al••^•^•o•ooöOG>»o••^•>•>•^•^oo^»r^oö^•>oöö£>£>©•>oö¿>o•oo•oí^^ Tina Bahovec »POMOČNICA NAJ JE MOŽU NE SAMO V DRUŽINI, MARVEČ TUDI V VEČJEM, NARODNEM ŽIVLJENJU« Podobe koroških Slovenk in Slovencev v medvojnem času Tako slovensko kot tudi avstrijsko zgodovino- pisje pri obravnavi koroške zgodovine posveča ženskam in povezavam med spolom in narod- nostjo1 le malo pozornosti. In to kljub dejstvu, da sta koroška slovenska politika in ideologija odra- žali razmerja med spoloma ter vplivali nanje in da je bilo društveno, družbeno in ekonomsko življenje manjšine na mnogovrstne, bolj ali manj odkrite načine spolno obeleženo. Prispevek, osredotočen na čas med svetovnima vojnama, lahko samo oriše problematiko. Ukvarja se s predstavami o vlogi in karakterju, pripisanih ženskemu in moškemu spolu, z vprašanjem jav- nega in zasebnega prostora, odmerjenega spolo- ma, s pomenom spola v nacionalni ideologiji ter z odrazom spolnih razmerij v društvenem in po- litičnem delovanju. Prikaže, kako status nacional- ne manjšine ter posebnosti politične orientacije in socialne strukture koroške slovenske manjšine vplivajo na spolna razmerja. Upošteva tudi vpliv katolicizma in cerkve na naziranja o ženskah in moških, ki je na slovenskem Koroškem posebno zaznaven, saj je duhovščina dolgo (so)oblikovala in vodila narodno gibanje, ki je bilo do druge sve- tovne vojne katoliško-konservativno obeleženo. Glavni vir prispevka je časopis Koroški Slovenec, glasilo Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem - osrednje manjšinske organizacije, v kateri so delovali skoraj izključno moški. Časopis odraža predvsem idealne podo- be in normativne predstave, zrcali pa tudi aktual- na družbena dogajanja in krize. Člani »slovenske narodne družine« Koncept družine je prenesen na koncept na- roda in družbe. Narod velja za družino po jeziku in krvi sorodnih, družina pa za celico naroda in države in jo je zato potrebno ščititi in podpirati. Mati je srce in steber družine in s tem tudi na- roda. Predstave o značaju in vlogah moškega in ženskega spola v družini in v narodu so si podo- bne in vplivajo ena na drugo. Poleg družinskih in nacionalnih vezi igra religiozna povezava po- membno vlogo in tudi cerkveno občestvo se pri- merja z družinskim. Ljudstvo je v besedah Koroškega Slovenca »družina tisočerih na tvoji zemlji, ki govorijo tvojo besedo, nosijo poteze tvojega obraza, ki so ti tudi notranje sorodni po stičnem mišljenju in čustvovanju«.2 Narod je »ljubezen do bližnjega v velikem. Narodna zavest je zapovedana tju- ' Prim. mdr. Nim Yuval - Davis, Gender & Nation (London- Tliousand Oaks-New Delhi 1997). 2 Koroški Slovenec, 30. •. 1937, str. 3-4. ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 bežen do bratov in sester, podprta in olajšana po narodni govorici, narodni domovini in eni usodi. Zato je ustvarjena družina z očetom, ma- terjo, otrokom in družinskim domom, da nam je lažja zapoved o ljubezni. Zato je ustvarjen na- rod s,stanovi in eno govorico, da izpolnjujemo tem lažje zapoved ljubezni v velikem. /.../ Tudi za narod velja, kar veli božja zapoved za dru- žinico: naj človek ne loči, kar je združil Bog!«0 Narod vidimo »kakor družino v njegovem oče- tovskem, materinskem in otroškem elementu« in govorimo »o krvnem in duševnem sorodstvu nje- govih udov«. »Materija naroda so poleg grunta - zibeli, mladi naraščaj. V številu rojstev se izra- ža narodova življenjska sila.« Varujmo grunt in zibel z ljubeznijo, s katero kmet bdi nad svojim posestvom, in »z neizmerno požrtvovalnostjo, s katero obdaja mati svojega otroka!«4 Družina je »prvo naravno občestvo med ljud- mi«, narod je »drugo, večje naravno občestvo«? Narod živi v družinah, nad družinami pa sta za- kona narodne časti in pravice. Vsaka družina je »nujno v službi svojega naroda, dobri ali slabi, in množi ali manjša narodno čast in narodno pravico. Zdrava, dobra družina - zdrav, dober narod. Bolna, umirajoča, slaba družina - bo- lan, umirajoč, slab narod«.6 Družina je »življen- ska celica človeštva, naroda, države in cerkve«.1 Vzorne družine so »steber države« in »bodočnost ljudstva«. »S propadanjem družine je padalo marsikatero ljudstvo in izginilo iz površja zem- lje.«9. Družina je »majhna država, sladka država, iz katere smo izšli, v katero smo vsikdarpristojni s pravo državljansko pravico«. V majhni državi družine je »oče ministrski predsednik, otroci so podaniki, mati vodi notranje zadeve, a je zra- ven ministrica za vero, pravosodje, prosveto in zdravje«. Družina »drži vse stebre države. Mati sama jih drži tri. Mati božja drži tri vogle velike božje cerkve. Tako je ta velika bogočloveška dr- žava ena sama velika družina, kjer je oče Bog, matije Marija, a podaniki vse človeštvo in nebes- čanstvo. Vpravzato ima majhna družina veliko dostojanstvo, ker je edinica - celica - ogromne božje občine«.9 »Mati je temelj družine in naroda« Naloge, pripisane ženskam, so v različnih ide- ologijah podobne: ženske naj bodo predvsem matere in žene, vzgojiteljice in gospodinje. Ta vloga žensk se utemeljuje biološko, s prirojeno »naravo«, ali pa transcendentalno, kot božja volja - dejansko pa se take predstave družbeno-ideo- loško konstruirajo in reproducirajo. Nacionalna naloga žensk obsega predvsem skrb za rojstvo zadostnega števila otrok ter primerno vzgojo le- teh, na (koroškem) Slovenskem s posebnim po- udarkom na ohranjanju vere.10 Seveda ni dovolj biti mati in gospodinja, marveč je potrebno biti dobra, versko in narodno zavedna mati in go- spodinja, ki se zgleduje po Materi Božji in vdano prenaša trpljenje. In če je delo mater in gospo- dinj že neplačano, pa mu je zagotovljeno vsaj plačilo v obliki poveličevanja žensk kot rešiteljic družin in naroda in sploh celega človeštva. Koroški Slovenec v številnih člankih slika idea- lizirane in stereotipizirane podobe mater in žen ter skuša dekleta in ženske poučiti o vsebini, ob- segu in pomenu njihovih »dolžnosti«. Kot sred- stva propagiranja »pravega« koncepta spola upo- rablja graje in prepovedi, pohvale in kategorične moralične zahteve ali pa vzore žensk iz zgodo- vine, religije in literature - npr. Miklovo Zalo, ki velja za personifikacijo koroške Slovenke - saj je v vseh dekletih »nekaj Zalinega«11 - in za »svetel vzor slovenske narodne zvestobe«.12 »V domačem krogu, v sredi družine, vse prav vravnati in razdeliti, vse skrbno porabiti in prav obrniti, hraniti red, priprostost in ljubkost, to je delo, ki zahteva največ žrtev, največ potr- pežljivosti, največ zatajevanja in za to delo je vstvarjeno žensko srce. To je dar, ki ga je prejelo ženstvo od Stvarnika samega. Matije duša hiši, duša družini, središče domačega življenja.«^ Gospodinja in mati je »resnična hraniteljica doma in ohranjevalka blagostanja, vere in na- roda«}* Tam, kjer znajo ceniti domače družinsko 3 ts., Zapoved ljubezni. V: Koroški Slovenec, 18. 9. 1935, str. 2. 4 Koroški Slovenec, 29. 1. 1941, str. 3. 5 Koroški Slovenec, 24.5. 1939, str. 1. 6 Koroški Slovenec, 13- 9.1939, str. 2-3. 7 Koroški Slovenec, 28. 6. 1933, str. 2. " Zapisnik Slovenskega prosvetnega društva (dalje: SPD) Bilka Bilčovs, Materinski dan 13. Vili. 1931, Slovenski znanstveni inštitut (dalje: SZI). Prim. Koroški Slovenec, 6. 5.1931, str. 3- 9 Koroški Slovenec, 2. 11. 1932, str. 3- '" Prim. Mojca Ramšak, „Mati, Bog, domovina" ali o vzgoji otrok. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu za navad- no leto 1999 (Celovec-Ljubljana-Dunaj 1998) str. 89-93, tu 89-91. " Koroški Slovenec, 12. 3. 1929, str. 3- 12 M. H. [Milka Hartman], Slovenka, bodi verna, socialna in narodna! V: Koroški Slovenec, 5. 4.1939, priloga. u Koroški Slovenec, 25- 4. 1928, str. 3 (članek brez naslova v rubriki „Ženski vestnik"je podpisan z „Mati"). M Podjunčanka, Dekle - mati. V: Koroški Slovenec, 9- 5. 1934, str. 3-4. 84 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI. MARVEČ TUDI. ZGODOVINA ZA VSE življenje, kjer kaže gospodinja smisel za dobro in varčno gospodinjstvo, kjer vodi pametno in premišljeno kuhinjsko politiko - tam je ljudstvo najbolj vzbujeno in se z veseljem udeležuje ver- skega življenja in kulturnega delovanja, tam se dela dobra politika v občini in stranki, tam uspe- vajo domače posojilnice in se z veseljem prebira Koroški Slovenec.15 Da žena temelje treh voglov domačije podpira, ta stari pregovor velja tudi za veliko slovensko domačijo vsega naroda in za vse delo človeštva. Brez resnega sodelovanja žena »ne bomo dočakali lepših dni«. Žene in de- kleta bodo s svojim lepim značajem in dovršeno osebnostjo »ozdravljale bolno človeštvo, reševa- le, vzgajale in obnavljale ga«.16 Matere so zadolžene za ohranitev in predajo nacionalne kulture in vere, predvsem pa ma- terinega jezika, enega od domnevno glavnih objektivnih kriterijev nacionalne pripadnosti. Posebno poudarjanje mater kot učiteljic jezika je povezano z dejstvom, da se slovenski otroci v koroških šolah - tudi če so veljale za utrakvi- stične, torej dvojezične - niso v zadostni meri naučili slovenščine. Poleg znanja je pomembno tudi spoštovanje jezika, saj je na Koroškem nem- škonacionalna ideologija rada omalovaževala slovenščino, ki je tradicionalno veljala za znak pripadnosti nižjim slojem. »Matere! Bodite da- nes ve Slovenke! Bolj kot mi ostali ste zrle rast duha in srca v vaših malih, ob prvih otroških be- sedah ste čutile ono veliko in vzvišeno, ki bolj kot kri in sorodstvo povezuje nas vse v eno narodno družino. To je domača, slovenska beseda, uče- ča in ljubeča, trpeča in se radujoča, slovenska beseda v molitvi in v pesmi, v knjigi in v vsem življenju. Ta beseda je zlata posoda narodnega, občestvenega duha, dana nam je od Stvarnika zato, da ob njej rastemo in živimo ne posamni poedinci, marveč v družini in stanu, v narodni družini tisočerih. Učite nas, svoje otroke, dajo bomo znali končno vendar izgovarjati s spošto- vanjem, dajo bomo ljubili in gojili plemenitega duha, katerega nositeljica je. Zato, matere, bo- dite narodne, slovenske, bodite posebno svojim malim in najmanjšim dobre vzgojiteljice in uči- teljice.«11 Mamice in sestre naj v zimskih večerih v krogu družine z lepo slovensko knjigo izobra- žujejo in razveseljujejo mlada srčeca, saj bo vtis družinskih večerov s slovensko besedo in milo slovensko pesmijo ostal v otroških dušah neiz- brisljiv.18 Matere naj »vlijejo mlademu slovenske- mu rodu na Koroškem ljubezen do pesmi inpet- ja«P »Krščanska slovenska mati! Tvoja dolžnost je, da svoje otroke naučiš slovenskega jezika! In nauči jih tudi ta jezik ljubiti, spoštovati in mu zvestobo ohratiiti!«20 Po priključitvi Avstrije k Nemčiji marca 1938, ko je nacionalsocialistični režim izpodrinjal rabo slovenščine, germaniziral šole in vrtce ter oviral društveno delovanje, se je vloga mater in družin za ohranitev narodne substance še pove- čala. Zato Koroški Slovenec okrepi svoje roteče pozive, pri čemer nove razmere sicer zahtevajo nove oblike delovanja, ki pa v glavnem ne pre- segajo tradicionalnih ženskih okvirov. »Naš čas in položaj vpijeta že sama po velikih, močnih Slovenkah. Da bi bile vse materinske osamele- mu in zapuščenemu ljudstvu, da bi bile vrtna- rice v mladih, danes usihajoči/t gredah, da bi bile čuvarice tisočletne zakladnice slovenske kulture, da bi bile končno zdravnice in duhovni- ce ljudstva, ki se ga polašča nova nezavednost! Koroška Slovenka, kakršno bi hoteli imeti mali in veliki otroci: Naj bi v sebi ohranjala podobo prave žene, bila bitje srca, močne volje, udanosti v trpljenju in gorju, globoke in iskrene verno- sti. Tako bo še zanaprej skriti življenjski motor naših družin, osrčje skromnih slovenskih vasic, duša vsega slovenskega ljudstva. Nevidna žrtve- nica bo venomer darovala sebe v službi svetih vzorov. Nosila nam bo mir, ljubezen, prijaznost, veder pogled v bodočnost, vero v pravico. Slejko- prej bi ne vedeli kam z revolucionarkami, sebič- nicami, izdajalkami ženske biti, nevednicami, brezbožnicami.« Družina naj ostane »kraljestvo slovenskih deklet, žena in mater«, družina naj bo »prva slovenska šola, čitalnica, koncertna dvo- rana in oder. V vlogi vzgojiteljice in učiteljice bo Slovenka še zavestneje in še požrtvovalnejše ko doslej mladi in najmlajši rod učila svetega spo- štovanja materne govorice, bratom in sestricam bo posredovala dobrine slovenske kulture, očeta in mater bo bodrila v vedri slovenski zavednosti. Učila bo slovenski rod slovensko moliti, misliti, govoriti in peti. V našem položaju je zavedna družinska narodna vzgoja dvakrat nujna in potrebna in Slovenka se ji ne bo smela in hote- la odtegniti«.21 Slovenska koroška žena »bo tudi v sedanjem času postavila 'celega moža', naša a Koroški Slovenec, 16.10.1929, str. 3-4. 16 Koroški Slovence, 12. 4.1933, str. 3-4. " Koroški Slovenec, 8. 5. 1935, str. 1. '« Koroški Slovenec, 13 12. 1933, str. 3-4. ° Mati, Dragocena mamičina dota. V: Koroški Slovenec, 1. 3 1933, str. 3-4. 20 -i., Nekaj za materinski dan. V: Koroški Slovenec, 5. 5. 1937, str. 3 21 Koroški Slovenec, 1.5.1940, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO 85 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 družina, naša vas in naš narod so pri njej v do- brem zavetju«.22 Tudi na prireditvah so Slovenke opozarjali na njihove povečane narodne dolžnosti pod naci- stičnim režimom. Na »Dnevu slovenske žene« je- seni 1938 je govornik Slovenske prosvetne zveze »izpovedal misel« prireditve v takihle besedah: Lojalni napram državi in legalni v narodnem delu terjamo »revolucijo slovenskih src«. Braniti moramo slovenskega duha in njegovo dragoce- no posodo, slovensko materno govorico. »Čeza- njo ni prostora v javnem življenju in niti več v ljudskem šolstvu, tem častnejše bodi njeno mesto v družini in narodu. V tem velikem stremljenju priteče slovenski ženi posebna naloga. Ojekle- nela v žrtvi, vsa narodna in materinska mora odslej v še večji meri posredovati rastoči mladi- ni sveto dediščino slovenske govorice! Močna in velika v trpljenju bo vlivala sinovom, možem in očetom vedno novega poguma in nove pobude pri delu za ohranitev slovenske narodnosti. /.../ Zravnana naj zavestno nosi narodovo bol in gorje, da bo njegova soodrešenica.«2i Na tečaju Slovenske prosvetne zveze konec leta 1940 so se zbrale zastopnice ženstva, med njimi številne matere, in nanizale dragocene pobude za dobro vzgojo otroka: »Mati, ti mu položi v usta besedo: Slovenec sem! Slovenska mati meje rodila! Ljud- je Slovenci so okoli mene. Slovenski je svet, v ka- terem živim! Slovenska je prošnja, ki jo molim k Vsemogočnemu! Slovenska je pesem, ki tako pri- jetno udarja ob moje uho! Slovenska je govorica, katere se poslužujem! Slovenski narod je, katere- mu hočem posvetiti svoje sile in moči!«1'* »Svet pomiluje neverno ženo in prezira ženo, ki se ogiba žrtvi, trpljenju« Idealna žena-mati mora voditi krščansko življe- nje, gojiti in ohranjati vero, v tem smislu vzgajati potomce, moliti za družino in narod in se zgle- dovati po materi vseh mater - Mariji. Med vrline ženskega krščanstva spada tudi trpljenje, ena osrednjih odlik vsake prave (koroške) slovenske ženske. Vse te podobe se vklapljajo in stapljajo s podobami slovenskega naroda kot »Marijinega naroda« in »naroda trpina«, kjer je slovenska do- movina dojeta kot cankarjanska mati, ki je izko- riščana, pasivna, trpeča, v usodo vdana.25 »Pravzor matere, na katerega se naj ozira vsa- ka mati, je božja mati. Zgled božje družine v Na- zaretu naj posnema vsaka družina, ki hoče biti srečna.« V rokah mater je »v veliki meri srečna ali nesrečna bodočnost naroda. Zaprite vrata vsem modernim zmotam, ki vam hočejo vzeti vaše do- stojanstvo! Poslušajte glas matere Cerkve, živite in vzgajajte otroke v njenem duhu!«1'' Pred dva tisoč leti je ena sama žena prinesla odrešenje vsemu svetu. Zgodovina pripoveduje o drugih ženah, ki so znale reševati svoj rod, ko sta odpo- vedala moški razum in moška sila. Po pravici svet pomiluje neverno ženo in prezira ženo, ki se ogi- ba žrtvi, trpljenju. Le resnično verna žena zamore biti materinska, socialna, pravična in tudi narod- na. Svet in predvsem žena ne razume več trpeče in ljubeče Matere pod križem, kako naj potem razume Njega, ki je visel na njem?27 Vse trpljenje, ki je »v tisočletju šlo preko naših tal, skozi naše družine in vasi in preko našega slovenskega na- roda, nosila je koncem konca naša žena. V trp- ljenju se razodeva vsa silovita življenjska moč naše žene, v njem je žena nenadkriljiva in nena- domestljiva«.18 Če bi slovenska žena kdaj zbežala »izpred križa in trpljenja«, potem se razkropijo družinice, zrušijo domovi, propadejo kmetije in pogine narod.29 Na tem mestu velja omeniti Marijine družbe, »plemstvo vsake župnije«30 in »armad/o/, ki ju- naško stoji na braniku za svetinje krščanstva in naroda«.01 Namen in bistvo družb je bilo »gojiti med svojimi udi prav posebno ljubezen in po- božnost do Marije« ter »ude napeljevati, da s pomočjo Marije zgledno žive in si prizadevajo za popolnost krščanskega življenja«. Dekliške Marijine družbe so imele še poseben namen, »dekleta v nevarnih letih mladosti pod varstvom Marijinim ohraniti na poti nedolžnosti in po- božnosti«.32 Marijine družbe so bile torej kot pomembna kontrolna instanca vere, morale in čednosti deklet soudeležene pri ohranjevanju cerkvenih predstav o ženskah. Angela Breitne- ker, rojena 1909 v Vogrčah, se spominja: »Mari- jine društvenice smo opravile veliko dobrih del in smo se veliko tudi naučile. Živele pa smo pod 22 Koroški Slovenec, 22. 11. 1939, str. 3-4. 23 Koroški Slovenec, 9- H. 1938, str. 2. 24 ro., Spet: Naša mladina! V: Koroški Slovenec, 15. 1. 1941, str. 2-3. 25 Tomo Virk, Mati, Domovina, Bog? V; Literatura 34 (1994) str. 76-79, • 77. 26 Koroški Slovenec, 6. 5- 1931 str. 3. 27 Koroški Slovenec, 2. 12. 1936, str. 1. 28 Koroški Slovenec, 1. 11. 1939, str. 3- 29Koroški Slovenec, 1.12. 1937, str. 3- 30 Koroški Slovenec, 16. 7. 1924, str. 4. 31 Koroški Slovenec, 27. 12. 1922, str. 3- 32 Pravila dekliške Marijine družbe, Archiv der Diözese Giirk, Alte Pfarrakten, Feistritz i. G, VKongregationen. 86 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI. MARVEČ TUDI...« ZGODOVINA ZA VSE strogo kontrolo in ostrimi pravili. Na dekleta sta nenehno pazila gospod župnik in podpredsed- nica, ki sta nas po vsakem sestanku spremljala domov, da ne bi kam šle. Vsaka nepravilnost je bila hudo kaznovana. /.../Plesati nisi smel, je bil greh. Tudi če si šel na ohcet, si moral za dovolje- nje prositi gospoda župnika. Na plese v gostilno seveda nismo smeli. Ko sem se nekoč na poti k studencu za hip ustavila in se dvakrat zavrtela, zame ni bilo opravičila. Gospodu meje povedala podpredsednica, in že naslednji dan sem mora- la k spovedi. Za devet mesecev sem bila izključe- na iz Marijine družbe. Celo na koru mi ni bilo dovoljeno prepevati. «•• »Beseda o nevarnosti bele smrti!« Koroški Slovenec pogosto slika nevarnosti, ki pretijo, če bi se ženske oddaljile od svoje »nara- ve« in se uprle zahtevi, da so v prvi vrsti matere in žene. Če je družina (v svoji tradicionalni patri- arhalni obliki) celica vsega (narodnega) življenja in je mati srce te družine, potem emancipacija žensk in sprememba razmerij v družini in med spoloma ne ogroža samo »ženske narave« in pa- triarhalne ureditve, temveč tudi obstoj naroda. Taka razmišljanja se prepletajo s kritiko kontra- cepcije in splava, pogubnih vplivov moderne dobe in mestnega življenja, zasledimo pa tudi evgenične ideje. »Bolj nego možu je moderna doba s svojimi zmotnimi nazori in zablodami škodila ženi: žena našega časa vedno bolj izgublja svojo na- ravno, od Boga dano podobo.« Dekle in žena »nima več smisla za svojo najbolj naravno in najbolj sveto dolžnost: za materinstvo«. Žena »sili ven iz družine in bi rada posnemala moške v nastopanju, službah, občevanju, v mišljenju in hotenju. Dekle postaja vedno bolj fant, zato izginja njena ljubkost, njena rahločutnost in ne- žnost, njena skritost in vernost«. Ob »izmaličeni in pokvarjeni ženije začel trpeti fant in mož, trpi danes družina in družba, najbolj pa žena sama. Do naših skritih vasic v gorah je že segla ta straš- na moderna kuga«}1' Žena, ki ji je »zabranjen njen zvišeni materinski poklic«, utrpi največjo škodo: »Živčne bolesti, razdražljivost, migrena in še druge bolezni modernih dam so le zunanji in vidni izraz duševne bolesti«.05 Sicer je »nedvo- mno« mnogo žena, ki se zaradi gospodarske in socialne stiske »morajo odpovedati svojemu naj- svetejšemu poklicu«. A še več je žena, ki jim je go- spodarska stiska »zaželjeni povod, da posegajo v skrivnost življenja in ga zamorijo«. Predvsem v tako imenovanih boljših krogih otroku ne pri- voščijo prostora, »ker se mati ne da motiti v svoji komodnosti. To je sodobna rak-rana ženskega sveta predvsem v mestih, a tudi že v večjih vaseh na deželi«?*' Bela smrt se širi na deželo, danes so družine s številnimi otroci tudi tu že posta- le redke. »Omejevanje rojstev je najhujša rana sedanjega časa.« Katoliška Cerkev je od nekdaj poudarjala, da je prvi poglavitni namen zakon- ske zveze otrok. »A dandanes se smatra otrok le kot breme, ponujajo na vseh koncih in krajih z usiljivo reklamo razna sredstva, ki zabranjujejo otroka. /.../ Protinaravni zločin preprečevanja rojstev in uničevanja komaj rojenega življenja hočejo znanstveno utemeljevati.« Težke gospo- darske in socialne razmere, prenizki dohodki, zahteva po stanu primernem življenju »in še sto drugih izgovorov služi modernim zakonom kot zagovor za zločin nad življenjem./.../Širi se bela kuga, narodi umirajo v svojo nenravnosti«}7 Koroški Slovenci so »v številu nazadovanja rojstev med Slovenci v prvi vrsti«. Razpasla se je »nevarna bolezen, ki razjeda narod v njegovi korenini. /../Samopar deseletijše iti dospeli bi do takozvanega sistema dveh otrok, ob katerem mora vsako ljudstvo po preteku par stoletij brez- pogojno izumreti in dati prostor bolj zdravemu in odpornemu narodu«}9. Med narodi sveta se bije »najostrejši boj za košček božje zemlje, boj ne na vojnih poljanah in v strelskih jarkih, mar- več boj v - družini«. Borbo ljudstev »za lepši prostor na soncu bodo nedvomno izvojevali na- rodi, ki štejejo največ zdravega, nepokvarjenega kmečkega ljudstva, največ življensko čvrstih in svežih članov«. Koroški Slovenci so »del onega plemena, kateremu zbog notranjega zdravja nekoč pripade bodočnost«. Ker pa Slovenci na Koroškem živijo »na najskrajnejši severni meji ob mejah nemške zemlje«, je treba »podvojene pozornosti, da se med nami, v naših družinah ne udomači bacil bele smrti. Le preradi posluša- mo besede o udobnosti in uživanju, le presilen je vpliv mestnega življenja. Da bi nas ta vpliv našel vsikdar odporne in zdrave!« Narodnostni boj na Koroškem »ne bo izvojevan z orožjem ali 33 Marija Makarovič (ur.), Tako smo živeli. Življenjepisi ko- roških Slovencev, 2 (Celovec 1994), str. 34. 34 v. f., Naloga našega dekleta. V: Koroški Slovenec, 28. 10. 1936, str. 3-4. 35 K. f., Pismo v decembru. V; Koroški Slovenec, 4. 12. 1935, str. 2-3. 36 R., Žena - mati. V: Koroški Slovenec, 16. 8. 1933, str. 4. 37 K. f., Pismo v decembru. V: Koroški Slovenec, 4. 12. 1935, str. 2-3. 38 Koroški Slovenec, 5. 5 1937, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO 87 ZGODOVINA ZA. VSE leto XI, 2004. št. 2 diplomacijo kje na fronti ali pri zelenih mizah, marveč v sleherni naši družini«.59 Poleti 1938 Koroški Slovenec propagira »skrb za dedno zdravo potomstvo«. Avtor opozori, da vede o rasni ali plemenski higieni segajo že v čas pred prvo svetovno vojno - seveda pa je čas objave povezan z nacionalsocialističnim prevzemom oblasti v Avstriji. Pomen teh ved za Slovence povzame takole: »Tudi za nas Slovence so Mendelova odkritja zelo važna. Tudi mi ne smemo ostati brezbrižni nasproti dognanjem in zahtevam evgenike, saj ravno maloštevilni na- rodi potrebujejo čim večji odstotek telesno in du- ševno zdravega naraščaja, saj za maloštevilne narode vsako naraščanje števila manjvrednih ter telesno in duševno bolnih nujno vodi k pro- padanju in slabi narodovo odporno silo. Tudi pri nas je veliko število dedno obremenjenih in duševno bolnih, katere število bo treba zmanj- šati; na drugi strani pa so razsejane lepe telesne in duševne lastnosti in vrline, kijih bo treba raz- množiti. Slovenski fant in dekle, kise mislita po- ročiti, prav gotovo želita, da bi imela zdravo in sposobno potomstvo; prav gotovo z grozo mislita na razne njima znane primere duševno bolnih ali sicer manj vrednih otrok, ter prosita Boga, da bi ne imela takega potomstva. Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal, velja tudi v te primeru. /.../Zato si izberita, slovenski fant in mladenka, zakonskega druga iz rodovine, v kateri ni in ni bilo dednih bolezni, predvsem ne duševnih, pa tudi ne bolezenskih nagnenjf«40 »V proslavo in prospeh zakonskega materinstva« 1926. je občni zbor Slovenske krščansko-so- cialne zveze za Koroško z ozirom na »veliki po- men matere za družine in nič manj tudi za dru- štveno življenje« soglasno sklenil, »da naj, kakor drugod po vsej Sloveniji, tako tudi naša društva letos enkrat prirede v proslavo in prospeh zakon- skega materinstva takozv. materinski dan«.41 Materinski dan »nas opominja naj spoštujemo poklic in dostojanstvo matere, za matere pa naj bo dan veselja, da naj jim novega poguma da vršijo svoj veliki mnogokrat mučeniškipoklic«.41 Koroški Slovenec je obširno poročal o praznova- njih in praznik izkoristil za razmišljanja o mate- rinstvu. Tudi društva so odmerila materinskemu dnevu pomembno vlogo ne samo kot zahvalo mamicam, ampak so ta dan izkoristila tudi za propagiranje predstav »pravega«, versko in na- rodno obeleženega materinstva. Kot primer naj služi praznovanje materinske- ga dneva 30. 10.1927 v Bilčovsu: »Že na predveč- er je bilo opaziti, da bo za našo faro prihodnji dan slovesen. Lepo okinčana cerkev ter napis iz cvetlic nad vrati,Pozdrav materam 'je bil dokaz, da hočemo prihodnji dan naše matere prav po- sebno počastiti. In res cerkvena kakor tudi izven cerkvena prireditev sta izpadli nad vse sijajno. Številni pristop mater in mladine k obhajilni mizi je pričal, da gori v srcih naših mater živa vera v Kristusa Kralja in da se one zavedajo, da lepri njem zamorejo dobiti moči in opore za njih težavni poklic. Dal Bog, da se ta živa vera našim materam tudi ohrani, kajti le matere bodo vzgojile mladino, ki bo zvesta Bogu in rodu.« Na popoldanskem zborovanju so nastopila »dekleta z svojimi lepimi deklamacijami in enfant«. Nato so društveni predsednik Janko Ogris, poslanec Stare, župnik iz Sveč in domač župnik »navdu- šeno« govorili materam. Prireditev je »preveval duh, kako se naj mati zaveda velikih dolžnosti in odgovornosti, ki z imenom ,Matï legajo na njo. Največja odgovornost zadene matere pri vzgoji, da postaja mladina čimdalje bolj lahko- miselna, da postaja versko mlačna in da se iz- neveri narodu. Mati naj nam vzgoji trdne zna- čaje, dobre kristjane in zavedne Slovence. Ona naj že v mlada srca vcepi ponos biti kristjan in Slovenec. Po zborovanju so se vse matere vesele in navdušene razšle«.45 Materinske dneve so praznovali tudi drugod s podobnimi vsebinami,44 vprašanje nacionalnega obeležja praznika pa se na Koroškem zaostri po »anšlusu« 1938, ko tretji rajh tudi glede ideologije materinstva zahteva nacionalno-orgamzatorično ekskluzivnost. 1939. se Koroški Slovenec glede materinskega dneva obrne na slovenske koroške matere, češ: Država bo odlikovala »zaslužne ma- tere sprav okusnim križcem 'ter jim na ta način izrekla svoje priznanje. Kako naj bi odlikovala 39 Koroški Slovenec, 18. 4. 1934, str. 2. 40 Dr. V. Meršol, Skrb za dedno zdravo potomstvo. V: Koroški Slovenec, 10. 8.1938, str. 3- Prim, ostale dele Meršolovega članka, prav tam, 20. 7.1938, str. 3-4; 27. 7.1938, str. 3-4; 3. 8. 1938, str. 3-4. 41 Koroški Slovenec, 14. 4. 1926, str. 3. 42 Zapisnik SPD Bilka Bilčovs, Materinski dan, 13. VIII. 1931, SZI. 4S Zapisnik SPD Bilka Bilčovs, Materinski dan (30. 10. 1927), SZI. Prim. Koroški Slovenec, 9. 11. 1927, str. 4. 4 ' Prim, Produkt Muttertag. Zur rituellen Inszenierung eines Festtages. Begleitbuch zur Ausstellung: Produkt Muttertag - Zur rituellen Inszenierung eines Festtages, 6. April bis 4. Juni 2001, Österreichisches Museum für Volkskunde, Wien (Kataloge des Österreichischen Museums für Volk- skunde 78, Wien 2001). 88 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI, MARVEČ TUDI..." ZGODOVINA ZA VSE svoje matere slovenska narodna organizacija, ki ne more poklanjati križcev in nima bogastva za nagrade?« Vendar bi zaslužile matere prizna- nje, saj so nam nekoč dale vojvode in župane, Jarnika, Majarja, Einspielerja in vrsto ostalih veli- kih slovenskih mož. »Vendar bi zaslužile odliko- vanje naše matere, ki že stoletja hrabro kot levi- nje branijo naše narodne svetinje. Nenavadno, a nujno naj se našim junakinjam oddolžimo: s prošnjo! Matere! Ostanite nam junakinje v boju za svetinje naše materne besede in slovenske narodne zavesti!/.../ Vam izročamo mali, ubogi, prestrašeni morda bojazljivi rod, da ga sprejme- te v svoje materinsko okrilje, v svojo materinsko zaščito. Naj bo, slovenske matere, ves naš sloven- ski rod na Koroškem, samo eno: Vaš otrok! Od Vas naj se še naprej uči, kar je tako zelo materin- sko - svetega, nezlomljivega idealizma, železne zvestobe svojemu narodu in Bogu!«45 1940 ob- lasti prepovedo materinske proslave slovenskih kulturnih društev, nakar Slovenska prosvetna zveza skuša posredovati.46 • kljub temu ostane prepoved v veljavi, kar je deželni glavar »objasnil tako, daje bil letošnji materinski dan v Nemčiji 19. majnika in daje materinske proslave izvedla organizacija NS-Frauenschaft«}1 »Mati - Domovina - Bog« Predvsem ob priliki materinskega dneva Ko- roški Slovenec propagira »eno tistih slovenskih sintagem, ki so bile v preteklosti kanonizirane in v kontekstu nacionalne mitologije postavljene v skoraj liturgičen repertoar«-.*8 Mati - Domovina - Bog. Vsem trem elementom (označenim tudi kot rodna mati, mati zemlja, mati Cerkev ipd.) ča- sopis pripisuje materinske lastnosti nesebičnih in potrpežljivih darovalk in ohranjevalk življenja, seveda pa tudi zahteva absolutno zvestobo vsem tem »materam«. Izvajanja manjšinskega glasila tudi pri obravnavi te tematike ilustrirajo pomen »ženskega principa« v slovenski nacionalni iden- titeti.49 V članku »Nazaj k materi!« Koroški Slovenec razglablja kar o štirih materah - materi roditelji- ci, materi domovini, materi zemlji ter materi Cer- kvi. Rodna mati »v svojem svetem poklicu« nosi rodu »kos nebes«. Mati domovina je domovina »rodnih mater in narodnega ljudstva«. Je žalost- na vdova in zapuščena od toliko svojih otrok, ki tavajo s tujo besedo na jeziku po tej zemlji. »Izdajamo te, če se sramujemo tvojih ličnih cer- kvic/.../, tvoje slovenske melodije in mile sloven- ske besede, tvojih s potom in žulji prežetih njiv in travnikov«. Mati zemlja je molčala, ko so jo za bore groše prodajali sinovi in iskali kruha v predmestjih in preko oceana. Prenaša storjeno krivico in polna ljubezni daje še naprej »sobica in dežja, vigredi in jeseni, kruha in mesa in sad- ja iti obleke«. Mati Cerkev v svojem materinstvu veže nebo z zemljo, doji in vzgaja mladi rod, blagoslavlja in posvečuje, »zvestejša od rodnih mater, lepša od domovine in modrejša od blago- slovljene zemlje!«50 1933 časopis navede tri svetla znamenja rešitve v dnevih propadanja in umiranja, razkrajajočih se gospodarstev in propadajočih narodov: rod- no mater, zemljo in Cerkev. Rodna mati »v nepre- stanem delu, pritrgovatiju in vedni žrtvi« daruje »na oltarju svete družinske zavesti«. Ta mati je »angelj miru in ljubezni«, a če bo burja sovraštva hotela seči po njenem svetišču družine, bo »od- ločno in hrabro kot levinja branila svojo in našo čast in jo otela iz razvalin in podrtije propada- jočih ljudstev v novo, lepše življenje«. Zemlja, »mati slovenskega ljudstva«, varuje rod pred pre- senečenji in razočaranji in je »skrbna in ljubeča mati« vsakemu, ki jo obdaja s spoštovanjem in ljubeznijo. Cerkev je mati »vsega človeštva po vsem svetu«, učiteljica vseh narodov. K njej in nje- nemu življenjskemu nauku »vodijo vsa človeška pota, četudi po ovinkih in razočaranjih raznih fašizmov in komunizmov, gnilih demokracij in krivičnih diktatur«? Za materinski dan 1934 Koroški Slovenec zo- pet razglablja o treh materah - rodni materi, materi zemlji in materi Cerkvi - in poziva rod- ne matere, naj se učijo »od vzorov materinske skrivnosti, od zemlje iti Cerkve«. Zemlja naj bo prvi vzor materinstva - ona živi ves človeški rod, je usmiljena, postreže bolnim na duši in telesu, molče prenaša klevete in izdajo, s »posebno skrb- jo varuje svoj rod in ga ohranja plemenitega in zdravega«. Cerkev naj bo drugi vzor materinstva, kajti njena prva ustvarjajoča sila je ljubezen. Je učiteljica rodov, mati vsega človeštva, malih in velikih narodov, vsa materinska kot posoda bož- jega življenja. »Ob teh vzorih, mati, se navdušuj še tiza vzvišenost materinstva, za lepoto in Ijube- « Koroški Slovence, 17.5. 1939, str. 1. 46 Koroški Slovence, 29- 5- 1940, str. 3- 47 Koroški Slovence, 5. 6.1940, str. 3- 4S Virk (kot op. 25), str. 76. 49 Prim. Alenka Puhar, Slovenski avtoportret 1918-1991, Ljubljana 1992, predvsem str. 10-11. 50 Koroški Slovence, 4. 5-1932, str. 3-4. " Koroški Slovenec, 3- 5. 1933, str. 1. VSE ZA ZGODOVINO 89 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 2 zen, za usmiljenje in potrpežljivost, za zvestobo in modrost! Navdušuj se predvsem za bistvo na- roda: otroka. Daga boš hranila in gojila s pravo materinsko skrbjo, /.../z najčistejšo materinsko ljubeznijo, ki v boli in veselju vrši najvišjo službo - ne sebi, le Bogu in narodu.«• 1940 Koroški Slovenec razloži pomen »velike trilogije« Mati - Domovina - Bog za slovenstvo. Pravi, da ima vsak narod posebno poslanstvo, da na svoj način odraža božjo stvarniško lepoto in ljubezen. Zgodovinar, ki bo hotel naslikati obraz slovenskega naroda, se ne bo smel omejiti na statistike in podatke, temveč bo moral pronikniti globlje v duhovne vire naroda. Prava in objektiv- na je le tista narodna zgodovina, ki motri narod- ni razvoj v luči vodilnih načel in idej, ki so lastne vsakemu narodu. In kaj so pri Slovencih te idejne podlage? Stvar je »tako jasna, samoumevna, da bi na to vprašanje znal odgovarjati že količkaj zbujen otrok. Vsak, kdor je po duši in krvi Slove- nec, nosi v sebi, zavestno ali nezavestno, sledečo trilogijo: Mati - Domovina - Bog«. Prešibak do- kaz, razlaga Koroški Slovenec, bi bilo sklicevanje na Cankarjevo izpoved, da so Mati, Domovina in Bog njegove največje vrednote - čeprav smemo trditi, da je govoril narod po svojem glasniku in z omenjeno trilogijo objavil »nekak zakon ali počelo svojega bitja«. Treba da je torej širšega dokaza - in če listamo po revijah in časnikih, posebno po koroškem slovenskem tedniku, ali ne udarja na uho vedno isti refren Mati, Domo- vina, Bog? Trilogija pomeni vsebino in polnost našega bitja. Blagoslov kličemo nad one, ki to svetišče puščajo nedotaknjeno in čislano, pre- kletstvo nad one, ki ga oskrunjajo. Mati, Domo- vina, Bog - to ni od včeraj, ampak ima tisočletno tradicijo. Teh svetinj nihče ni vnesel od zunaj v slovensko ljudstvo, marveč so kos skrivnostnega postanka, rasti in osamozaveščanja naroda. Za- sluga posameznikov je jasna formulacija, a misel in ideja je od nekdaj skrita kot kal rasti in živ- ljenja v narodu. »Slomšek je pojmoval družinsko, narodno in religiozno življenje nedeljeno, kot povezano enoto.« Ni čudno, »da obsojamo - zdi se, da prav po tej Slomškovi tradiciji - narodno odpadništvo z moralo četrte božje zapovedi in da vzporejamo zvestobo do družine (matere), naroda (domovine), in Cerkve (Boga)«. Prepri- čani smo, da ne more biti kdo dober sin naroda in Cerkve, če sinovski odnosi do matere in dru- žine niso urejeni. Človek, ki od trilogije odkruši en sam pojem, je zrušil še ostala dva. Ni druge izbire, kot da reče vsemu da ali vsemu ne - in v slednjem primeru postane »nekak izrodek, oro- Naslovnica Družinskih večernic (1940) pan vseh vrlin in dostojanstva, človek, kise nam smili in gnusi obenem«.''1 Ne preseneča, da 1940 kot zadnja publikacija Slovenske prosvetne zveze pred napadom Nem- čije na Jugoslavijo aprila 1941 in po razbitju vseh koroških slovenskih organizacij izidejo Družinske večernice, ki že s svojo naslovnico »Mati Domovi- na Bog«, še bolj pa s svojo vsebino - v poglavjih »Družina«, »Kmet in zemlja«, »Narod«, »Bog« - po- dajo tako rekoč sintezo koroške slovenske nacio- nalne ideologije in vloge spolov v le-tej.54 " Koroški Slovenec, 9- 5. 1934, str. 1. 53 Janko, Mati - Domovina - Bog. Naša velika trilogija. V: Koroški Slovenec, 7. 8.1940, str. 3- 51 Slovenska prosvetna zveza (izd.), Družinske večernice 1940. - Poglavje »Družina* obsega predvsem članke in literarne prispevke, ki poveličujejo matere. Zanimivo je, da vsebuje ludi odlomke članka Lee Faturjcvc iz zbornika Slo- venska žena (Ljubljana 1926), kije izšel ob 25-letnici Sploš- nega ženskega društva v Ljubljani. Izvirni naslov članka »Trpljenje slovenske žene v turškem času* je v Večcrnicah spremenjen v »Trpljenje in junaštvo slovenske žene*. 90 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI. MARVEČ TUDI...« ZGODOVINA ZA VSE »Kljub nespornim prednostim koroške Slovenke pa so ji lastne še druge uprav ženske lastnosti« V članku »Koroška Slovenka« časopis izriše sledečo podobo imenovane: »Nikjer ni sužnja možu in družini, marveč uprav duhovito čuva svoje dostojanstvo napram svetu, možu in otro- kom. Pri tem ji je odvratna ona emancipiranost, kije lastna naprimer Amerikankam ali Angleži- njam. Duhovno in duševno je nenavadno raz- gibana in se uspešno meri s svojo zdravo raz- sodnostjo in pretehtano, a nepriučeno besedo s premnogim moškim. V gospodinjstvu, v oskrbi svojcev z vsakdanjimi potrebščinami, v pripra- vi prijetnega, domačega ognjišča tekmuje do- mala z Nemko, ki slovi s svojim, moderno vode- nim gospodinjstvom. /.../ Najsilnejša pa je naša žena v duhovnosti. Kar je med nami vere, kar je v nas otroškega zaupanja v vsedobrega Očeta, kolikor ima naš rod one svete pokorščine, ki je dika vsakega katoliškega ljudstva, to imamo od naše žene. Kljub nespornim prednostim koroške Slovenke pa so ji lastne še druge uprav ženske lastnosti. Svojemu možu je zvesta žena in živ- ljenjska tovarišica, svojim otrokom ljubeča mati. Velika je v trpljenju in potrpljenju.«5^ Koroška Slovenka je predvsem kmečka žen- ska.56 Njene številne obveznosti do družine in domačije, za katere naj bo čimbolj izučena, ob- segajo poleg gospodinjskega in regenerativnega dela tudi kmečko gospodarjenje - torej dvojne in trojne obremenitve! Koroška Slovenka naj tudi ostane kmečka ženska, ki ne beži v mesto ali tujino, saj velja kmečki stan za steber slovenstva na Koroškem. Žena je v kmetijstvu »sotrudnica svojega moža mnogo bolj, kakor v vseh drugih poklicih. Žena dela na polju, v hlevu, v kuhinji, hodi na trg prodajat in kupovat in ko mož udo- bno kadi svojo pipo, ima še vedno polne roke de- la«.''1 Kmečki ljudje naj ostanejo kolikor mogoče doma in naj ne iščejo kruha v mestu, zato pa mora kmetija več nesti in tudi žena pomagati, dase več prisluži. Zaslužiti se da v vrtu; več je treba izku- piti iz kuretine in jajc. Kmetica in kmečka hčer morata posvečati vso skrb hlevu, ki ga ne smeta prepuščati tuji dekli. Svinjereja je »tudi stvar, za katero je več ali manj skrb izročena ženskam«. »Dekleta seve ne gredo rade v nesnažni svinjski hlev. Kmečka hči se gnojišča ne sme plašiti, saj se. ga tudi zdravnik ne sme. Zdaj si pri delu in delovne obleke nikogar ni teba biti sram. Ob ne- deljah se zopet praznično oblečeš. « »Prva ženska skrb tudi v kmečki hiši je seveda prehrana ljudi. Če bo hrana dobra, bodo tudi ljudje zdravi in voljni«. Kmetica in kmečke hčere naj znajo do- bro kuhati, pa tudi varčevati s hrano. Ko kdo zbo- li, naj bi vsaka mati in kmečka hčer vedela, kako je treba pomagati, saj zdravnik ni vedno pri roki ali pa je predrag. Zato je treba, da žene in dekleta na kmetih rade berejo in se zanimajo za zdravil- na zelišča. Mati in hčere morajo tudi kaj vedeti o živinozdravilstvu in živinoreji. Velepomembno je, da mati zna za otroke preproste stvari urezati in sešiti. Tudi bolniška postrežba je skrb matere. »Prvo je seve, da zna mati moliti in vzdržati red v hiši; ona mora krotiti fante, ona voditi dekleta in v naših razmerah naj bo skrb za rodoljublje tudi materina naloga. Ko bi imeli prav veliko vzornih mater in kmečkih deklet, ali ne verjame- te, da bi v kratkem bilo življenje na kmetih vse drugačno? Ljudje bi bili srečni doma in bi več ne želeli naprej v dvomljivo tujino.«• Žensko odgo- vornost za ohranitev kmečkega življenja in stanu Koroški Slovenec naglasi tudi v članku, povze- tem po ljubljanskem Slovencu. Pravi, da je kriza kmečkega gospodarstva »vprecejšnji meri kriza našega kmečkega ženstva«. Kmet je priraščen na svojo zemljo, a tudi navezan na svojo ženo. Če bo ona zapustila grudo, ji bo sledil. »Kmečkifant bo zapustil polje iti grudo in bo sledil dekletu v mesto. Če gledate po mestih mrzlično zidanje novih stanovanj, ali ni zadnje gibalo temu volja žene? In če gledate, kako propadajo kmetije in razpadajo gospodarstva, ali ni volja žene, pred katero se hotenje moža, kakor uči izkušnja, red- no izkaže za brezmočno?« Dekleta hočejo biti žene orožnikov, železničarjev, tovarniških delav- cev, rudarjev, kmetov pa ne. Kmečki fant vedno težje dobi dekle, ki bi se hotelo z ljubeznijo opri- jeti kmečkega življenja.59 Tudi oblačenje je področje, kjer ima koroška Slovenka kot simbolična upodobitev kmeč- ko-tradicionalnega ter nacionalnega (narodne noše!) žitja in bitja važno vlogo. Obleka koroške Slovenke naj ustreza versko-moralnim standar- dom in čuva poštenje žensk in naj bo »prepro- sta, skromna«, pokriva naj se »s častitljivo ruto, voli nekričeče barve svojim krilom, sramežljivo skriva svojo lepoto«.*® »Nravnostni propad se kaže posebno v lahkomiselni, često nesramni » Koroški Slovence, 1. 11. 1939, str. 3. 36 Prim. Irena Deslovnik, Moč šibkih. Ženske v času kmečke- ga gospodarjenja (Klagenfurt/Celovcc 2002). 57 Koroški Slovenec, 13. 1. 1926, sir. 3. 58 Koroški Slovenec, 14. 10. 1925, str. 3-4. 59 Koroški Slovenec, 25. 9. 1929, str. 3. • Koroški Slovenec, 1. 11. 1939, str. 3. VSE ZA ZGODOVINO 91 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 2 obleki. Da se noša spremeni, morajo pomagati tudi moški! Naj odklanjajo lahkomiselno obleče- na dekleta, naj jih ne jemljejo v zakon! Zlasti bi se morale dostojno oblačiti omožene žene, ki bi se ne smele neovirano podajati modi. Današnja lahkomiselna ženska obleka je dokaz, da smo zašli že daleč v nenravnost.S Druga od desetih »zapovedi za žene in matere« se glasi: »Ne oblači se moderno, boljši je dober glas kot srebrn pas. Zakonski ženi se nikomur ni treba dopasti ka- kor svojemu možu.«'''1 Slovenska kmečka dekleta, ugotavlja avtor članka, »preveč gledajo po modi in premalo mislijo na kmetijstvo in gospodinstvo. Zelo mnogo je takih. Kratko krilo je slabo zname- nje za slovensko kmetsko dekle«.63 »Korošice, vaš najlepši znak ljubezni do domačije je še vedno spoštovana ,hadrca' ali peča!«,64 zagotavlja pisec in meni, da so s smrtjo Marije Š. dekleta izgubila »lep zgled ljubezni do domače narodne noše. Ko je bila rajna še toliko pri moči, daje še mogla v cerkev, si jo pačzmiraj videl v lepi kmetski noši v rokavcih in zidano hadrco črez rame. Vsi smo jo z veseljem gledali. Toda sedaj naj ona v miru počiva. Dekleta naj sipa njo vzamejo za vzgled in naj spoštujejo domačo nošo. Saj bi tudi fant- je za njimi rajši gledali, kot pa tako, ko tičijo v mestnih cotah«.65 Kot vidimo iz zadnjega primera, lahko lik ideal- ne koroške Slovenke razberemo tudi iz osmrtnic, ki dokaj stereotipno hvalijo družinske, verske in nacionalne vrline žensk: »pridna in marljiva gospodinja ter vzor prave slovenske matere«;66 »spoštovana in vzorna gospodinja, zavedna, krščanska mati«, ki je svoje otroke »vzgojila v narodnem in verskem duhu«; »pravi biser koro- ške narodne matere in žene«;67 ni samo »zvesto ljubila svojega moža in svoje nedolžne otročiče, ampak tudi nad vse spoštovala svojo vero in svoj ljubljeni slovenski materni jezik«.6* Ob po- grebu vrle gospodinje in matere trinajstih otrok je župnik nasproti »sedanjemu omehkuženem času« slavil rajno »tudi kot junaško mater, kije v hudih časih in v uboštvu rodila in vzgojila 13 otrok. Moderne kratkokrile damicepa se ne upa- jo roditi več...! In vse otroke je vzgojila v vneto- narodnem duhu. Katera .moderna' je danes še tako junaška? Vso moč pa je našla v globoki svoji veri, v zaupanju na Boga, v molitvi. Posnemaj- mo jo!«69 Povsod da je poudarjala krščansko in slovensko prepričanje, bila »velik trn v peti na- šim nemčurjem kot narodna Slovenka«, a kot »vneta kristjanka in dobra žena pač nikdar ni žalovala zavoljo nemčurskih napadov, katere je morala prestati sama, njen mož, sin in njeni hčerki odstrani nemških nasilnežev«.10 Ne ome- njamo rajne, poudarja pisec, »vsled dobrih last- nosti, temveč trpljenja, ki ga je morala prestati vsled narodnosti. Njeno preganjanje nam je pri- ča, daje bila zavedna Slovenka«.• »Bila je kinč fare, krasen zgled za neporočene, polna dobrih del in čednosti. /.../Pri svojih 67. letih je mogla rajna o sebi reči, da je izpolnjevala geslo, ki bi imelo biti vodilo za vse ljudi: Z zelenim venčkom devištva ali pred poročni oltar ali v grob.«12 »Možje korenjaki in fantje v spomladanski rasti« Tudi delovanje in podoba moškega spola sta bili podvrženi spolno specifičnim normam in idealiziranim predstavam. V skladu s prevladu- jočim dihotomičnim konceptom spolov so »mo- ške« lastnosti in naloge nasprotne »ženskim«, po drugi strani pa se tudi komplementarno dopol- njujejo: moški kot bitja hladnega računarskega razuma - ženske kot bitja srca in ljubezni, mo- ški kot akterji javnega, ženske kot duše domače- ga itd. Seveda nekatere zahteve - biti versko in narodno zaveden in delovati v dobro manjšine - veljajo za oba spola, a poleg tega obstaja vrsta spolno specifičnih diferenciacij, od značajskih potez preko telesnih značilnosti do področij udejstvovanja. Poziv »Fantje koroški, auf biks!« uvodoma na- slika »narobe svet« spolov, da bi fantom tem bolj jasno predočil njihove dolžnosti: »Veste, v mestih primanjkuje fantov in mož, zato tam nosijo de- kleta bubikopf in prave hlače, matere sq milostlji- ve in debatirajo o politiki in kinu. Če je na vsa- kem voglu kar par gostiln, težnja po komodnem življenju vedno večja in vsaka zabava fragwür- dig', ni niti čuda. Zato v mestih ni fantov od fare, krepkih postav in zagorelih lic, marveč bledi ob- razi in pritlikave postave!« Ali je kaj fantovstva v gostilni, pri pijanih obrazih in hripavi pesmi, v grdi kletvici in vinskem pretepu, v kvantah, neslogi in prepiru? Seveda ne: fantovstvo je, »če 61 Koroški Slovenec, 62 Koroški Slovenec, 63 Koroški Slovenec, 64 Koroški Slovenec, 63 Koroški Slovenec, 66 Koroški Slovenec, 67 Koroški Slovenec, 6/1 Koroški Slovenec, 69 Koroški Slovenec, 70 Koroški Slovenec, 71 Koroški Slovenec, 72 Koroški Slovenec, 23. 9. 1925, str. 4. 4. 4. 1928, str. 4. 13. 1. 1926, str. 3. 29.5.1929, str. 3- 30. 11. 1921, str. 4. 15. 11.1922, str. 3. 21. 4. 1926, str. 3. 26. 7. 1922, str. 4. 27. 7.1927, str. 3. 30. 4. 1924, str. 2. 4. 2. 1925, str. 3. 24. 4.1929, str. 3. 92 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec, »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI, MARVEČ TUDI...« ZGODOVINA ZA VSE znaš pogledati vsak čas odkrito v oči, če se držiš svoje mere in ne mere drugih ali volje gostilni- čarja«. Fantovstvo je odločnost, samostojnost, brzdanje in odkritost. Najhujša narodna grobo- kopa sta pijača in nemorala. Slovenski narod na Koroškem bo umrl, ko »nam bo gostilna ljubša od društva, pijana beseda prijetnejša kot trezen pogovor, ko nam bo cerkev zadnja briga. Fantje, pozor! To je v naših rokah/«73 V rokah fantov je torej dobršen del družbene in nacionalne dobrobiti, vključno s kontrolo de- klet: »Li veste, fantje po Žili in Rožu in Podjuni, da je tudi vam izročena čast naših vasi, ugled vašega domačega duhovnika, čast vaših vaških deklet, vera vaših očetov in mater, dobra rast va- ših najmlajših bratov in sestric? Li vam ni mar /.../, če se tepta čast vaše vasi, zavaja vaša dekleta v sramoto, pusti vašega duhovnika osamljenega v njegovi ljubezni in skrbi za dobrobit župnije, pozablja najmlajših vaše vasi, da zaman iščejo lepe domače besede in resnega opomina dobrih vzgojiteljic/ Ne pozabite, da pade senca vaške sramote tudi na vas!/.../Na svoj način lahko so- delujete z duhovnikom in učiteljem, z gospodar- jem in očetom, z gospodinjo in z materjo, tudi v vaših rokah so vaška dekleta in najmlajši vaški rod.«74 Če naj se ženski spol zgleduje po Mariji, pa naj bodo fantje požrtvovalni in nesebični »apostoli« narodnega - predvsem društvenega - delovanja. Ob prazniku apostolov Petra in Pavla Koroški Slovenec zapiše: »Praznik apostolov je praznik močnega fantovstva. Fantovstvo je apostolstvo. Biti apostol pa pomeni: pozabiti nase, živeti le ideji. Sebi živijo le slabiči, majhni sebični znača- ji. Pravi mladenič infant dela in gori le poslan- stvu, ki ga je spoznal za svojega: dvigati misel- nost naši mladini, dajati društvu življenje, raz- gibanost, širiti in ohraniti v narodu bogopoln, kulturno-tvoren nemir. /../ Še veliko nam manj- ka, da postanemo apostoli, ki bi v mladostnem idealizmu, požrtvovalnosti in nesebičnosti služi- li veliki narodni ideji. /../Kakor oni mladenič v evangeliju, ki je ponudil Gospodu svoj kruh in svoje ribe, četudi je imel malo, in množice so bile nasičene, tako darujmo tudi mi, fantje, vse naše moči in naše veselje, samega sebe našemu dru- štvu in molimo, da Gospod ta naš skromen dar blagoslovi, da obrodi stoteren sad.«75 Katere druge značajske in telesne poteze pri- stajajo »pravemu« fantu? Fantje so »ponosni, po- gumni in se radi ponašajo s tem, da jih ni strah in da se ničesar ne bojijo«.76 Kmečki fant se je »vedno rad postavil z drznostjo, močjo in spre- tnostjo telesa«, saj je spreten kolesar, navdušuje ga smučanje, po vaseh se ukvarja z lahko in tudi težko atletiko, npr. rokoborbo, ki da je »prav lep sport, ko se rava mož z možem, kateri bo moč- nejši in spretnejši«.771939, pod vplivom nacistič- ne ideologije, Koroški Slovenec športu poleg cilja »zdrav duh v zdravem telesu« pripiše tudi nalogo, zajamčiti narodu zdravo potomstvo in s tem varno bodočnost. Na teh temeljih naj se vzgaja mladina, pri tem pa »je treba razlikovati med fantom in dekletom. Fant mora postati mož in žena mora ostati ženska in ne sme čez meje, ki jih je začrtala narava. Ako je mož borben in delaven, ako noč in dan dela in ustvarja, ali če kot turist ali športnik kuje in izpelje najdrznejše in najnapornejše načrte, tedaj ne izgublja na svoji možatosti, temveč se moškemu idealu pri- bližuje. Delo, ustvarjanje, borba in podjetnost so njegovo področje. Nasprotno pa velja za ženo: ako usmeri vse svoje mišljenje in stremljenje po vzoru moža, če ogromno dela, študira alise vadi v težkem športu, izgubi na ženskosti. To velja v enaki meri tudi za težka poljska ali tovarniška dela. Mož in zlasti žena morata vedeti, daje od njih odvisna vrednost potomstva, da sta za to vrednost odgovorna, ker je le - ta odvisna od njunega življenja, njunih duhovnih ter telesnih sposobnosti.«16 Moški kot očetje niso povsem odvezani dolž- nosti skrbeti za naraščaj, predvsem za njegovo narodno zavednost. Razni pozivi k vzgoji otrok v narodnem duhu se obračajo ne samo na matere, ampak na starše.79 Osmrtnice hvalijo, če je pokoj- ni vsem svojim otrokom »usadil v srce ljubezen do svojega rodu in naše lepe slovenske zemlje«^ Poleg materinskega dneva zasledimo praznova- nja očetovega dneva, s katerim naj se pokaže hva- ležnost za skrb in požrtvovalnost očeta.81 Očetje pa domnevno vzgajajo na specifično »moški« na- čin, ki se precej razlikuje od »ženske« materinske vloge. Oče in sin sta »medsebojno redkobesedna, ne ljubita čustvenih izlivov« in si »nerada izkazu- jeta vidno ljubezen«. Ob materi je sinovom lahko, » Koroški Slovence, 3- 4. 1929, str. 3- 74 Koroški Slovence, 21. 9. 1932, str. 3- 71 Koroški Slovence, 28. 6. 1933, str. 3. 76 A. H., Mladina, spoštuj stare! V: Koroški Slovence, 21. 2. 1940, str. 4. 77 k., O športu. V: Koroški Slovence, 25. 9. 1935, str. 3. 73 Koroški Slovence, 23. 8. 1939, str. 3- 79 Prim. npr. Koroški Slovenec, 9. 11. 1927, str. 1. 80 Koroški Slovence, 15.3- 1922, str. 3- VSE ZA ZGODOVINO 93 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 2 njena roka »mehko vodi« mladega sinka, dobro je z njo žalovati, brezskrbno se da z njo deliti vero in molitev. Oče je »iz druge kovine. Nerad govori svojim in nerad na široko razlaga. Ne kaže rad v besedi svoje ljubezni in kakor nalašč pušča otro- ka, da se čuti osamelega in zapuščenega«. Oče se nerad razigra, ne zna žalovati niti se iz srca veseli- ti. Mati sprejema življenje, kakršno je, »z mehkim, udanim srcem in tako ga posreduje svojim.« Oče je »človek razuma. Življenja hoče z razsodnostjo mojstriti«. Redko govori oče o narodu in narod- nem boju, a z dejanjem in življenjem dokazuje, da je sprejel ne samo borbo za družinski obstoj, temveč tudi boj za kulturno pravico naroda. Brez besed uvaja sina v dejavno narodno ljubezen. Sinu, ki bi mu hotel v zahvalo za bogat življenjski nauk hvaležno poljubiti roko, bi oče »odmaknil roko. Ne ljubi čustvenosti, ker biga spravila kveč- jemu v zadrego«. Še svoje največje modrosti oče ne bo odel v besede, marveč jo bo razodel v časti- tljivem molku: »Sin, ostani mi zvest, ohrani zve- stobo mojim vzorom/«82 Narodna vzgoja kot del očetovske vzgoje je posebno pomembna v dobi nacionalne ogroženosti. Tako Koroški Slovenec 1940 objavi članek »Moj dar domu na oltar!«, v katerem oče izjavlja: »Najlepši dar poklonim svo- jemu narodu, če mu vzgojim svojega sina v za- vednega Slovenca in svojo hčerko v zavedno Slo- venko. /.../ Svoj narod ljubim z iskrenim srcem. Najbolj ga ljubim, če zanj vzgajam svoje otroke. Svojemu narodu hočem služiti do zadnjega dne- va. Najbolje mu služim, če mu s svojimi otroci poklonim žive člane njegove družine in pridne delavce njegovega doma.«83 Poglavje naj zaključi zanimiv članek »Ko bom jaz nevesto iskal!«, ki z vidika fanta opiše idealno podobo koroške slovenske neveste - narodno in versko zavednega domačega kmečkega dekleta. Članek, objavljen v rubriki Ženski vestnik, dekle- tom daje vzpodbudo, da stremijo za to idealizi- rano podobo, saj tako povečajo svoje »šanse« na »poročnem trgu«, moškim pa dodeli moč kontro- le nad žensko podobo, saj lahko moški odstopa- nje od ideala kaznujejo s tem, da takih žensk ne poročijo: »Prišel bo čas za me in moje prijatle, ko bomo neveste iskali. Pa bi rad povedal našim dekletom, kje bomo barali in kaj bomo jemali. Naj nam ne zamerijo potem, če bomo tod gledali vstran in tam hiteli mimo, krivda ne bo naša. Mi bomo izbirčni in bomo zbrali dekleta, ki bodo nam všeč.« Neveste ne bomo iskali v tujini, med Nemci ali še dlje, marveč »v naših treh dolinah«. Neveste bodo Slovenke. Ne bodo govorile »bese- de iz knjig«, njihova beseda bo »domača«, v njej ne bo »nemških kletvic in pozdravov«, »nemških priveskov in /razie«. »Ni nam za dekleta, ki so se klatile po tujih mestih. Pa če so tudi v tujini iskale kruha: mi jih nočemo. Tudi domaje bilo kruha in mleka, vam je bilo treba v svetu iska- ti pogače?« Neveste bodo verne, njihov Bog bo »Bog starih slovenskih družin, ki je vodil očete in matere v trpljenju in veselju iz roda v rod«. »Najmanj pa se nam hoče deklet, ki hodijo po naših strminah v mehkih čeveljčkih, svilenih no- gavicah, ozkih kiklah, ki nosijo na glavi lejtre z grmovjem ali obrnjene kravje zvonce.« Stokrat ljubša bodo dekleta »v lesenih cokljah, v grobih jankah, belih rokavcih«, naj milejša pa tista, ki bodo imela na glavi »črni fcanetelj'«. Ni nam za neveste, »ki bodo prinesle seboj težke milijone«, potem pa bodo »sedele na zofi in pile kofé, biga bomo kuhali mi. Pa bomo prej zbrali pridna de- kleta, ki bodo trdne gospodinje in dobre matere. Ali zahtevamo veliko od vas, dekleta?^ »Kot v vsem življenju, ima žena in dekle tudi v prosveti posebno nalogo« V delovanju koroških slovenskih prosvetnih društev, ki je bilo narodnopolitično zelo po- membno in v skladu s politično orientacijo manjšine konservativno, so se zrcalila in obliko- vala spolna razmerja. Socializacija v društvih je potekala v tradicionalnih okvirih in je pripomo- gla k ohranitvi tradicionalnih razmer in delitvi vlog med spoloma. Ker so spoloma pripisovali različne značajske poteze, potrebe in naloge, so jim tudi nudili spolno specifične oblike in vse- bine delovanja. Društva so bila organizirana po spolu in starosti, imela so torej krožke oz. odseke za ženske, dekleta in fante. Prizadevanja Sloven- ske krščansko-socialne zveze za Koroško, priteg- niti ženski spol, ki so se začela v letih pred prvo svetovno vojno, so se med vojnama nadaljevala v okviru ženske in dekliške zveze.85 Zaradi domnevnih »naravnih« razlik med spo- loma - fant si želi nastopa na odru, se veseli 81 Koroški Slovence, 13. 4. 1927, str. 5- Prim. Koroški Slove- nce, 15. 6. 1927, str. 1-2. 82 -ko, Očetov spomenik. V: Koroški Slovenec, 10. 7. 1940, str. 3. 83 Oče, Moj dar domu na oltar! V: Koroški Slovenec, 18. 9. 1940, str. 3. 84 Koroški Slovenec, 14. 10. 1925, str. 4. 85 Prim, mdr, Avguštin Malic, Politika je zavirala kulturno delovanje. Osrednja slovenska kulturna organizacija med prvo in drugo svetovno vojno. V: Človek ne živi samo od kruha, Celovec 1983, str. 27-51, tu 29-31, 40, 47- 48. 94 VSE ZA ZGODOVINO Tina Bahovec. »POMOČNICA NAJ JE MOZU NE SAMO V DRUŽINI. MARVEČ TUDI...« ZGODOVINA ZA VSE glasne pesmi v zboru, glasna je njegova izpoved in polna korajže njegova kretnja,86 medtem ko se dekle nerada meri v tekmi, je bolj cagava na odru in jo šumeče prireditve ne zgrabijo - ima ženski spol tudi v prosveti posebne naloge: »Tiho in skrivno hoče vršiti dekle tudi prosvetno delo. Mali dekliški krožki s petjem in govori, prikorje- nimi dekliškemu svetu, skrita rast ob lepi knjigi, notranja rast iz dekliške stanovske organizacije - tod je veliko njihovega sveta. Dekletu iti ženi je pridržano podrobno delo vprosveti. Širjenje do- brega tiska, briga za male in najmlajše, prosveta po družinah, to in še mnogo več so področja de- klet-prosvetašinj«87 Kljub taki diferenciaciji vlog pa naj po izbruhu druge svetovne vojne ženski spol »po sili razmer« razširi svoje prosvetno delo- vanje, češ, mnogo slovenskih mož in fantov je v vojaški službi in lažje jim bo, »da vedo, kako so njihove sestre, neveste, žene in matere prevzele nase poleg gospodarskega bremena še breme narodne prosvete«.8S Poziv Prosvetne zveze 1940 posebno kliče žene in dekleta, »naj s podvoje- nim trudom odtehtajo odsotnost očetov, mož in sinov. Uprav naši vojaki/.../ imajo pravico, dase jim njihova domovina oddolži s svojim prosvet- nim trudom in jim ob povratku pripravi toplo, domače, slovensko ognjišče.«89 1928. leta Koroški Slovenec kritizira, da z de- kleti društva »nekoliko mačehovsko delajo«. »Njim, ki bodo nekoč naše gospodinje, in vzga- jale naš mladi rod«, naj posvetijo društva vsaj par sestankov na leto s sporedom, namenjenim samo dekletom. -»Bolj bodo vzljubile svojo dekli- ško čast, bolj se poglobila v misel vzgojiteljice in gospodinje. V rokah naših deklet je usoda naše- ga ljudstva prihodnje dobe. Zato na vsak način več pažnje posvečene njim«?0 Pomembno, a se- veda tipično »žensko področje« društvenega de- lovanja so bili kuharski tečaji, ki so imeli poleg strokovnega izobraževanja tudi nalogo utrjeva- nja narodnosti, saj se na njih dekleta »učijo citati in pisati slovensko, učijo se deklamacij in lepe govorice v pismeni slovenščini; iz njihovih vrst izhajajo naše najboljše igralke na podeželskih odrih in predvsem naše zavedne gospodinje«.91 Toda usmeritev tečajev ni bila povsem nespo- rna, saj so nekateri funkcionarji kritizirali, češ da tečaji demoraliziraju dekleta, ker jih izvajajo v gostilnah, da zaključne prireditve »nimajo nič kmečkega na sebi« itd.92 Predvsem pa so sloven- ski gospodinjski tečaji izzivali nasprotovanje nemške strani, ki je segalo od prirejanja konku- renčnih tečajev do policijskih kontrol in fizičnih napadov. V tridesetih letih dekliška zveza, ki jo vodi Mil- ka Hartmanova, »idealna jugoslovanska apostol- ka na Koroškem«, sicer »nima nobenega denarja v svoji blagajni«, a vseeno obstaja kakih 30 odse- kov, ki prirejajo tudi mesečne sestanke in manjše gledališke nastope.93 Zveza prireja tudi dekliške dneve, ki naj sooblikujejo mlade koroške Slo- venke v smislu idealne narodno-verske podobe. Dekliški dan 1933 v Selah je bil »velik praznik Gospoda naših src, da bo dal še zanaprej življe- nja in rasti v skrivnostnem ženskem svetu«. Po dekliški službi božji je voditelj govoril »o delova- nju Stvarnika sv. Duha v ženi od početka sveta do danes, da so zaznale za veliki pomen močne žetie in matere v življenju narodov. Tedaj so si zaželele, da bi postale tudi one velike žene iti voditeljice svojega naroda.« Pri slovesu je vodi- teljica dejala: »Pojdimo z našega tabora nazaj v domove kot sejalke ljubezni, dobrote in miru, kot nositeljice sončnega veselja in sreče, kot zveste delavke na domači grudi.« Dekliški dan naj bo »vsem dekletom širom domovine v dramilo in po- buda, da zberejo raztresene ude sleherne naše fare in se pridružijo armadi mladih bojevnic za najvišje ideale. /.../ Čas zahteva žrtvenic, žen-ju- nakinj. Iz teh dekliških vrst naj se rodijo/«94 Tudi fantom so nudili stanovska srečanja, kot je bil fantovski dan leta 1933 v Velinji vesi. Nočno gr- menje topičev naznani prihod fantovskega dne- va, na katerem se zbere »četa do dvesto fantov«, »sami korenjaki zagorelih lic in trdih, žuljavih pesti«. Stanovska pridiga na fantovski službi božji poziva fante, da napovedo »boj napuhu razuma, želji mesa in brezduhovnosti življenja!« Popol- dne sledita pesem in igra, izbrani »kot nalašč za fantovski dan, pesem v svoji fantovski melodiji, igra v svojih prizorih, ki kažejo vpliv pokvarje- ne tovarišije in moč očetovske ljubezni«.9^ Fant- 86 Koroški Slovence, 22. U. 1939, str. 3-4. 87 Koroški Slovenac, 11. 3- 1936, str. 3- 88 Koroški Slovenec, 1. 5. 1940, str. 1. 89 Osrednji prosvetni odbor, Poziv Slovenske prosvetne zve- ze v novo prosvetno sezono: Slovenci in Slovenke! V: Ko- roški Slovenec, 25. 9- 1940, str. 3- 90 Koroški Slovenec, 26. 12.1928, str. 3- 91 Seja S.K.S.Z. za Koroško 3- novembra 1932, Arhiv Inšti- tuta za narodnostna vprašanja, 18, manjšinski institut, fase. 146- Slovenska Koroška. 92 Prav tam. 93 Koroška, april 1935, Arhiv Inštituta za narodnostna vprašanja, 18, manjšinski institut, fase. 146 - Slovenska Koroška. - K Ilarlmanovi prim. mdr. Marija Makarovlč (ur.), Milka Hartman, Celovec 2004. T. L, To je naša mladina. V: Koroški Slovenec, 21. 7- 1933*, ¿ str. 3-4. "5W 9S Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO NoHtfP ZGODOVINA ZA VSE tato xi. 2004, a. 2 /, / • yie •••••/• yyiHHÍ /**j¿. ¿Übt» /¿ X(. yffZZ . r t SUA