OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO III., štev. ?6 I' Razvoj gospodarstva v I. polletju 1956 L K<> ocenjujemo uspehe ra z v*, j a ^vek« Dcl°vni kolektivi in organi Rudarstva v 1. polletju 1956. mo- de avskega upravljanja. bodo mo- •Ullin - - w . j . . - i*ii 11 iuwl ir/oi i i'Lo ntA'/na nlrnann OKRAJNI LJUDSKI ODBOR REALIZACIJA DRUŽBENEGA PLANA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA V I. POLLETJU 1956 (GRADIVO ZA 11. SEJO OLO) smo postavili v našem gospodarstvu storilnosti. Gospodarske organiza-temelje za stabilizacijo tržišča in cijc niso pristopile dovolj energično hitrejši dvig standarda delovnega 1 1 ’’ ■ka. Plana OLO v I. polletju le-1,(11j1?8' *‘‘*u ■*’c n'®° motrlH docela J vplivom gospodarskih inštru- Pri|agod.tev proizvodnje novim pmi-C‘0V i/. prejšnjega leta. kar velja c,Pom gospodarske politike, pred-l> ** Prve tri mesece letošnjega vs‘‘n* P* Podvzet. vse mere za dvig C' Zaradi tega se vsa načela druž- produktivnost, dela na vsakem delovnem mestu. Ob odstranitvi objektivnih in subjektivnih ovir so dane vse mož-. i _ . .. n osti za izpolnitev letnih planskih Nni. l P* L® tu!h P°zno sl'r(- nalog. V> v V. družbenih planov negativ- Bl . . irsf ,Val° ,lu večj> uspeh v gospo- IlidUStrijO ^voča' k„°rn!f( P'!dj‘;'ja niso mogla y , ,letjll tekočega leta je ...- kotlar k .' "r|y,Hirat, po "»v,h go- dustrijs£a proizvodnja dosegla 44»/. (J,1' 'nslri.me.it,h. letne količinske j.mizvodn je ali Nin I karakteristika razvoja t04% ost varjene proizvodnje v istem tjcg« .arstva v I. polleltju letos- obdobju preteklega leta. • ih D J]' delno zaostajanje tem- Ce upoštevamo, da je količinska Hod V0< "JC v glavnih panonali proizvodnja v 1. polletju 1955 do-Ui rarstva, če ga primerjamo z ^-glu 46»/. letne proizvodnje, lahko razdobjem v letu 1955. Za- - * >■ •• . , - i j(‘ j<- razvidno iz prikazu, »cj;*c (v procentih) polletno reali-V . celotnega dohodka za leto l°f«|i'.11 po gospodarskih pa- Celotni dohodek Real. I. poli. 55 Real. I. poli. 56 gospodarski politiki, ki je nekateri kolektivi niso začeli pravočasno izvajati. Gre predvsem za tista podjetja, ki izdelujejo investicijsko opremo in ki bi morala pravočasno prcorientirati svojo proizvodnjo in jo prilagoditi potrebam tržišča. S tem bi bilo doseženo boljše izkoriščanje kapacitet in večja proizvodnost dela. Na izpolnitev količinske proizvodnje pa so vplivali tudi naslednji objektivni razlogi: , , , - - - Pojnanjkanje električne ener- k uvajanju realu,h norm, k p ra- gij,., ki je znašala 8 objektivne in subjek- %|j .llruva|'i/.'W0 *e 70*/• lansko- ? *"’*'■ smatramo tudi dinamiko v letošnjem letu za zadovoljivo. |z izpolnitve planu količinske proizvodnje izhaja* da podjetja niso dosegla po družben m planu predvidenega povečanja storilnosti. Iz podatkov je razvidno, da sicer storilnost v primerjavi s I. polletjem preteklega leta ni padla, vendar pa moramo ugotoviti, da delovni kolektivi niso vložili dovolj naporoV za dosego predvidenega povečanja Plan 56 Real. 1. poli. 55 lit Proizvodnja električne energije 45 92 115 Barvasta metalurgija 50 109 116 Proizvodnja in predelava nekovin 43 100 117 Kovinska industrija 38 101 119 Elektroindustrija 35 94 120 Kemična industrija 47 96 121 Industrija gradbenega materiala 40 92 122 Lesna industrija 46 119 123 Papirna industrija 52 ' lil 124 Tekstilna industrija 42 92 125 Industrija usnja iu obutve 43 104 127 Živilska industrija 49 129 128 Grafična industrija 53 118 129 Tobačna industrija 52 114 130 Filmska industrija 4 13 Industrija skupaj 44 104 Primerjava s "proizvodnim planom zu leto 1956 nam kuže, da je bil količinski plan dosežen le v barvasti metalurgiji, papirni in tobačni industriji, medtem ko v ostalih strokah ni bil izpolnjen. trgovina 97•/• in '9 ,1.. ./°- Vse ostale panoge 1 L,a*i vP*-' v l' polletju 1956 ib|l I- celotni dohodek, kot J k. i Osi v . ,uu" oo mu le k. koi /11 l9'-,5',rjon v istem obdobju I tltWvq količinski plan do konca leta izpolnjen. Povprečno število zaposlenih v I. polletju je bilo v primerjavi s planirano delovno silo za leto 1956 in povprečnim številom zaposlenih v I. polletju 1955 po posameznih strokah, prikazano v indeksih, naslednje: 115 111 116 117 119 120 121 122 123 124 125 127 128 129 130 Indeks Stroka Real. 1. poli. 56 Real. 1. polt. 55 Barvasta metalurgija 103 Proizvodnja električne energije 106 Proizvodnja in predelava nekovin 11» Kovinska industrija 103 Elektroindustrija 112 Kemična industrija 103 'Industrija gradbenega materiala 114 I.esna industrija 101 Papirna industrija 98 Tekstilna industrija 104 Industrija usnju in obutve 98 živilska industrija 105 Grafična industrija 103 Tobačna industrija 100 Filmska industrija 42 Industrija skupaj 103 Real. I. poli. 56 še Vinu 1956 103 94 101 97 89 96 93 96 98 101 94 * 99 102 99 95 97 Iz primerjave indeksov delovne sile in količinskega plana proizvodnje je razvidno, da je produktivnost dela v ,1. polletju letošnjega leta nasproti istemu obdobju preteklega leta nekoliko narasla, kar lnliko sklepamo iz stanju zaposlene delovni- sile v primerjavi z realizacijo količinske proizvodnje, ni pa bila dosežena v isti višini, ki je bila predvidena s planom. Po planu smo predvidevali povečanje produktivnosti dela za 5 do 6 °/o. Uvodoma smo ugotovili, da kolektivi niso izkoristili vseh možnosti za izvršitev te naloge. Na produktivnost dela in izrabo kapacitet pa je vplivalo v neki meri tudi pomanjkanje električne energije. Na zadovoljivo višino dobička, ki je bil realiziran v primerjavi s planom v višini 48°/», je vplivalo znižanje lastne cene, in to predvsem znižanje materialnih in režijskih stroškov,, ki so sc znižali za 654 mili j. din, to je za 4 e/o v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Nekoliko nižji pa je dobiček v primerjavi s polletno realizacijo preteklega leta, ki znaša 93% zaradi povečanega prometnega davka v letu 1956. V i. polletju letošnjega leta so zaloge industrijskega blaga v primerjavi s preteklim letom poru sle za 28°/o. Po posameznih strokah je bil porast zalog, izražen v indeksih, naslednji: 8tanjo 31. XII. 1956 - 100 111 Proizvodnja električne energije .— 115 Barvasto metalurgija 134 116 Industrija nekovin 111 117 Kovinska industrija 89 119 Elektroindustrija 168 120 Kemična industrija 122 121 Industrija gradbenega materiala 177 122 l-csnu industrija 152 123 Proizvodnja papirja 109 124 Tekstilna industrija 163 125 Industrija usnja in obutve 201 127 Živilska industrija 126 128 Grafična industrija 159 129 Tobačna industrija 92 130 Filmska industrija 75 Industrija skupaj 128 Nu povečanje zalog je vplival zastoj v investicijski dejavnosti, sezonski značaj poslovanju in sezonska prodaja nekaterih artiklov ter delni zastoj v izvozu. Poleg navedenega je na povečanje zalog vplivala tudi neustre-zajoču kvaliteta blaga in premajhna skrb podjetij za pridobivanje novih tržišč doma in v inozemstvu. Ugotoviti moramo, da dosedanje zaloge v našem gospodarstvu na splošno niso bile zadostne, zato je neko normalno povečanje zalog posledica stabilizacije tržišču. V kolikor pa se zaradi tega pri podjetjih pojavlja tendenca k zmanjševanju proizvodnje, je taka poli- tika podjetij škodljiva in kolektiv* niso pravilno razumeli nalog uovt gospodarske politike. III. Kmetijstvo Po okrjijnem družbenem pla®* je bilo za leto 1956 predvideno p0, večanje kmetijske proizvodnje z) 2°/o. Večina kmetijske proizvodni* se realizira v JI. polovici leta, pm izvodu ja v živinoreji pa je skora. enakomerna v teku celega leta. Z® rudi tega je bil letni plan reali**1’ ran v I. polletju le 33°/o. Kljub razmeroma neugodnim vi* menskim prilikam pričakujemo, o' bo letni plan dosežen, k čemur pripomogli predvsem agrotehnic**1 ukrepi. Posamezne panoge kmetijstva s* v I. polletju dosegle sledeče rez®1' late: t. Živinoreja Zaradi dobrega pridelka osnova* krme v lanskem letu je bila Pr®’ hrana živine v I. polletju zag®t®t 1 jenu. Prav tako je bil " pridy® krme v I. polletju letošnjega *e? prilično dober, kur je znatno VP.. vato na proizvodnjo v živinofCJ Na proizvodnjo in številčno sta®lj je vplivala tudi odbira živine,*" je šla v zakol le živina slabše » kovosti. Zaradi že omenjenih razlogov, bila tudi ponudim klavne živ1 ■ »M KI lllill |IIUHIIIIFU MUVI1C* ,i manjša, kar je bilo opaziti tudi P krili prebivalstva v spomlad11 p res skih mesecih. Produkcija mleka sc je dvigaj, v primerjavi z realizacijo v 1- r, letju 1955 za ca. 8°/o, kur je ug<,d,1 vplivalo na preskrbo prebivanj^ v \c ri t ir*n i li v i ms: L ih ll. ‘ . v kritičnih zimskih mesecih. ... številčno stanje živine se je ®v£ nilo za 2%, prirast živine P® 5%. , Poleg že omenjenih objekti'®^ pogojev so vplivali nu dvig Pj izvodnjc v živinoreji še našle®« ukrepi: A n) Načrtna odbira (selekcija) A brili plemenskih živali in na ras« j, s pospeševalno službo, ki zajem® j preko 10% vse goveje živine td v 1. polletju zajela novih 800 madov. u b) Odbira najboljših plemf,®^ kov pri govedoreji, svinjerej* - konjereji ter njihova načrtna poreditev, kur je bilo omog°jJjj s finančno 'pomočjo OLO in Pomoč pri nabavi plemenjak® f dobrim poreklom v pogledu L, izvodnosti v zadnjih letih (v J!«) 1955 se je nabavilo okrog 60 d® ( plemenjakov, v letu 1956 45 dov, v letošnjem 1. polletju Pa komadov). , , c) Umetno osemenjevanje., *% jema že okrog 8000 krav ul* v .25% celotnega števila krav v .< šem okraju. Umetno osemenj®'.1 i* je tudi pripomoglo k odkrivanj',1 u i^valskih kužnih bf J' zatiranju ............ f0, ki so občutno zmanjševale Pr° nosi živine. V 1. polletju j c oSj,rj (C njevulna mreža zajela 2000 več kol v I. polletju 195’ ^ prejšnjih 6000 nu sedanjih krav). t d) Proizvodnja krmnih nu večjih površinah in vcČJ® ^ gnojitev travnikov v letu 19*“’ J je vplivalo nu boljšo k valit® je vplivalo večji pridelek. M e) Odkup živine je bil org®®. , po KZ v letošnjem I. poH®‘J> zajema sedaj že okoli 60% (M kupnega odkupa klavne živ'"% 1 kup živine je -dobro vpelj»n :c zadrugah. Tudi odkup mlek% K glavnem organiziran preko h t? žave glede odkupu mleku P dfugah so v glavnem le v neposredni bližini tržišč, kjer se mleko . . aaia neposredno potroš.rikom. 2. Poljed jlstvo , Realizacijo plana za 1. polletje t® teže oceniti zaradi tega, ker ve-cinu kultur daje končne pridelke ? R- polovici letu. Glede na dolo-eene okolnosti pa predvidevamo, da "° letni plan v glavnem dosežen, '» sicer: a) Setvi dobrih semen se je v z«lnjih letih posvečalo mnogo polnosti, suj je pri današnji borbi Za višji hektarski donos velikega I)°niena setev dobrih semen, ki na strani veliko ne podražuje pri-™ ovalnih stroškov, dviga pa pri-?e*ke pri žitih za 13 do 30°/o, pri *t0Hipirju pa za 30 do 30 °/o. . V letu 1953 je bilo odkupljenih 1,1 uporabljenih za setev ca. Iti va-Sonov žita in 96 vagonov semenskega »foinpirja, 5000 kg travnih semen hi GUO kg zelenjadnih semen. Z od-llro v tem letu realizirala le 71% plana, ker je zmanjšala obseg svojih del zaradi pozne odobritve kreditov. Poleg tega je to podjetje znižalo cene, kar tudi vpliva nu nižjo realizacijo dohodku za leto 1956. 6. Veterinarstvo V veterinarski služiti so bila v I. polletju izvršena zaščitna in razpoznavna cepljenja, in to proti pasji steklini, kokošji kugi, svinjski rdečici, tuberkulinizaciji in maleiniza-ciji konj. V tekil I. polletja so se pokazale pri goveji živini posledice lanskega deževnega vremena in ja veliko število živine obolelo o- Domačo uporabo Skupaj Tehnični les 1664 30 1694 Drva 386 - 361 747 Skupaj 2050 391 2441 Iz gozdno gojitvenih in varstvenih razlogov je izdala Gozdna uprava v I. polletju 219 sečnih dovoljenj, precej več pa jih bo izdala v II. polletju 1956, tako da bo plan v celoti realiziran. Poleg prikazane sečnje je gozdarsko podjetje »Silvuprodukt« izpolnilo polletno realizacijo količinske proizvodnje eteričnih olj in kozmetičnih preparatov z 61 %. Celotni dohodek v državnem sektorju je bil realiziran v 36% zaradi že uvodoma omenjenega zmanjšanja obsega sečnje G. G. Ljubljana. Predvidevamo, da bo letni plan v gozdarstvu z ozirom na stanje v I. polletju v celoti izpolnjen. V. Gradbeništvo znaša 33% planiranega dohodka. Dobiček pa je bil ustvarjen v višini 132 milijonov dinarjev, kar znaša 15% po planu predvidenega dobička. Zakasnitev pri sprejemanju družbenih planov, zakasnitve pri odobravanju investicijskih posojil, nepravočasno izdelani investicijski elaborati in pozno sprejeti predpisi o načinu uporabe stanovanjskega fondu so zavirali gradbeništvo in preprečevali, da bi doseglo planirani obseg gradenj. Poleg tega pa so tudi vremenske neprilikc v začetku letošnjega leta zavirale tempo graditve. Zaradi navedenih dejstev je celotno gradbeništvo doseglo le 33 % celotnega dohodka, čeprav izkazujeta stroki montaža in projektiranje ugodnejše rezultate. Gradbeništvo izkazuje v I. pol- Od realiziranega celotnega dolet ju letošnjega leta 3,009 milijonov hodka in dobička v I. polletju 1936 dinarjev celotnega dohodka, kar odpade na: Gradnje Montaža Projektiranje Celotni dohodek •/e izpolnitve Dobiček V 000 (lili •/• izpolnitve 1.674.747 29 46.095 7,8 835.813 42 85.964 30 298.890 47 — — Stroka 412: Gradnje, Gradbena podjetja so zaključila I. polletje 1936 z razmeroma nizkim dohodkom in dobičkom, ki pri posameznih podjetjih ne pokriva niti obveznosti po zakonu. Vzroki, ki so vplivali nu tako nizko realizacijo so naslednji: — Pozno sprejeti družbeni plani, ki so povzročili, da niso imeli investitorji pravočasno na, razpolago potrebnih sredstev za naročanje gradbenih del. — Izredno slabo vreme in pomanjkanje električne energije v začetku leta je zaustavilo delo v obratih in kamnolomih teh go-gospodarskih organizacij. — Nepravočasno odobrena investicijska posojila in nepravočasno sprejeti predpisi o uporabi sredstev stanovanjskega sklada, so preprečevali novogradnjo. Nesorazmerno majhno realiza- cijo dobička pa izkazujejo gradnje zaradi naslednjih vzrokov: — Zaradi manjših investicijskih sredstev so se podjetja omejevala predvsem na dograditev nedovršenih objektov, kjer dosegajo le minimalni dobiček. — Zaradi zastoja gradbenih del so se pojavili izdatki zn neproduktivno delo, kot so plače zn nezaposleno delovno silo. dalje obresti za dopolnilne obratne kredite, s katerimi so krili prekomerne zaloge materiala. — Ostra konkurenca, ker so se vsa gradbena dela oddajala na licitacijah, je povzročita, da so se znižale cene gradbenim storitvam od 5 % do 15%, kar vpliva na višino dobička. V II. polletju se bo stanje bistveno izboljšalo, vendar izpada v I. polletju ne bo mogoče v celoti nadoknaditi. Podjetja so prevzela razna večja dela (Gradis: gornji čili, da bi Železniški promet dose- Vzrok padca prometa v trgovini zadovoljiv zlasti še z ozirom ”a ustroj avtoceste in izgradnjo II. in gel v 1. polletju večji uspeh. z . . Ibenun materialom je v glav- okoinost, da v letu 1956 ne zazna- | lil. faze objekta »Tomos« v Kopru; Cestni promet ju v i. polletju nem posledica zmanjšanju in pre- mujejo pojavov tako zvunc potres- I Slovenija-ceste: gornji ustroj avto- dosegel količinski plan proizvod- orientacije gradbene dejavnosti in niške mrzlice, ki je v preteklih le' | ceste, gradnjo petih mostov, asfal- nje s 50°/«. Ta uspeh so podjetja pomanjkanja razpoložljivi!; investi- tih v posameznih obdobjih občutni) | tiranje koprske ceste; »Obnova« dosegla s tem, da so povečala svojo cijskih kreditov v tem obdobju. vplivala na realizacijo prometa. I v glavnem stanovanjske zgradbe in dejavnost (Globus-Špedicija). prc- Nedoseganje prometa v neka te- Kolikor so posamezna podjetj* 1 šole itd.) in obratujejo s polno ka- usmerila prevoze od krajših na rili strokah trgovine je tudi posle- prišla v finančne težave, so te pred-I paciteto. Kljub temu pa celotni plan daljše relacije (Avtopromet Kam- dica slabe koordinacije industrije vsem le posledica premajhne aktiv-ne bo dosežen. nik) " in zmanjšala prazne vožnje in trgovine. Trgovina še ni pre- nosti delovnih kolektivov Imam« Stroka 413: Montaža. (Avtopromet Ljubljana). • vzela vloge regulatorja industrij- pojave, da posamezna podjetja isti} Deloma boljšo realizacijo celot- Zaradi zakasnelih naročil, pro- ske proizvodnje in še vedno nuna strok lepo napredujejo pri drug« nega dohodka in dobička kot grad- jektov in gradbenih dovoljenj je dovoljno vplivu na pravočasno sc- pa promet pada Gre predvsem zl bona podjetja so dosegla mon- podjetje »Tegrad« Ljubljana, ki je zonsko proizvodnjo in eventualno jQ kuk,, ,.jm £>0ij zadovoljiti P°i tažna podjetja, ki so izpolnila pla- edini predstavnik v stroki 516 — preusmeritev proizvodnje. Ugotav- trošnika, ki je poslal zahtevnejši nirnni dohodek v višini 42%. pla- Promet in zveze, doseglo le 24% ce- jju se, da tovarne še vedno niso z ozimni na kvaliteto blaga, osore-nirani dobiček pa v višini 30%. lotne količinske proizvodnje. prilagodile svoje proizvodnje po,- m,,nj j,, kvaliteto uslug Te proble Splošni zastoj gradbene dejnv- Vrednostni obseg proizvodnje trebum trga, pri uvozu pa se ne mc j,; trgovina morala reševali nosti in zmanjšana investicijska kaže, da so prometna podjetja v upoštevajo v dovoljni meri potrebe skupaj s potrošniškimi’ sveti, sredstva v I. polletju so vplivala I. polletju 1956 dosegla 51 % plani- potrošnikov. tudi na nižji dohodek in dobiček ranega celotnega dohodka. Ce pri- Glede trgovine z žitom jc ugo- c) Zunanja trgovina montažnih podjetij. merjnmo posamezne elemente, ugo- tovljeno, da je ta trgovina popol- v polletju 1956 izkazuje tu trf^ Stroka 411: Projektiranje. lovimo veliko nesorazmerje med nomn monopolizirana ter bi nilo vjna skoraj isto realizacijo kot' Projektantska podjetja so izpol- materialnimi stroški in ostalimi potrebno, da se ta trgovina sprosti, istem razdobju preteklega leta I'11' nila planirani dohodek v T. polletju elementi razdelitve celotnega do- način meljnve prilagodi potrebam deks 100,1), nekatera med njimi P* "" l-ii.- in zahtevam potrošnje ter zagotovi go dosegla ’ znatno nižjo realizacij11 1956 v višini 47,5%. hodka. Tudi delo projektantskih organi- Nesorazmerno visoki porast mu- le kontrola skupnosti nad malo- blagovnega prometa, kot je v P6, zacij jc v I. polletju zaviralo po- terialnih stroškov je pripisati ob- prodajnimi cenami mlevskih iz- vprečju dosežena. Opravičevanj* manjkanje investicijskih sredstev, čutnemu dvigu cen pri nadomestnih delkov. Naročila' investitorjev sedaj redno delih za prometna sredstva in avto-dotekajo in bo plan dohodka do mobilskih gumah, konca leta v celoti realiziran. teh podjetij na razne devizne Hii je, lag »st ?°, bol far boj VI. Promet Količinski plan prometa je bil v prometu do konra leta v celoti v I. polletju dosežen takole: uresničen. Procent Glede podjetij, ki se bavijo z zave, na neodobritev predložene & miških gumah. v nakupom odpadnega materiala, ob- gistracije, izpade predvidenih h° Na podlagi dinamike izvrševanja stojajo možnosti še večjega poveča- čij in podobno so več ali manj nC< ari plana v letu > m rezultatov pol- nja promcta, kolikor bi podjetja utemeljena. letne realizacije smemo pričakovati, rnzpolagala s potrebnimi naprava- . Pri zunanjetrgovinskih podjeti**1 da ho vrednostni m količinski plan ieLin^;ix„ - ' 1 M 1 iuii|iwiu^uiu 0 |»'M I 1 t/uiin i IIU | P,_® mi (skladišča, sortirnice itd.). b) Trgovina na malo vlada še vedno miselnost, da so sa' ma sebi namen in da jc v teli P11 551 — Železniški promet 515 — Cesltni promet , 516 — Promet in zveze izpolnitve 41 50 24 VII. Trgovina 1. Blagovni promet D) irgovmn na maio ° j' v ^ *■ r t Blagovni promet v L polletju Je*j*h dela™ko samouprav M 1956 v primerjavi z istim obdobjem "sta,° sc vctlno aa ,,lzkl 81,11 leta 1955 izkazuje indeks 100. Po r Ju Skupaj promet -----r,-— i------- posameznih strokah pu so pomembna <,0 ... V primerjavi s I. polletjem 1955 odstopanja od povprečnega, indeksa, postala predvsem lc izvozniki '® Ugotavljamo, da so ta podje*i® tj 44 se je na območju okraja v letos- in sicer: njem polletju blagovni promet po- _________ Železniški promet je dosegel v večal za 1600 milijonov ali 2,7%. , I. poli. 1955 I. polletju lc 4, % celotnega količin- Napram planu za leto 1956 pa je L Tekstil 93 skega plana. Pontanjkanje električ- bil blagovni promet dosežen s 44%. 2. Elektromaterial in radio 88 ne energije, manjša in zakasnela Po posameznih vrstah trgovin- 3- Veleblagovnice 98 naročila in nepravočasna nabava ske dejavnosti je bilo gibanje pro materiala iz inozemstva so prepre- meta naslednje: iščejo dovolj vseh možnosti zaJJ 1 1 k 1- poli- )"•)<' dovoljitev svojih komitentov, Prf’ vsem kar se tiče uvoza. Pro •Zl Pod V ?bdi jz t: Ni Ui »fin linlcks- 1. Trgovina nu veliko 2. Trgovina nu malo 3. Zunanja trgovina 4. Casopisno-založniŠka podjetja Trgovina skuj) a j I. poli. 1996 1. poli. 1956 I. poli. 195") Plan 1956 t04 47 100 • 42 100 39 120 54 102,7 44 d) Casopisno-znložniška podjeti* >a -Pri teh podjetjih zaznamuje1*” njv* „ , ,, , povečanje prometa za 20%, ki ŽvSi/ V vseh ostalih strokah jc reali- pre leto 1956 je trgovina im malo do- mrežo, segla razmeroma zadovoljivo realizacijo 42%. Normalno je tudi v tej 2. Zaloge - Gibanje zalog v trgovini na Z.U4.1JO H-*- 10. .UMIIIUIIIU Jt" IUUI V IVJ VllimilJC z.aiug V II^IVIIII U trgovini dinamika prometa v II. jiol- liko in mulo v I. polletju 1956 f Upoštevaje, du^je dinamika jiro-ljc, kar ne daje slike o realizaciji meta običajno v 11. polletju večja, dejansko opravljenega prometa, da bodo večje količine uvoženega , T , . ... blaga v Irgoviili na razpolago šele p a>, r*!Kov”,a ua vel,ko v III. in IV. tromesečju, lahko ra-, 1 ovei:u"J? blagovnega prometa čunamo. da bo planirani promet v tr^ov,ac kot =e,0le Povsem trgovini dosežen. rla ravun P?.TečaneKa Prmaeta tr^- vme na veliko 111 to pri treh pod-Pripomniti pa moramo, da gre jetjili, ki izkazujejo bistveno popri prikazanih indeksih le za vred-večanje blagovnega proine,a v I. polnostim. ne pa količinske pokazate- let ju. To so: letju močnejša kot v I. polletju, razvidno Doseženi promet v I. polletju je niee: iz naslednje razpre* Zulogi* Zaloge per 31. XII. 1955 Zaloge pc*r 30. VI. 1956 Povečanje zalog v % Trgovin« nu veliko 7.827.450 9.053.763 16 *1h‘govinn n« m*'11 1,788.3>t6 1,918.306 7 Da ni prišlo do večjega porasta bolj elastično odobravanje kr'. « zalog je zlasti vplivala: opreznost lovi znižanje obresti na dojMil"'!^ podjetij pri večjih nakupili blaga, obratna sredstva — bodo jiovnU No ,Ne Ae ter %n, ?) b) d) Iudek8 L poli, vm pričakovanje blaga iz uvoza in vi- vplivali na povečanje zalog v šoke obresli na obratne kredite. vini ,in s tein na večjo izbiro bi* 1. Trg. jiodjetjc »Petrol«, povečanje prometa zn 370 milj. 2. Trg. podjetje »Žito-Moka«, poveč. prometa za 1340 mil. 3. Trg. podjetje »Tobak«, povečanje prometa za 65 milj. I. poli. 1055 116 3. Celotni dohodek ,0-Gibanje celotnega dohodka UL. 142 111 'Ta jiovečani promet v primerjavi 10. Kurivo " 115 s I. polletjem leta 1955 je posledica 11. Drogerijn-Keinofarmaciia 118 večje potrošnje in komercialne de- 12. Tobak 111 Javnosti, delno jiu je posledica po- 13. Steklo 200 več.apja šila in tobaka v 11. pol- ' pa()ec prometa v tekstilni m letju usnjarski stroki je posledica jireko- V trgovini ua veliko nastopajo merilih nakupov tekstila s strani popri primerjavi prvih polletij hi- trošnikov v letu 1955 ter odlašanje stvena odstopanju od povprečnega nakupu zaradi neustrezu jočega asor- Ukrepi, ki so stopili v veljavo oh koncu tega polletja — možnost .............n_ ...... ujiorabe rezervnega sklada in skladu vine okraja Ljubljana po jios®1®), za samostojno razpolaganje za kritje nih obdobjih je razviden iz ua*1 negativnih razlik jiri znižanju cen. nje razpredelnice: »ki' Matur, in Ainorti- Narodni Pla- rci. str. zaeija dohodek če HI. p. 55 4,933.152 1,350.210 154.408 3.457.502 561.852 2,886.682 ••"'-V Pluli 1956 11.042.669 2,775.834 397.991 7,868.844 1304.676 6,564.168 2,9*^ KI. p. 56 4,828.791 1,447.530 192.766 3.188.495 651.187 2,537.308 L0,j’„ l/s 56: */i 55 nr mr 10a 00 n/t uu Celotni fiolnnlek Presežek (>j Vi 56 : J). 56 97 44 107 52 124 49 92 41 116 50 88 39 indeksa pri naslednjih strokah: 1. 'Tekstil 2. Usnje, čevlji, guma 3. Alkoholne pijuče 4. Gradbeni material 5. Živilu 6. Sudje-zelenjava 7. Galanterija 8. Zito-Moku 9. Petrol I. poli. ‘mtrks ,7— 83 timenta tekstila. in pričakovanega uvoza 82 89 62 107 110 112 142 116 V primerjavi s I. polletjem 1955 glasju z doseženim pronietofjjj# se zaznamuje v 1. polletju 1956 ce- upoštevamo, da je štabih**1 fl|i lot n i dohodek z indeksom 97. Nižji težišča v procesu, da jc vCva{i' Vinska trgovina zaziuunujc nižji celotni dohodek jtrposledica nižjega manj že nastopila borba za promet zaradi vedno večje nepo- dobička in nižjega presežku dela. potem je razumljivo, da materln| ti. 5 s redne povezave poedinih kmetij- Ker p r i posameznih elementih raz- sl roški rastejo (razdrobljen® T škili zadrug z gostinskimi podjetji, delitve dohodka indeksi močno va-1'oleg tega je položaj teli ptMlji-- riirajo, bomo obravnavali te elemente tij tak. da ne morejo obstojati le od trgovine lokalnega tržišča. V tej zvezi bodo morali hiti v najkrajšem času izvršeni ukrepi v organizaciji podjetij vinski- stroke. «5«' posebej. daja j> r i grosistih, kulturne!*''. y( slovunje pri detujlistih — ,iiv blaga na dom večje štev d" _ trošnikov). Kljub višjim "J T riajtiim fttroškom pa v l< ni n ' lu Materialni stroški so v I. polletju ne ugotnvljamo bistvenih spi'*11 " - 1956 porasti! za 7%, kar ni v so- pri maržah. u) Materialni stroški si Do] b) Amortizacija so trgovska podjetja izpopolnila in V primerjavi s 1. polletjem 1955 povečala predvsem svoj prevozni Ramujemo dvig amortizacije z park in notranjo opremo prodajaln, “jdeksom 124. Ta indeks nam kaže, } Investicijski skla
  • kaže, da so plače v loprodajni promet je bil v 1. pol-jPOlletju 1956 v primerjavi z istim lot ju realiziran v višini 63,073.000 Rojem leta 1935 precej porastle dinarjev. i: . dvig ni V soglasju S prometom. Plan Plan Realizacije v (^'zkazuje za to obdobje indeks OLO obtui poli. 1956 S' mVnko^pri"plačah prištelo realizacija 239.140 307.79 63.073 , aya spremembe, ki so nastopile ?anje plač upravičijivo, ker se jc f. ur r< 5i;° tarifnih postavk povečal i tj .P°leg tega pn so se plače pi .JihJfte na račun dodatka 500 tli ‘Uvel; ---- .," .— .. v. ■ Okrajni ljudski odbor je v svo- »ilniv J0v,t,vlt° novdl tarlfV™ Prn- jem družbenem planu določil stop-rii- -0v v letu 1955, potem je to po- občinskega prometnega davka v višini 2%, dočim so nekatere občine izven območja mesta Ljub-* v ~nn v ljanc predpisale nižjo stopnjo. Ob i6iNTvnt"r“, ra.ču'? doda,tka ”9 d,n’ polletju je občinski prometni davek >4: ‘f^U('.V dclov,Vh mest "'i'-0' glede na okrajno kvoto realizi-M" St,‘v,ln znPos.,en®£a oseflja. 6 26.4%. od zbira občinskih kvot i j^na nesorazmerja. k, se odra- 20.6»/,. , z.^, i b to mto lioh- dohodka — v enem ob-- Ce bi vsa podjetja v I. polletju L,u Po industrijskem načinu, v obračunala občinski prometni tlu->j."Rin zopet po predpisih za trgo- vek, potem bi morala biti realizacija 'n obratno. Poleg tega pa so v tem obdobju približno sledeča: Doseženi promet trgovine na drobno v 1. polletju 1956 6,811.405 č?6t neobdavčljivih ali delno obdavčljivih strok:-i! vivilska stroka / ‘Hud intra 1,349.033 158.565 967.080 180.924 2,655.602 J sadje-zelenjava d) kCaana stroka Skupaj Dstanek. prometa, ki je obdavčen z 2% Promet prodajaln proizvodnih podjetij Promet ONPZ Skupaj obdavčljivi promet ud tega prometa znaša 2% občinski prometni davek Delno jc obdavčljiv tudi promet pri živilski in mešani s|roki. Cc upoštevamo, da podleži pri živilski stroki J?“davčitvi samo 10”/« prometa, pri mešani stroki pa 50 °/*, bi občinski prometni davek pri teh dveh strokah Z||nšal za I. polletje 1956 ^ k u p a j občinski prometni davek 2,635.602 4,155.803 1,196.346 787.000 6,139.149 122.783 12.280 135.063 H C,1<'d .,ši^h ii' ^hi0'!]8’ da planirani občinski pr v^L‘1, ! avek ne bi bil v celoti d 1. pVpe na to (la pričakujemo v vendar bo v celoti prometni davek znaten porast prometa, v planirani višini dosežen. Uvedba občinskega prometnega K O1-1)„ n bl b“ v i®*I?Yi.i» davka ne bo vplivala na povišanje I"1 Cm. d#vka niso iilir^čiinTli?''ie'nni- ccn- Kolikor trgovina na debelo ni rNl°MRZ občina Center.'kjer je l-reneslu zmanjšanih investicijskih Shn ln'h obračunih nodietii iz- sredstev na trgovino na malo v ob- o- do- ,nih obračunih podjetij iz- sredstev na trgovino na malo v oo-dS'lIno 57.734.000 din promet- liki zmanjšanega rabata, bo zmunj-jN»{j|'lvvkn, medtem ko znašajo šola maržo in tako znižala grosi-? I(64 a'* bi račun per 13. IX. 1956 stično prodajno ceno. Nu tu način ^6ic’e| ' 217 din. Smatramo, da bo- se bodo lahko sanirala tudi pod->e6ja nlnezn'm‘ občinami mož- jetja, ki so zaradi tega trenutno v 1 u*' manjša odstopanja, težavah. e) Dobiček Primerjava dobičkov obeli obdobij izkazuje indeks 87. Pomembno nižji dobiček v tem obdobju izkazuje trgovina na veliko (indeks 52) in trgovina ria malo (indeks 75). Nižji dobiček pri teli trgovinah je posledica znižanja cen ueidočemu blagu. Vlil. Gostinstvo Po družbenem planu okraja Ljubljana je bilo predvideno, da bo promet v gostinstvu v letu 1956 porastel za 8 "/e. V I. polletju je gostinstvo realiziralo le 45% planiranega prometa ter 106% nupram realizaciji v 1. polletju 1955. Ker jc zaradi sezonskega značaja te gospodarske panoge promet v II. polletju višji kot v I. polletju, smatramo 45% realizacijo za dokaj dobro izpolnitev celotnega plana. Na višino polletne realizacije je vplival nižji turistični promet. Na podlagi lanskoletnih izkušenj v turizmu se je predvidevala v glavni sezoni polna izkoriščenost hotelskih kapacitet. Polni zastoj inozemskega turizma v predsezoni v letoviščih se je odrazil tudi v ljubljanskem okraju, kot izrazito turistično prehodnem področju. V I. polletju je bilo skupno število nočnin na področju okraja zn 14% nižje od nočnin v istem obdobju leta 1955, število nočnin inozemskih goslov pa celo za 23,5% nižje. Zmanjšano' število nočnin ni vplivalo samo na znižanje prometa v hotelih in prenočiščih, temveč se je odrazilo tudi v ostalem gostinskem prometu, v končni liniji pa tudi v trgovskem. Tega zmanjšanja pa ni mogoče prikazati v finančnih ali količinskih podatkih. Evidenca o domačih in tujih turistih se vodi samo preko nočnin. Zastoj inozemskega turizma je zlasti vplival na realizacijo dohodka turističnih podjetij. Obseg poslovanja teh podjetij se je z ozirom na povečani vozni park v primerjavi s I. polletjem 1955 sicer povečal zaradi povečanja uslug domačim turistom. Ker pa so turistična podjetja kompenzirala eene uslug domačim turistom z deviznimi razlikami pri inozemskem turizmu, je bil dohodek znatno nižji kot v preteklem letu. Zmanjšanje inozejnskega turizma ne moremo ocenjevati 'samo s stališča okraja, ker so nanj vplivali isti vzroki, ki so povzročili padec inozemskega turizma v jugoslovanskem merilu. Glavni vzrokeje večkratno spreminjanje ccn. Gostinska in turistična podjetja so z inozemskimi turističnimi agencijami v novembru in decembru leta 1955 sklenila pogodbe po cenah iz leta 1955. Zaradi spremembe deviznega sistema so januarja. 1956 povišali cene za približno 30%, nadaljnje povišanje pa je sledilo po objavi instrumentov zveznega družbenega plana. Deloma pa jc na zmanjšanje inozemskega turizma vplivala podražitev turističnih viz in uvedba takse na motorna vozila. Na nižji promet z alkoholnimi pijačami so v I. polletju negativno vplivali privatni prodajalci vina iz drugih republik, ki so lahko zaradi nižjih družbenih obveznosti prodajali alkoholno pijače po nižjih cenah. Z uvedbo lokalnega prometnega davka v višini 15% ter tolmačenjem zveznega državnega sekretariata za blagovni promet, da smejo privatni prodajalci točiti le količine od 5 litrov dalje, bo promet privatnih prodajalcev vina v II. polletju znatno padci. V I. polletju letošnjega leta so se cene nočninam povečale za povprečno 30%. Turistična taksa na cene nočninam ni vplivala, ker so bili občinski odloki o turističnih taksah izdani šele v 11. polletju in v glavnem stopili v veljavo šele s 1. septembrom. Ker uživajo državljani FLRJ pri turistični taksi najmanj 40 % popusta, ta taksa na cene za domačega turista ne bo vplivala. Za inozemskega turista pa se je taksa v sezoni zvišala za več kot 200%, izven sezone pa za 150%. Za ostale gostinske storitve se cene niso bistveno spremenile, razen kolikor so na cene vplivale v letošnjem letu uvedene družbene dajatve, t. j. posebni proračunski prispevek od plač ter stanovanjski prispevek. Ekonomski instrumenti, ki sojih v letošnjem letu določili posamezni občinski ljudski odbori, niso vplivali na eene, ker na splošno ne odstopajo od smernic okrajnega družbenega plana za leto 1956, po katerih naj bi instrumenti uravnovesili razmerje v strukturi cene gostinskih storitev z namenom stabilizacije cen ter nadaljnjega razvoja gostinskega in turističnega prometa. Amortizacija in obresti od osnovnih sredstev so bile predpisane v isti višini, le plačni sklad je bil v nekaj primerih določen z nižjim odstotkom. Slabšo politiko pa so nekatere občine vodile pri določitvi družbenih obveznosti, predpisanih s pavšalnim zneskom gostiščem v kolektivnem upravljanju ter pavšalirnnim samostojnim gostiščem. Na izdane odločbe občinskih ljudskih odborov je bilo vloženih 34 pritožb od 107 gostišč, ki so pavšalirana v letu 1956. V I. polletju letošnjega leta se je opazilo močno prelivanje prometa med posameznimi gostišči in občinami. Značilno jc tudi dejstvo, da posamezne gospodarske organizacije niso dosegle niti plač po tar. pravilniku, ker niso pravočasno vskladile delovne sile in režijskih stroškov z znižanim prometom. Na nižjo realizacijo prometa vpliva v posamezni! gostiščih tudi pomanjkljiva tehnična ureditev in oprema. Obnova in izboljšanje sanitarnih naprav je v mnogih gostiščih nujna, pri čemer podjetja potrebujejo pomoči. Odobravanje dol-goročnik kreditov iz sredstev blokirane amortizacije je sicer letos ponovno predvideno, zvezni organi pa še niso izdali navodil, kako in kdaj se bobo ta sredstva lahko uporabila. V zasebnem sektorju gostinstva, ki ni zajet v planu in realizaciji, predvidevamo višjo realizacijo prometa kot v letu 1955, predvsem zaradi povečanja števila zasebnih gostišč, ki je nastopilo zaradi odcepitve manjših gostišč iz sestava gostinskih podjetij. Nekaj teh gostišč je prešlo tudi v kolektivno upravljanje. Izkazalo se je namreč, da ostvarjajo kot samostojni obrati višji promet, kot pa so ga imeli v sklopu gostinskih podjetij. Da bi v turizmu v letu 1957 ne nastal enak položaj kot_ v letošnjem letu, bi morala turistična in gostinska podjetja do 1. X. 1956 postaviti cene za prihodnje leto in teh cen ne spreminjati. Ker so že objavljena .navodila za devizni sistem, ki bo 'veljal v letu 1957, mapjka podjetjem še zagotovilo, da se ostali ekonomski instrumenti v prihodnjem letu ne bodo spremenili. Podjetja v kalkulaciji cen upoštevajo ekonomske instrumente, ki veljajo za leto 1956. Z ozirom na ugotovljeno stanje gostinstva v 1. polletju, povečanja inozemskega turizma v mesecih juliju in avgustu ter sezonskega značaja gostinskega poslovanja, zaradi katerega je promet v II. polletju običajno višji kot v I. polletju, predvidevamo, da bo celoletni plan gostinstva do koncu leta 1936 izpolnjen. IX. Obrt V I. polletju 1936 kuže družbeni sektor obrti v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta dokaj ugodne rezultate. Realizacija celotnega dohodka je pri vseli elemntili višja kot v I. polletju 1933, razen pri dobičku, ki je dosežen le z 88% realiziranega dobička v I. polletju 1933. Dobiček se je znižal v strokah stavbnih in elcktromeha-ničnih obrti, v kemični obrti, v stroki predelovanja lesa, predelovanja tekstila in grafični obrti zaradi stanovanjskega prispevka in delne preusmeritve na manjša naročila in uslužnostne storitve. V primerjavi s planom za leto 1956 znaša realizacija celotnega dohodka 42%, dobička pa 39%. Upoštevajoč lanskoletno dinamiko obrtniške proizvodnje, ki kaže v I. polletju preteklega leta realizacijo celotnega dohodka s. 43% in dobičku z 41 %. je sklepati, da obrtništvo družbenega sektorja v letošnjem letu bistveno ne zaostaja. Od tega povprečja odstopa realizacija obrtnih obratov le v strokah predelovanja kovin, predelovanja zemlje in kamna in v stavbeni stroki. V vseh teh strokah je proizvodnja padla zaradi zmanjšanja obsega investicijske graditve, pomanjkanja električne energije, zakasnitve gradbene sezone, nepravočasno sprejetih družbenih planov in s tem v zvezi z odobritvijo investicijskih sredstev, nadalje pa zaradi premajhne pre-orienincije obrtnih podjetij in delavnic k uslužnostnim storitvam, po katerih je veliko povpraševanje. Glede na opisano dinamiko in pričakovano povečano investicijsko dejavnost v drugi polovici leta. lahko računamo, da bo celotni dohodek dosežen v planirani višini, dobiček pa ni koliko nižji. Plana verjetno ne bodo dosegla podjetja stroke stavbnih obrti, ker v drugem polletju ne bo mogoče nadoknaditi zamujenih del v I. polletju. Nupram letu 1955 se je število zaposlenih v družbenem sektorju obrti povečalo od 6205 na 6624 do meseca junija, ali za 7%. Po planu za leto 1956 je predvideno, da se bo število zaposlenih povečalo na 6744 ali za 8%, medtem ko se bo dohodek povečal za tl %. Na tu način bi se delovna storilnost povprečno povečala za 3%. Iz primerjave odstotka, izračunanega iz odnosa realizacije celotnega dohodka v 1. polletju 1956 na-prum planu za leto 1956 in odstotka med povprečnim številom zaposlenih v I. polletju 1956 nupram povprečnemu številu zaposlenih po planu za leto 1956. pa je videti, da je proizvodnost padlo, kar gre delno lahko na račun sezonskega poslovanja podjetij posameznih strok, večje preciznosti in boljše kvalitete, predvsem 'pa na nezadostno zalaganje kolektivov. Okrajni družbeni plan zn leto 1956 v svojih smernicah predvideva, da bodo občinski ljudski odbori v letu 1956 razširili mrežo predvsem ^služnostnih obrtniških delavnic. V 1. polletju 1956 se je število obrtnih obratov napram letu 1955 zmanjšalo za 2 obrala tako. da je po stanju 30. VI. 1956 297 obrtnih obratov družbenega sektorja (brez kmetij- skih zadrug). To znižanje je le fiktivno, ker je dejansko le.en obrat likvidiran, 6 združenih z drugimi podjetji in kmetijskimi zadrugami, na novo pa je bilo ustanovljenih 5 obrtnih obratov. Ta ugotovitev potrjuje, da ljudski odbori občin v I. polletju 1936 niso upoštevali smernic družbenega plana kljub razpoložljivim sredstvom. Nasproti temu se je v 1. polletju 1956 nasproti letu 1955 povečalo število privatnih ' obrtnih obratov od 3645 na 3727. t. j. za 82, v glavnem v stroki kovinske in tekstilne galanterije in obdelave plastičnih mas. Značilno je, da se privatni sektor usmerja v nove in donosne stroke brez konkurence socialističnega sektorja, medtem ko opušča klasično uslužnostno obrtno dejavnost posameznih panog. Sredstva investicijskih skladov občinskih ljudskih odborov, ki dotekajo iz obrti in so bila planirana v višini 313 milijonov, so bila po polletnih poročili) o periodičnem obračunu in delitvi celotnega dohodka realizirana v višini 126 milijonov, ali 40% od planiranih. Po stanju 30. VI. 1956 ta sredstva še niso bila črpana. Razlog temu je pozno sprejetje družbenih planov in pa dejstvo, da občine št; nimajo analiz o stanju ter perspektivi razvoju socialistične obrti na svojem področju. V zvezi s tein se poslavlja pred občinske ljudske odbore nalogu, da poleg ustanavljanju uslužnostnih obrtnih delavnic pruuče vse možnosti pocenitve uslug že obstoječih uslužnostnih delavnic, katerim je v prvi vrsti treba nuditi pomoč z investicijskimi sredstvi. Po družbenem planu okraja je bilo predvideno plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku za 226 obrtnih podjetij in delavnic. Občinski ljudski odbori pa so predpisali družbene obveznosti v pavšalnem znesku le 221 obratom. Po okrajnem družbenem planu so bile predvidene pavšalne družbene obveznosti v višini 168 milijonov. Občinski ljudski odbori pa so po izdanih odločbah predpisali družbene obveznosti v pavšalnem znesku skupno le za 140 milijonov. Kljub temu pa je bilo vloženih večje število pritožb, v katerih podjetja navajajo. da določitev pavšala ni stimulativna in da ne omogoča ustvaritve plač v lanskoletni višini. Nadalje, da je plačevanje družbenih obveznosti v pavšalnem znesku manj ugodno »kot plačevanje družbenih obveznosti nepavšaliranih podjetij. V zvezi s temi ugotovitvami je Svet za obrt Okrajnega ljudskega odboru obravnaval vprašanje določitve pavšalov in sprejel sklep, da morajo občinski ljudski odbori izdelati podrobne analize povšaliranih podjetij in delavnic, na podlagi katerih se bodo reševale individualne pritožbe in dale smernice za pa v šali ran je obrtnih obratov zn prihodnje leto. X. Komunala Komunalna podjetja so v 1. polletju dosegla 50% planiranega dohodka za leto 1956. Klektrična cestna železnica je nadaljevala z rekonstrukcijo cestnega prometa z nabilvo 20 novih trolejbusov in 14 novih avtobusov. Od tega je že dala v stalno obratovanje II trolejbusov in 8 avtobusov, ostala vozila pa služijo kot rezerva. Z nabavljenimi vozili je nadomestila ukinjene tramvajske proge Ajdovščina—Vič in Magistrat—Rakovnik ter uvedla novo avtobusno linijo Rakovnik— Škofljica. Izločilu je 20 motornih tramvajskih vozov, od katerih je podjetje 5 predelalo v prikolice, ki obratujejo na še obstoječih tramvajskih progah. Kapaciteta njenih vozil v obratovanju se je povečala za 1253 potniških mest, t. j. na skupno 5175 potniških mest nasproti 3922 potniškim mestom konec leta 1955. V gradnji je trolejbusna linija Ajdovščina—Šentvid, katere zgornji ustroj bo še letos končan, vendar pa bo na odseku Remizu—Šentvid letos obratoval še tramvaj, ker še ne bo dokončana izgradnja nove napajalne postaje ob remizi. Dolžina linij se je v 1. polletju 1956 povečala za 14,2 km, prevoženih kilometrov pa je v primerjavi s I. polletjem 1955 za 56.829 km več. V 1. polletju 1956 je Električna cestna železnica ustvarila 37% letnega plana dohodku. Ugodno realizacijo je dosegla Mestna plinarna, ki je v I. polletju razširila konzumno omrežje na nekatere industrijske objekte, ter z.u- Industrija ( iozda rstvo Skupaj izvoz Na nizko izvršitev plana izvoza so vplivali naslednji vzroki: zastoj izvoza v Turčijo, povečana konkurenca na zunanjem tržišču, zahtevnejši trg v pogledu kvalitete, pomanjkanje surovin za izdelavo artiklov in za II. polletje določeni dobavni roki. Ro navedbah podjetij so vzrok nizki realizaciji tudi prenizko določeni izvozni koeficienti, s katerimi ne krijejo lastne cene izdelkov. Pri tem podjetja pozabljajo, da se bodo morala tudi na inozemskem trgu sčasoma usposobiti za uspešno konkurenco s primernimi cenami, ki bodo v skladu s proizvodnimi stroški konkurentov. Kemična tovarna Moste je znatno presegla plan izvoza z izvozom glinice. V proizvodnji in predelavi nekovin se bo po sklenjenih pogodbah realiziral planirani izvoz šele v II. polletju. V kovinski industriji je imelo precejšen vpliv na izvršitev planu izvoza podjetje »Litostroj«, ki je imelo pripravljene turbine za Pakistan, zaradi nedokončanih del na Itidrocentrnli pa jih ni moglo od-premiti v I. polletju. Na manjši izvoz ostalih podjetij kovinske stroke pa je vplivalo pomanjkanje surovin (»Saturnus«) in pri »Titanu« zakasnitev v montaži novih strojev, Elektroindustrija ni dosegla planiranega izvoza zaradi ukinitve izvoza na turško tržišče. To je vplivalo na podjetje »Telekomunikacije«, ki se bo moralo preorientirati v izvozu, na tržišča vzhodnih držav. Znatni izpad slu utrpeli tudi podjetji »Zmaj« in »Elma« zaradi nekonkurenčnih cen. Kemična industrija je presegla plan izvoza za tri odstotke, čeprav se je zmanjšal izvoz dveh nuj večjih izvoznikov iz te strokci Tovarne Lek« in Kemične tovarne Domžale. Zaradi poteka trgovinskega sporazuma z Brazilijo je izpadel izvoz živosrebrnili oksidov in biz-mutovih cevi. Zaradi zmanjšanega povpraševanja po svinčenem belilu Kemična tovarna Domžale ni dosegla plan izvoza. Podjetja lesne industrije so izvažala predvsem v Belgijo, Nizozemsko, Anglijo, Zapadno Nemčijo in ZDA. ki planiranih količin niso mogla doseči zaradi vedno močnejše konkurenco vzhodnoevropskih držav in zahtevnejšega tržišča. radi izboljšanja kvalitete plina ^ posledica uporabe boljšega premog* iz uvoza povečala potrošnjo pl"' v gospodinjstvu. Inko je dosegi* 49% celotnega planiranega dohodka in 56% planiranega dobička** leto 1956. Tudi pekarne so s p< >večan* peko belega kruha iz finejšega P*" civa dosegle večji uspeh, t. j. 52 <* dohodka in 63 % dobička, plani*8' nega za leto 1936. Kino podjetja so v I. policij 1956 zaradi prenizko postavljene^ plana in močno povečanega obis* realizirala svoj letni plan s 7* dohodka in 92% dobička. Po tako ugodni realizaciji v polletju je treba pričakovati, . bodo komunalna podjetja družbe plan presegla. V 1. pol let j realizacija pl XI. Izvoz ju tekočega leta j<' l’i|J ana izvozu nasladni Plan 1956 4,101.556 16.070 4,117.626 Rt-nl. I. poli. 56 1,510.712 16.686 1,527.398 v 000 (lin Indeks 1956 100 37 104 37 tuli' Na manjši izvoz je vplivala - , slaba kvaliteta izdelkov, ki je ii"e za posledico občutne reklamacij*^ Papirna industrija ni dosegi# voza zaradi večjih potreb domač*’* trga, deloma pu zaradi konkureti severnoevropskih držav. Tekstilna industrija je z#*#' pomanjkanja surovin (lun. koti t Ija), povečanih potreb na doni*1# u trgu in močne konkurence, zaos* , v izvozu, delno pa je pogodb" vezana na izvoz šele v II. poIjeA (»Angoru« in Bombažna tkal1" Vi žm a rje). f ' V usnjarski stroki je izvoz P.r( J sežan za 4 %, opaža pa se zastoj t izvozu prešanega usnja. * XII. Kreditiranje obratnih sredstev Ko proučujemo krediti*#1 obrntnik sredstev v letu 1956, iti*' ramo upoštevati, do se zarodi H men jenih odnosov na tržišču Kl,s|' darske organizacije v prvem let ju leta 1956 niso znašle, /■oblega daje blaga. ....... ....... ... tega je prišlo do zmanjšanja P daje bit jan ja proizvodnje. Vse to večjih zulwg in za posledico veliko poinanjk# likvidnih sredstev. ioA ( gospodarskim organizacijam, -^g Naloga kreditne politike j bila, du omogoči s svojimi ,|k prilagodi- tržišču. To nalogo j1’ dihm politiku uresničila s Pc,,,j|ja* I odobravanja specialnih krc*1 Zato je osnovna karakteristik# g elitne politike v letu J956 odom^g nje specialnih kreditov kot s<>:. (liti za pokritje zalog gotovega J krediti za preorientacijo p *'[!,'• i> nje, sanacijski krediti, krcih*1 ^li izvoz in drugi. Poleg tega v letu 1956 uveljavljeni tud' kriteriji za dodelitev in po^’ |,i obratnih kreditov. Seveda je ()g potrebno še vedno upoštevati P |t »lem omejevanja kreditov, ^j|ti* L porušili osnovne politiki izrrtbe kreditov. , v , Zaradi gornjih ugotovit*’ V razumljiv nagel porast krat# ^9 ■lili kreditov v prvem poliču# za vse sektorje lastništva 1 vrste obratnih kreditov. A (ii|! m Krediti 31. XII. 1955 Krediti 30. VI. 1956 Porast Stanje kreditov lastništvu: Otlolirciii krediti Porast 12. 1955 VI). (>. 1116 195(>/V)55 državni sektor 38.199.4 44.229.6 + 6.030.2 zadružni sektor 2.492.1 10.525.5 + 8.033.4 družbeni sektor 972.5 1.039.6 + 67.1 privatni sektor 788.6 640.2 — 225.8 ostalo 248.8 171.4 — 77.4 42.701.4 56.606.3 Gibanje kreditov za obratna državnega sektorja nam izkazuje 'redstvu po gospodarskih panogah sledeči prikaz: Krediti za obrutnu sredstva po gospodarskih panogah 1 mlvks VI. 1956 XII. 1955 Znesek v XII. 1955 milijonih din VI. 1956 Porast Industrija 19.536 21.303 + 1.767 109 Kmetijstvo 64 51 — 13 80 Gozdarstvo 86 101 + 15 118 Promet 1.613 1.808 + 195 112 Gradbeništvo 2.001 2.242 + 241 112 Trgovina 13.695 16.485 + 2.790 120 Obrt 715 920 + 205 129 Stan. kom. dej. 51 18 — 33 35 Kultur, soc. dej. 438 1.302 + 864 297 Skupaj 38.199 44.230 6.031 114 . Največji porast kredita je v trgo-'ni. Predvsem gre tu za povečanje *jy°znih in izvoznih kreditov, kre-!lte za blago, kupljeno na avkcijah, ,.r<‘nih kreditov za izplačilo plač krp,ml'tu maju in zaradi odobrenih Zhl°v.za prekomerne zaloge, khiecfoj^nnje kredita izkazujeta le ha|n 'Jstvo in stanovanjska komu-" dejavnost. V kmetijstvu so državni sektor zadružni sektor privatni sektor tire. IW jun. Vlili 90.8 »/o 9 Vi % 80.5% 96.1 %> 72.6 »/e 71.3% Ker predstavlja I. polletje 1936 specifično obdobje, v katerem se gospodarske organizacije prilagajajo novim razmeram na tržišču, so nujno v tem obdobju krediti za obrutnu sredstvu narasli. Kljub temu porastu pa so še vedno težave z likvidnimi sredstvi, ker so bile zakasnitve pri odobravanju investicijskih kreditov in družbenih planov. XIII. Bilanca sredstev 0L0 Ljubljana za I. polletje 1956 A. PRORAČUNSKI L Jv, ^r*te dohodkov v 000 din 1. |),,|><**t' iz gospodarstvu 2. j)!- zvez. prometnega davka I. f>r Prometnega davka od vina in žg. k I)(a,n,*tni davek od davč. vrednotnic S. . Prwmotnegu davka zasebnikov ^ j) Proračunskega prisp. iz dobička in.,,iuobička za onč. (gost.. KZ in dr.) J. y,(.|| j1.11 prorač. prisp. iz plač !Sj^i,,ski' prometni davek ..^letni davek od maloprodaje ll, >. Skupaj dohodki iz gospod. !’• °d prebivalstva *• Oh,'.' ,'0 Izvršitev izdatkov v celoti je razmeroma visoka, če upoštevamo, da so bili proračuni okraja in občin sestavljeni v ozkih okvirih. Če upoštevamo pri izvršitvi le administrativni del, torej brez dotacij gospodarstvu in negospodarskih investicij, jc proračun izvršen s 45,6%, od tega proračun 01.0 s 47,9%, ter proračuni občin z'42,1%. Izvršitev proračuna OLO v I. polletju ne pokaže točne slike, ker državna uprava izkazuje 62,4% potrošnje zaradi črpanja sredstev za notranjo upravo na račun proračuna okraja v I. polletju, (ločim se stroški notranje uprave v II. polletju v glavnem krijejo iz sredstev republiškega proračuna. Sama izvršitev admini- Ve"' dar pa proračuni občin do 30. nija pri materialnih izdatk<0j. strativnega dela proračunu po zanili podatkih je zadovoljiva. | | ' do 30, itk 42,7% potrošnje ne pokažejo rtf>.j ne slike, ker so občine bile v P.-), polovici leta s poravnavo *f0Ls obveznosti v znatnem zaostanku jirimer poravnava r u č u n (> v./ (^ /j ‘ J1 g j j -pcrulij, poravnava računov za nlfl rial ne nabave itd.). ,, Proračuni občin so bili scsta^ji,, ni v znatno ofožkočenih okoli'*1 j|j ker zaradi prenosov iz okraj proračunov ter nove upravn0 f#. delitve občin v letu 1955 ni bd° ‘ povili pokazateljev za točno oe<‘n° posameznih izdatkov. Deloma l,u i i i i 1 t i i t d t n e 1 ti « C 6 d dl il j« *i X x 4» S s hajajo občine v težave Se zaradi zviševanja cen v posameznih finančno samostojnih zavodih, kakor tudi zaradi kadrov, ki v svoje delo ponekod še niso zadosti vpeljani in J »o zato premalo ekspeditivni. A. OSEBNI IZDATKI [ I , Iz izvršitve osebnih izdatkov, ki izkazujejo v celoti 50,2%, kar pa s® bo delno izravnalo kakor že omenjeno v drugi polovici leta s pla-; ndom izdatkov za notranjo upravo iz tcPubliškcga proračuna, je razvid-?°, da so bili proračuni za osebne izdatke dokaj realno postavljeni ter "“do ty potrebne ob koncu leta le mniijše ■ spopolnitve z virmani ozi-r“tna z ojačenji iz proračunske re-?erve. Nenormalno visok odstotek 'zkazujc proračun zdravstva OLO 62,2%, to pa zaradi tega, ker bo del stroškov zdravstvenim zavodom Zefundiran od Zavoda za socialno zavarovanje kot plačilo za kurativ-ne storitve za zavarovance, ki jih “Prnvljajo preventivne proračunske stanove, tako da bo do konca leta ndi kredit za osebne izdatke zdrnv-qVu po proračunu OLO zadoščal. ,Sebni izdatki v občinskih prora-,upih pa izkazujejo potrošnjo pri >vni upravi le 40.4%. ker so “nno geie v (,,[ |cta dopolnjevale ■ , O. svojih v žbencev ter ure-Jille dopolnilne plače. B. MATERIALNI IZDATKI Izvršitev materialnih izdatkov za administrativni del proračunov znaša 42,2%, od tega odpade na OLO 43,8 %, na proračune občin pa 40,5 %. Okrajni ljudski odbor bo v okviru odobrenih kreditov v letu 1956 kril vse svoje izdatke, ki bodo seveda v drugem polletju znatno višji, ker posebno pri prosveti odpade znatni del materialnih stroškov na vzdrževanje šol, ki v počitnicah opravijo manjša popravila in izvršujejo glavno čiščenje; ob začetku šolskega leta pa nabavljajo učila, knjige za šolske knjižnice, razne tiskovine itd. Pri vseh zavodih pa se nabavlja kurjava predvsem v lil. tromesečju. Nizka potrošnja po proračunih občinskih ljudskih odborov (40,5%) pa ne ustreza dejanskim potrebam občin, ker znatno število občin v 1. polletju zaradi planov začasnega finansiranja, ki so bili nizko predvideni, ni krilo svojih dejanskih stroškov, deloma pa so ostajali računi neporavnani zaradi premajhne eks-peditivnosti novih organov pri občinskih ljudskih odborih itd. Zlasti so zaostajala plačila bolniško-oskrh-nih stroškov zdravstvenim zavodom, zaradi česar je bilo uvedenih znatno število postopkov za izterjavo. Seveda pa so ostale neporavnane tudi razne druge obveznosti občin, ker so se občine bale, dir ne bi prekoračevale svojih tromesečnik pla- nov, ki so bili v L polletju postavljeni le v 'najskromnejši meri, ker še niso bili odobreni letni proračuni. Po zbranih podatkih občin predstavljajo najtežje breme za proračune pretežne večine občin izredno visoki izda.tki za bolniško zdravljenje. Ti izdatki so se v primerjavi s preteklim letom znatno zvišali, iii to deloma zaradi zvišanja cene v bolnicah, deloma pa tudi zaradi naraščanja števila bolniško-oskrbnih dni, ki gredo v breme proračuna občin. Drug težaven problem predstavljajo za občine podore siromašnim ter onemoglim, ukor tudi socialne podpore in štipendije dijakom. Znatno pa naraščajo tudi stroški za oskrbovance v raznih mladinskih vzgajališčih. Le redke občine so mogle v teku tega leta zadovoljivo rešiti vse te probleme. C. NEGOSPODARSKE INVESTICIJE IN DOTACIJE GOSPODARSTVU Te postavke zaradi nove gospodarske politike ter decentralizacije sredstev na razne sklade v tekočem proračunu ne predstavljajo znatnejših izdatkov, vendar so zaradi pozno sprejetih proračunov letos do 30. VI. v celoti slabo izvršeni s povprečno 6% od letnega plana. Le pravočasno sprejemanje proračunov v bodoče bo omogočilo zboljšanje te situacije. V splošnem moramo ugotoviti, da so bili letošnji proračuni kljub izredno velikim premikom zaradi izvedene reorganizacije okrajev in občin realno sestavljeni in se s pomočjo posojil, ki jih daje banka, zaradi nepravočasnega dotoka proračunskih dohodkov tudi izdatki v splošnem pravočasno izvršujejo. Po zasnovi letošnjega družbenega plana in proračuna pa se pred vse organe oblasti kakor tudi pred vse odredbodajalce postavlja nujna naloga strogega varčevanja, pri trošenju proračunskih sredstev, ker le na ta način bomo mogli poravnati do konca leta svoje kratkoročne dolgove pri Narodni bunki. V zvezi z vsemi navedenimi ugotovitvami Svet za družbeni plan in finance predlaga za pravilno izvršitev izdatkov naslednje ukrepe: a) Ponovno preverjanje cen v vseh socialnih in zdravstvenih zavodih okraja in občin, ki so v letu 1956 zvišali cene svojim storitvam ali uslugam, pri čemer naj se upošteva načelo strogega varčevanja ter ekonomičnega trošenja sredstev. b) Pri izvajanju plutja za IV. tromesečje naj se uvede strožji režim kontrole ter je zato treba preveriti vse funkcionalne izdatke, če so v planirani višini dejansko potrebni ali pa jih nameravajo odredbo--dajalci potrošiti le zato, da ne bi ostali neizkoriščeni in naj se vse tukc kredite do razčiščenja zapre. Izvlečsk iz poročila o poslovanju zastopniškega biroja »M0T0-UNI9N«, Ljubljana, v letu 1955 Podjtitje je bilo ustanovljeno dne 1. oktobra 1953. Ravi se z zastopstvom inozemskih firm: AUTO-UNION GmbH. Dusseldorf in AUGUST S1E..T-MANM, Schuttorf. Med letom je podjetje zaposlovalo povprečno 15 ljudi in doseglo promet v višini 224,000.000 dm. Obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu poravnane. > BILANCA na dan Sl. decembra 1955 PASIVA Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva t. Osnovna sredstva 2 Investicije v teku S. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva B. obratna sredstva *■ Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu Iti druga aktiva S. Kupci ln druge terjatve •• Druga aktiva tl. Finančni uspeh L Razporejeni dobiček ”■ Izguba ^___ Skupaj; Znesek v noo din 576 4.015 2.815 15,110 18,743 7,383 48,612 Zap. St. Naziv postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček ■ 10. Kritje izgube _________________________Skupaj: Znesek v 000 din 576 2,018 S >62 25,411 8,092 7,383 _48,6_:2_ Vodja računovodstva: Simona Tomšič Predsednik upravnega odborai Murn JoZe Direktor podjetja: Nande Šinkovec Izvleček iz poročila o poslovanju »»GASILSKEGA SERVISA«, Ljubljana, Prešernov trg 3, v letu 1955 f°dk-tjc je bilo ustanovljeno dne 1. decembra 1951 z odločbo MLO gl. mesta Ljubljane. Pravile so bito registrirana pni Okrožnem sodišču v nod Rg m vi 2 št. 677, dne 23. novembra 1954. V-letu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 12 uslužbencev m delavcev ter * vRjenca in do-seglo 219,489.544 din prometa, t. j. 131 %. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je vseskozi rentabilno, kbjigovodstvo je ažurno in v redu. Upravni odbor in delavski svet sta imela zasedanj« redno ter so se tekoča problemi reševala sproti. BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Naziv postavice A. Osnovna ln Izločena sredstva Osnovna sredstva , mvestlcije v teku • izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva " Skupna obratna sredstva , C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva B }SUPC1 ln druge terjatve " Druga aktiva , D. Finančni uspeh 1. h^up1 re^enl doblCck ***- i _______Skupaj: Znesek v ooo din Zšat*>" Naziv postavke Znesek v 'MM) din 1,238 A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1,238 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 4,404 3. Razni skladi 7,787 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij 37.313 B. Viri obratnih sredstev g. Viri obratnih sredstev (skupno) 33,7i0 15,98ti CO C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavi jel JI ln druge obveznosti 13,8»* 8. Druga pasiva 2,753 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 2,753 10. Kritje izgube 61,834 Skupaj: 61,834 Vodja računovodstva: Kolman Franc Predsednik upravnega odborat Kopač Ive Direktor podjetja: Kozina Vladimir Trgovina je pričela poslovati 1. julija 1954. V letu 1955 je bilo v trgovini zaposlenih 9 uslužbencev in 2 vajenca! Upravljanje trgovine je bilo koordinirano z Upravnim odborom in celotnim kolektivom. Pri tem ni bilo nikakih trenj. AitolVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 pasiva Z-®p" Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 300 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 260 1. Sklad osnovnih sredstev 260 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Izločena sredstva In druga investicijska sredstva 1.259 3. Razni skladi 1.246 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 7.751 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 7.490 5. Kupci in druge terjatve 1.820 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 6. Druga aktiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 2.094 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 455 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube 455 Skupaj: 11.545 Skupaj: 11.51^. Vodja računovodstva: Podgoršek Jožica Predsednik upravnega odbor&t Ban Stane Direktor podjetja: Pavljevee Cveto Izvleček »z poročila o poslovanju »KOVINSKE INDUSTRIJE«, Ig pri Ljubljani, v letu 1955 Podjetje, ustanovljeno leta 1948 proizvaja stroje za kmetijstvo in ambalaže. Proizvodni plan je bil po vrednosti presežen 112%. Vrednost realiea" cije 95,338.000 din. Količinski plan je dosežen 92%. Strojni park je zastarel in izrabljen 54%. Povprečno je zaposlenih 82 delavcev in uslužbencev. Podjetje rentabilno, knjigovodstvo ažurno. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1953 PAS^i Naziv postavke Znesek v 000 din Z^p' Naziv postavke Znesek v 000 A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev M# 1, Osnovna sredstva 25.997 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicije v teku 153 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 7.91* 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva 7.692 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 7.549 26« B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 24.250 B. Viri obratnih sredstev 24.98* C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 5. Kupci in druge terjatve 8.231 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 6. Druga aktiva 2.792 7. Dobavitelji in druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7.3*z 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 10.736 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 18.73« 10. Kritje izgube Škupaj: 79.851 Skupaj: 79J£X Vodja računovodstva: Čibej Božidar Predsednik upravnega odbora: Intihar Anton Direktor podjetja! Kupnik Franc Izvleček iz poročila o poslovanju AZA - ATELJEJA ZA ARHITEKTURO, Ljubljana, Cankarjeva 5, v letu 1955 Podjetje posluje od leta 1952. Bavi se s projektiranjem visokih in nizkih zgradb. Povprečno število zaposlenih v letu 1955 je bilo 12. SV*>ie obveznosti je podjetje v redu poravnalo. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1953 ZjtP’ Naziv postavke Znesek v 000 din Zg®P" Naziv postavke Znesek v 000 A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 448 1. Sklad osnovnih sredstev 2 nvesticije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. izločena sredstva in druga investicijska B. Obratna sredstva sredstva 680 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 1.276 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Vir! obratnih sredstev (skupno) 5. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiva 535 C. Viri sredstev v obračuna in druga sredstva 7. Dobavitelji in druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 1.689 D. Finančni uspeh 1,1 8. Izguba 9. Dobiček SkupuJ; 4.628 10. Kritje izgube ^^kupnj^^ ,11" I« Vodja računovodstva: Senčar Magda Predsednik upravnega odbora: Ing. Zupančič Marko Direktor podjetja: Ing. Medved Ive X VS.VS- \Jš Naše podjetje je napravilo v letu 1955 s povprečno 12 člani kolektiva (šest prodajnih mest) prometa za 49,628.951 din, kar da približno 150.000 kg blaga. To blago smo prodali preko naših prodajnih mest po kolikor nam je bilo mogoče nizkih cenah. Uspeh bi bil lahko še večji, če bi naše podjetje imelo vsaj eno prevozno sredstvo (1,5-tonski avto)) ter ustrežnejše poslovne prostore in suho skladišče. *Ktiva BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Zap. št. Naziv postovke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. izločena sredstva in druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 5. Kupci in druge terjatv^ 6. Druga aktiva D. Finančni uspeli 7. Razporejeni dobiček 8. izguba __________________________Skupaj: 430 461 154 1.587 3.251 Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din 9. 10. A. Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje investicij Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje izgube Skupaj: 430 502 500 1.819 3.251 Vodja računovodstva? Stana Fornezzi Predsednik upravnega odbora: Hafner Josip Direktor podjetja: Kranjc Vlado Izvleček iz poročila o poslovanju obrtnega kamnoseškega podjetja »NARAVNI KAMEN«, Ljubljana, Kolodvorska 32, v letu 1955 podjetje je bilo ustanovljeno 11. aprila 1953 in začelo poslovati 1. julija 1953. Zaposlovalo je povprečno 30 delavcev in nameščencev ter doseglo 54,354.300 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje je vseskozi rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. *Ktiva "*— BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA Zap. at. Naziv postavke Znesek v < 00 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva * 10.151 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih c**edstev 10.151 *• Investicije v teku 2. Dolgoročni krci /.a dokončane Investicije S. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva . 3.798 3. Razni skladi 4.134 B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva . 6.427 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranj^ investicij • B. Viri obratnih sredstev - C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 6.310 8- Kupci ln druge terjatve 8» Druga aktiva 7.012 15 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 4.859 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1.919 J* Razporejeni dobiček •• Izguba 10.182 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10.182 Skupaj: 37.585 10. Kritje Izgube Skupaj: 37.585 Vodja računovodstva: Oblak Ivan Predsednik upravnega odbora: Trček Ludvik . Direkto- *>odjetja: Pcrtot Milan Izvleček iz poročila o poslovanju časopisno-založniškega podjetja »GOSPODARSKI VESTNIK«, Ljubljana, Beethovnova 10, v letu 1955 ^sopisno-založniško podjetje »Gospodarski vestnik« je v letu 1955 izdajalo* list »Gospodarski vestnik«, d očim je založniška dejavnost bila le ^onktratna. Realizacija po letnem načrtu je bila presežena za okrog dva milijona dinarjev. Poslovanje podjetja v letu 1955 je bilo uspešno zaključeno. Dohodki so se stekali iz naročnin in objav oglasov Povprečno je bilo zaposlenih 15 oseb. BILANCA na (lan 31. decembra 1955 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 786 1. Sklad osnovnih sredstev 786 2 Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 4.319 3. Kazni skladi 9.203 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij S. Drugi viri finansiranja investicij 5.75* B. Viri obratnih sredstev S. Viri obratnih sredstev (skupno) 2.081 1.451 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 21 7. Dobavitelji in druge obveznosti — 8. Druga pasiva 265 D. Finančni uspeh it. Dobiček 5.703 10. Kritje izgube 18.038 Skupaj: 18.038 A. Osnovna in Izločena sredstva •" Osnovna sredstva j- Investicije v teku ■ Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva " Sltupna obratna sredstva , C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva l ?uPel in druge terjatve • wUga aktiva . D. Finančni uspeh I i£2 {^Porejeni dobiček Skupaj: Vodja računovodstva« Draga Juntes Predsednik upravnega odborai Miro Pavlica Direktor podjetja« Joško Pirnar Gostilna »Dom v Podutiku« je poslovala v letu 1955 kot manjše gostišče s kolektivnim upravljanjem na pravila. Zaposlovalo je poleg stalnega osebja (poslovodja, kuharica na natakarica) še 2 honorarni natakarici za pomoč ob nedeljah in praznikih. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1931 PASIVA Z»[p‘ Naziv postavke Znesek v GOO din Z-^p' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in Izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev L Osnovna sredstva 2.305 l. Sklad osnovnih sredstev Z.305 2. investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 499 3. Razni skladi 499 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 339 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Vin obratnih sredstev (skupno) 12 5. KUP9I in druge terjatve 4 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 6. Druga aktiva 51 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 382 l>. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček 587 D. Finančni uspeh 58*1 8. Izguba 10. Kritje i£gube ^Skupal^^ 3.785 Skupa j: 3.783 —. Vodja računovodstva-Sajovic Izvleček iz ooročila o poslovenili splošneaa stavbnega podjetja »STAVBENIK««, Ljubljana. Tomažičeva 24, v letu 1955 Plan je bil izpolnjen s 103 %, planiran dobiček pa le z 94,5 %, ker se je podjetje pri licitacijah zadovoljilo z manjšim odstotkom. Vsa dela so bila izvršena v popolno zadovoljstvo investitorjev. Zaposlenih je bilo povprečno 113 oseb, od teh 8 uslužbencev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 pasiva Zap. čt. Naziv postavke Znesek v *i00 din Zap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 5. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba __________________________________________ Skupaj; 11.814 4.263 11.563 10.770 1.55» 15.364 55.333 8. 10. A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni kreditira dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih^ sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8*. Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje izgube Skupaj: Vodja računovodstva: Marn Franc PredsetiiiiH upi.t v nega odbora; Škulj Gabrijel Direktor podjetja: Kos Jernej Izvleček iz poročila o poslovanju časopisno-raložniSkega podjetja »PAVLIHA««, Ljubljana, Gosposka 12, v 1.1955 Časopisno podjetje izdaja redno humoristični list »Pavliha«, priložnostno pa razna humor .Lična dela. Planirani obseg realizacije je dosegi0 s 105%. Podjetje ne dobiva kredita za obratna sredstva im nobenih subvencij. Vzdržuje se samo s pomočjo reklamnih oglasov. V pretekle«1 letu je zaposlovalo povprečno 18 oseb. PASIV* AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 Zap. __ . gt* Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 011 A. Osnovna in Izločena sredstva A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 584 1. Sklad osnovnih sredstev 584 2. investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 462 3. Razni skladi 1.47» 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 2.057 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 798 5. Kupci ln druge terjatve 1.294 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 1.88? 6. Druga aktiva 7. Dobavitelji in druge obveznost) D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 271 7. Razporejeni dobiček 1.695 1). Finančni uspeh 8. izguba 9. Dobiček ic Kritje izgube Skupaj: 6.092 Skupaj: 6.09*^ Vodja računovodstva: Špenko Ani Predsednik upravnega odbora« Kranjec Ivan Direktor podjetja« Vrbič Jule 4| <2 41 <4 45 4?