Slikar obrazov in vesolja
Med mlajšimi slovenskimi umet-niki, ki v zadnjem času stopajo na ozki oder slovenskega slikarstva, je tudi Vladimir Pirnat, naš občan, ki te dni razstavlja v galeriji Comercce v Einspielerjevi ulici.
Obiskovalca - teh je na Pirnato-vih razstavah vedno izjemno veliko - pritegne prvi hip Čeprav ji lahko očitamo, da je »natrpana«, da mor-da kje slike niso smiselno postav-Ijene, pa nam nudi celovito podobo o slikarju Srečamo se z veristično psihološkimi portreti, ki so si med seboj tako različni po tehniki in pri-stopu, kot smo si različni Ijudje, z olji, ki jih je slikar poimenoval ->At-mosferiki« in »Tihote«, ki s svojo pošastno »lepoto« in »praznino« odsevajo »Jin in jang« (temno in svetlo) dvoje kozmoloških pojmov stare kitajske filozofije: jang kot moškega (nebo) in jin kot žensko (zemljo). Na Pirnatovih slikah se oboje združi v mogočen nič, ki daje slutiti novo življenje. To ni eksperi-ment, je globoko doživeto umetni-kovo čustvo ki na platnu deluje tako dekorativno in ob tem nudi obilico možnosti za poglabljanje v samega sebe, v svet okoli nas.
A da bi razumeli ta težko dostop-ni opus, moramo spoznati njegove-ga ustvarjalca
Kot otrok je doživljal hude notra-nje stiske, iz katerih je zbežal v svoj svet - svet osamljenosti, astrono-mije in barv S starim daljnogledom je odkrival lepoto ozvezdij in mese-ca, to prena&al » fcopitem na papir in počasi osvojil nov način izraža-nja - risanje.
Po končani gimnaziji je bilo lo-gično nadaljevanje njegove poti na Akademiji likovnih umetnosti, ki jo je končai leta 1965, si pridobil ne-koč zveneč naziv akademskega sli-karja in se takoj podal na samosvo-jo pot ilustratorja učbenikov in »astronoma- Risal je, da bi se pre-živel ter se vse bolj poglabljal v študij astronomije in meteorologi-je. Rezultat tega je bila obsežna knjiga. ki jo je izdal leta 1970
K paleti in platnom se je vračal le občasno: »Nisem imel denarja, da bi prijateljem kupil darilo za rojstni dan in tako sem jim naslikal kakšno sliko. Šele deset let po končani akademiji sem se ponovno vrnil k
slikarstvu. Začutil sem željo po bar-vah, po ustvarjanju, ki me je čez noč vsega prevzela«
Ves se je zagrizel v delo. Svojo nctranjost je izživel na platnih, ki se nam zde kot dekorativni elementi prostora. v bistvu pa so to filozof-. ska dela, ki razmišljajočemu nudijo mnogo snovi.
Je pa Vladimir Pirnat tudi eden redkih slovenskih umetnikov, ki se je vrnil k portretu. Če bi si sam izbiral slikarja, ki bo portretiral mo-je bližnje, bi sedaj, ko ni več Lojze-ta Perka, izbral prav njega. Zanimi-vo je, da njegov portret ni šablon-' ski, kot je to običaj pri mnogih sli-karjih, ki jemljejo portretiranje kot nujno zlo. Veristifina poteza Pirna-tovega čopiča, ki nam kaže izjemno slikarsko tehniko in »obrtno« dovr-šenost, je le osnova za poglobljeno sociološko in psihološko študijo portretiranca. Pirnat svojim mode-lom skuša prodreti v dušo, je izlu-ščiti in jo vsaditi v dobro vidne de-tajle, ki pokažejo pravi lik portreti-ranca. Med številnimi portreti, ki jih razstavlja, velja omeniti obraze Vi-tomila Župana, ki so si med seboj tako tazlični  kot si je ob različnih
prjložnostih v nasprotju pisatelj sam: od uživaško čutnega do poli-tično strogega. Ne zaostaja niti po-doba drugega pisatelja Branka Hofmana. ki dajeslutiti izrednoob-vladanega intelektualca. ki je vse svoje življenje zaprl nekam globo-ko v svojo notranjost in ki privre na dan le skozi oči. Zanimiv je tudi otroški portret, ki je tehnično dovr-šen. kar ni niti malo lahko, če ve-mo, kako »težavni« modeli so otro-ci. Pirnat jim je očitno kos.
Če strnemo vse vtise z razstave lahko rečemo, da zvezda tega umetnika šele vzhaja, da pa ni več deleč od zenita. Vedeti moramo tu-di, da je za dobro umetniško delo potreben talent in izobrazba. Več je enega in drugega, večjo umetnino lahko pričakujemo. Pirnat ima obo-je, za povrh pa še vztrajnost, saj ustvarja v nemogočem »ateljeju« oziroma kar v dnevni sobi. No. mor-da si bo sčasoma ob razumevanju sosedov tudi ta problem zadovolji-vo rešil Upajmo, saj je urejen atelje eden od pogojev za uspešno ustvarjalno delo
ANDREJ  DVORŠAK