IpcArfnK to Leto XXU.. št 268 LJubljana, sobota 21. novembra i942-XXI Cena cent. 89 »putaoitu. Telefoo k. mUca V Pucrtniieva 51-26 ob- LiuDluni fucaaiicra 51-22. 51-23. 51-24 Ubrniai oddelek ■■ LliMnu. a » - Ieieloe k. 51-29. Podružnica Nore oeato: Uobltan«fcs cM 42 ftaihioi: m Ljubljanske pokra iioc prt pofeao-iekoraem itvodn ta. 17.749, ca oacale biie in Ilir Sffvmo Ci>nti Ovn Prwt No u-Mis VKLJUČNO iASlUHSIVO ta OSUM O Ki. I talile ie inozemstva das tntnne Pijhhliciti Iraliin* K MILANO izhaja mk dao razeo ponedeljka Niro aerei nemici abbattuti dalia nostra artiglieria. Navi anglo-americane sono state attac-ca.te a piu riprese dal nostri bonibardieri nti porti deli' Afrlca settentrionale francese; in combattimenti aerei due »Curtiss« venivano abbattuti dai cacciatori germa-nici. Alcune bombe sono state sganciate que-sta notte da velivoli britanici nei dintorni di Catania, con qualchc danno e senza per-dite umane; un »Wellington« centrato dalle artiglierie contro-aeree, 6 precipitato al suolo. Nella zona di Lanzo Torinese sono stati catturati cinque aviatori, tra cul un uffi-ciale, facenti parte deli'equlpaggio di un apparecchio abbattuto durante 1' incursione effettuata contro Torino nella notte sul 19. Prebivalstvo Italije daje zgled trdnosti, odločnosti ln hrabrosti Govor predsednika na šefi finančnega odbora senata Seje treh senatnih komisij Rim, 19. nov. s. Pod predsedstvom sena,-torja Bevioneja in ob navzočnosti finančnega ministra ter državnih podtajnikov v vojnem in mornariškem ministrstvu se je sestal senatni finančni odbor. Pred proučitvijo zakonskih načrtov je predsednik v imenu komisije poslal goreč pozdrav našim junaškim Oboroženim silam in civilnemu prebivalstvu, ki daje zgled čudovite trdnosti, odločnosti in hrabrosti, čeprav ie prizadeto po sovražnih napadih. Podčrtal je nadvse trdno vero v popolno končno zmago in izrazil neupogljivo voljo do sleherne žrtve, da bi bila zmaga, ki jo naši borci zaslužijo, čim prej radostna stvarnost. Komisija je sprejela z vzklikom zakonske načrte, ki pooblaščajo ministre za vojsko, mornarico in letalstvo za prevzem obveznosti za izdatke v zvezi z vojnim stanjem. S spremembami je bil sprejet tudi zakonski načrt, ki dovoljuje emisijo 9-let-nih zakladnih bonov v posebnih 3% serijah. Debate so se udeležili predsednik, minister, poročevalci in senatorji Silvio Crespi, Reabudengo, Felici, Martin Franklin in Damelio. Pod predsedstvom senatorja Guadagni- nija se je potem sestala ob navzočnosti državnih podtajnikov v pravosodnem ministrstvu in finančnem ministrstvu komisija za notranje zadeve in pravosodstvo ter je proučila in odobrila več zakonskih načrtov. Pod predsedstvom senatorja Prampolinija se je sestala končno ob navzočnosti ministra za poljedelstvo komisija za poljedeljstvo, ki je odobrila več zakonskih načrtov. Berlin, 19. nov. s. Rimski dopisnik Usta »Deutsche Allgemeine Zeitung« Leo Boeh-mer ugotavlja, da so nedavni dogodki v Afriki podvojili odporno silo, borbeno voljo in požrtvovalnega duha italijanskega naroda. Gotovo je, da se Italija ne prepušča v tem trenutku prezgodnjemu optimizmu in tudi ne obsojanja vredni brezbrižnosti. Italija ve, za kaj gre, in je od pričetka vedno gledala v bodočnost s pogumom in s previdnostjo, ne da bi zanemarila kakršnokoli možnost. Prav tako se Italija ne pusti vplivati od nasprotne propagande Zedinje-na je okrog Duceja, pozna svojega smrtnega sovražnika in je pripravljena do zadnjega braniti svoj življenjski prostor danes prav tako kakor v dobi sankcij, s katero se je pričela borba proti zatiralcu Angliji. Uspešne borbe v Husljl Zmagovit protinapad v zapadnem Kavkazu - Zavzetje nada?*stf£h blokov v Stalingradu — Sovjetski protinapadi povsod odbiti Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. nov. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri krajevnih bojnih akcijah v zapadnem Kavkazu so vrgle nemške čete sovražnikove sile v protinapadu, ki so ga podpirali močni oddelki letal za polete na bližnje daljave, na njihove izhodiščne postojanke. Na prostoru okrog Alagira in vzhodno od Moz-doka so se izjalovili sovražnikovi napadi c>b čuječi obrambi naših čet, ki so uničile dve šibkejši borbeni skupini sovražnika. V Stalingradu so lastni napadalni oddelki zavzeli nekaj hišnih blokov. Sovražnikovi protisuaki so se zrušili. Na fronti ob Donu so rumunske in nem-Jlke čete v hudih borbah proti težkim sovražnim napadom oklopnih oddelkov in pehote. Nemške in italijanske čete so nničile v Cirenaiki nekaj sovražnih oklopnih izvidniških voz. Bengasi je bil po razdejanju vseh vojaških naprav po načrtu izpraznjen. Letalstvo je stalno napadalo angleške kolone motornih vozil. V alžirsko-tuniškem obmejnem področju so napadla letala za bližnje polete sovražne prednje oddelke in degauli-stične odrede z vidno dobrim učinkom. Ilitri čolni so prodrli v noči na 19. novembra proti angleški obali ter potopili iz močno zavarovanih konvojev 4 trgovske ladje s skupno 9.000 br. reg. tonami. Ob holandsko-norveški obali je izgubilo angleško letalstvo pri vojaško brezpomembnih napadih 5 letal, med njimi tri po obstreljevanju protiletalskega topništva z vojne mornarice. Eno lastno letalo se pogreša. Na vzhodni fronti je v vseh odsekih iniciativa slej ko prej na nemški strani Neresnična zatrjevanja moskovske in anglosaške propagande — Boji za »Hudičevo skalo" v Stalingradu Berlin, 19. nov. Uradno poročilo, ki ga Je danes opoldne objavil sovjetski glavni stan, zatrjuje, da z vse fronte ni javiti ničesar posebnega. Britanska propaganda se je takoj popoldne z navdušenjem lotila te objave ter jo razširila, kolikor se je le dalo. Razlog za to je razumljiv, saj so v Londonu že ves teden zatrjevali, da je nemška vojska na vzhodu izčrpana in da ni zmožna več nikakih ofenzivnih dejanj. Moskovsko uradno poročilo je torej Britancem in Američanom prišlo ravno prav, vendar pa je položaj bistveno drugačen od sovjetskega zatrjevanja. Da na fronti ni nič novega, je bilo ovrženo takoj z vestmi, Ici so prišle z odseka ob Volhovu, z odseka »a Volgi, zlasti pa s Kavkaza. Ob Volhovu »o nemške čete do konca izvedle prošlo noč celo vrsto operacij v velikem slogu; pri teh operacijah je bilo uničeno nekoliko sovjetskih polkov, zajeto nekoliko sto topov in voz ter zasedeni položaji znatne »trateške važnosti. Ob Volgi, oziroma pravilneje rečeno na razvalinah Stalingrada, ki je bil nekdaj ono izmed največjih industrijskih središč Sovjetske zveze, se je ©bkoljevanje boljševikov še nadaljevalo in branilci ruševin so sedaj stisnjeni tesno okoli tako imenovane Hudičeve skale. To Je ogromna ic strma skalnata stena, ki se dviga navpično tik na desnem bregu Volge ter je obdana z globokim jarkom. Na tej skalnati vzpetini so si boljševiki uredili obrambne položaje V neštevilnih jamah in luknjah, ki so si jih boljševiki izkopali še pred hitko. je urejen obrambni pas tik ob središču mesta. Tu so ee vgnezdile skupine rdeče vojske, oborožene do zob in skrbno Skrite, da bi nasprotnik ne opazil točk, kjer so postavljene težke strojnice, mož-narii in metalci min. Doslej je Hudičeva skala vzdržala razne vsakodnevne napade, ki so jih izvršile majhne skupine pionirjev. Prav za prav izraz napadi za to delovanje ni popolnoma pravilen, šlo je po velikem delu samo za ofenzivno tipanje v manjšem obsegu, kajti nemško poveljstvo je mnenja, da je osvojitev skale podrejene strateške važnosti in zato ne bi opravičila žrtvovanje preveč človeških življenj. Sedaj pa je že vse pripravljeno za osvojitev te odporne točke. Nemške čete so prekoračile skalo obdajajoči pas ter dosegle podnožje stene. Ru-muni so dovršili obkolitev ter se pripravljajo za končno očiščenje tega skalnatega griča. Medtem pa je na porušeno mesto, kjer se že več ko sto dni vrši peklensko obstreljevanje in neusmiljena borba, zapadel sneg, kar je nekaka prijetna izpre-memba po nalivih preteklega tedna. Znatni snežni meteži so javljeni tudi iz srednjega Kavkaza, dočim vlada v odseku Tuapseja neprodirna megla, ki zagrinja premikanje čet. Ravno tej megli se je zahvaliti, da je bataljon nemških planinskih strelcev lahko razširil svoj prodor v sovražnem utrdbenem sistemu, obkolil znatne ruske čete ter jih stisnil v ozek prostor, kjer jih je čakalo neizogibno uničenje. V svojem poročilu o tem uspehu je nemško poveljstvo javilo tudi neko drugo težko akcijo v istem odseku. Neki grena-dirski polk iz Wlirttemberga je osvojil kakih 50 sovjetskih obrambnih utrdbic, ki so ščitile neko važno gorsko postojanko. Obe podjetji sta stali boljševike velike iz^ gube na moštvu in materialu. Nemci so pri tem zajeli tudi 6000 ujetnikov. V odseku Elbrusa se kljub snežnemu me-težu in hudemu mrazu nadaljuje pritisk na sovražnika, ki se je v zadnjih treh dneh umaknil še globlje ter zapustil svoje okope in borbene položaje. Ta dejstva zgo- Novi letalski napadi na sovražne Spopadi izvidniških elementov na cirenajškem bojišču — sovražnih oklopnih sredstev uničenih i adie Nekaj Glavna stan italijanskih oboroženih sil je objavil 20. novembra naslednje 909. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču je bilo v spopadih izvidniških elementov uničenih nekaj sovražnih oklopnih sredstev. Na področju pri Agedabiji so bile zajete posadke sovražnih letal, ki jih je naše topništvo sestrelilo. Naši bombniki so v pristaniščih v francoski Severni Afriki večkrat zaporedoma napadli angleSko-amoriške ladje; nemški lovci so v letalskih spopadih sestrelili dve letali tipa Curtis. Britanska letala so preteklo noč odvrgla nekaj bomb v bližini Catanije; bilo je nekaj škode brez človeških žrtev; protiletalsko topništvo je zadelo neko letalo tipa Wc41ington, ki je strmoglavilo na tla. Na področju pri Lanzu Torinese je bilo zajetih 5 letalcev, med njimi 1 oficir, ki so tvorili posadko nekega letala, sestreljenega md letalskim napadom na Torino v noči na 19. t. m. čete Osi so zasedle strateško najbolj važne točke Severne Afrike Berlin, 19. nov. s. V nekem poluradnem komentarju se podčrtava, da so se sile osi z izkrcanjem v Tunisu polastile glavne postojanke, s pomočjo katere je mogoče popolnoma zagraditi zapadno Sredozemlje od vzhodnega. Konvoji za vzhodno Sredozemlje ne bodo mogli več kakor v preteklosti po poti ob tuniški obali. Sicilski kanal je postal s tem za sovražnika izredno nevaren. Z Bizerto se je Os razen tega pola- stila pomorskega oporišča, ki je morda najboljše v vsem Sredozemlju. Vojna je dokazala dovolj zadostno, da sile Osi, kadar zasedejo kako postojanko, jo tudi branijo do skrajnosti. Angloameriška utvara, da se bo mogoče polastiti brez strela vse francoske Severne Afrike, se je hitro razblinila, kakor je bil preprečen tudi sovražnikov načrt za vpad Rommelu v hrbet. Za izvedbo tega načrta morajo Angloame-ričani osvojiti najprvo Bizerto in mesto Tunis. Američani morajo dokazati zdaj, ali se znajo v Tunisu bolje boriti kakor na Filipinih. Razen tega morajo dokazati, da so med tem postali mojstri v oskrbovanju. V Berlinu so zelo zadovoljni s temi prvimi uspehi. Dejstva so dokazala, da niso Američani in Angleži pristali v Severni Afriki in na kontinentu, temveč da so se sile Osi v pozdrav padalcev vgnezdile. v strateško najbolj važnih točkah Severne Afrike. Italijansko letalstvo je prekosilo samega sebe Madrid, 20. nov. s. Tukajšnji listi opozarjajo n«i junaško delovanje fašističnega letalstva v Sredozemlju, Tuniau in alžirskih pristaniščih. List »Aicazar« piše, da so italijanska letala dosegla proti anglc-ško-ameriškemu brodovju sijajne uspehe in da je italijansko letalsko orožje, katerega hrabrost je svetu že znana, prekosila te dni samega sebe, ko se je uveljavilo na ogromne razdalje in prisiilo sovražna brodovje k umiku in razpršištvi vzdolž alžirske obale, potem ko so utrpela velike izgube. Vichyska vlada mora pokazati pravo lice Ugotovitve nemškega zastopnika v Parizu rili vsi drugi narodi pred dvema letoma, vključno s tistimi, ki so daleč od bojišč. General Franco, okrog katerega moramo bjti bolj kot kdaj zbrani v strnjenih množicah, je sklenil ojačiti naga obrambna sredstva. Ta mera v ničemer ne spreminja dosedanjega zadržanja naše domovine. Gre samo za ojačenje tega zadržanja. špansko-italijansko prijateljstvo Madrid, 19. nov. s. Italijanski Kr. veleposlanik je snoči priredil večerjo v čast španskega zunanjega ministra Jordana. Udeležili so se je visoke osebnosti iz španskih političnih krogov. Pariz, 19. nov. s. V svojih Izjavah zastopnikom tiska je zastopnik nemške propagande rekel, da dve manifestaciji označujeta doslej položaj Vichyja. Prva je negativna, in sicer ugotovitev, da so Američani z vdorom v Alžir in Maroko prekinili diplomatske odnose. Druga je pozitivna, to je predlog za prehod nemških čet. ki so vstopile v nezasedeno Francijo. In vendar se ve, da sile Osi, ne da bi dvomile o stvarnosti in dobri volji predsednika La-vala, upoštevajo, da je vichyjska vlada igrala in namerava igrati na dveh šahovnicah. To dokazuje tudi dejtsvo, da se je doslej sklepalo, ne da bi bil kakšen sklep izveden. Srdit odpor francoskih čet v Al-žiru in Maroku je obstojal samo v uradnih komentarjih, toda nikoli ne stvarno, razen v redkih izjemah. Zadržanje samega admirala Darlana je bilo pod vplivom vl-chyjske negotovosti in ne, kakor so nekateri trdili, pod vplivom vkorakanja itali-ajnskih čet v gotove farncoske predele. Glede generala Weyganda se potrjuje, da je bil aretiran in se nahaja sedaj v Nemčiji. En sam Giraud je zadostoval, je dodal zastopnik, ko je odgovarjal na vprašanje o razlogih te aretacije. Za zdaj se čaka še na odločitev višijske vlade. Možno je. da bodo te velike odločitve. ki se pričakujejo, preosnova vlade in ustvaritev vlade javne blaginje. Doriot je zahteval naj stopi v vlado Josef Doraut kot notranji minister, Benoit Mechen pa kot zunanji minister, Benoit Mechin pa stov, da bo Francija marširala ob strani sil Osi, so samo želja nekaterih sodelovalnih krogov v Parizu, ne pa kaka stvarnost. Angleži se boje še hujših pomorskih Izgub Rim, 19. nov. s. Mornariški urednik »Daily Maila« piše: V Sredozemskem morju in ob anglosaških oskrbovalnih poteh atlantske severnoafriške obale divja silna podmorniška ofenziva Osi od pričetka izkrcanja zaveznikov. Zaradi velike koncentracije sovražnih podmornic nj mogoče upati, da pomorske izgube ne bi bile hude Lizbona, 20. nov. s. »Diario de Lissabo-na« navaja podatke o potopitvah anglosaških ladij, ki jih je objavil Gobbels, in piše. da jc Stafford Cnpps potrdili trditve nemškega ministra, ko je priznal, da je podmorniška vojna najbolj resna nevarni ost. ki ji morajo biti zavezniki kos. Španija ne zaupa anglosaškim zagotovilom Brezuspešni hujskajoči manevri sovražne propagande Rim, 19. nov. s. Medtem ko so pomen odločitev prijateljskega značaja, ki jih je izvedel Franco nairavno in popolnoma razumeli v glavnih mestih Osi. sfcuša angleška propaganda zvijačno, toda brezuspešno s članki v londonskih listih, z radiijskimii oddajami in s poda tki inozemskimi dopdsni-kom v Londonu vsiliti misel, da je dol na španska mobilizacija naperjena prortn neki domnevni nevarnosti invazije s strani sil osi. Gre za običajni angleški poskus vzbujanja dvomov in sumničenja glede nevtralnosti Španije. Podobne mant-vre je poskušata nedavno angleško-ameriška propaganda glede Turčije. Dejstvo je, da po nezahtevanih zagotovilih. ki jih Roosevelt dail glede Iherskega polotoka in španskega Maroka, Francova odločitev jasno izTaža legitimno zadržanje po geslu, da je zaupanje dobro, nezaupanje pa boljše. Zaman je manever angleške propagande, ko podčrtava, da siile Osi niso dale zagotovili, medtem ko jih je Roosevelt dail. Jasno je, da so s strani sil Osi, Ja so prijateljice nove Španije od hudih in težkih časov državljanske vojne, vsakršna zagotovila odveč. Očitno je tudi, da je Roosevelt čutili dolžnost, dati neznhtevana zagotovila, ker je prišel v afriški m sredozemski prostor ki je v neposredni bližini Španije in njenih interesov, kot izrazit vpada! ec v nevtralno ozemlje. Toda kakšno vrednost naj se pripisuje Roose-vcltov i>m zagotovilom in vsaki drugi besedi človeka, ki se je ponovno svečano obvezal, da ne bo poslati niti vorno zavračajo nautemeljene boljševiške vesti o namišljenih uspehih. Tudi novice iz odseka ob Tereku, kjer se razvijajo neprestani napadi in protinapadi, so zelo ugodne. Toda tu se priprivlja nekaj novega in v kratkem bo prilika za podrobnejša pojasnila. (II Piccolo.) Na finskem odseku Helsinki, 19. nov. s. Finsko vrhovno poveljništvo poroča: V zadnjih 24 urah je vladal mir na fronti v Karelijski ožini. Na fronti Aunusa je bil odbit sovjetski oddelek, ki se je skušal vriniti v finske postojanke. Na fronti vzhodne« Karelije so se izjalovili poizkusi nekega sovjetskega oddelka v odseku Rukajorvija, da bi se oddelek polastil prednjih finskih postojank. V odseku Uhtue so se udejstvovale patrulje. enega vojaka v boj onstran morja. To dobro vedo Španci, enako kakor ves ostali svet. Madrjd, 19. nov. s. Pod naslovom »Pravi pomen mobilizacijskega zakona«, piše list »Informationes«: Očitno je, da se nam vojna približuje. Ne moremo naprej živeti kakor doslej, baveč se samo s svojimi notranjim; vprašanji, pa naj bodo še tako važna. Smo edinj evropski narod s Portugalsko. ki ni mobiliziral, ko so to sto- Os nove evropske kulture Monakovo, 19. nov. s. V Monakovu je bila otvorjena zimska sezona društva prijateljske Nemške akademije z govorom državnega tajnika Guttnerja, ki je očrtal uspehe lanskega leta pri udejstvovanju v tujini s pomočjo gledališča, kina in propagande. Guttner je nadaljeval: Solelovanje Italije in Nemčije, je in ostane tudi v duhovnem in kulturnem, področju os bodoče evropske kulture, teko kakor današnja Italija predstavlja visoko tradicijo antične sredozemske civilzaeije. Nemčija pa je utelešen prispevek nemškega elementa k evropski kulturi. Ko bo ta vojna zaključena, bo prišla ura za sodelovanje vseh narolov v Evropi za ustvarjanje nove kulture. Gimevl proslave eblgtnke sankcij Stockholm, 20. nov. s. Rimski dopisnik lista »Dagens Nyheter« objavlja članek o sedmi obletnici krivičnih sankcij proti Italiji in piše v tej zvezi, da sta italijanski narod in Stranka spet enkrat dala Mus-soliniju zagotovilo popolne zvestobe in popolne udanosti. Pisec nadalje poudarja polet in velikansko navdušenje sicilske-ga ljudstva o priliki inšpekcijskega potovanja podtajnika Stranke in njegovega obiska v raznih krajih otoka, pri čemer je prišlo do manifestacij, v katerih Je italijanski narod potrdil svojo voljo do borbe in svojo vero do zmage. Ankara, 20. nov. s. O manifestacijah, ki so se vršile v Italiji o priliki sedme obletnice krivičnih sankcij, so vsi turški listi poročali z vidnimi poudarki in pri tem poudarili pomen te obletnice zlasti v sedanjem položaju. Listi opozarjajo tudi na tovariško sodelovanje nemškega naroda pri tej obletnici. Gradnja prekobalkanske ceste Sofija, 19. nov. s. Med bolgarsko vlado In neko italijansko družbo je bila sklenjena pogodba za zgradbo ceste, ki bo vezala albanska pristanišča Drač in Antivari s Sofijo in z Ruščukom. Po pogodbi bo zgrajeno svobodno pristanišče v Antivariju. Obenem je bila ustanovljena italijansko-bolgarska družba za upravljanje nove ceste. Poročilo turškega zunanjega ministra Ankara, 19. nov. s. Na sestanku parlamentarne skupine ljudske stranke je zunanji minister Menemendžoglu imel dolg govor, s katerim je skupino obvestil o mednarodnih dogodkih zadnje tedne. Skupina je odobrila poročilo zunanjega ministra. Nepopustijivost Madžarske v borbi proti boljševizmu Mogočne manifestacije v madžarskem parlamentu — Vojni minister general Nagy o vojnih oljih Budimpešta, 19. nov. s. Debata o proračunu narodne obrambe, ki je bila v parlamentu, je dala povod za mogočne manifestacije za vojsko. Poslanec Boethy je izjavil, da se mora vojna proti boljševizmu voditi ob strani zaveznikov Osi do zmage in da bo to zahtevalo še naporov in žrtev. Nato je govoril minister za narodno obrambo general Nagy. Ob veliki pozornosti vseh poslancev je general Nagy izjavil, da so napori vlade predvsem usmerjeni na ojačenje vojske, ki je najvažnejše jamstvo za bodočnost države. Govoreč o vojni proti boljševizmu je general Nagy izjavil, da se je Madžarska postrojila ob stran Italije in Nemčije, da brani lastno neodvisnost, kulturo in vero. Danes je boljševiška nevarnost že 2.000 km od madžarske meje. Ob Donu se naši vojaki ne bore za tuje interese, temveč samo za to, da za gotove in zajamčijo narodu bodočnost in razvoj. Globoka vera v zmago prešinja madžarsko vojsko, v zmago, ki bo dosežena ob strani čet Osi. Kri, ki jo Madžari prelivajo na bojiščih vzhodne fronte, bo prispevala, da bo Madžarska pridobila dostojno mesto v novem redu, ki bo mastal po amagi. Notranja fronta, je nadaljeval minister, mora biti bolj ko kdaj trdna. Boreča se vojska zahteva od države red, delo in disciplino. Minister Nagy je potem govoril o ob-veznih delovnih taboriščih za 2ide. Izjavil je, da je prav, da se 2idje, ki so izključeni iz vojske, pošljejo v delovna taborišča. Na ta način bodo lahko služili javnemu interesu. General Nagy je zaključil svoj govor s zatrdilom, da je nujno potrebno vedno bolj ojačiti borečo se vojsko. • Obletnica prvih pristopov k Trojnemu paktu Berlin, 20. nov. s. Nekateri današnji dnevniki se spominjajo pristopa Madžarske, Ru-munije in Slovaške k trojnemu paktu pred dvema letoma, pripominjajoč, da so biH prav ti trije narodi evropskega vzhoda prvi, ki so se pridružili mogočnemu bloku Trojnega pakta, ki je že davno poprej opozarjaj na nevarnost resnih zapletijajev na južno-vzhodnem odseku Evrope in na odsekih britanskega gospodstva. List »Lokalanzeiger« piše, da so vsi trije naveleni narodi v teku zgodovine, starejše in novejše, na lastni koži izkusili nezadržno ekspanzonistično voljo boljševJSke Rusije in da so kasneje Rum unija in Madžarska skupno z drugimi zavezniki prav zaradi teh izkušenj sklenile, boriti se na strani vojsk osi, ne le zarali dokončnega lzločenja hude boljševiške nevarnosti, ki je pretila celini, temveč tudi zaradi organizacije nove Evrope po ideoloških načelih Italije in Nemčija Visoki komisar na novem sedežu konzulata Nezavlsne Države Hrvatske Predvčerajšnjim je Visoki komisar po-setil novi sedež konzulata Nezavisne države Hrvatske, kjer sta ga sprejela višji svetnik dr. Ivanič in novi konzul prof. Baljič. Visoki komisar jima je tako vrnil poset, ki sta ga napravila pred dnevi v vladni palači, ter se je z njima prisrčno razgovarjal. Nato si je ogledal lepe nove prostore predstavnika prijateljske in zavezniške države. Pri tej priliki se je Eksc. Grazioli zanimal tudi za dogotovitev del na palači Bata. V Ameriki narašča odpor proti sodelovanju v izvenameriški vojni Rim, 19. nov. s. List »Baltimore News Post« ugotavlja, da je Amerika že sita :K>bž3Jovanja vrednih obtožb« in da prevladuje mnenje, da drugi preveč izkoriščajo Zedanjene države. V splošnem vlada prepričanje, da »združeni narodi« prepuščajo Ameriki glavno težo vojnih naporov. List objavlja pismo neke čitateljice, v katerem je rečeno: »Zakaj maraimo žrtvovati svoje sinove, brate in može, da rešimo Evropo in predvsem Anglijo. Evropa je bila vedno kotel z intrigami in borbami. Ne verujem v vojno in sem proti temu, da se daje pomoč drugim, da se lahko borijo. Z nasiljem ne lxxmo nikoli rešili človeštva pred nezadovoljstvom in sovraštvom.« To pismo, dodaje list, bodo odobrili mnogi Američani. Vsi so mnenja, da so Američani bedaki, ako ugodijo zahetvam Angležev, Sovjetov in Kitajcev. Rim, 18. nov. s. V New Yorku se je sestal pod pokroviteljstvom lista »New YorK Herald-Tribune« nekakšen kongres, ki razpravlja o povojnih vprašanjih, predvsem o vprašanjih prehrane in gospodarske obnove ter vzpostavitve mednarodnega reda. Med glavnimi govornikj sta bila Willkie in državni podtajnik Sumner Wel-les. Willkie se je zavzemal za gospodarsko zboljšanje narodov in za pravico vseh do kritike vojnega vodstva. Gospodarsko zboljšanje se ne more doseči z novimi iz- javami, kakršne so bile n. pr. v atlantski listini, kajti izvedba nagel tega dokumenta zavisi predvsem od njih sprejema med spmimj narodi. Willkie je opozoril, da ni bilo mogoče doseči mednarodnega sporazuma po prejšnji vojni. Zaveznik,- morajo določiti, kaj hočejo, je dodal "VVilflkae. Predvsem pa se je treba sporazumeti glede definicije »zavezniki«. ' Sumner Welles je izjavil, da nihče ni tak optimist, da bi si ustvarjal, da je konec že blizu in da ne bo treba več premagati velikih ovir in prestati velikih žrtev. Nič ni bolj usodno nevarnega, je izjavil, kakor splošna ameriška utvara, da je namera ali želja že isto kakor uresničenje. Tragičen dokaz tega naj bj bil Kellog-Briandov pakt. Govoreč o bodočem mednarodnem redu je Sumner Welles priznal, da sta v Ameriki dve prevladujoči šoli, ki bosta vedno bolj skušali uveljaviti svojo strujo. Prva je šola izolacionizma, ki smatra vojno za neizogibno v ostalih delih sveta vsaj vsakih 20 let in trdi. da ni potrebno, da se Amerika teh vojen udeležuje in prevzame odgovornost za to, kar se dogaja v ostalih delih sveta. Drugo šolo, ki jo Sumner Welles označuje za imperialistično, vztraja pri tem, da si mora Amerika naprttiti breme celega sveta in da morajo tudi vsj ostalj narodi takoj sprejeti načela, v katera veruje ameriški narod. Najdena žrtev komunističnega Med smrtnimi žrtvami, ki jih je komunistično zločinstvo zahtevalo letošnje poletje na našem podeželju, je bil tudj župnik pri Sv. Vidu nad Cerknico Karel Žužek. Dne 14. julija se je odpeljal s kolesom od Sv. Vida proti Begunjam. S svoje pot.; se ni več vrnil. Kmalu so se raznesle vesti, da je padel v roke partizanom, in da so ga ti umorili- Te vesti so potrdili tudi domači partizani, ki so se hvalili, da je župnik »že dobil, kar mu je šlo«. Ko so bil-; partizanj potem razgnani so začel;, župijani iskat; grob svojega dušnega pastirja. Iskanje je dolgo časa ostalo brezuspešno. Pretekli teden pa je neki posestnik iz Sv. Vida, ko je šel z vozom po drva, slučajno naletel na grob. Ne da bj vedel kdo je v njem, je obvestil sosede, kj so se nato podali v gozd in začeli odkopavati grob. V nekem grmu v bližini so naši; polomljen bicikelj, v katerem so spoznali župnikovo last. Zdaj je bilo gotovo, da je v grobu župnik Žužek. Skrbno so nadaljevali ljudje svoje žalostno delo in kmalu odkopali župnikovo truplo. Kolikor se da sklepati, so partizanj, župnika ustrelili, na-tg ga pa v naglici pokopali Ker je bilo njegovo truplo močno obteženo z velikim kamenjem, je verjetno, da župnij še ni bil mrtev, ko so ga pokopali. Iz lege trupla so tudi res sklepali, da se je v grobu prebudil iz nezavest:, da si pa ni mogel več pomagati. Razbojniki so mu, preden so ga zakopali, iztrgali tud; zlate plombe iz zobovja. Truplo pokojnega župnika Žužka so prepeljali k Sv. Vidu. Med prebivalstvom vse širne okolice je ta pretresljiva najdba še bolj povečala odpor proti komunizmu in partizanstvu ;in okrepila voljo za kar naj-odločnejšo borbo proti njima. Zavezništvo Židov in Američanov v Severni Afriki Tanegr, 18. nov. s. Glavno židovsko vodstvo angloameriške vojne se je zopet uveljavilo v Severni Afriki s takojšnjo obnovo Zidom ugodnih zakonov v Alžiru in Maroku in s takojšnjo podporo ameriškim vojaškim oblastem, katero nudijo v Alžiru židovski agitatorji in komunistični zločinci. Židovska roka je odredila aretacijo uglednih alžirskih osebnosti, ki so bile vržene v ječo, ker se jih smatra za sovražnike po-litično-finančnih interesov židovskih zajed-nic v Severni Afriki. Židovske zajednice v Alžiru, Maroku in Tunisu, kj. so bile vedno tesno povezane z velikimi finančnimi interesi Londona in New Yorka, so imele prevladujoč vpliv v političnem in državnem neredu v francoskem kolonialnem imperiu. Zjdje so pričakovali angleške jn ameriške vojake in brž ko so ti prišli na tla francoske Afrke, so se jim takoj podvrgli ter predložili obenem Rooseveitovim in Chur-chillovim generalom svoje sezname za pregnanstva in maščevanje. Naglost, s katero so se angleški in ameriški generali takoj podvrgli krajevnim židovskim intrigam, dokazuje, da so imele visoke vojaške oblasti tnaančne ukaze, naj se opirajo na židovski element in se kretajo po nasvetih •jn navedbah Zidov. Odvratno in nesramno lice Izraela stoj j za Rooseveltom in Churchillom Kdor pozabi na navzočnost tega obraza, ne more razumeti poteka te vojne. Turški list o nevarnostih In težkočah za Anglosase Ankara, 19. nov. s. »Džumhuriet« poroča v uvodniku o dogodkih v Afriki in v Sredozemlju in poudarja, da je treba upoštevati težkoče za Angloameričane, ki so nastale aarali tega, ker se morajo boriti onstran morja in se po morju oskrbovati. Anglosasi so utrpeli zelo hude izgube na morju v treh letih in Še vedno izgubljajo svoje ladje, tako da se ne ve, ali njih sedanja tonaža za-dostuje za njih potrebe. Akcija v Afriki je Anglomazmeri čanom naložila nova bremena Jn jim napravila nove težkoče v prevažanju. Ni lahko zagotoviti moderni armadi, piše list, vse, kar ji je potrebno. Ogromne vrste ladij morajo preko Atlantika doseči Afriko, kjer bodo morali Angloameričani v vsakem primeru oblržati velike sile. Konec koncev je prisilila akcija, ki je bila podvzeta, da bi Ob razpršila svoje energije, same demokra-itLje, da trosijo svoje lastne energije. Trije največji porazi ameriške mornarice Tokio, 19. nov. s. V tukajšnjih krogih komentirajo ogromne izgube severnoameriške mornarice v tretji bitki pri Salomon ski h otokih in opozarjajo na čuani molk vvashingtonskih oblasti in na mučna uradna priznanja ameriškega mornariškega ministrstva, ki je najavilo izgubo samo dveh lahkih križark in 6 rušilcev.. Ostanek bo naznanjen po dozah z običajnim kaplje-merom. Neizpremenljivo dejstvo pa ie, poudarjajo v teh krogih, da je Amerika izgubila nadzorstvo v južnem Pacifiku in če bo še poizkušala s kakšnim nadaljnjim udarcem, bo vnovič sprejeta tako, kakor v treh pomorskih bitkah pri Salomonskih otokih, ki bodo prešla v zgodovino kot trije največji porazi ameriške mornarice. Nemiri v Indiji Bangkok, 19. nov. s. Angleška policija je aretirala mnogo indijskih patriotov, med njimi Aghaja Fapela, sina Valašaja Fapela, člana kongresa, zaradi kršenja zakona za obrambo Indije. Aghaj Fapel je bil aretiran, ko je stopil iz svojega stanovanja v Bombaju. Nekaj indijskih mladeničev ga je skušalo osvoboditi, ko sa ga peljali v ječo. Ustavili so avtomobil, v katerem je bil z dvema agentoma. Nastalo je streljanje z revolverji med agenti in mladeniči. Eden od mladeničev je bil tanjen. Višjo šolo v Daki, ki je bila zaprta na ukaz oblasti pred dvema mesecema, je skupina dijakov, ki je vdrla v šolo, razdejala. Mnogo ljudi je bilo aretiranih tudi v Delhi-ju, kjer že več dni korakajo skupine mladeničev po cestah in pojejo pesmico, ki zasmehuje Angleže. To pesmico so razširili v tisočih izvodih po vsem mestu. Ob eksploziji bombe je bila hudo poškodovana električna centrala v Karakiju. Bangkok, 19. nov. s. Bengalska vlada je prepovedala plovbo po reki Hongi in njenih pritokih proti morju. Trdijo, da naj bi ukrep imel namen preprečiti beg mdijskih patriotov, ki jih policija že dolgo išče. Anglija je v socialni psSitlkl daleč za Osjo Stockholm, 20. nov. s. Kakor piše danes londonski poročevalec lista »Dagens Ny-heter«, pričakujejo v Angliji parlamentarno razpravo tolikšnega obsega, kakršne ni bilo že dolgo let sem. Glavna točka dnevnega reda bo poročilo Beveridgea o velikem načrtu socialnih reform v korist britanskega ljudstva. Načrt, ki prihaja za demokratično Veliko Britanijo značilno pozno, in ki ga očitno vsiljujejo sedanje razmere, predstavlja slab posnetek vsega onega, kar so že zdavnaj uresničili v državah Osi. Beveridgeovo poročilo predvideva izzvati velike parlamentarne viharje, ki so tipični za britansko politiko in pri katerih bodo udeležene skupine visoke finance in plutokracije, ki bodo nastopile z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, da bi bojkotirale osnutek reform od vsega začetka in še preden bi mogel postati zakon. Drugo vprašanje, ki bo razbujalo duhove, je vprašanje, ali naj bi se te socialne reforme izvršile že sedaj ali pa naj se od-lože na povojni čas. Desnica je za drugo stališče, levica pa za prvo. v Madridu aretiran komunistični terorist Madrid, 20. nov. s. Policija je danes aretirala enega izmed morilcev znanega novinarja Calva Sotela, nekega Filipa Gar-cio Martineza, ki je pod izmišljenim imenom živel v Madridu. V dobi rdečega terorja je dosegel stopnjo kapitana v tako z van i napadalni straži. Da bi se izognil nevarnosti bojišča, je ustanovil posebno oboroženo tolpo, ki je izvršila vrsto zločinov. Razen umora Calva Sotela je morilec osebno izvršil nad 50 umorov. Potres v Turčiji Ankara, 19. nov. s. Poročajo nadaljnje podrobnosti o potresu, ki je zadel razne kraje v Turčija Pi»ecej močne sunke so čutili v preteklih dneh tudi v Carigradu. Po vesteh iz Balikesira je bil potres posebno hud v teh predelih in je zahteval mnogo žrtev. Turški Rdeči križ je takoj poslal pomoč. Rumunski ustavni sistem lz revije »Rcflaakmi Internaziotuili« posnemamo naslednji informativni sestavek o romunskem ustavnem sistemu: Ko je v septembru 1940 maršali Antoneseu prevzel v Rumuniji oblast, je njegov nastop pomenil zrušenje prejšnjega režima kralja Karola, ki se je nastanjai na kratkotrajno ustavo z dne 27 februarja 1938. Spominjamo se še, kako je ta na pod avtoritarna usitava predstavljala nekoristen poskus rešitve, ki si ga je bil bivši kralj zamislil, da bi odstranil huda nasprotja, da katera je njegova notranja un zunanja politika naletela v zdravih silojih romunskega prebivalstva. Čim je maršali Antoneseu prevzel oblast, je njegov režim z ukazom z dne 5. septembra 1940 ukinil ustavo iz leta 1938. Dva dni nato je Antoneseu prevzel izvajanje vse državne oblasti razen vladarskih predpravic in je v svojih rokah združil tudi zakonodajno oblast. Istočasno sn je nadel naslov »Conducartor« (vodja) in je s tem uvedel v državo avtoritarno načelo V dveh ietih vladanja je novi režim izvtdel popolno politično. gospodarsko in pravno preobrazbo Rumunije z novimi zakonodajnimi predpisi, ki jih je izdal Conducator s pristankom vladarske oblasti; zakonodajno oblast je po teh predpisih prevzel Conducator, ne da bi za njeno izvajanje potreboval pristanka še drugih organov in brez razlikovanja med ustavnimi in navadnimi zakoni. To je pomenilo. da zakonodajni predpisi, ki jih je izdal Conducator, niso več bil podvrženi nobenemu nadzorstvu v pogledu svoje ustavnosti, v ostalem že zato ne ker po ukinitvi ustave iz leta 1938 ni bil doslej formalno razglašen noben nov ustavni zakon, Pooblastiila, ki jih je 'zvajal Conducator. pa je narod potrditi s plebiscitom z dne 9. novembra 1941. Po radikalni spremembi romunskega prav- nega sistema, ki je bd s tem izvršen, je postala anahranistačna tudi pristojne«* kavcijskega sodišč* o presoji ustavnosti zakonov. Ta amahromizem je odpravil ukaz zakona z dne 23.septembra ti. ki se na naša »izvajanje pristojnosti kasači skega so dišča v presoji ustavnosti zakonov«. Ta ukaz j nedeljo v skladišču bombaža in se je silovito razmahnil. Zgorelo je 12.000 bal bombaža v vrednosti 10 milijonov krusejrov. Zaradi pomanjkanja vode so požar šele v ponedeljek pogasili. DRAMA Sobota, 21. novembra: ob 16.: Oče naš. Izven Nedelja. 22. novembra: ob 10.30 Sneguljčica. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 15. Deseti brat. Izven. Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. E. Gregorin: »Oče naš«. Dramatski ciklus v sedmih podobah z uvodom. Delo zajema miselno ilustracijo sedmerih prošenj iz molitve v slikah iz sodobnega življenja. V glavnih vlogah: Marija Vera, Levar jeva, Gabrijelčičeva, Kraljeva, Starčeva, Rasber-gerjeva., Rakarjeva, Ukmar-Boltarjeva, Gregorin VI. in M. Skrbinšek, Raztresen, Košič, Nakrst, Verdonik, Bratina, Potokar, Plut, Brezigar. Režiser: E. Gregorin. Starše in mladino opozarjamo na nedeljsko matinejo »Sneguljčice«. Zabavna in poučna vsebina te priljubljene pravljice v stihih P. Golie je močan vzgojni činitelj za mladino v kateri prebuja čut za pravičnost in dobroto. Začetek ob 10.30. OPERA Sobota. 21. novembra: ob 16.: Slepa miš. Krstna predstava. Red Premierski. Nedelja. 22. novembra: ob 15.: Slepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. * Novo delo na našem odru. Danes bo krstna predstava domače operete, ki jo je kcmpomral O. J. Dobeic. Delo ima naslov »Slepa miš«. Zgodba obravnava amerikan-sko zavito ženitev bogate dedinje z ubogim štulentom. Delo je glasbeno grajeno močno na naši pesmi in vsebuje kot dominantno g! ase b no formo večje število valčkov. V dejanju nastopajo: Mariška Majarončkova-Mlejnikova. špelca-Poličeva, Molly-Barbi-čeva, županji-škeletova, Matiček Mlinar-M. Sancin, Miha Korenina-Zupan, mister Lister-Anžlovar, Tresorep-P;areeki. Robert-Marenk, župan - Sekula, Strniša-Jelnikar. Macafur-Rus. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin. u— Novi grobovi. V visoki starosti 81 let se je preselila v večnost ga. Terezija Hicke Zapušča hčerko Marijo in sina Franca. Na zadnji poti jo bodo spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je hotelir in posestnik g. jemej Cerre. Za njim žalujejo soproga Franja. hčerki in sinova. K večnemu počitku ga bodo spremili na pokopališče pri Sv. Križu v nedeljo ob pol 16. Maše zadušnica se bo darovala v ponedeljek 23. t. m. ob 8. v cerkvi Marijinega Oznanjenja. — Za vedno je zapustil svojce mesar in posestnik g. Franc Ocvirk. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Zadnje slovo od inž. Miljutina Je-iačina. Neizprosna smrt kar,naprej viihti svojo koso nad življenjem najbolj zaslužnih mož našega mesta. V najlepših moških letih padajo drug za drugim znanstveniki, gospodarstveniki in drugi odllčniki, ki so v našem javnem življenje mnogo pomenili. Skoraj vsak dan se vrsti množica pogreb-cev v sprevodih z žal do pokopališča pri Sv. Križu. V četrtek popoldne je bil položen v poslednje bivališče ugledni ljubljanski gospodarstvenik in častni konzul kr. Rumunije inž. Milo Jelačin, ki je bil med vsemi, ki so ga poznali, splošno priljubljen. Od blagega pokojnika se je poslovila množica prijateljev in znancev ter zastopniki oblasti in raznih ljubljanskih ustanov. Izpred molilnice na Žalah se je po verskem obredu zvrstil veličasten pogreb proti pokopališču. Petnajst krasnih vencev in mnogo cvetja je otvorilo sprevod, za krsto ki je bila tudi posuta s cvetjem, pa so stopali globoko užaloščena gospa vdova in ostalo pokojnikovo sorodstvo, zastopnik Eksc. Vi-skega komisarja Viceprefekt dr. David, predstavniki kulturnih in gospodarskih ustanov našega mesta ter dolsra vrsta prijateljev, znancev in uslužbencev. Dolgi sprevod se je ustavil pred pokopališko cerkvijo, kjer je duhovščina opravila molitve, nakar so krsto z zemskimi ostanki blagega pokojnika prenesli do rodbinske grobnice, ki je sprejela v svoj objem spet enega izmed vidnih predstavnikov našega gospodarskega življenja. u— Mesto cvetja na grob g. Ivana Mi-chlerja daruje tvrdka Bonač 150 lir za zimsko pomoč. u— Gospod prof. Ivan Vavpotič bo imel v nedeljo ob 11. uri vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu. Razstavlja četvero slovenskih umetnikov: Zdenko Kalin, Kre-gar, Omerza in Putrih. Razstava je bila do sedaj deležna velikega obiska. Izvajanja slikarja Vavpotiča bodo privabila — upajmo, tudi tisto občinstvo, ki si je razstavo že ogledalo. u— Hiad je nekoliko popustil. Medtem ko smo pretekli četrtek zabeležili v dosedanji jeseni najnižjo temperaturo —1.6 stopi C, ras je potem sonce čez dan kar prijetno ogrevalo. Ves dan je bilo nebo jasno in krasnemu dnevu je sledil tudi žeto lep jesenski večer. Mesečina je pozno v noč oblivala mesto in pokrajino Hlad, ki je bil prejšnje noči že prav občuten, je pa to noč nekoliko popustil in je živo srebro davi beležilo 1.8 stop. C. Zjutraj je ležala megla, ki pa se je kmalu dvignila, vendar je nebo ostalo še vse dopoldne zamreženo. Barometer se je spet dvignil. u— Oče češke narodne opore, skladatelj Friderik Smetana je napisal med drugim tudi svoj najznamenitejši ciklus s infoničnih pesmi: »Ma vlast«, v katerem slika na ne-dosežno lep način življenje in zgodovino svoje domovine. Simfonični ciklus »Moja domovina« obsega šest skladb: Višegrad, VI tava. Barka, I* čeSkA logov tn gajev, Tabor in Blanik. Na ponedeljkovem koncertu bo izvajal naš simfonični orkester 4. simfonično pesnitev tega cikla Iz čeških logov in gajev, ki je karakterističen ln neskončno lep opis češke zemlje. Pred očmi skladatelja se razprostira vsa njena lepota in veličina in njegovo srce je pri tem pogledu navdano z nepopisno radostjo in veseljem. Lahni vetrič šumi nad češkimi gozdi in iz daljave se približuje narod, ki slavi svoj praznik. Nastane vihar, ki pa se mora kmalu umakniti navdušenim spevom in narodnemu plesu. Pravo narodno veselje obvlada vso prostrano ravan. To je kratka vsebina te simfonične pesnitve. Dirigent Drago Mario šijanec bo izvajal s sim-fončnim orkestrom v ponedeljek, dne 23. t. m. še Beethovnovo Tretjo simfonijo in Cherubinijevo predigro k operi Anakreon. Začetek koncerta bo točno ob 18. v veliki unionski dvorani; predprodaja vstopnic je v knj garm Glasbene Matice. u— Več železnih kanalskih mrež in pokrovov je zadnje čase zmanjkalo z ljubljanskih cest ter zato županstvo lepo prosi, naj občinstvo takoj, ko opazi, da kje manjka kaka požiralna mreža ali kanalski pokrov, to takoj javi prvemu stražniku in tudi mestnemu cestnemu nadzorstvu na Ambroževem trgu št. 7 ali pa mestnemu kanalskemu odseku v II. nadstropju kre-sije na stopnišču z Lingarjeve ulice, da bo čim prej mogoče ugotoviti vzrok odstranitve pokrova ali mreže ter najti storilca. Obenem pa opozarjamo kupce starega železa, naj se pri kupovanju vedno prepričajo o legalni posesti ponujenega jim blaga. u— Stavbno delo. Pritlično hišo trgovca in gostilničarja Veharja v Gradaški ulici bodo dvignili za eno nadstropje. Dela hitro napredujejo in bodo kmalu končana. u— Težko živite brez znanja modernih jezikov, zlasti italijanščine, nemščine in francoščine. Zato se prijavite čim prej v Korepetitorij na Mestnem trgu 17/1., kjer po dobri metodi poučujemo vse moderne jezike. Vodimo začetne, nadaljevalne in kon-verzacijske tečaje Honorar zmeren. Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg Z — prično v kratkem. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddel-kuč Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. u— Starši dijakov srednjih, trgovskih, strokovnih in ljudskih šol — pošljite svoje sinove in hčerke v Korepetitorij. pripravljamo dnevno dijake (inje) iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Za vsakega vodimo kontrolo na šoli, katero obiskuje. Po učnem načrtu pripravljamo privatiste in one, ki ne obiskujejo redno šole. Prijavljanje dnevno: Korepetitorij: Mestni trg 17-1. od 8—12 in 14—16. u— $esreče. v četrtek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico novih pet ponesrečencev. Za spremembo enkrat ni nobenega iz Ljubljane, ampak so vsi z dežele. Anton fcparenblek, 48 letni posestnik iz Cerknice, si je poškodoval levo oko. 39 letnemu delavcu Francu Pajniču z Vrhnike je padla na levo nogo skala in mu jo zlomila. Z zlomljeno levc nogo so pripeljali v bolnišnico tudi 32 letno posestnikovo hčer Pavlo Riglerjevo iz Velikih Lašč. Prste desnice si je poškodoval 46 letni delavec Franc Paik iz žalne. Konj je brcnil v desnico 12-letnega sina posestnika Leopolda Verbiča iz št. Vida pri Stični in mu jo zlomil. Z Gsr&uslskega V Mežiški dolini so ustanovili 4 pevska tovarištva. Pevski organizator Norbert Rainer je z beljaškim kvintetom obiskal vse štiri večje kraje Mežiške doline. Po koncertu so povsod ustanovili pevska tovarištva. Belja«ko pivo. Na Koroškem je pivovar-niška industrija dobro razvita. Zlasti poročajo listi, da je zadnja leta zaslovelo be-Ijaško pivo. Pivovarna v Beljaku je že precej stara, vendar so jo zadnja leta modernizirali in dvignili proizvodnjo za 45 odstotkov. Združene koroške pivovarne varijo letno okrog 80.000 hI piva, zmogljivost celotnega podjetja pa je še nekaj večja. žrtve petrolejske svetilke. V Goričah na Koroškem je 24 letna posestnikova hčerka Ana Čeba nalivala petrolejko. Ker je bila prebl zu ognja, se je petrolej nenadno vžgal. Ana čeba je dobila hude opekline na desnici ter je vrgla svetilko skozi odprta vrata, s čimer je bilo opečenih še več drugih oseb. 22 letna dninarica Ljudmila Segerjeva je bila posebno močno opečena po obrazu in prsih, 20 letna Liza Ce-ba se je opekla po obrazu, prav tako sta bila hudo poškodovana 3 letni Jože in 1 let- - - - - - - -"j - <- mMmwmm ■ - - i LŠ&Sfa i/ /rs l^^nnt '(mm ' 'i. / L'attacco del nos tri aerosllurantl alla formarione anglo-americana nel pressi della costa algerlna: il l&ncio del siluro contro una unltfc nemica — Napad italijanskih torpednih letal na anglo-ameriško brodovno formacijo v bližini alžirske obaJe: Izstrelitev torpeda proti sovražni edinici ni Konrad Ceba. Vse poškodovance bo prepeljali v celovško bolnišnico, kjer je gospa Segerjeva kmalu nato izdihnila. Tudi oba otroka sta v smrtni nevarnosti. Ponesrečentka v Vrbskem jezeru. Nedavno je Vrbsko jezero naplavilo na bregu truplo neznane ženske. Kakor smo poročali, se je 29. septembra zgodila na Vrbskem jezeru velika nesreča, železniška sprevodni ca Herta R u d 1 o v a se je peljala z bratom in svojim ženinom v čolnu. Ker je na povratku proti bregu tudi ona hotela veslati, so presedli. Pri tem se je čoln zanihal in vsi trije so padli v jezero, ženin in brat sta se rešila s plavanjem, Herta pa je takoj utonila. Iskali so truplo več dni po nesreči zaman. Zdaj so v naplav-ljenki spoznali nesrečno nevesto. Iz Spodnje štajerske Na vzhodni fronti je padel letalski poročnik Jožef Hormann, štajerski rojak. Bil je star šele 22 let, vendar se je izkazal s celo vrsto zmag, za kar je bil odlikovan z železnim križcem 1. in 2. stopnje, z značko ranjencev, z zlato, bronasto in srebrno letalsko zaponko, kakor tuli s častnim pokalom maršala Goringa za posebne uspehe v letalski vojni. Smrt najstarejšega štajerskega zdravnika. V Gradcu je umrl v visoki starosti 95 let nestor štajerskih zdravnikov dr. Jožef Freydl. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Ko se je ustalil v Gradcu, je imel zelo široko klijentelo. Novi grobovi, v Št. Petru pri Mariboru je umrla zasebnica ga. Pavla Pribošniko-va, v Drešinji vasi pri Žalcu 67 letna Terezija Sltbarjeva rojena Gorškova, v Celju pa uslužbenec laške pivovarne Maks Oodler. Za novega vodjo prosvetnega urada v Gradcu je bil imenovan vladn,- svetnik dr. Jožef Papesch. Prosvetni urad v Gradcu prireja različne kulturne prireditve, koncerte, predavanja in recitacijske večere ter vodstva po muzeju. V njegovo območje spadajo tudi štiri mestne knjižnice. Dr. Papesch je po rodu s Spodnjega Štajerskega. Veliko zborovanje v Gradcu je bilo sklicano v dvorano nemške delavske fronte, poleg tega pa je bila polna še sosedna dvorana, kamor so prenašali govor gauleiterja dr. Uiberreitherja. Zborovanje je bilo pod geslom »Spodnja štajerska« in je gauleiter obširno obravnaval zgodovino in naloge na Spodnjem štajerskem. O zborovanju obširneje poroča »Tagespost« od 19. t. m. V Podsredi, na Pilštanju in Planini so bila preteklo nedeljo 4 zborovanja Heimat-bunda. Listi pravijo, da je udeležba na zborovanjih vedno večja in da povsod vlada eno samo prepričanje: Nemčija je nepremagljiva! Navodila za ravnanje ob letalskem alarmu, ki jih objavljajo štajerski listi, svetujejo naslednje: V stanovanjih ne sme nihče prižgati luči, kadar vstanete ob alarmu, niti tedaj ne, kadar hočete pogledati na uro. Luč kaže sovražnim bombam pot. Treba je tudi v temi najti svoje stvari, zaščitno obleko, jedila in dokumente. Koliko je | ura. ko že vsak še pozneje izvedel. Pozimi marsikdo nerad odpre okna, zaradi mraza. Vendar je treba odpreti vsaj notranje okno, sicer razbije zračni pritisk bombe vse šipe. Ali imate v vseh hišah gasilske priprave nared? Ročne brizgalne, golido (lahko je tudi stara kopalna kad), kup peska na podstrešju, vse to mora bit; pripravljeno. Vrata na podstrešje se morajo dati. naglo odpreti. Mladinsko skrbstvo, v dvorani mladinskega skrbstva v okviru Heimatbunda v Mariboru je bila ustanovljena delovna za-jednica za. mladinsko skrbstvo. Pokrajinski vodja Cink ie predaval o nalogah mladinskega dela v Nemčiji. Zvezni vodja Steindl pa je razpravljal o nalogah delovne zajed-nice za mladinsko skrbstvo v vojni dobi. Izreden mojstrski jubilej je te dni praznoval 79 - letni mizarski mojster Anton Guttmann na štajerskem. Minilo je 35 let odkar je samostojen mizarski mojster. Vštevši vajeniško in pomočniško dobo pa že 64 let vihti oblič. Tudi danes je še od jutra do večera pridno na delu. Koncert. Drevi priredi mariborsko glasbeno združenje koncert, na katerem bo nastopila ena izmed najboljših nemških pevk, gdč. Elizabeta Schvvarzkopf, solistka nemške opere v Berlinu, ki jo imajo za najboljšo tekmovalko Erne Sack. Pela bo arije in pesmi. Filmska predavanja. Na Spodnjem štajerskem nastopajo v okviru Heimatbunda razni predavatelji, ki seznanjajo občinstvo z doživljaji na raznih frontah. N-stopajo pa tudi predavatelji, ki opisujejo druge zanimive doživljaje. Tako je prispel iz Berlina Gustav Moog, ki predava o svojih doživljajih v Kamerunu. Prvo takšno predavanje bo v Slovenjem Gradcu, kjer bo predavatelj spremljal svoja izvajanja s filmskimi prizori. — V mariborskem kinu na Stolnem trgu pa bo to soboto predaval inž. Mazzoni iz Berlina o gorovju in prebivalcih Albanije. Tudi njegova izvajanja bo spremljal film. O žlahtnem kostanju na Spodnjem Štajerskem poročajo listi: Zdaj je na Spodnjem Štajerskem 133.400 dreves žlahtnega kostanja. Tako je to področje postalo pravi gaj žlahtnega kostanja za vso veliko Nemčijo, k; tu pridobiva pretežno večino kostanja v okviru državnih mej. Deležen tatinskega plena. : Tagespost« poroča, da se je moral pred posebnim sodiščem zagovarjati 531etni Franz Verhoeven iz Gradca, ki je bil maja 1941 poslan v Maribor in je tam nakupil preproge, zavese in perilo, čeprav je vedel, da je bilo vse skupaj ukradeno. Sodba ugotavlja, da se je hotel obogatiti v izrednih vojnih prilikah. Zavoljo tega je bil proglašen za ljudskega škodljivca in obsojen na 3 leta ječe in na 400 mark denarne kazni. Nesreče. Z lokomotive je padel v Mariboru 421etni kurjač Franc Kotlik. doma z Dunaja. Zlasti hudo se je poškodoval na glavi. — 511etni pomožni delavec Rafael Videnšek iz Razvanja je prišel z roko pod traverzo, ki mu je zdrobila 4 prste. — 75-letna upokojenka Evgenija Birkova iz Maribora je po nesreči padla in si zlomila levico. — 23-letni delavec Jože Vipotnik iz Slovenskih Konjic si je pri delu zdrobil levico. Ranjenci so v mariborski bolnišnici. spola in se v slovenščini sklanja čisto pa slovensko — zgoraj se mora potemtakem glasiti: anofelesi. Anof^les je z malarijo v zvezi kot njen prenašalec, je torej malarijski komar, ne pa malaričen, ker malaričen je bolnik, ki je bolan na malariji. Takisto: malarično obolenje, malarično hiranje; malarično leglo, kotišče, gnezdo — pa malarijski problemi ! Da je razloček med malarijski in malaričen, je takoj vsakemu jasno, če le malo pomisli. Slično: venska odprtina = odprtina vene in venozna kri, ki se pretaka po venah, ki torej ni arterielna, katera polje po arterijskem ožilju, kemijska formula, kemijsko predavanje — predavanje iz kemije, pa kemična prvina, spojina. Ni pa ta stvar takoj jasna n. pr. pri tuberkulozi, tifusu, koleri, griži. Bolnik je tuberkulozen, tudi za obolenje pravimo, da je tuberkulozno. bacil ki tuberkulozo povzroča, pa ni tuberkulozen, zanj moramo reči, da je bacil tuberkuloze (Klinični besednjak ima tu pogreško). Pač pa: tifusni bacil — bacil tifusa, toda tifozni bolnik, tifusno in tifozno obolenje; kolerni bacil = bacil kolere, kolerav bolnik = na koleri bolan; grižni povzročitelj = povzročitelj griže, grižni serum (Dysenterieserum), pa gri-žav bolnik. — »Posledica gastritide.« J. 11. X. 1942. Gastritis, rodilnik gastritidis je oznaka za želodčno vnetje = želodčni katar. Ko sem jaz hodil v latinske šole, smo tvorili slovensko obliko grških in latinskih lastnih Imen tako, da smo pritikali na osnovo (takrat smo rekli: deblo) slovensko obrazilo (takrat: končnico): Cicero, Ciceron-is torej Ciceron; Juno, Junon-in torej Junona. Na isti način je napravljena oblika »ga-»tritida«. Zdaj tega ne delamo več, mar- več vzamemo mednarodno oznako — gastritis — kot slovensko besedo, jo po slovenskih pravilih spolimo in sklanjamo: gastritis, gastritisa. Vsa ta načela so navedena v Kliničnem besednjaku, večina zdravstvenih piscev jih že uporablja, uvajal jih je Zdravniški vest-nik. Tucii nestrokovni pisci ne bodo mogli drugače, kakor da se poprimejo strokovnih vzgledov, ker je nemogoče, da bi pisal vsak po svoje, saj k narodni kulturi spada tudi disciplina prav posebno duhovna disciplina! Da ne bo večnih zmešnjav, bo treba ta načela prenesti tudi na druge panoge govora in pisanja (ne pisave — Jutro 18. IX. — zakaj pisava je nekaj drugega: ta ima lepo, grdo, razločno pisavo = lepo, grdo, razločno piše). Dr.Mirko černič ZAPISKI Giovanni Verga Pred dvema letoma je minilo 100 let, kar se je rodil v Siciliji, na obali Jonskega morja, poznejši predstavite!j italijanskega slovstvenega verizma, pisec slo-večih romanov »I Malavoglia« in »Maestro don Gesnaldo« in mnogih novel, kakor so v zbirkah »Vita dei campi« in »Novelle rusticane«, Giovanni Verga. Letos je minilo 20 let, kar je Verga umrl. — Ti obletnici sta vzpodbudili raziskovalce in častilce Vergovega dela in razmnožili literaturo o korenitem epiku starih sicilijan-skih tal. Vodilni raziskovalec Vergovega dela, kritik Luigi Russo, je objavil pri založbi Laterza v Bariju tretjo, predelano izdajo svoje vrap pionirske monografije o Vergovem življenju in delu. W. Cappel-lani je izdal pri Monnieru dva zvezka obsegajoči spis »Vita di G. Verga«. Capel- lani ugotavlja epsko - dramatske prvine Vergove umetnosti in jih primerja s svetovnimi mojstri, obenem pa kaže Vergo kot modrega misleca, ki skuša s svojimi deli pomiriti oba spola in posamezne socialne sloje ter lahko zbog tega pove marsikaj tudi današnjemu rodu. Vergovi zbrani spisi so znova izšli v La Monierovi založbi v Firenzah in pri Mondadoriju v Milanu. Vergovo ime je danes v Italiji geslo tistih pisateljev, ki se odvračajo od stilističnih zgostitev tako zvanih fragmentov in (iruge prose d'arte ter sc spet lotevajo prave epike. Mojster verizma je nekak vzpodbujavalee k takemu pisanju, najsi je sicer tudi njegovo izrazito pripovedno delo prežeto z lirizmom. Najboljši nadaljevalec Vergovega slovstvenega poslanstva je danes Kalabrež Francesco P e r r i, čigar roman iz Kristusovih časov »Neznani učenec« je letos prevedel v slovenščino pesnik dr. Joža Lovrenčič. Ni nezanimivo, da je to delo, ki bo o njem še besede v naši slovstveni kroniki, izšlo ob istem času v češkem prevodu pri eni najodličnejših praških založb, »Evropskem literarnem klubu«. EL HAKIM je izšel Naročniki ga dobivajo te dni (f Theophile Gautier Minilo je 70 let. kar je umrl Theophile Gautier, pesnik, pisatelj, gledališki in umetnostni kritik, ena izmed značilnih osebnosti književne Francije v prvi polovici 19. stoletja. O njen je priznal veliki Charles Baudelaire. da vidi v njem najljubšega in najbolj spoštovanega mojstra ter čarovnika francoske besede. Gautier je bil po rodu iz Tarbesa v Pirenejih. Najprej se je uril v slikarstvu. L. 1830. ga je romantizem, osredotočen okrog Victorja Hugoja, potegnil za seboj in zvabil iz slikarskega ateljeja v literaturo. Zdelo se mu je, da bo s peresom laže kakor s čopičem izživljal kipečo domišljijo, ki se je likala pod vplivom W. Scotta, Goetheja, Shakespeara, Chateaubrianda, Lamartina in Hugoja. Romantizem pa je zaradi Hugojeve pretirane politizacije zabredel v kaos. Tu se je začela slovstvena vloga Thčophila Gautiera. Podobno kakor v današnji francoski poeziji Paul Valery, je Gautier predstavljal v tedanjem pesništvu svoje domovine načelo umetniške discipline in zvestobo čisti umetnosti. To vlogo je Gautieru omogočil njegov izraziti slikarski pogled na svet. pogled, ki je zahteval jasnosti in nazornosti. Prvi Gau-tierovi verzi so ostali neopaženi; v njih se še močno čuti Hugojev vpliv. V nadaljnjem delu se je Gautier čedalje bolj sproščal in hodil svoja pota. Nasproti pretiranemu subjektivizmu romantikov je postavil objektivnejša načela. Za Gautierov nadaljnji razvoj in za njegove nazore je važen roman »Gospodična de Maupinova«; v njem je dosegel že tako oblikovalno disciplino, da so videli v njem svojega predhodnika Flaubert in brata Goncourta. Gautier se je zaradi kruha vrgel v žurnalistiko in pridno pisal za pa- riški tisk referate in kritike. L. 1851. je ustanovil »Revue de Pariš«, pozneje pa je vodil revijo »Artiste«. V njegovih spisih je bilo vzlic vsemu prizadevanju po umetniški zgoščenosti in zbranosti precej žur-nalizma, kar že tedaj ni bilo čudno pri avtorju, ki je delal obilno in naglo. Spisai je potopise iz Španije, Alžira. Italije, Grške, Turčije, Rusije in Egipta; odlikujejo se po svojevrstno zanimivem in slikarsko živem prikazovanju tujega okolja. Njegx>v največji pomen pa je v poeziji in v izpovedovanju njenih teoretskih pogojev. Dve leti po »Gospodični de Maupi-novi« je izšla Gautierova pesniška knjiga »Comedie de la Mart«. Danes se v senci Baudelaira pozablja dejstvo, da je Gautier pred »Fleurs du mal« opeval mrtvaški razkroj, dajal strahotne pesniške kulise baročnemu gledanju na človeka in njegovih zemeljskih radosti, promatrajoč ves svet z zornega kota groba. Gautier je pred Baudelairom ustvaril v poeziji sodot^n »danse macabre«. Gautier je sam priznal, da so ga že izza mladih let opajali slikarski vtisi in da daje podobi stvari prednost pred samo stvarjo, katero podoba ponazeruje. Zato so najlepše njegove pesmi v zbirki »Espana« in v »Emaux et Camees« navdihnilo likovno umetnostna dela. Gautier je videl v poeziji podobe, ki naj učinkujejo tako, kakor slikarjeve stvaritve. Besede so kakor barve, pero kakor čopič. Pesnik mora ume-ti izcizelirati ta besedni material do najtanjših odtenkov. Vse na svetu mine, pravi v neki pesmi, samo umetniško delo ostaja. Tako se pri njem začenja tista smer poezije. ki se imenuje v francoski literaturi pamasisti in ki dc-biva svojo obnovo v teoriji o »l'art pour l'art« in svoje odmeve v vsej sodobni poeziji. Pričnimo z milnim mehurjem. To v resnici ne diši po astronomiji — vsaj tako dolgo ne. dokler nismo primerjave s kakšno zvezdo, ki je nedvomno astronomski objekt, premislili do kraja. Ker nima zvezda z milom in milnim mehurjem sigurno nobenega opravka, hočemo upravičenim dvomljivcem že od vsega pečetka malo pomagati in milno kožico enostavno izpustimo. Potem primerjajmo zvezdo z milnim mehurjem brez mila — ali bolje rečeno z vsebino takšnega šarenega predmeta. Zvezde — o tem ne dvomi danes noben znanstvenik več — so plinaste oble, vsote takšnih najmanjših delcev, ki jih imenujemo molekuli, atomi, elektroni, protoni itd. Samo zavoljo preprostosti in da nam ne bo treba te verige imen najmanjših delcev ponavljati vedno znova, bomo govorili tu samo o atomih. Sedaj ugotovimo sledeče: Liter zraka tehta 1 g. Milni mehur, ki tehta 1 g, si lahko še vsak dobro predstavlja. Toda kaj ima zrak v tem milnem mehurju opraviti z našo zvezdo? To vprašanje moramo razpresti malo bolj na široko. V naši sobi je navedeni gram zraka utesnjen po ozračju sobe, ki pritiska obenem z napetostjo v milni kožici nanj in mu daje določeno prostornino. Ta gram zraka prestavimo zato v mislih nekam v zvezdni prostor, n. pr. med Vego v ozvezdju Lire in Atairom v ozvedju Orla. Prestavimo ga točno v njiju prostorno sredino. Tu ne vpliva nanj noben siobni zrak in nobena naipetost elastične kožice, tu v praznem proeitoru stremijo atomi našega milnega mehurja, ki so v živem gibanju kakor prej, lahko mirno narazen. Kar jih je držalo skupaj, jih ne teži več, ostalo pa jim je nekaj nespremenjeno, namreč njih število in njih teža, ali bolje rečeno njihova masa 1 g. Kakor vemo, pa so zvezdo-slovci trdno prepričani, da obstoji povsod, kjer je nekaj mase, tudi neka privlačnost med masami Težišče milne celote bo tedaj narazen stremeče atome, ki smo jih prej izpihali iz slamnate cevke, držalo prav tako skupaj, kakor drži sončna masa, ki si jo zamišljamo združeno v sončni sredini, to vročo plinasto oblo skupaj kot oblo in zvezdo, ki nam daje dneve in življenje. Primerjava, milnega mehurja z zvezdo Ima tedaj tehta vesoljstvo? razen samo ob sebi umevne lastnosti, da šepa kakoi pač vse primerjave, še to lastnost, da dopušča o sebi diskusije. Kako daleč bi stremeli atomi našega milnega mehurja tam zunaj v vesoljstvu narazen, bi ne mogli navesti kar tako brez zamudnih računov. Toda prostor, ki bi ga zavzeli, bi ostal z astronomskega gledišča razmeroma majhen. Sedaj pa si predstavljajmo celo vrsto milnih mehurjev brez milnice, in sicer vedno med zvezdami. To naj bi bili mehurji po 10, 100, 1000 g itd., skratka milni mehurji, ki bi jim morali težo napisati z 1, 2, 3, 4 ničlami itd., dokler ne bi prišli do mehurja s 33 ničlami. Gramsko težo našega sonca pišemo tudi s 33 ničlami, a y galeriji naših milnih mehurjev se mehur s 33 ničlami s soncem glede teže ne da samo primerjati, temveč je ž njim tudi v fizikalnem pogledu skoraj istoveten. In ne samo to: milni mehur s 33 ničlami sije in žari kakor naše sonce, zato ker mora sijati in žareti. Sloviti astronom in modroslovec Eddington je postavil zanimivo teorijo, po kateri spada med lastnosti neke vsote atomov ne samo to, da »privlačuje«, temveč tudi to, da izvaja istočasno neki žarilni pritisk ki učinkuje nazven. Ta žarilni pritisk je za majhne atomske edinice naravno neznatno maihen, za velikanske mase je pa velikanski in postane na zadnje lahko tako velik, da je večji nego zgoraj omenjeni materialni pritisk proti središču, ki drži neko maso skupaj. Pri kroglah z 1 do 30 težinskih ničel, kakor bomo rekli zavoljo preprostosti, prevladuje ta materialni pritisk proti notranjosti skoraj stoodstotno, tako da žarilnega pritiska praktično ni. Pri kroglah s 33, 34 in 35 težinskimi ničlami si držati oba pritiska ravnotežje, pri kroglah s še več ničlami pa prevladuje žarilni pritisk tako, da takšna masa enostavno ne more obstajati! Samo takšne mase torej lahko obstoje in pri tem žarijo, ki jih pišemo s 33, 34 ali 35 ničlami torej mase, ki so podobne soncu. Imenujemo jih zvezde in te zvezde so po teži istega razreda kakor sonce, lahko so tudi malo lažje ali pa malo težje od sonca, pod nobenim pogojem pa ne morejo biti n. pr. tisočkrat lažje ali težje od njega. Zvezde nad nami so glede svoje mase torej tako H grande telescoplo della specola di Mount Wilson — Veliki teleskop zvezdarne na Mountu Wilsonu rekoč racionlrane in dozirane kakor hlebi kruha na zemlji. TI hlebi Imajo predpisano težo, dobimo jih lahko tudi v večjih ali manjših porcijah, toda hlebov, ki bi tehtali 1000 kg nI in prav tako ni hlebov, ki bi imeli velikost grahovega zrna. Kar se tiče števila zvezd v sestavu naše Rimske ceste, smo si na podlagi teoretskih dedukcij in na podlagi preizkušenj s teleskopom ustvarili že prilično zaključeno sliko. Menda nismo preskromni, če trdimo, da jih je kakšnih sto milijard. Te zvezde iz Rimske ceste si lahko zamišljamo po vseh pravilih na tehtnici ln tako lahko Izračunamo težo Rimske ceste v kilogramih. Naše sonce je milni mehur s 33 ničlami v gramih ali 30 ničlami v kilogramih in takšno število, ki ima petkrat toliko ničel kakor milijon, imenujemo kvintiljon. To je seveda le približna teža našega sonca, toč-nejša teža bi bila 2 kvintilijona kilogramov Ce vzamemo, da imajo vse druge zvezde v Rimski cesti približno isto povprečno težo, tedaj bi morali njih skupno težo napisati z dvojko s tridesetimi ničlami, pomnoženo s toliko ničlami, kolikor jih šteje število sto milijard. Pritakniti moramo tedaj še enajst ničel. Tako dobimo število s skupno 41 ničlami, število z 42 ničlami bi se imenovalo septilijon, torej tehta naša Rimska cesta prilično desetino septilijona kilogramov. Takšnih sestavov, kakršna je Rimska cesta, poznamo danes okroglo sto milijonov ali točneje povedano: na podlagi razmeroma maloštevilnih preizkušenj, ki so jih napravili s ta čas največjim teleskopom na zemlji, s teleskopom na Mountu VVilsonu v Kaliforniji, lahko sklepamo, da je v »vesoljnem vesoljstvu«, kolikor ga pafi moremo pregledati in ki ima približni premer tisoč milijonov svetlobnih let približno sto milijonov svetovi j po vzorcu Rimske ceste, Ce sedaj gori navedeno desetino septilijona pomnožimo s 100 milijoni in dobimo tako deset oktilijonov kilogramov, smo si seveda svesti, da »i vseh takšnih števil enostavno ne moremo več predstavljati in da je vse skupaj nekakšno igračkanje s števikami. Le v tem primeru, če reduciramo števila na primerjavo z do- jemljivimi vrednostmi, ai lahko ustvarimo nazornejšo in našemu pojmovanju umlji-vejšo podobo o vesoljstvu. Kdor rad premišljuje o problemih narave, ne bo ni pr. prav nič oporekal, da predstavlja celo las, ki ga opazujemo v mikroskopu, s stališča atomskega fizika »svet zase« O vodni kaplji govorimo vendar pogosto, da je takšen svet. Saj svet ni samo nazven nekaj neskončnega, temveč tudi naznotraj, v vodni kaplji ln v atomu, čeprav seveda z drugačne perspektive. Svet, ki ga imenujemo las, lahko smatramo tedaj za toliko in tolikokrat pomanjšano podobo sveta, ki ga imenujemo »Rimska cesta«. Ta je seveda oktilijonkrat težja od lasu Vzemimo pa. da bi bila tudi teža svetov-ja vseh Rimskih cest, vesoljnega vesolj- stva ali tega, kar smo doslej tako imenovali, oktilijonkrat manjša, tedaj smo to vesoljstvo spremenili v navaden— kovCeg. Znanost teh stvari seveda še ni zaključila. Tako je eden najpomembnejših astronomov novejšega Časa, pred nekoliko leti umrli leidenski zvezdoslovec de Sitter, iz teoretskih razlogov prispel do zaključka, da je vesoljstvo dosti obsežnejše in tudi dosti težje, nego navajajo številke, ki smo jih zapisali zgoraj. Po njegovem mnenju je vesoljstvo še tisočkrat težje nego 10 oktilijonov kilogramov. Tako bi vsa naša modrost v teh pogledih in v omenjeni pomanjša vi Izgledala nekako tako-le: vsa Rimska cesta bi bila velika in težka kakor očesna trepalnica, svet vseh Rimskih cest bi ne bil večji ln težji od potnega kovčega, a svet visoke teorije bi predstavljal soliden železniški voz. . . O O Tri želje Nekega večera sta sedeia pri ognjišču mož i: * I f m M m m m* m m Ig m A tU 0% W& -s. tM #i§ m a 19 8 ® w> a pi §p m m s m m I m n m<. Mat v dveh potezah. » 515. Za lovce. Na vprašanje, kako se je obnese! lov na zajce in jerebice, je odgovoril lovec: »2-vali, ki sem jih na lovu ustrelil, imajo 16 glav in 46 nog.« — Koliko zajcev in jerebic je lovec na tem lovu ustrelil? Rešite z enostavnim sklepanjem. * * « Rešitve nalog 19. t. m.: 506. »Kleopatrina igla« se imenuje egiptski obelisk, ki so ga postavili na neko londonsko nabrežje. 507. Svetločutka plast fotografskih plošč sestoji v glavnem iz bromosrebrove žela-tine. 508. Eeseda magacin je arabskega izvora in pomeni vobče skladišče blaga, zalogo raznih potrebščin, velike prostore za shrambe, zlasti žita (silo) itd. Pri knjižnicah in arhivih je magacin prostor za zlaganje ln shranjevanje knjig in arhivnih spisov v nasprotju z upravnimi prostori. Pri muzejih je magacin prostor, kjer shranjujejo dele zakladov, ki jih trajno ali začasno ne razstavljajo. V vojski so magacini oddelki, uradi z raznimi skladišči in zalogami (oskrbovalni, monturni, municijski itd.). Pri tovarniškem Izdelovanju na veliko, zlasti pri avtomatičnih strojih. Je magacin posoda, iz katere se vodijo posamezni kosi do orodja za obdelovanje. Pri puški je tulec z naboji. V magnetiki se sklad tankih magnetov (lamel), položenih z istoimenskimi poli drug vrh drugega in v tej legi pritrjenih z vijaki, imenuje magnetični magacin. Magacini so tudi specialni časopisi, zlasti je ta naslov v novejši dobi priljubljen za knjižice z mnogovrstno zabavno ln poučno vsebino. * 509. Zakaj beže ribe? Zveži številke z ravnimi črtami po njihovem vrstnem redu in dobiš odgovor. 510. Nesreča v vinski kleti Ce bi bil vseh 9 enakih sodov prodal liter po 12 lir, bi bil izkupil tolikokrat po 12X9 = 108 lir, kolikor litrov drži vsak sod. Na izgubi bi ne bil, če bi ostalo vino (8 sodov) prodal liter po 108 : 8 = 13.50 lir namesto po 12 lir. Ker je ostalo vino dal po 14 lir za liter, je pri vsakem litru pridobil pol lire. Pri 8 sodih je pridobil skupaj 224 lir, pri vsakem sodu 224 : 8 = 28 lir. Torej je vsebina soda 28X2 = 56 litrov. »Res je,« potrdi mož. »Zato morava dobro premisliti, preden izrečeva želje. Premišljuj va nocoj, česa najbolj potrebujeva., a jutri jo poprosiva za to.« »Premiiištljujva,« ponovi žena. Obenem popravi s lcrepdjcem ogenj. — Ko vtidi žerjavico, vzddhne: »Kako lepo tli. da bi vsaj imela krvavico za večerjo, tako lepo bi jo speikla na žerjavici!« Komaj iz pregovori te besede, že priikto krvavica skozi dimnik pred njo. »Bes te plcntaj, sladkosneda!« « ujezi mož. »Pa sva ob prvo željo! Le dve nama še ostaneta. Tako sem jezen, da b- ti privoščil, da ti tvoja klobasa priraste na nos!« Tedaj je spoznal, da je bil še neumnejša od žene. zakaj krvavica je takoj skočila ženi na nos in ta »e ni mogla več odtrgati. »Joj meni, nesrečnici!« plane ona v jok. »Ti grdež hudobni, kaj sn mi stori:'!« »Prisegam ti, draga ženica, da nisem nič mislil,« skesano zatrjuje mož. »Kaj nama je sitoriti?« Želel ti bom velikega bogastva, da sri lahko naročiš zlato skrinjico in vanjo skriješ nos.« »Ne. nočem več živeti s to pošastjo na nosu!« obupuje žena, »Še ena želja nama ostane, prepusti jo meni. Zaklinjam te! Če ne. skočim skozi okno!« In je hitela k oknu ter ga na stežaj odprla. Mož se ie ustrašili in dovoiiil, da si želi, kar hoče Ona si je seveda želda. naj ji krvavica odpade z nosu. To se je takoj z tekt Theyer, profesor v Grazu. Dvorana je bila predelana v slogu obilne ital janske renesanse ter je dobil3 višino .dveh nadstropij mestne hiše. Zelo pozlačena večbarvna rozeta iz kovanega železa sredi stropa omogoča zračenje dvorane, povrhu Pa je vtaknjen skozi njo tudi velik, lepo izdelan lestenec. Med stenam' in stropom so lunete, ki prehajajo z le-tega na stene, porazdeljene s profili in opaši na polja. Na sprednji strani dvorane je grb ljubljanskega mesta v obilnem obrobnem nakitu, a nad stranskima spodnjima oknoma sta vzidani plošč; iz rdečega belgijskega mar-mora. Besedili, vdolbeni na njih, se glasita: »To dvorano zidala sta v letih 1717 in 1718, ko je županoval Jakob Herendler. mojstra Luigi Bombasi in Luka M slej.« »V sedanji obliki prenovljena pa je bila v letih 1897 in 1898. ko je bil mestni župan Ivan Hribar.« Zadnja stena ima štiri plošče iz enakega marmora, na katerih se blišče v zlatih črkah priimki in imena ljubljanskih županov, od Lantherija (1504) do drja. Jura Adlešiča (1938) Stranski steni lepotita oljnati sliki, katerih desna prikazuje, kako se Kranjska poklanja Ljubljani (delo Ivane Kobilčeve), leva pa pogled na Ljubljano z Golovca (delo Ivana Vav-potiča). Nad vhodom dvorane je galerija za poslušalce, ki jo nosijo konzole (štiri dvojnate in dve enoktavni). okrašene z akantusi. Njena železna, pozlačena mrežna ograja ima sredi vsakega predelka kar-tuše z začetnico mestnega imena (L). Z obnovo dvorane je bilo izpremenjeno hkrati ospiedje mestne hiše, ki je dobilo zopet balkon. Oboje skupaj je veljalo šest in trideset tisoč kron. Nad streho mestne hše se dviga petero-straničen stolpič. V njem visita manjša zvona, katerih eden, ulit leta 1718., je vabil in klical svoje dni mestne očete k Posvetovanjem. drugi pa je sto let starejši. Na stolpcu je ura, pod njo Pa krogla, ki predstavlja luno. Krogla je zvezana z uro mehanično tako, da kaže lunine mene. Kdor jih noče opazovati na umotvoru ponoči, jih lahko vidi pri belem dnevu. Na rotovškem poslopju so izobešali za časa nekdanjih štirih letnih sejmov leseno roko, pritrjeno na dolgem drogu in držečo meč — znamenje sodne pravice in tržnega varstva. Na desnem hišnem podstavku je še dandanes kljuka, ki je oklepala drog z roko. Znamenje, imenovano »frenga«, je zdaj v varstvu mestnega muzeja. Naposled naj bodo omenjene še znamenitosti. kj jih hrani mestna hiša tako v notranjosti kakor na dvorišču. Skozi vel ki hišni vhod stopiš v prostrano vežo. v kateri so postavljena štirje topovi. uliti v Paviji v letih 1780., 1811. in 1812. Se prenedavno so bili na Gradu oznanjevalci požarov v mestu in njegovi okolici ali pa tudi poveličeval« raznih slavnostnih prireditev. Na desni strani veže je vzidanih več grbov bivših avstrijskih kronovin. Iz veže drže stopnice v prvo nastropje pred veliko sejno dvorano, kjer vidiš doprsje cesarja Karla VL iznad vicedomskih vrat — (ki so bila med sedanjim vseučiliškim poslopjem in sedanjim Dvornim trgom) — ko je dospel skozi nje kot vladar dne 26. avgusta 1728 v Ljubljano k poklonitvi. V tem nadstropju sta tudi pod steklom modela, ki kažeta tloris Emone in Valvasorjevo Ljubljano. Na dvoriščnem pročelju magistrata so obnovljeni sgrafiti neznanega umetnika iz leta 1719. katere je strokovno lično obnovil akademični slikar Matevž Sternen leta 1931. — Pod dvoriščnim obokanim hodnikom, nasproti velikemu vhodu, stoji čudovit vodnjak v okviru starih vrat, drže-čih poprej na grad. Okvir ima na sklep-niku mestni grb. Vodnjak, do meseca maja leta 1939. na stopnišču grada v Bokal-cah nad Vičem, je Robbovo delo ter predstavlja nežnega Narcisa, ki ogleduje v zr_ calujočem se tolmunu svoj mladi obraz. Izpod skale curlja studenček v plitvo oblikovano kotanjo. Sredi dvorišča je postavljen Herkulov vodnjak, o katerem je govora že spredaj. Dr. Jožef Mantuani je zapisal o mestni hiši, da je-' »...spomenik, ki poudarja tisto velevažno krajevno točko, kjer se je izvršil razvoj naše stolice. kjer so se naši pradedje v žalostnih in veselih dneh shajali in v težkih skrbeh ukrepali o nared-bah zoper sovražnike ali pa vzkipelih src posvetovala se o sprejemu vladarjev in prijateljev, kraj, kjer so odločevali o bla-gru in o zlu, sodili o življenju in smrti svojih podanikov.« Alojzij Potočnik f rvvv^nnonr^vnr^ IitserlraSte v »Jutra« SPOR T Jutri — še enkrat na stadion Nič kaj zadovoljni nismo odhajali 3 stadiona ob Dunajski cesti zadnjo nedeljo, ko sta bili odigrani prvi dve tekmi v nogometnem turnirju, ki ga je za zaključek nogometne sezone priredilo agilno vodstvo Dopolavora iz tobačne tovarne. Kakor bo našim čitateljem še v spominu, smo takrat gledali dve precej povprečni nogometni igri, od katerih je ena potekala v preveliki moči boljšega nasprotnika in je zato kmalu pa začetku mnogo izgubila na privlačnosti, druga pa je pokazala velike pomanjkljivosti v organizaciji, katerih kvarne posledice so vplivale na sestavo enega izmed nastopajočih v taki obliki, da sploh ni bil več oni, ki smo ga pričakovali. Navsezadnje je tudi res, da je namreč šlo za skromno domačo prireditev, o kateri glas ne bo šel daleč preko meje našega mesta, tako da je prav, da jih tudi mi pozabimo čimprej. Drugo dejanje tega nogometnega turnirja pa bo kljub vsem sercam otvoritvenega dneva odigrano jutri po običajnem ključu na turnirjih s štirimi udeleženci, to je z dvema tekmama, v katerih bosta najprej nastopila oba premaganca zadnje nedelje (za drugo darilo), za njima pa oba zmagovalca (za prvo in najlepše darilo, ki ga je to pot poklonil Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani). Mimo vsega, kar zadnjo nedeljo ni bilo dobro, je ostalo torej pri tem. da sta premaganca prvega kola žabjak in Ljubljana, kandidata za glavno nagrado pa Mars in enajstorica Dopolavora iz tobačne tovarne. Med moštvi, ki bosta nastopili v tekmi za tolažilno nagrado, ni težko uganiti zmagovalca, vendar je treba imoti pred očmi, da Ljubljana bržkone niti za ta zaključni nastop ne bo poslala svojih najboljših moči, temveč le nekatere izmed njih. če jih bo premalo, ni seveda izključeno, da bo morda žabjak to pot prišel do svojega tako željno pričakovanega uspeha (V ostalem kaže tako, da bo odigran bržkone samo finale.) Po formi na papirju je tudi v drugi tekmi Mars velik favorit, saj so Dopoiavoristi v zadnji konkurenci zaostali za njim čisto po pravici. Vsekakor pa je treba vedeti in vzeti v račun, da so baš v srečanju z Marsom v zadnjem tur- i nirju dosegli najlepši uspeh, saj so po skoraj enakovredni igri izsilili častni remis j z 1:1, ki je bil obenem tudi eno izmed redkih in ugodnih presenečenj onega tekmovanja. če se jim kaj podobnega posreči še enkrat — volje in veselja do stvari imajo dovolj — potem bomo počasi morali priznati tudi mi, da se v njihovih vrstah naglo ustvarja nov nogometni tekmec sredi številnih ostalih v Ljubljani, ki bi ob marljivem treningu in s primerno rutino lahko prej ali slej posegel med dogodke v našem precej skromnem nogometnem življenju. To se bo pokazalo, brž ko bodo spet na novo oživela naša nogometna igrišča. Po zadnjih informacijah bo odigrana samo prvenstvena tekma med Marsom in Dopolavorom z začetkom ob 15. rodni tekmi r nogometu, in sicer ▼ Bratislavi, druga pa nedaleč od tam v madžarski prestolnici. Madžari in Turki go bolj redki partnerji in posebno o slednjih je znanih bolj malo podatkov, iz katerih bi se dalo sklepati o izidu njihovega jutrišnjega gostovanja v Budimpešti. Vsekakor vemo o turških nogometaših, da so nekajkrat nastopih v precej dobri formi izven doma, zelo nevarno pa je bilo za vsakega še tako ruti-niranega nasprotnika priti po hruške na njihove terene v Istaanbul Nazadnje so bili tamkaj Bolgari in so poskusili svojo srečo trikrat, toda vse trikrat zaman. Madžari niso več tist< kakršni so bili, so pa zadnji čas deloma pomladili svoje vrste, tako da Turki računajo najbrže na pravi uspeh šele tedaj, ko bodo Madžare sprejeli doma — v revanšni tekmi in še do konca letošnjega leta. Mali oglasi Službo dobi Postrežnico sprejmem takoj od 7. do 10 ure. Vprašati na Vi dovdanski cesti 3-1. 16108 Kuharico pošteno, čisto, z letni mi spričevali, sprejmem v dobro hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra hiša« 16040 1 Postrežnico marljivo pošteno za po! dnevno event. cel dan, sprejme takoj. Robbova ul. 21. 160621 Vezalka cvetja za cvetličarno se išče Predstaviti se v nedeljo od 14. do 15. ure Fran čišknnska ul. št. 10 Be nedik. 16082- Valenei (-ke) Čevljarskega vajenca sprejmem takoj — Kutin Josip. Trža«ka c. 15 16109-44 Potniki Bva nastopa v sne^narodni areni čeprav se polagoma bližamo božiču, je vendarle nogometno življenje še zmerom v polnem razmahu, ne samo v domačem krogu, temveč prav tako tudi v mednarodnih arenah. Kakor že enkrat v letošnji sezoni, tako bcsta tudi jutri kar dve medna. Velik rimski zavod za proizvajanje kemičnih zdravil išče zastopnika mi prodajo svojih proizvodov zdravnikom v LJubljani. Sprejemajo se tudi oonudbe surovin za kemična zdravila. Obračati se Je na oarl r.dd Jutra pod »Hiter« 16066-5 Ako se želite hitro in uspešno naučiti italijanskega jezika, pišite n® ogl. odd. Jutra pod »Uspešna metoda«. 16079-4 Dražbeai oklic! Dne 25. novembra 1942 ob deveti uri bo pri okrajnem sodišču v Logatcu, soba št. 3, dražba nepremičnin, zemjiška knjiga Ble-kova vas vlož. št. 572, mizarska delavnica s Sušilnico za les in dvoriščem za izklicno cena iir 46.66S.67. Po končani nepremičninski dražbi se vrši istotam prostovoljna javna dražba 5 mizarskih strojev za izklicno ceno lir 25.000.—. Obe kupnini je položiti v roke sodišča in sicer glede nepremičnin v osmih dneh, glede strojev pa takoj po domiku na dan dražbe. Stroji so dobri in se lahko ogledajo pri hranitelju g. De Gleria Antonu v Dolnjem Logatcu št. 59. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sodišču v Logatcu in pri podpisanem kot konkurz-nem upravitelju, ki daje tudi potrebna pojasnila. Logatec, dne 12. novembra 1942. Dr. Kraševec Ciril, odvetnik, Logatec Divji zajec! Sadjarji, škode na sadnem drevju vas obvaruje inžinjer Prezljevo LEPUSIN-roazik). LJubljana. Wolfova ul. 3. 16023-6 Velika Lutzova peč še nova. za 950 lir naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13. Figo-vec, levo dvorišče 16091-0 Peči in štedilnike nov sistem »Merkur«. 50 odstotkov prihranka, do b«vlja za reklamno ceno Merkur. Puharleva ul. 6. 16090-6 Manjšo posteljo z novim modrocem poceni prodam. Pokopališka ul. 46. priti. 19102-6 Moške čevlje elegantne lepe. št. 41 (nizke) takoj prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 36096 6 Boo črno, še nerabljeno, veliko, lepo, prodam. OglecJhti: Salendrova 6 HI. nadstr. 16117-6 Avto motor Diesel 60—100 Ks., 4 ali 6 cil. s prestavami, kupim. Ponudbe n« ogl. . odd. Jutra pod »Diesel v Ljubljani«. 16052 10 Okasion avto luksuzni Ford, najnovejši model, 8 cil., prodam. Vprašati gostilna »Pri Bibiču«. Vidovdanska 2. 16114-10 I Oblačila Zimsko suknjo moško, rujavo, ugodno I proda F. Božič, krojač. [ šelenburgova 4. 16059-13 I Pohištvo Spalnico v imitaciji orehove korenine. 2 krat lakirano in | več kuhinjskih oprav, proda Krže, mizarstvo. Vrhnika. Ogleda se v I skladišču, Bleiwelsova 47, [ poleg kavarne Majcen. 16051-12 | Moderne spalnice in kulhinjteke opita v« prodaja proti večletnem I jamstvu mizarstvo Vid-1 mar. Vodnikova 31. 16077-12 I Obrt Gospodje, pozor! Klobučarna »PaJk« vam strokovnjaško o 61 a t L preoblikuje ln prebarva klobuke vseb vrst pc nizkih cenah. Lastna delavnica. — 8e priporoča Rudolf Pa j k Sv. Petra cesta 38 J-158-M-30 | Krzno! Damski ln otroški plašči krzno za obšive in žepe, j mufi, ovratniki itd. pri L. R o t, krznarstvo, — LJubljana. Mestni trg 5. J-188-M 30 Sostanovalca solidnemu gospodu iščem z takoj ali s 1. dec. v lepo separirano sobo z souporabo kopalnice Naslov v vseh posl. Jutra. 16113-23 Dve prazni sobi za pisarno in veliko podstrešje oddam v Kolodvorski ulici. Naslov vseh posl. Jutra. 16101-23 Opremljeno sobo lepo, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutro.. 16073-23 INSERIRAJTE V „JUTRU"! anonnnoonannnnnnDnnncDnnnaLiDc Kot sostanovalca [ sprejmem gospoda z stalno službo k gospodu. Hrenova 6. levo. 16087-23 Prazno sobo I strogo sepanrano. event. I encsobno stanovanje v (centru ali v neposredni bližini, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 16074-23» Iščem I manjšo, opremljeno, se-p«rirano sobo po možnosti z gašperjem, naj-| raje v bl.žini kolcdvora. Ponudbe na ogl. ood. | Jutra pod »2elezničar*. 16.18-23a Učiteljica išče opremljeno sobo. Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra. 16160-23a Zakonca iščeta opremljeno sobo z uporabo kuhinje Ponudbe pod »Domačina 400« na c-gl. odd. Jutra. lt063-2Td »Udobno stanovanje«. 15949-21 Iščem eno. ali večsobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasli«. 16076-21a Damsko rokavico sivo, sem iagubila t Prešernovi ulici. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v ogl. odd. Jutra •6964 28 Izgubila se je zlatu dameka ročna ura v četrtek dne 19 XI. od 3. do pol 4. od glavne pošte po Selenburgo-vi do Kino Sloga. Poštenega najditelja se lepo prosi, naj jo odd« proti lepi nagradi na ogl. cdd. Jutra. 16068-28 300 Lir nagrade nudim z '-v« •."■<„ v' Vi**-* .v -'.'. v - '.iv« » ' -V T- -."»Bvaisaia •V ■ - V" P "' - v ; :(- '"V.;; grlh-jc Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni soprog, skrbni naš očka, brat, stric in svak, gospod hotelir in posestnik Na zadnji poti ga spremimo v nedeljo, dne 22. novembra ob Vi 4. uri z Žal, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 23. t. m. ob 8. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 20. novembra 1942. Franja, soproga Marijanea Meti, Nejče, Marko, otroci in ostalo sorodstvo P. G. Wodehouse: 30 00IETNI SAN H umori stičen romafl Kav je z nezaupljivim očesom vzdržala njegov pogled. Ta mah je sovražila vse mlade moške, in v prvem vtisu novega došleca ni bilo ničesar takega, da bi ga bilo moglo izvzeti iz njene mržnje. Narobe, njegovo nezaželeno pojavljenje jo je celo dražilo. Ce smemo naprtiti tudi tvrdki bratov Coen v Covent Gardenu košček krivde, bi utegnila biti v tem, da časih prodaja svojim odjemalcem oblačila, ki jih ne moreš brez kazni deti nase, ne da bi si omislil tudi »banjo« in slamnik s škrlatnordečim trakom. Na ulici, sredi množice, si ogledujemo ljudi pač precej drugače kakor v uredniški pisarni. In Sam si je bil izbral baš eno teh oblek. Ko bi bil imel namen, nastopiti v kakem zabavišču kot pevec črnskih popevk, bi bila njegova vnanjost idealna, toda mlademu gentlemanu po londonskem okusu se nikakor ni prilegala. Ni čudo, da ga je Kay za-ničljivo premerila z očmi. Sam po svoji strani pa je gledal mladenko z neprikritim. strmečim občudovanjem. Tista fotografska reprodukcija bi ga bila morala že pripraviti na nekaj res posebnega iz področja ženske lepote; zdaj. ko jo je srledal z izbuljenimi očmi, podobnimi dvojici srednievelikih obločnic. pa se mu je zdela ta reprodukcija žalitev, oskrumba in sramotilna karikatura. Dekle, ki je stalo pred njim, je bilo in malo osupljivo. Trojanska Helena se ni mogla niti od daleč primerjati z njo. Zamaknjeno ji je zrl v bleščeče oči, ne sluteč, da se blešče od srda; kakor očaran je gledal živo barvo, ki ji je polivala lica, ne vedoč, da je ta rdečica samo izraz nejevolje nad njegovem bolščanjem, ki traja že dobršnih tri in trideset sekund. Gospod Wrenn je bil tisti, la je prvi pretrgal molk. »Želite kaj?« je vprašal. »Kaj?« je odgovoril Sam. »Vprašal sem, ali vam morem s čim ustreči« »Aa?« Tu se je Kay obrnila proti oknu, in kakor hitro je prenehal vpliv njenih oči, se je Sam prebudil iz svoje »transe«. Šele zdaj je opazil, da stoji pred sivolasim možem, ,ki ga je nedoločno zagledal, ko je »pred nekaj urami« stopil v sobo, in da ga ta mož pravkar ogovarja. »Kaj pravite?« »Ste hoteli govoriti z menoj?« »Da,« je odgovoril Sam. »Da, da, z vamL« »Zastran česa?« je potrpežljivo vprašal gospod Wrenn. To preprosto, a neposredno vprašanje je zadostovalo. da se je Samu zjasnilo v možganih. »Prišel sem iz Amerike, da stopim v uredništvo Pykovega ,Home Companiona'.« »Kaj pravite!« je presenečeno vzkliknil gospod Wrenn. »Isto želi tudi lord Tilbury.« »Lord Tilbury?« »Da, on sam. Ta mah prihajam iz njegove pisarne.« »Toda lord Tilbury mi ni nikoli nič omenil zastran vas, dragi gospod...« »... Shotter,« je Sam dodal. »Seveda ne, ker sem šele pred nekaj minutami sam uredil vso stvar.« Gospod Wrenn je bil vljuden mož; čeprav je mislil, da se mlademu človeku blede, mu tega vendar ni pokazal: »Vsekako bo najbolje, da se prej pomenim z lordom Tilburyjem,« je rekel in vstal. »Za hipec vas pustim s svojo nečakinjo, gospodično Der-rickovo. Kay, dragica,« je nadaljeval in se obrnil k deklici, »to je gospod Shotter.« Odhod nezaželenega tretjega in nepričakovano nagli nastop »minute v štiri oči,« ki se Sam trenutek poprej nanjo še misliti ne bi bil upal, je povzročil kratek molk. Kay se je odtrgala od okna in stopila k pisalni mizL »Pravite, da ste prišli iz Amerike?« je vprašala, poigravaje se s stričevim uredniškim svinčnikom. Radovedna ni bila niti malo, le mislila je, da je kolikor toliko njena dolžnost, zaplesti mladega človeka v pomenek. »Iz Amerike, da, tako je,c je Sam za jecljal. »Da, iz Amerike.« »In je zdaj prvič, da ste na Angleškem?« je še vprašala Kay, premagujoč se, da ne bi zazehala. »O ne. Saj sem tukaj študiral.« »Res? Kje pa?« »V Wrykynu,« Kayin zaničljivi izraz se je nekoliko popravil. Z očitnim zanimanjem je pogledala Sama. »Sveta nebesa!« je vzkliknila. »Torej je res? Neki prijatelj mi je prav snoči pravil o vas. Gospod Willougby Braddock ...« »Kaj, tudi vi poznate Bradderja?« je zavzeto vprašal Sam. »Od rojstva ga poznam.« Sama se je polastil občutek blaženstva, ki ga je bilo vzlic njegovi določnosti težko opredeliti. Če je očarljiva deklica poznala dobrega Bradderja, je bilo po tem takem samoumevno, da si privoščita razkošje pomenka, ki mu bo dobri Bradder predmet. Ob tej misli se mu je zazdelo, da je uredniško pisarno »Home Companiona« mahoma žalil najlepši solnčni sijaj. Bilo je, kakor da bi ptički žvrgoleli izpod stropa in kakor da bi nevidne harfe in gosli pošiljale svoje sladke zvoke v nebo. »Ze otroka sva bila tovariša,« je ponovila Kay. »Kak krasen dečko!« »Torej poznate starega Bradderja?« je vprašal. »Da, ljubezniva duša je.« »In prijatelj, da malo takih!« »Čista resnica.« »Fant in pol!« »Tako je. A dajte, gospod Shotter, povejte mi,« je Kay prekinila Bradderjev življenjepis, »ali se nemara spominjate tudi nekega Clauda Batesa?« Samu se je stemnil obraz. Dasi je bil čas že ublažil mučni do jem srečanja pri »Jeznoritem siru«, ga vendar še ni bil povsem izbrisal. »Da, poznam ga,« je suho odvrnil. Urejuje: DavoriD Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani