom.
1. Čakalna doba za sluge se bo v plačilni stopnji 1000 kron skrajšala od treh na dve leti in sicer onim, ki so bili nastavljeni pred 1. januarjem 1909 in tistim ki ob tem času še niso dosegli plačilne stopnje 1100 kron. Če bi se vsled te določbe pojavila kakšna čezčakalna doba se bo to vpoštevalo pri prihodnjem avanziranju.
2. Kakor pri državnih železnicah se bo tudi pri južni železnici in sicer v ravno istem okviru vpeljalo prehodne določbe za tiste čuvaje, ki so bili pred 1. julijem 1908 pri južni železnici nastavljeni. Ce bi se pri tem pojavile kakšne čezčakalne dobe, se bodo iste vpoštevale pri prihodnjem avanziranju in sicer v kvotah največ enega leta. z,a tiste čuvaje pa, ki so bili nastavljeni po 1. juliju, so merodajne določbe okrožnice 497 A 1909.
za uradnike:
I. Vsem tistim uradnikom, ki so bili že 1. oktobra 1907 uradniki I. Statusa, II. Statusa in pisarniški uradniki in ki so ob tem času pri regulaciji dobili samo 200 kron, se bodo prihodnje dobe avanziranja skrajšale in sicer:
1. uradnikom ki so bili nastavljeni do I. julija 1901 za dve leti;
2. do 1. januarja 1905 nastavljenim uradnikom poldrugo leto;
3. dne 1. julija 1905 nastavljenim uradnikom eno leto;
4. dne 1. januarja 1906 nastavljenim uradnikom pol leta;
5. od 1. januarja 1907 z 1400 kronami nastavljenim uradnikom pol leta.
To se bo zgodilo na ta način, da se bo pri vsakem prihodnjem avanziranju skrajšalo za pol leta čakalno dobo in sicer toliko časa, da dotičnik dobi vse, kar ima dobiti.
Na noben način pa ne sme biti čakalna doba krajša kakor eno leto.
II. Tistim uradnikim, ki so bili svoječasno nastavljeni kot postajni nadzorniki, ali pa postajni ekspedijenti s plačo 840 kron, odnosno 960 kron, se skrajša čakalna doba za dve, odnosno eno leto. To se bo zgodilo na ta način, kakor pod točko I., vendar s to omejitvijo, da dotičnik ne more dobiti dvakratne ugodnosti iz obeh naslovov: enkrat kot uslužbence in drugič kot uradnik.
III. Pisarniški uradniki dobe nov šema, potom katerega se sedapje štiriletne čakalne dobe skrajšajo na triletne; poleg tega se vpelje nov razred in sicer pisarniških oficija-lov z plačilnimi stopnjami 2800, 3000 in 3200 kron poleg 1200 kron dunajske stanarine. Čakalna doba se v teh plačilnih stopnjah določa z štirimi leti. V sedanji šemi določena starinska doklada za pisarniške uradnike odpade.
IV. Blagajniške in kalkulacijske doklade. Dne 1. januarja 1909 pri državnih železnicah vpeljane blagajniške in kalkulacijske doklade se vpeljejo tudi pri južni železnici z ravno tistim dnem in se bodo kar najhitreje mogoče likvidirale.
Vse tu označene formalne premembe, katerim mora pa še upravni svet pritrditi in ki se bodo v dvomljivih slučajih vedno tolmačile v korist osobja, so pa le pod sledečimi pogoji veljavne:
1.	normalna služba se ima v vseh delih vzdržati, kjer pa se je prekinila, se ima takoj zopet započeti.
2. Odgovor na one zahteve, na katere do danes uprava še ni dala odgovora ne sme biti povod hovemu resistenčnemu gibanju. Uprava izjavlja, da bo zahteve, ki so bile stavljene v personalni komisiji in ki do danes še niso rešene, proučila in dala meri-torični odgovor najkasneje do 1. novembra
3. Nove zahteve, ki bi se sklicevale na okrožnico 385 A 1907, se ne smejo staviti izvzemši one, ki so bile že predložene v personalni komisiji. Nedopustno je posebno sklicevanje na nedostatke v okrožnici 385 A 1907 in vse nadaljne okrožnice, ki so s prvo v zvezi
4. Z ozirom na gmotni položaj družbe je sploh nedopustno staviti nove zahteve, katere bi se zdele upravnemu svetu neizvedljive. Nasprotno pa uprava ponovno izjavlja, kar je že izjavila v okrožnici 385 A 1907, da bo vse poboljške, katere bo za svoje uslužbence vpeljala uprava državne železnice, tudi ona vpeljala, in sicer z ravno tistim dnem.
To so toraj koncesije, ki jih je priznala južnoželezniška uprava svojim uslužbencem dne 15. septembra 1910. Kdor seje zanimal za železničarsko gibanje zadnjih let, tistemu niso nove, kajti že leta 1907 jih je uprava dovolila na papirju, ne pa izvedla v resnici. Da je imela tri leta časa za zavlačevanje, ni v zadnji vrsti krivda tistih, ki so sedaj proglasili odpor potem, ko so jim bile koncesije že zagotovljene, in to je treba posebno povdarjati, da se lahko razume neodgovorna lahkomiselnost gotovih ljudi. Če bi ti ljudje mesto osebnega častihlepja študirali rajše zadnjo, to je 4. točko, potem bi se jim morda razjasnil razum in spoznali bi, da nas čakajo popolnoma druge naloge, kakor snovanje separatističnih organizacij na podlagi nacijonalističnih fraz. Ce južnoželezniški uradniki resno streme po zboljšanju svojih gmotnih razmer, se morajo predvsem potruditi, da pripravijo svoje državnoželezniške | tovariše za resen boj, od katerega lahko pričakujejo vspehov tudi ^ami. Seveda bodo I morali svojim tovarišem zabičati, da je vspeh | boja odvisen le od močne mednarodne organizacije, katera vsebuje vse kategorije železniške službe, da je pa vsak drug način mrtvo rojeno dete, kakor so se pri zadnjem gibanju lahko sami temeljito prepričali.'
Pasivni odpor
ali
Kako slepe iužnoželeenišlii uradnihi iavnost.
Marsikaj smo že doživeli v političnih in gospodarskih bojih in skoraj je ni več stvari, ki bi nas lahko spravila z ravnotežja. Kar smo pa doživeli sredi pretečenega meseca, to pa vendar presega vse meje in človek z zdravimi možgani ne vč kaj bi si mislil. Kar čez noč so se spomnili železniški uradniki, da je njih položaj neznosen in treba je bilo takojšne odpomoči. No beda in revščina je danes v obče med vsemi sloji na dnevnem redu in s tega stališča razumemo tudi mi kritično razpoloženje, ki vlada naravno tudi med železniškimi uradniki. Doslej je toraj vse v redu in če so organizacije železniških uradnikov vpoštevajoč splošno nevoljo v vrstah svojih članov, prišle do končnega zaključka, da je treba dati nevolji duška, potem smo gotovo mi zadnji, ki bi temu oporekali. Saj tudi mi drugače ne postopamo in nikoli nam ni prišlo na misel da bi kratili popolno svobodno početje komurkoli. Če bi te podlage našega programa ne upoštevali do zadnje konsekvence, potem bi tudi ne bili socialni demokratje. In ravno ker smo taki in se konsekventno držimo svojih načel, zato nas sedaj uradništvo in ž njim vse meščansko časopisje napada na tako podel način, da se človeku, ki razmere pozna in ob enem ta poročila čita, naravnost gabi. Nas in naše zaupnike blatijo na vse mogoče načine, objavljajo se poročila, ki so v diamentralnem nasprotstvu z dejstvi in z najpodlejšimi sredstvi skušajo razbiti železničarsko organizacijo, ki je za vse kategorije železniške službe izvo-jevala že nešteto zboljšanj. Vse to nas ne
vznemirja in popolnoma ravnodušno gledtimo v bodočnost, dobro vedoč, da bomo vzlic vsem tem napadom napredovali, se razširjali in jačili toliko časa, da izvojujemo za ves proletarijat oni cilj, katerega nam jasno slika socialistično spoznanje in katerega moramo doseči po naravnih zakonih svetovnega az-voja.
Vzlic temu našemu trdnemu prepričanju si pa vendar dovoljujemo izreči tudi naše mnenje napram pojavu, ki je dal povod za vsestranske laži in podla podtikanja, to pa zato, da tudi oni, katerim razmere morda niso znane, spoznajo komu pripadajo vsi tisti častni priimki, s katerimi nas naše vse časti vredno uradništvo in ravno take časti vredno meščansko časopisje obklada.
Kaj se je prav za prav zgodilo?
Draginja v naši mili in dobri materi Avstriji neprestano narašča in otežkočuje življenje vsem delavnim slojem. To je dejstvo, ki pa vsaj nas ne izrienadja, kajti žc pred desetletji smo zahajali med ljudstvo in mu pripovedovali, da se bližajo slabi časi brzih korakov. Odmev ki smo ga našli, ni bil tak, da bi bilo mogoče bližajoče se slabe čase odvrniti in vsaka naših nekdanjih trditev se je v teku let uresničila. Prišlo je leto 1905 in pozneje 1907. Draginja in v nje posledici b'da, je tako narastla, daje bilo nujno treba pomoči. To nujnost so pripoznali tudi železničarji in uprizorili so znana gibanja leta 1905 in 1907. Ker je pa za nas važno pri sedanjem vprašanju le leto 1907. zato se bomo tudi samo s tem pečali. Takrat je namreč tudi osobje južne železnice dalo svoji nevolji duška in stavilo zahteve, ki so dale povod dolgotrajnim razpravam. Razprav so se udeležile vse organizacije, ki so še danes v koaliciji t. j. strokovna org., društvo strojevodij, društvo sprevodnikov in društvo prog-nih mojstrvo. Poleg teh je bilo takrat tudi še društvo železniških uradnikov v koaliciji in naravno je toraj tudi ono sodelovalo pri razpravah. Tudi mi Slovenci smo imeli takrat dvomljivo čast, da smo se shajali z uradniki, da smo skupno ž njimi prirejali shode in končno skupno ž njimi vtaknili v žep, kar smo skut.no priborili, z edino izjemo, da so takrat pojedli uradniki meso, nam pa pustili kosti. Potrpežljivi kakor smo, se tistemu izjemnemu stanju nismo protivili v dobri nadi, da ohranimo prijateljsko in složno vez, katera nam bo gotovo v bodoče omogočila potrebna izboljšanja. Naše postopanje je bilo toraj v vsakem oziru kulantno vzlic temu, da so zaradi te popustljivosti naši zaupniki slišali neopravičeno marsikaj žaljivk. Počeli smo se pripravljati za bodoče čaše, poglobili in razšsirili smo našo organizacijo in ka kor previdni vojskovodje pripravljali se za bodoče boje, o katerih smo že takrat slutili, da bodo neizogibni. In kdo je bil ki nas je takoj po dobljeni zmagi osleparil^na najnesramnejši način, enak Judežu Iška'rjotu, izdal? Bilo je to železniško uredništvo vseh železnic. Ošabnim gospodom pa ni zadostovalo, da so požrli svojo dano »akademično« besedo, šli so še veliko dalje ni lotili se vsodepolnega dela, razruševanja skupne organizacije, z vso vnemo. Da so bili pri tem, za skupnost tako važnemu delu v prvi vrsti udeleženi slovenski uradniki, nam in treba posebej povdarjati, ker so nam dogodljaji zadnjih let še v živem spominu. Dosegli so tudi svoj namen v toliao, da so razbili svoje uradniško društvo in je nadomestili s pol ducatom narodnjaških priveskov raznim šovinistično-narodnim strankam. Poleg tega so pa tudi še dosegli, da je južnoželezniški upravi zopet narastel greben in je sledpja vporabila vsa mogoča in nemogoča sredstva, da oslepari svoje uslužbence za one poboljške, katere je pogodbeno dovolila v boju leta 1907 in jih obelodanila v okrožnici 385 a. Vspeh je bil toraj jako imeniten in če bi v uradniških krogih ne prevladovalo ošabno puhloglavje. potem bi gospoda morala pravočasno uvideti, da je zašla na napačno pot. To se sicer ni zgodilo, pač pa je omehčanje uradniških možgan epidemično naraščalo in tako smo končno prišli do pasivnega odpora na južni železnici kar
čez noč. Nova koalicija sestoječa z treh nemško-nacionalnih društev in sicer: Reichs-bund deutscher Kisenbahner, Sttdbahnerver-band«in»Osterreichischer Eisenbahnbeamten-Verein«, je proklamirala za 15. p. m. pasivni odpor, ne da bi bila koga preje obvestila o tem koraku. Iz umljivih vzrokov so uslužbenci, organizirani v soc. - dem. organizaciji, ta korak z ogorčenjem naznanje vzeli, tembolj, ker je osrednje vodstvo naše organizacije pred par tedni obvestilo svoje podružnice, da je uradniško društvo oficielno izstopilo iz naše koalicije. Iznenadeni smo bili pa tudi zaradi tega, ker smo nekaj dnij preje čitali v meščanskem časopisju poročilo o vseslovanskem železničarskem kongresu, ki je baje zboroval v Pragi pod pokroviteljstvom boga jugoslovanskih železniških uradnikov, Ivana Hribarja. Iz poročila je bilo posneti, da so v Pragi zborujoči izdajalci železničarskih interesov tudi sklenili, da se ne združijo z nobeno državno zvezo in da bodo železničarje rešili s politične in gospodarske odvisnosti le potom svoje puhloglave domišljavosti. In glej čudo vseh čudov! Nemški nai ionalci, toraj naj večji sovražniki Slovanov, proklamirajo pasivni odpor in prvi, ki poišče luknjo, skozi katero se zleze v črevesa, so jugoslovanski železniški uradniki. Nas seveda to ni iznenadilo, ker smo žalibog v vedni stiki s temi duševnimi reveži vsekakor pa moramo z vso odločnostjo protestirati, če se nam sedaj podtika stvari, ki nikoli niso bile.
Vsa združena nova koalicija ne šteje na celi južni železnici 1000 članov vštevši dve slovenski uradniški organizaciji in v to zvezo pripadajočo »Prometno zvezo«, med tem ko ima naša organizacija 11.000 redno plačujočih članov. Ivjč na celem svetu seje še slišalo, da bi neznatna manjšina vladala nad ogromno večino? Taki pojmi so le mogoči v idiotskih glavah železniških uradnikov in pa urednikov »Slov. Naroda«, ki na vse načine skuša zagovarjati podli nastop urad-ništva sploh in hinavsko iškarjotstvo slovenskih uradnikov še posebej. Že proklamacija odpora je bila nesmiselna oslarija, za katero ni najti olajševalnih okoliščin. Če si morda po milosti božji postali maturanti in iz armade izbaenjeni oficirčki domišljajo, da so že njih z zlatom obrobljene uniforme (ki pa večinoma niso plačane, op. stavca) v stanu vzbuditi med železničarji nekdanji rekrutski rešpekt, potem se prokleto motijo in bodočnost jih bo naučila, da se z nami nihče nekaznovan ne sme igrati. Železniški uradniki so pri tej priliki ponovno pokazali svojo pasjo naravo in ker se jim je parkrat preje posrečilo nesramno oslepariti uslužbence, so tudi pri tej priliki prav resno računali z že izrabljenim manevrom. Osleparili so jih pri prvem odporu, osleparili so jih pri izvoltvi velikega Slovana in provzročitelja grozne draginje v Ljubljani in osleparili so jih še pri neštetih drugih prilikah, sedaj pa so osle parjeni sami vzlic vsemu jadikovanju svojega trobila iz Knaflove ulice. Kocka je padla in organizirani železničarji se bodo v najkrajšem času sešli, da proklamirajo boj, neizprosen boj, napram oni svojati, katera že davno ne spada med poštene železničarje. Slovenska javnost pa s predstoječega lahko posname potrebno resnico, da bo umela podlo pisavo »Slov. Nar.« in onih individnov, ki se naziv-ljejo: jugoslovanski železniški uradniki.
Fli? dopisi “if
Trst, kurilnica drž. žel. — Gosp. Mauthner je pa res nepoboljšljiv človek. Na vsak le mogoči način šikanira uslužbence kjer jih le more, če po pravici ali ne, zato se ne briga. Ravno te dni je nahrulil kurilniškega zidarja. Da ne posebno ljubeznjivo, nam kažejo izreki kakor : »Impertinentes Scluoein« in »infamer Ker/«. Med -drugim je vprašal zidarja, zakaj je ta sploh plačan. Mi smo mnenja, da si zidar težje prisluži svojo borno plačo, ker mora mnogokrat plaziti v vroče stroje (Feuerbuchs), da jih obzida, nego pa gospod Mauthner, ki se za vse drugo bolj briga ntsgo za svoj posel.
Upamo, da bodo zadostovale te vrstice in da se g. Mauthner privadi malo bolje ravnati z uslužbenci. Oas bi že bil, da se poboljša.
„Musterštacijon“ Ljubljana. — Pred nekaj tedni smo čitali v »Železničarju« o pomanjkanju službenih voz D. Zakaj je vsa javna kritika in vse obravnave personalne komisije pri ravnateljstvu, ter cel kup naznanil (Zugs-rapportev) od vlakovodij ? Mi smo popolnoma prepričani, da če bi se želje uslužbencev bolj upoštevale in če bi se najnujnejša prometna sredstva nabavila, da bi ta red koristil največ upravi sami in njenim uslužbencem. V »mušterstacijonu« Ljubljana so nekateri gospodje menda drugačnega mnenja.
line 7. avgusta t. 1. se je dalo en voz Gzl št. 46253 — od živega apna še ne čisto izpraznjen — za služben voz k vlaku št. 867. Pred odhodom vlaka je bil voz z vodo polit in da bi ne bilo zamude, površno pometen. Ker se je ostalo apno v vozu kuhalo, je moral vlakovodja celih 12 ur iz Ljubljane do Trsta te sopare v se dihati. Vprašamo merodajne faktorje, ako je to iz zdravstvenih ozirov dopustno ? Za živali se tak voz ne sme porabiti. In za človeka —? Zakaj se v enakih slučajih noben prometni kontrolor ne pelje z vlakom? Ali se sramuje? Opazilo se je že zelo slabo desinficiran (očiščen) G z ostanki živalskega blata na steni — kot služben voz. Ali bi se ne moglo enakih voz z osebnimi vozmi nadomestiti, kateri so v vsaki večji postaji na razpolago ? Če bi se | pa vlakovodja predrznil zahtevati za službo sposoben služben voz, se mu lahko pripeti, kakor pred nekaj meseci ljubljanskemu nad-•I sprevodniku v Trstu, da se ga odtegne od službe.
Vlakovodje so tudi primorani na tragikomičen način z oljem varčevati. V glavi nekega »praktičnega« izumitelja, katerih je skoraj' toliko preveč, kolikor uslužbencev premalo, se je porodila misel, kako bi v eni svetilki, pri kateri delata dva uslužbenca, manj olja zgorelo. Pogruntal io je. Lampistom se j« ukazalo k olju primešati 107„ petroleja,
Če* hoče vlakovodja" kaj videti, 'mu preti nevarnost, da se zaduši od smradu, ker svetilka ni za petrolej in če se noče zadušiti, mu preti nevarnost, da v kratkem oslepi, ker luč mora biti tako majhna, da se črke lažje občuti, kakor pa vidi. Vprašamo slavno generalno ravnateljstvo, ako je več vreden ta malenkosten »šparsistem« kakor pa zdravje uslužbencev.
Upamo, da generalno ravnateljstvo kaj ukrene, da se odpomore tem nedostatkom.
Prizadeli nadsprevodniki in vlakovodje.
Puhloglavje ljubljanskega južnoželezniškega uradništva se je pokazalo v pravi nagoti povodom zadnjega pasivnega odpora. Najlepše pri vsem tem pa je, da se je pokazala naj-točneja vzajemnost glede popolnega nepo-znanja železniških predpisov in sicer na celi črti od načelnika pa do zadnjega expedienta. Kozli ki so jih ti ljudje vzajemno preobračali prekašajo vse dosedanje slutnje in osobje se bo v bodoče moralo resno vprašati, če ni za javno varnost skrajno nevarno opravljati službo s takimi kontrolnimi organi, kakor jih ima ljubljanska postaja. Stvari, ki so se dogajale za časa pasivnega odpora, so vse preje kakor opravljanje službe po predpisih in bi se najlažje primerjale dejstvu katero označuje nemec z besedami: Missbrauch der Amtsgewalt. Kar so počeli Planinšek. Zupanc in Keržmanc in kar jo podpiral kontrolor in bivši zastopnik Sajovic, to sega že precej v delokrog državnega pravnika in uprava južne železnice se bo morda nehote morala pečati z vprašanjem, kje bi ti možakarji bili javni varnosti najmanj nevarni. Posebno iznenadilo je početje prometnega kontrolorja Sajovica. Ta hraber junak | je kot občinski svetovalec zlezel pod klop, ko je bilo treba pokazati možatost za nje-: govega boga in bivšega župana, zato se je pa hitro spremenil v enega naj hujših revo-lucijonarjev pri popolnoma neumestnem od-S poru. I)a, da, gospoda je pač ošabna in
širokoustna tam kjer treba ni, spremeni se pa hitro v star pipec, če seji od višjih mest pokaže resen obraz. Da tudi gospod revident Potočnik ni hotel zaostati, razumemo in umevamo tudi njegovo težko stališče, kajti jako težko je delati pasivni odpor če človek sploh drugega ne pozna, kakor ovirati promet z nespametnimi direktivami in nadzorovati razkuževanje onesnaženih voz. Uslužbenci so pa pri tej priliki lahko spoznali visoki duševni nivo ki obvladuje uradniške kroge in bodo o teli izkušenj tudi izvajali v bodoče potrebne konsekvence zato, ker so mnenja, da vsaj v prometno službo spadajo ljudje, ki nimajo same slame v glavi.
Ljubljana državni kolodvor. Na tej postaji smo pač že vsega navajeni. Grozni kozolci, ki se pri nas prevračajo, so nam že tako vsakdanji, da jih niti več ne opazimo in tudi brigali bi se ne za nje, če bi ved io ne bili le uslužbenci najnižjih vrst, katere se oprta z vso mogočo odgovornostjo in na katere se tuli kakor v zverinjaku. Početek napravi navadno prometni uradnik, za njim pride načelnik, če slučajno drugega ni v obližju in koncem konca zabeli vse vpitje še prometni kontrolor s »primerno« in običajno kaznijo. Tem gospodom bi vendar priporočali, da si nekoliko bližje ogledajo službo na južnem delu postaje in tam napravijo nekoliko reda. Na tem delu postaje je namreč za vsako delo, ki se vsaki dan ponavlja, odmerjen gotov čas in če se istega točno ne izrabi, so nedostatki neizogibni. Kako torej pride pre-mikaško osobje do tega, da nad njim vse zija in se ga kaznuje edino le zaradi brez-primerne komodnosti prometnih uradnikov? Predpisi velevajo — tako se nas vsaj uči — da se v postaji lahko premika do 10 minut pred prihodom pričakovanega vlaka, če pa uradnik dovoli, se ta čas tudi lahko omeji na 5 minut. Kako je pa pri nas? Kadar se uradniku za zdi, ali pa kadar slučajno pelje kak stroj proti uvozni premembi, se uradnik na njega obesi in napravi kontrolo. Ko je to naporno službo opravil, je vsako nadaljno i delo nemogoče, pa bodisi da* je še <30 do 40 t'minut	do	prih(*)dn'pri^nknvanfgn	vlnkn.
; Vsled take komodnosti zgubljen čas se seveda ne da več nadomestiti in posledice so. po-; sebno za nadpremikače, vse preje kakor I prijetne, kajti gospod načelnik ni znan kot posebno fin mož in kaj rad kaže svojo nezadovoljnost tam, kjer bi bilo najmanj potrebno. Odprava tega nedostatka menda ne bi stala upravo posebnih gmotnih žrtev in predno se obrnemo na kompetentno mesto, bi želeli, da gospod načelnik sporazumno z gospodom kontrolorjem napravi sam red ; v lastni hiši.
V splošnem bi pa svetovali, da postaja nabavi nekoliko iztisov izvrstne knjige »Knig-ges Umgang mit Menschen seveda v slovenskem prevodu, ker bi sicer utegnila kateremu naših patentiranih oskruniti nežne ; ročice.
Pač sramotno, da se mora še v 20. sto-| letju dajati takih navodil bitjem, ki se štejejo članom kulturnega naroda
. Zidan most. — Zadnji čas se opazuje, da se nekateri uradniki obnašajo napram uslužbencem zelo neprimerno. Opozarjamo jih, da nastopajo dostojnejše, sicer smo primorani, prihodnjič malo bolje posvetiti v ta kot.	organizirani železničarji.
Domače vesti
Postajni mojster Balon v Ljuhlj ni južni kolodvor, je eden tistih junakov, ki se je povodom zadnjega, pasivnega odpora posebno trudil si pridobiti simpatije uradnikov. Mo-: žakar, ki bi bolje storil, če bi nekoliko raz | mišljal nedavno bivše čase,, sc je trudil prepričati uslužbence in posebno premikače in skladišne nelavce, da je njih najsvetejša dolžnost pomagati uradnikom iz zagate v katero so s svojo neumnostjo zašli. Ker pa ni dosegel željenega vspeha in ntu zato tudi uradniki ne bodo poskrbeli zaslužnega križca, se hudo togoti in je sveto prisegel
maščevanje vlakospremnemu osobju. Dejal je, da bo že pomagal »Zugsbegleiterjem« kakor hitro pride na kako postajo in 1* prometni službi. Če bi revše vedelo kaj mu iz •ust leti, potem bi bilo umestno, da se ga prime za še mokra ušesa, ker je pa taka zavest popolnoma izključena, zato se ne bomo nadalje ž njim pečali, vedoč da »oslovski glas ne gre v nebesa«.
Strašna železniška nesreča. Pri postaji Črnec (Rottenmann) na Zgornjem Štajerskem sta dne 20 t. m. zjutraj ob 2. uri trčila skupaj dva brzovlaka, ki vozita na progi Dunaj-St! Vid-Trst, ozir. Pontabelj. Brzovlak, ki je vozil iz Pontablja, je zavozil z vso brzino v brzovlak štev. 101, ki je stal na postaji Rottenmann. Učinek nesreče je bil naravnost strašen. Oba stroja sta popolnoma razbita, tako tudi večina vozov, izpod razvalin seje glasilo kričanje in milo ječanje ponesrečencev, ki so bili zakopani v kupu razbitih vozov. Nesreča je zahtevala sedem mrtvili, 12 težko in 20 lahko ranjenih. O katastrofi se javljajo sledeče podrobnosti: Službo je imel na postajališču Črnec mesto, ki služi le lokalnemu prometu, čuvaj. Ta pravi, da je začel takoj dajati z rdečo svetilko signale, ko ji videl prihajati južni brzovlak štev. 102, med tem ko je bil istočasno signalizran dunajski brzovlak štev. 101. Te signale je tudi opazil strojevodja na tržaškem brzovlaku Makotter in je začel zavirati in počasi voziti ; dunajski brzovlak je pa privozil okoli ovinka in strojevodja je videl šele v zadnjem hipu nesrečo. Vendar pa je še zadnji hip zaviral in tako vsaj dosegel, da se je po nesreči vsaj vlak ustavil. Proga leži tam precej visoko in če bi se vlak zvrnil v globočino, bi bila ne sreča še mnogo večja. Tako se je zgodilo, da je doletela dunajski brzovlak dosti večja nesreča ko tržaškega. Oba stroja sta se s strašnim pokom kar zarila drug v drugega. Bilo je ob 2 ponoči in popolnoma temno. Prebivalci v bližnjem mestu so mislili, da se je v kaki tovarni razpočil kotel. Poštnoain-bulančni vozovi so bili takoj razbiti na obeh straneh, več osobnih voz pa poškodovanih. .Nekaj sekund je vladala strašna tišina, potem pa se je začel povsod krik in stokanje. Sedem oseb je bilo na mestu mrtvih, 11 težko in 19 lahko ranjenih. Med mrtvimi je strojevodja tržaškega brzovlaka Makotter; njegov kurjač Edelbock je zblaznel in strašno kričal. S težavo so ga spravili z lokomotive; hotel je vedno naprej kuriti. Najhujše je trpelo poštno osobje : od tega sta dve osebi mrtvi, poštni asistent Gtinther in oficijant Miinichsdorfer, poduradnika Jahn in Peter sta težko ranjena, istotako poštni pristav Fr. Tauscb. — Ubiti so še gostilničar Schachinger iz Obernberga na Ini, višji sprevodnik Nuser in Amstettna in sodnik Bogdanovič iz Rusije. Munichs-dorfer je strašno kričal; bil je poleg svojih težkih ran pri polni zavesti, ali bil je tako zelo uklenjen med podrtijami vozov, da so ga potegnili vun šele drugi dan ob 9. dopoldne, ko je bil že mrtev. Sodnik Bogdanovič je mirno sedel v svojem oddelku; dobil je j težke notranje poškodbe in je na mestu umrl. Med težko ranjenimi so 3 ženske, železni-čarke, en potnik in neki tovarniški uslužbenec. V poštnih vozovih je bilo v tržaškem brzovlaku denarja za 400 tisoč, v dunajskem za 72 tisoč kron; zgubilo se ni nič. Došli so drugi uradniki, da so spravili pošto in okrvavljena pisma ter pošiljatve v red. Trajalo je cele tri četrt ure, preden je došla iz Črnca požarna bramba in zdravniška pomoč. Pomožni vlaki so došli dosti kasneje, nekateri šele proti jutru. Strojevodja brzovlaka štev. 101 se je rešil s tem, da je skočil s stroja; kurjač si je pri tem strl nogo. Višji sprevod nik na vlaku št. 101 je tudi zblaznel. Drugi dan so došli na lice mesta železniški, poštni in sodni funkcionarji, da pregledajo in ocenijo nesrečo, (llede vzroka še sodba ni edina; nekateri pravijo, da je kriv mrtvi strojevodja brzovlaka stev. 102, ki je pozabil, da bi moral čakati na glavni postaji v Črncu na brzovlak štev. 101; drugi zopet trde, da je službujoči uradnik v Selzthalu dunajski brzovlak prehitro spustil.
Železniška uprava bi krivdo najraje zvalila kar na uslužbence. Že je slišati, da hoče potegniti v disciplinarno preiskavo sprevodnike vlaka št. 102, ker nista povzročila, da bi se bil vlak v Črncu ustavil, ko sta opazila, da vozi naprej.
Strojevodja Makotter je mrtev in železniška uprava išče med živimi, koga bi kaznovala. Na zatožno klop pa spada uprava sama, ker je s svojim varčevanjem povzročila nezgodo.
Čuvajsko mesto št. 131 med Crhcem in Selzthalom je bilo svoj čas opuščeno iz var-čevalnin ozirov. (’e bi to mesto ne bilo opuščeno, bi še bilo mogoče pravočasno ustaviti vlak št. 102.
Še drug večji vzrok te nezgode je, da je proga Št. Mihael-Selzthal še vedno enotirna. Poslanec sodr. Tomschik je 24. maja t. 1. v 'proračunskem odseku omenil sledeče :
«Na progi Št. Mihael-Selzthal je drug tir nujno potreben ; ta se pa ne gradi, ker ga vojni minis'er ne potrebuje.
Železniška uprava pa ni vpoštevala tega opomina in njena skoparija je zopet zahtevala krvavih žrtev.
Nezgodno zavarovanje železničarjev.
17. septembra je. odsek za socijalno zavarovanje razpravljal o nezgodnem zavarovanju železničarjev.
Poročevalec Krog izjavlja, da kot poročevalec o določbah vladne predloge ne more opaziti nobenega napredka v primeri s sedanjimi razmerami, nasprostno: vladna predloga je v sedanji obliki za železničarje kratko in malo nevsprejemljiva. Pač so se pri razpravi splošnih določi', nanašajočih se tudi na nezgodno zavarovanje železničarjev, sprejela izboljšanja. Obseg obratnih nezgod je razširjen na nezgode, ki se zgode na poti od dela in na delo, karenčna doba se je znišala itd. Vendar v načrtu mrgoli še vedno vse polno določb, ki so za železničarje na-I ravnost nevsprejetnljive in ki jih je brezpogojno treba ublažiti. Pri S 228 stavi Krov predlog, da naj le uslužbenci samostojnih železniških uprav pripadajo obratni nezgodni zavarovalnici, ne pa tudi uslužbenci industrijskih železnic.
Mulle>' je mnenja, da ne gre uslužbencev industrijskih železnic prikrajšati za dobrote železničarskega zavarovanja. Dalje predlaga, da naj doneske za poštne uslužbence in žandarje plačujejo dotične uprave. Končno izraža bojazen, da se bode uslužbencem, katerim se bo naprtila kaka krivda pri železniških nezgodah, odtegnila nezgodna renta.
Dvorni svetnik Pollak jc za poročevalčev predlog glede industrijskih železnic. Dalje zastopa stališče, da plačuj železniška uprava doneske za vse zavarovance; nasprotno smatra za neutemeljeno bojazen poslanca MUllerja, da se odtegne renta uslužbencem, kateri bodo obsojeni zaradi malomarnosti ali površnosti ob železniških nesrečah, češ, da prihajajo v poštev le slučaji, če so nezgode namenoma povzročene.
Predlog Kroga glede industrijskih že-Jeznic je na to sprejet, dočim odsek Midler-! jev a predloga odkloni.
Pri s 231 predlaga poročevalec da se črta, kar se sprejme.
Pri S 232 se vname razprava o določbi vladnega načrta, da nezgodna ter morebitna starostna ali invalidna renta ne smela presegali letnega zaslužka, oz. 120% letnega zaslužka v slučaju popolne onemoglosti.
Poročevalec Krog vidi v tej določbi prikrajšanje železničarjev v pridobljenih pravicah in predlogu, da se zniža nezgodna renta samo onim uslužbencem, ki napovedujejo travmatično neozo. Za slučaj, da se ta predlog odkloni, ima v žepu že drug, od vladnega zastopnika podtaknjeni eventualni predlog, da je znižati nezgodno rento samo tistim uslužbencem, ki vstopijo v železniško službo po pravomočnosti tega zakona.
Poslanec Muller: Kar je poročevalec i v splošnem izvajal o socijalnem zavarovanju
železničarjev, zlasti v potrebi temeljite reforme, tem izvajanjem v polnem obsegu pritrjujemo. Nasprotno pa moramo prav tako uljudno kakor odločno odklanjati njegove predloge. Prvi predlog, ki izključuje industrijske železnice ne pomenja napredka, ker zožuje krog zavarovancev. Osobje teh industrijskih železnic je izpostavljeno istim nevarnostim kot ostalo železničarsko osobje. Čudi se, da so izvoljeni člani odseka v tej točki bolj nazadnjaški kakor vlada sama. Kar se tiče drugega predloga, ki je bil stavljen v očitnem sporazumu in na željo vlade, da naj ponesrečenci, ki bolehajo na travmatični nevrozi, prejemajo nižjo rento, je kratkoinmalo nesmiseln. Gospod Kroy vidi v vsakem ponesrečencu ki boleha na travmatični nevrozi, sirnulanta in hoče to enkrat za vselej odpraviti s sveta po receptu dr. Eisenbarta s tem, da ponesrečencem odvzame rento. Občudovanja vreden je pogum gospoda Krova, da se upa rogati oškodovanju zavarovancev. Pred takimi nazori se morajo skriti seve vse medicinske vednosti in izkušnje. Predlogi, ki jih ie stavil poročevalec, niso nikak kompromis, ki bi ga železničarji 'mogli sprejeti, temveč so brez izjeme nevarni atentati na železničarske rodbine, skriti v tenčico demagoških fraz. Ne le da hoče oškodovati tiste ponesrečence, ki bolehajo na travmatični nevrozi, temveč določbo § 232, ki je za železničarje središče in težišče socijalno - zavarovalnega zakona, hoče prikrojiti na način, da bi višje rente prejemali le tisti pohabljenci, ki so bili zavarovani pred pravomočnostjo tega zakona. Če odsek te predloge sprejme, izpuhti tako-rekoč vsebina sedanjega zakona in nič ni bolj pripravnega, da izpodkoplje pravno zavest, da uniči vero v pridobljene pravice, v postavo in na pravičnost, kakor taki predlogi. Izgovor, da vlada ne more več prenašati bremena socijalnega zavarovanja, je jalov. Vsi argumenti, kar sta jih navajala poročevalec in vlada, nikakor ne zadoščajo, da bi omajali naše prepričanje. Dokler je I imela država v svojih rokah le pasivne železnice, je prenašala ta bremena. V trenutku pa, ko je prevzela aktivne proge, pa naj bi teh bremen več ne zmogla ? To je logika, ki naj jo razume sam vrag. Nastali bi tako dve vrsti zavarovancev. Eden bi prejel ob obratni nezgodi neprikrajšano svojo pokojnino in svojo nezgodno rento, drugemu pa bi pristrigli njegove pravice za polovico. Taka dvojna mera je krivična in železničarji se lepo zahvaljujejo za tako ravnanje. Za svojo dolžnost smatramo, da razložimo odseku stališče železničarjev, ki pod nobenim pogojem ne bodo dopustili, da bi se jim krajšale stare pridobljene pravice in ki se bodo poslužili vseh sredstev, da obvarujejo dosedanje pravno stanje.
Dvorni svetnik Pollak od železniškega ministerstva izjavlja, da so postale razmere pri železniški zavarovalnici nevzdržne. S statističnim gradivom meče sem in tja, da bi preplašil meščanske poslance. Izvaja, da je število nezgod silno naraslo, da se je povprečno bolezenska doba ob nezgodah zvišala. Od 14.000 prejemnikov nezgodne rente jih uživa 1100 (torej komaj 8%) višjo nezgodno in invalidno rento, kakor je znašal njihov zadnji letni zaslužek. Za zgled navaja zopet upokojenega inšpektorja s posebno visokimi rentnimi prejemki; železniška podjetja da ne zmorejo takih bremen, letna premija za zavarovanca da znaša povprečno 70 kron.
Poslanec Eldersch izjavlja, da ne gre v zakonu postavljati travmatično nevrozo za bolezen simulantov in prikrajšati uslužbencev, ki bolehajo na tej bolezni. Če ta bolezen v konkretnem slučaju obstoji, o tem - razsojajo zdravniki in navedbe zavarovancev niso izključno merodajne. Simulacija nikoli ne bo izginila, ampak za simulacijo potnikov ob železniških nezgodah vendar ne morejo biti odgovorni železničarji. Rastočo obremenitev železniške nezgodne zavarovalnice se je razlagati z naraščanjem železniških prog in s kolosalnim naraščanjem prometa, kateremu
nikakor ne odgovarjajo preuredbe prometnih naprav m pomnožitev osobja. Popolnoma opravičeno je boljše zavarovanje železniške skupine za slučaj nezgode, če je nezgodna nevarnost v tej stroki toliko večja kakor drugod. Končno se vlada zadovoljuje s stališčem, da sedanje genevacije železničarjev ni prikrajšati v pridobljenih pravicah, temveč da naj veljajo poslabšanja le za bodoče uslužbence. Govornik svari pred tem ekspe rimentom, ki utegne roditi žalostne posledice. Red in disciplina v železniškem obratu bodeta močno trpela. Popolnoma nerazumljivo je, da stavlja tak predlog poročevalec, kateri pripada stranki, ki zastopa nemško nacijo-nalne železničarje.
Poslanec dr. Drexel hoče enako pravico za vse. Neopravičeno je, da prejema tekstilni delavec za svojo nezgodo manj kot železničar. Socijalni demokratje da kršijo s to svojo zahtevo načelo enakopravnosti. Ker so do sedaj več vplačevali, naj ostanejo za dosedanje uslužbence prejemki neizpreme-njeni. Za bodočnost nam ni treba skrbeti. Mogoče bodo večji železniški prebitki dopuščali erarju, da lepše skrbi za bodoče uslužbence.
Poslanec Schramek se pridružuje tem izvajanjem.
Dvorni svetnik Pollak tarna še enkrat o stroških, ki so v Nemčiji vsled nižjih rent manjši.
Poslanec Elderscli odgovarja na izvajanja dr. Drexelna. Mi hočemo enakost, ampak r.e tako, da skrajšamo stare pridobljene pravice, ampak s tem, da manjše pravice razširimo. Povečanja rent v splošnem nezgodnem zavarovanju dr. Drexel ni predlagal. Izgovor na Nemčijo je ničev. Tamkaj so mezde višje, zavarovalne rente nižje; pri nas so se razvile nasprotne razmere. Kar izda železniška uprava na premijah, prihrani na mezdah. Povprečna premija 70 kron ni neprimerna, kajti gosp. Stransky nam je izračunal, da uplača dunajski voznik z 20 kronami tedenske mezde tudi 70 kron na leto. Kar zmore dunajski tovorni voznik, ho zmogel pač tudi železniški erar.
Poslanec Muller izraža, da je bil do sedaj tega mnenja, da se morata vlada in zakonodajna korporacija ozirati na javno mnenje. Pri razpravi o tem predmetu pa je opažati baš nasprotno. Izgleda, kakor da bi bila vlada in poročevalec prezrla na tisoče shodov, ki so bili v tej zadevi sklicani in ki so na njih železničarji izrazili svojo voljo. Zahteve teh shodov so bile predložene zbornici v posebni peticiji s 500.000 podpisi; železničarske organizacije so objavile o tej stvari celo literaturo. Delovni in industrijski svčt sta zahtevala, da ostane za železničarje status quo. Preglejmo motive, ki so vodili odlične politikarje pri razpravi v sedaj veljavnih železničarskih zavarovalnih zakonih. V tem, kar nudi sedanje nezgodno zavarovanje železničarjem, znameniti parlamentarci niso videli popolne kompenzacije za odpravo jamstva. Stoprav po vladni izjavi, podani v komisiji gosposke zbornice, da bode na državnih železnicah izplačala starostne in invalidne rente iz penzijskega zaklada, ne glede na nezgodne rente in da bode vplivala v enakem smislu tudi na privatne železnice, stoprav po tej izjavi je bil dosežen zadovoljiv kompromis.
Petnajst let je vlada svojo obljubo držala. Govornik predlaga, da ostane za odmero nezgodne rente in za upravo zavarovalnega zavoda status qvo. Argumenti nasprotnikov tega predloga (Kroy in Pollak) niso mogli opravičiti vladne predloge; stvar izgleda, kakor da bi vlada namenoma hotela razrušiti mir med železniško upravo in med uslužbenci in kakor, da bi po vsej sili hotela priklicati revolto. Odgovornost za tako početje morajo prevzeti vlada in meščanske stranke.
Pri glasovanju je sprejet poročevalčev predlog, da ni skrajšati rentnih prejemkov dosedanjim uslužbencem, pač pa onim uslužbencem, ki vstopijo v službo šele po pravo-močnosti tega zakona.
O upravi obratne železniške zavarovalnice proti nezgodam se razvname dolga debata. Glasovanje odpade, ker je pododsek za načelstvo pokrajinskih nezgodnih zavarovalnic sprejel načelo paritetičnega zastopstva.
Pač pa je bil sprejet predlog Schrd-meka, da jo za volitve v načelstvo določiti proporcijonaInih volitev.
Obračun lužnih železničarjev == = s jamo rezistenco"
V sredo 21. septembra zvečer je bil v areni ljubljanskega »Narodnega doma železničarski shod, ki se je razvil v pravi sodnji dan nad tisto brezvestno, neodgovorno anonimno kliko, ki v poslednjem času strahuje in terorizira uradništvo in ki je uradništvo pognala v nesmiseln in bedasti pasivni odpor, železniške uslužbence, ki se niso dali zapeljati in zlorabljati, pa na najpodlejši način v časopisju in v službi obmetavala z brutalnimi infamijami in lažnjivimi obrekovanji. Vreme železničarjem ni bilo prijazno, zakaj ves dan je lilo kakor iz čebra, in če bi dnevni red ne bil izredno zanimiv in aktualen, bi bil moral shod spričo takega neurja izostati. Tako pa se je arena »Narodnega doma« napolnila, kar je najbolši dokaz, da so južni železničarji hoteli izraziti svoje opravičeno ogorčenje in srd nad nekvalificiranim postopanjem gotove uradniške klike.
Shoda se je udeležilo tudi omizje uradnikov. Poroča se nam, da se je bila po celi progi razposlala okrožnica, ki je nujno vabila uradnike, da se našega shoda zanesljivo udeleže, in kakor se nam od dobro poučene strani zatrjuje, je bil namen: razbiti shod. Ta namen se je anonimnim gospodom pač temeljito izjalovil, zakaj udeležba s proge je bila minimalna, in tudi sicer je bilo razpoloženje na shodu tako, da bi bil gospodom, ki so nemara na tihem gojili to pobožno željo, pogum v hlačnice zlezel. Kot rečeno, številce uradnikov je kar zginilo v ostali udeležbi, nadomestiti pa so hoteli številnost z živahnostjo: ob počet kil shoda so bili glasni kakor nebogljeni otroci, stresali so medklice, ki pa so bolj razodevali močan organ, kot bistroumnost. Za besedo se je oglasil med njimi edini g. Borštner, in še ta ni imel, če ima sploh kedaj kaj govorniškega nastopa, srečnega dne. Shodu je hotel očividno imponirati z retoriko, ampak tudi Ciceroni nastopajo pri socijalnih demokratih samo na pustni torek in k večjemu še na pepelnico. Vsekako bi bila lepa govorniška oblika zakrila pusto siromaštvo misli, ki je ves čas Borštnerjevega »govora« na glas kričalo, tako da se je uradniško omizje v dvorani preplašeno spogledovalo, ko je g. Borštnar na tribuni prav okorno govorniško štreno mešal.
Od socijalno-demokratične strani so nastopili sodrugi Petrič, Kopač in Etbin Kristan. Njih besede so učinkovale na uradnike, kakor da bi jih bili z mrzlo voido polivali; izpo-četka shoda polni »pasivne rezistence< so se polagoma iztreznili, postali so malobe-sedni in poparjeni kakor mlinci na dnu sklede: Inteligentnejšim in razsodnejšim je bilo čitati iz obličja in iz kretenj, da so bili od anonimne klike napačno poučeni in na led speljani in da se skladajo z jasnimi, dejansko podprtimi in logično razporejenimi izvajanji socialističnih govornikov. Besede naših zastopnikov so na vse poslušalce vplivale kakor ogenj in vzbujale prave salve navdušenega pritrjevanja. Mišljenje zborovalcev se je izrazilo v resoluciji, ki je bila razun petih uradniških glasov soglasno in z aplavzom sprejeta. Pa tudi če bi ne bila sprejeta nobena resolucija, je bilo jasno, da uslužbenci soglasno in ogorčeno obsojajo razdiralno taktiko zlobe in hinavstva in da je celo med uradniki mnogo takih, ki so si ohranili samostojno mišljenje in ki obsojajo nelojalno postopanje klike.
V sledečem podajamo kratko poročilo lepo vspelega shoda:
V predsedstvo shoda so soglasno izvoljeni sodrugi: Petrič, G a 1 fe in Kopitar.
Predsednik sodr. Petrič zagotavlja vsakomur, tudi nasprotnim govornikom absolutno svobodo besede. Omenja, da zahteva sistematična falzifikacija in mistifikacija javnega mnenja potom meščanskega,časopisja, da izzivajo podle infamije, ki jih je to časopisje v poslednjih dneh bruhalo na železničarske uslužbence, na resen protest. V to svrho pa se je treba ozreti nekoliko na predzgodovino sedanje t. zv. pasivne rezistence, ki pa ni drugega kot brezstidna in nepremišljena profanacija tega orožja, ki ga upo rablja železničarski proletarijat v svojem razrednem boju. Ko so uradniki leta l!)07j takoj, ko so s pomočje naše organizacije dosegli materialne vspehe, pokazali organizaciji hrbet in izskočili iz nje, je železničarska uprava, zavedajoč se, da so je bojna koalicija začela krušiti, začela na škodo uslužbencev tolmačiti . okrožnico 385a. Proti temu nelojalnemu postopanju je naša organizacija takoj energično nastopila in se postavila železniški upravi po robu februvarja mesca in potem na junijski konferenci v Mariboru. Generalno ravnateljstvo je obljubilo da meritorno odgovori na ultimatum naše organizacije 15. septembra ob 1 uri pop. Opozorjeni po našem možatem nastopu so se zganili tudi uradniki; zlorabili so firmo koalicije, iz katere pa so že davno prej nelojalno izstopili, in delili po progi letake, napovedujoče gibanje proti železniški upravi in pozivajoče osobje na pasivni odpor, ne da bi se bil prej dogovorili z našo organizacijo in ne da bi bili obrazložili svoje zahteve. S pasivno rezistenco so začeli 15. septembra ob
1.	uri zjutraj, torej natanko 12 ur, preden je zapadel odgovor direkcije. Kar so pozneje počeli, ni bila pasivna rezistenca, ampak čisto navadna zloraba uradne oblasti: z grožnjami, psovkami in obrekovanji so skušali »prepričati« uslužbence, da bi bili sodelovali pri njihovi nerodno in bedasto započeti akciji in da bi nesli svojo kožo zanje na trg.
Sodrug Kopač, ki se je vrnil iz mariborske konference, odkoder jo došel shodu tudi brzojaven pozdrav, imenuje pasivno rezistenco korak nepremišljenih ljudi, ki razumejo o proletarskem boju kolikor zajec na boben in ki se obnašajo z razredno-bojnim orožjem pasivnega odpora kakor neokreten rekrut s puško. Aranžerji te najnovejše neslane burke so s terorizmom, šikanami in denuncijacijami nasprotovali železniški organizaciji. (Medklic iz vrst uradništva : in bomo, izzove nopopisen vihar in celo ploho ogorčenih protestov.) Konstatirati je treba z vsem povdarkom, da je uradništvo v boju proti naši organizaciji stalo vedno ob strani železniške uprave. Ravnanje uradnikov, oziroma tistih neodgovornih posameznikov, ki so si prilastili vodstvo uradnikov, je bilo nelojalno in neodkrito že leta 1907. V besedah radikalni so znali pošiljati druge v ogenj, sami pa zložno sedli za pogrnjeno mizo in izza grma prav ne-kavalirsko izobraženca nevredno napadali organizacijo, ki je vse izvojevala.
Tudi pri letošnji »rezistenci« jim ni šlo za materijalne vspehe, kajti vse te vspehe, kar jih imajo po rezistonci, so imeli že pred rezistenco; šlo jim je v prvi vrsti za to, da oslabe našo organizacijo in da jo diskreditirajo. Kar je ostala seveda samo pobožna želja teh gospodov. Na Dunaju, v čakalnici generalnega ravnatelja, so prosili, da naj bodo sprejeti pred zastopniki železničarske organizacije, ki šteje 65.000 članov; njihova domišljavost pa je doživela opravičeno blamažo, zakaj odgovor se je glasil: Zuerst kommen die Grossen und dann kommen Sie.
Na to govornik obrazloži koncesije, ki jih je generalno ravnateljstvo' priznalo uslužbencem in ki jih objavljamo na drugem mestu našega lista, ter natančno, na podlagi tiskanih komunikejev dokaže, da so imeli uradniki vse, kar imajo po »pasivni«, že 15. septembra ob 1 uri. Pasivna rezistenca je bila torej popolnoma iz trte izvita, narekovalo jo je slepo sovraštvo do socijalno-demokratične organizacije. Uradniki, ki so jih uprizoritelji očividno zelo slabo, morda celo napačno poučili, so bili ob strogo logičnih izvajanjih sodruga kar konsternirani.
Nato se je oglasil k besedi uradnik gosp. Borštner, ki je skušal oprati zamorca in potegniti uradnike iz blata. Tajil je, da bi bili uradniki imeli te vspehe že 15. septembra in s tem le razodel, da z nepobitnimi dejstvi ni čisto na jasnem. Opravičeval je tudi postopanje uradnikov in se povspel celo do trditve — pri čemer je seveda pozabil navesti ime — da so v Mariboru leta 1907 uradniki zahtevali za vse uslužbence začetno plačo 1000 kron, dočim so zastopniki centrale dejali, da je 800 kron »čisto dosti«, ta trditev je povzročila med poslušalci splošno veselost,*ki je »govornika« tako zbegala, da je svoj sermon prekinil in izginil med veselim poslušalstvom.
Nato je' sodrug’ Etbin Kristan slinim sarkazmom in z neizprosno logiko bičal postopanje uradnikov. Medklic na današnjem sliodu, da so in da bodo nasprotovali železničarski organizaciji, je bila doslej edina odkritosrčna uradniška beseda. Leta 1907 so bile volitve v državni zbor: kdo je takrat lazil okrog železničarjev in jim pravil, da je tudi soc. demokrat V (Klici: Borštner!) To so bili uradniki, ki so tedaj prav tako hinavsko nastopali, kako sedaj s pasivno resistenco. Bili so takrat socijalni de-mokratje za to, da ogoljufajo socijalne demokrate. — Dve leti so uradniki narodnostno razdirali železničarsko organizacijo, danes pa smo slišali iz njihovih ust: Mi nismo Slovenci, ampak železničarski uradniki. V tem tiči, po vašem mnenju vsaj, največji greh, s tem ste spustili iz rok svoje naj večje agitatorično sredstvo, oblatili sto svojo narodnostno idejo. Kadar boste še kro šnjarili z nacijonaliztnom med železničarji, vam bo vsakdo zabrusil v obraz Wastiana in Malika, za katerima ste lazili. Druga hinavščina je v tem, da izjavljate danes, da niste beračili za našo pomoč, 'da ste hoteli izpeljati pasivno resistenco sami. Zakaj ste vprizorili po meščanskem časopisju, liberalnem in klerikalnem, infamno, gonjo proti železničarskemu osobju, ki ni delalo tega, za kar ga Vi niti prosili niste ?
Nato se govornik obrača do železničarjev in jih ' opozarja, da se z vso vnemo oprimejo svojega časopisja in da ne odnehajo prej, dokler nimamo svojega dnevnika, zakaj le z dnevnikom bo mogoče parirati infamije, ki dan za dnom meščansko časopisje obmetava ž njimi delavstvo.
Po viharno aplavdiranem govoru sodruga Etb. Kristana predlaga sodr. Petrič sledečo resolucijo, ki je bila, kakor omenjeno, odstrani železniških uslužbencev soglasno sprejeta in proti kateri celo večina navzočih uradnikov ni glasovala.
RESOLUCIJA,
Dne 21. septembra 1910 na javnem železničarskem shodu v »Nar. Domu« v Ljubljani številno zbrani železničarji južne železnice izjavljamo, da smo povsem zadovoljni z vspehi, ki smo jih v gmotnem in službenem oziru priborili potom naše organizacije, to je »Splošnega pravo-varstvenega in strokovnega društva zn Avstrijo«, in o katerih nam je ravnokar poročal železni čarski tajnik sodr. Kopač.
Zbrani izjavljamo, da nisiuo imeli prav nobenega povoda, da bi se dali izrabljati od uredništva v njegove sebične namene, ko je pro klamiralo popolnoma neumestno pasiven odpor za vse kategorije uslužbencev ne da bi bilo v to pooblaščeno. Pripravljeni smo vsak čas stopiti v resen boj v dosego boljših gmotnih razmer, to pa le tedaj, če bo boj vodila taka organizacija, ki vsled svoje moči lahko prevzame tudi vso odgovornost za tak korak. Zbrani izrekamo osrednjemu vodstvu »Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo«, svoje popolno zaupanje in odkritosrčno zahvalo za energično in premišljeno postopanje v pravem trenotku in se zavezujemo, da bomo tudi vnaprej z vsemi silami delovali na to, da se naša organizacija izpopolni in poglobi in na ta način onemogoči demagogično in neodgovorno početje uredništva in narodnjaških izdajalcev.
Nato zaključi predsednik sodr. Petrič ob
11.	uri po noči lepo vspeli shod.
Strojnemu osobju v pomislek.
Kakor listi poročajo, se je v službi strojnega osobja pojavila zopet novost, ki je edino in izključno le posledica brezprimerne brezbrižnosti, ki vlada še v teh krogih. Poroča se namreč, da je železniško ministerstvo sporazumno z vojnim ministerstvom določilo, da se imajo odslej rezervirati službena mesta delovodij v državnoželezniških delavnicah, za doslužene podčastnike. (Certifikatiste.) Brez ozira na okolnost, da oddaja tako važnih službenih mest nestrokovnjakom, lahko povzroči v obratu samem naj večje težkoče, ki bi končno škodovale le podjetju kot jakemu, moramo vendar s popolnoma osebnega sta j lišča prizadetih krogov, spregovoriti nekaj ; besedi, ki menda vendar ne bodo ostale vpitje zapuščenega v puščavi.
Ravno letošnje leto je imelo strojno osobje v tržaškem ravnateljstvu drž. žel. jako poučno priliko, spoznati svoje negotovo pravno stališče, ki ga zavzema v državno-železniski službi. Službena pragmatika za drž. Žel. uslužbence pravi, da jamči usluž-
bencem ono službeno mesto, za katero se jih je nastavilo, seveda pod pogojem, če so tudi zadostovali svojim službenim dolžnostim. To stoji zapisano in je bilo neštetokrat potrjeno od raznih ministrov. Kako je pa v resnici? Pač nelilco drugače. Kakor znano je izdalo svoječasno želez iško ministerstvo odlok, ki določa, da ima železniški Zdravnik dolžnost vse uslužbence vsako tretje leto preiskati in se pri preiskavi posebno ozirati na oči in ušesa. Tora j vid in posluh sta za opravljanje železniške službe najvažnejša čuta. Kdor železničarsko službo pozma, bo tudi brezobzirno priznal, da je bil tak odlok vse hvale vreden in potreben, ker je v resnici nemoten razvoj službe v prvi vrsti odvisen od vida in posluha. Vendar pa je še nekaj drugega, na kar menda v birokratskih krogih železniškega ministerstva živ krst ni mislil, namreč dejstvo, da je v največ slučajih slabih oči in ušes kriva naporna služba, ki je to pomanjkljivost povzročila. Gospod dr. Mandič, ki je letos uslužbence preiskal, seveda ni imel naloge vpraševati po okol-nostih, ki so provzročile defekte, njegova naloga je bila enostavno izločiti bolne od zdravih in odvrniti vse pogoje, ki bi bili eventualno lahko vzrok nepreglednih nesreč. Mož je tudi svojo službo resno, brez ozira na levo in desno opravil in posledica je bila, da se je izločila cela vrsta strojevodij in namestnikov od vozne službe. Večina teh ljudij je še mlada, to raj v popolni posesti svoiih moči in tudi inteligenca posameznikov je taka, da bi se pač lahko uporabili na takih mestih, ki dejansko odgovarjajo preje dosedanji službeni kategoriji. Mesto da bi se to uvaževalo, se je nastopilo napram prizadetim z vso brezobzirnostjo in nastavilo se jim je meč na prsi češ: vzemi ali pa crkni. Predložilo se jim je nekake izjave, potom katerih naj bi nesrečneži popustili svoje v službeni pragmatiki zajamčene pravice, zato pa jim nudi skrbna uprava priliko oddati svojo delavno moč na nižjih, slabeje plačanih i mestih po raznih delavnicah. Oe vpoštevamo, da ima večina teh nesrečnežev večje družine in so že prej'*, pri bolje plačani službi na stroju le težko izhajali, potem moramo brezobzirnost uprave dvojno obsojati. Ke se je ljudem dajalo »reverze« v podpis, se je zatrjevalo, da druge pomoči ni, ker baje ni prostih prostorov na razpolago. Sedaj pa prihaja ministerstvo in oddaja službe, ki bi že po naravi sami pripadale oslabelemu strojnemu osobju, certifikatistom. Tako početje je gotovo nečuveno in izziva k naj-odločnejšem protestu. Seveda pest v žepu strojnemu osobju ne bo pomagala, pomagale pa tudi ne bodo razne obljube »dobrih gospodov načelnikov«. Le hoče strojno osobje, da si ohrani zadnje zavetišče, potem je enoten in energičen nastop neobhodno potreben. Zanašati se na društvo strojevodij in na splošno organizacijo železničarjev ne bo zadostovalo, treba pa bo dati svoji nevolji tako duška, da se bodo tudi gospodom ministerstva hlačice stresle. Gospodi bo treba enkrat, glasno povedsiti, da je pač doslej lahko trgala strojnemu osobju košček za koščkom raz telesa, da pa absolutno nismo več pripravljeni žrtovati tudi še ostale kosti.
Poznamo sic r namene, ki se gojč v visokih, pa puhlih glavah, in dobro poznamo cilje po katerih streme, vendar pa smo prepričani, da med strojnim osobjem ni več takih mlačnežev, 'ki bi tudi to najnovejše poniževanje ravnodušno na znanje vzeli. Špi-celjski aparat je v delavnicah drž. žel. že dokaj razvit in popolnoma nepotrebno je, ga še krepčati, najmanj pa na ta način, kakor se to sedaj misli.
Pasivni odpor v Bosni.
Iz Sarajeva se poroča z dne 23. sep.: »O polnoči se je na bos.-herc. železnicah pričel pasivni odpor, ker se je pokazalo vodstvo železnic povsem nepristopno za najopraviče-nejše zahtevo železničarjev. — Vladaje razpustila socialno demokratično železničarsko organizacijo. Ravnateljstvo žuga uslužbencem z odpustom. Ogorčenje med železničarji
je velikansko. Ni izključeno, da se resisten-ca spremeni v starko«.
Vkljub skrajni brezobzirnosti oblastuij, razpuščenju organizacije in zatiranju strokovnega časopisja se bosansko hercegovski železničarji vstrajno bojujejo.
List »Signal* je prepovedan. Vsa na vodstva razpuščenih društev ali pa lista «Signal» naslovljena pisma zaplenja policija. Železniška uprava skuša dobiti v Bosno en bataljon železničarskega polka.
Promet se vedno bolj ustavlja. Sad-korna tovarna ('sora je brzojavila ravnateljstvu, da je morala odpustiti stotine delavcev ker je promet ravno sedaj prekinjen, ko je mnogo sladkorne pese prevažati in da ima vsled tega veliko škodo.
Tudi osobni promet je močno oviran. Postajno osobje mnogih postaj je vsled prevelike utrujenosti prosilo za nadomestitev in odklanja vso odgovornost ker mora vsled pomanjkanja osobja opravljati službo po šestintrideset ur. Ravnateljstvo sili postajne predstojnike, da denuncirajo uslužbence radi vdeležbe pasivnega odpora.
Radi postopanja oblastnij je ogorčenost med železničarji velika.
Že večkrat smo imeli priliko, pisati o razmerah p i bosansko-hercegovskih železnicah in pokazali, kako brezobzirno postopa železniška uprava napram železničarjem, ki so pravcati sužnji. Mera je postala polna in železničarji niso voljni še nadalje prenašati vnebovpijočih, krivic.
Pos edice pasivnega odpora se pojavljajo čimdalje občutljivejše. Posamezni osobni vladi imajo redno po enajst ur zamude ; v blagovnem prometu je pravcata zmešnjava. Kontrolni . organi šikanirajo osobje in ga izročajo Burianovemu izjemnemu postopanju. Vse to se dogaja vsled tega, ker osobje opravlja službo natančno po predpisih.
Četrti dan po pričetku pasivnega odpora se je začel civilni adlatus baron Benko »pogajati« s petnajstčlanskim komitejem. Žugal je z ostrejšim nastopom in po ravnatelju Schnacku naznanil koncesije, ki so pa jako malenkostne. Ker koncesije udovoljijo zahtevani uslužbencev, so pogajanja razbila.
Bratski list »Glas Svobode« je bil zaplenjen, ker je ostro kritiziral nezakonito raz-puščenje organizacij.
Službeni čas traja na manjših postajah do 72 ur. Na mostarski progi je bil vlak štev. 104 skočil iz tira, stroj leži v jarku. Pri Zenici sta se srečala dva tovorna vlaka na progi. Da nista skupaj trčila, se je za-branilo v zadnjem hipu.
Krivo je priganjaštvo postajenačelnika Hoffmanna.
Našim sotrpinom v Bosni in Hercegovini pa želimo sijajen uspeh.
Konferenca strojevodij.
(Dalje.)
Če bi se vpeljal ta sistem, bi ostal dosedanji način zaračunavanja premij na premog v. veljavi.
Ker je to merilo prilagodeno le razmeram pri državnoželezniški družbi in ni bilo odobreno po konferenci dne 30. junija, zato predlagamo v formalnem oziru, da se ta predlog odda v posvetovanje posebnemu odboru, ki naj bo sestavljen iz dveh do štirih tovarišev vsake železnice. Ta odbor bi imel nalogo, poiskati potrebni materijal o veljavnih turnusih in obstoječih razmerah in napraviti na podlagi teh poizvedb potrebne proračune. Koncem julija bi se moral ta odbor sestati in napraviti merilo, ki naj bi, bilo veljavno za vse železnice. To delo naj bi se potom splošnega glasovanja po listkih odobrilo. Ob enem naj bi ta odbor napravil spomenico, kateri bi se podpisi priklopili in naj bi jo potem oddal v železniškem ministrstvu. Koalicija bi pa imela nalogo najti potrebnih potov, da to zahtevo uresniči.
Tov. Kučera se oglasi ponovilo k besedi in utemeljuje še enkrat svoj predlog ter stavi konečno sledečo resolucijo.
Dne 30. junija 1910 v hotelu »15ayeri-scher Hof« zborujoča konferenca strojnega osobja sklene; Kakor zahteva visoko c. kr. železniško ministrstvo od članov personalne komisije, da imajo predložiti inicijativne predloge 14 dni pred sejo komisije, mora tudi konferenca zahtevati, da tudi visoko c. kr. želežniško ministrstvo vroči svoj elaborat glede vprašanja premij vsaj 14 dni pred sejo članom personalne komisije. Pred sejo se ima ponovno sklicati konferenca strojnega osobja na Dunaj, ki ima zavzeti končno stališče strojnega osobja riapram predlogu železniškega ministrstva glede vprašanja premij.
Preisov predlog, kakor vsi njegovi dodatni in izpopolnjevalni predlogi, se imajo, v kolikor bi morda zboljšali predlog ministrstva pri tej končni konferenci upoštevati in naj služijo kot temelj tozadevni debati.
Nadalje prosijo zastopniki .vseh avstrijskih kurilnic, visoko c. kr. železniško ministrstvo, naj reforme premij pospeši in elaborat kar najhitreje mogoče članom personalne komisije vroči, ker mora nehati vedno manjšanje premij, ki je po vseh kurilnicah občutno in ki vse strojno osobje neprestano vznemirja.
Tov. Brodechi) iz Prage je za predlog Ivučere in prosi, da predlog vsi podpirajo. Ob enem predlaga sledeči dodatni predlog:
Predlog Preisa, kakor vsi dodatni in prem snj e val ni predlogi se imajo, v kolikor vsebujejo zboljšanje oticielnega elaborata železniškega ministrstva glede vprašanja premij pri konečni razpravi konference upor (biti kot, temelj odgovora strojnega osobja na elaborat železniškega ministrstva.
Češki kurjači zahtevajo, da se oni stavljeni predlogi prestavijo v češčino in poljščino, (se zgodi).
Preds. Kahn: K opravilniku sta se oglasila za besedo tovariša Ho c k in Turmer.
Tov. llock: Cenjeni tovariši! Računi, ki so jih napravili češki tovariši in tov. 1'reis, sp prav dobri, vzlic'temu pa nismo prisiljeni ministrstvu povedati, kako nam lahko lase ostriže. Le iz tega razloga sem predložil predlog naj se obdrži sistem državnoželez-niške družbe, ko smo bili neposredno pred podržavljenjem.
S tem predlogom smo imeli vsaj nado, da po prevzetju obdržimo našo premijo in se nas ne bo moglo oškodovati. Ne uničite si svojih glav, ne podajmo se železniškim upravam, temveč vstrajajmo pri naši zahtevi, (govornik prečita postranske zaslužke tovarišev ogrske državne železnice). Prosil bi vas, da ne predelavate preveč, sprejmite moj predlog; ki je bil že na več konferencah odobrav.an in sprejet. Ponovno prosim: sprejmite ga soglasno, (odobravanje).
Tov. Turmer: Mnenja sem, da se tukaj ne dela tako, kakor bi se moralo. Dopustilo se je sedaj možu govoriti, ki sploh ni govoril k opravilniku. Popolnoma sem prepričan, da se bo držalo opravilnika. Odkrito vam moram reči: vzdržujte določbe, dovolite primeren odmor; govornikov za in proti ne bomo rabili, ker bi sicer delagati privatnih železnic sploh ne prišli do besede.
Tov. Knochel: Cenjeni navzoči: Moj cenjeni predgovornik je pravo zadel, da namreč na ta način, kakor doslej naprej ‘ne moremo razpravljati. Predlog tov. Preisa lahko z mirno vestjo odklonimo. Stvar je morda sama na sebi izšla iz najboljšega namena, če ji pa pazno sledimo, potem moramo kmalu priznati, da smo zašli na napačna pota, ki so zelo oddaljena od predloga tov. Pfeiferja. Držati se moramo samo tega kar je v predlogu zahtevano. Mar likdo misli, da se bo ministrstvo potrudilo, da nas vpošteva kot ljudi? To je menda izključeno in sicer zaradi tega, ker so tovariši državnoželezniške družbe dokazali, da se jih je enostavno s tem oškodovalo, da se jim je gotove odstotke od premij odtrgalo. Pri nas na češki severni železnici so premije zelo nizke, (burni medklici — govornika ni mogoče razumeti).
Tov. Windisch: (početkom njegovega govora splošen nemir in medklici, tako da se je moral govornik odstraniti). Kasneje je
Zapomni, ne zahi Bolan ali zdrav, Le JLORIRR" rabi, Želodcu bo prav!
m
Je krepčilo želodca,
potebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2’40. „	„	4'So.
N n slo v za naročila: ., FLO RIA X * S Lj n )>lj unn.
izjavil, da ni bil oseben, temveč da je le mnenja, da je premija sleparija.
Preds. Kulin: 1. Današnja konferenca naj sklene, da je počakati doslej, da ministrstvo naznani svoj sistem. 2. Predlog tov. Ružička zahteva, da debatiramo o predlogu tov. Preisa. 3. predlog zahteva da naj služijo stavljeni predlogi kot temelj za prihodnjo konferenco. Glasovali bomo o tem. Predvsem bomo glasovali, če naj se dovoli še beseda že priglašenim govornikom (proti 3 glasom sprejeto). Ura je 12 in nadaljevali bomo po kosilu, po enournem odmoru. Prosim da ste točni pri popoldanski seji.
('Konec prihodu'j ir.)
Železničarji pozor!
V Trstu priredi social.-demokrat, stranka veliko delavsko manifestacijo zoper draginjo v nedeljo, dne 2. oktobra ob 10. dopoldne protestni shod na trgu Donadoni (kjer so se vršili shodi prvega maja). Poročevalci: Puecher, Regent in Huppert. Po shodu obhod po mestu.
Delavci! Udeležite'se te manifestacije v velikem številu. V vaših rokah je odločitev, ali bo draginja še naraščala ali pa bo postalo življenje ceneje. V nedeljo ne sme biti zavednega delavca, ki se ne bi udeležil shoda in ne bi pripeljal s seboj tudi svoje družine.
Na delo zoper draginjo!
Krajevna skupina Trst II.
naznanja svojim članom, da je knjižnico zopet otvorila'. Knjige se izdajajo vsak če- I trtali in sobo/o zvečer, in sicer le proti izkazu članske knjižice in le tistim, ki s svo- | jimi prispevki še niso zaostali čez tri mesece. .
Člane, ki še imajo iz knjižnice izposojene knjige, opozarjamo, da iste čimprej vrnejo.	V	odst	v	o.	j
Postavno varovano.
Krajevna skupina Jesenice
naznanja svojim članom, da bode pregledala in preuredila knjižnico. Vsled tega prosi odbor člane, da vrnejo izposojene knjige do 15. oktobra t. 1. Knjige se bodo zopet izdajale od 1. novembra t. 1. naprej. Odbor.
Izjava.
Podpisani Tomaž Uschan, sprevodnik pri c. kr. drž. žel. v Trstu, obžalujem, da sem sodruga Ivana Zink razžalil v pogovoru s sodr. Baderjem očitaje le-temu, da sta on in pa sodr. Kurnik dosegla svoja sedanja mesta s tem, da sta plačevala sodr. Zinku za pijačo (durch Gurgelaus\vascherei'. Preklicujem to obdolžitev, ker popolnoma neresnično in izjavljam, da poznam sodruga Zinka v vsakem oziru le kot poštenjaka.
Tomaž Uschan.
PAUL VRTflCniK
krojaški mojster
Kolodvorske ulice 26 zzz z^zz: Dunajska cesta 47
Ljubljana
Priporoča se posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah.
J
Kavarna IJNIONE-Trst
Ulica Caserma in ulica Torro Rianea —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — in časnikov v vseh jezikih. -— —
aaOSOaOSSSSoOaSSa
Pozor sodrugri!
Slovenski železničar, ki se zanima
za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči
H
Trdeči
■"■rapor*
m
ki izhuja
v Ljubljani trikrat na teden — in velja za:
Celo leto...........10	K	40
Pol leta.............5	K	20
1	Četrt leta	....	2	IC	00	vi«.
Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na ,, Rdeči Pr a por
y——'—m	 ■P**
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Prioni v Kopra. •••••••••••••••••