PROSVETA ^__ X. ^^ iraz delavske te v Avstraliji. .jiciuoa j* pacifi-8TICNA AGITACIJA. i jaitopniki so v manjšini. hey N. S. W. - Do ^daj Xlvstrslija v socijtlni fir L.i usjasprninejto dežela Delavstvo organizirano fou v delavski stranki in bvis v strokovnih delavskih leijali, je »melo velik »koaodajo in sprejeti zakoni za varstvo delav-ki*imeli na življenske rax-.delavstva velik vpliv. Av-iii »icer šc ni bila" paradiž, rpa ni poznalo v svojih ve mestih tako obubožanega Ittariata, kot ga najdemo v ameriških in evropejsklh h. Delavstvo je bilo složno .di tega je izvojevalo velike he. To je trajalo, dokler ni aplošna obvezna vojaška «t spora med delavstvo, uije splošne vojaške dol-je šlo n« splošno glasova-\ jepropadlo ne splošnem I Iz tega so nekateri »ki voditelji sklepali, ki so |proti splošni vojaški dolžno-i je eas prišel, da popolnoma irijo vse, ki so bili za obvez-Ujaško .dolžnost, kajti Ijud-govorilo, da noče splbftne i dolžnosti. eir je zunetila splošna vo-dolžnost spor v delavski, ki, je bila situacija sledeča: [ jiiortiici je bilo 40 delavskih nttv in 35 konservativcev, v (u .'11 delavskih senatorjev in ervativcev. Delavci v s,» dva pripadniku (la zagrozila z zaplembo premoga. ■"vojaške dolžnosti gla-iTa resnica postavlja "patrioti-. proti odpošiljali ju delega- zem" premogovniških baronov v Jk "plašili konferenci. To je prav čudno luč. Mogoče razumejo M«do in razpisati je morala pod to besedo, da imajo v vojnem Razprava o žii i ski predlogi je vroča. POVZROČILE 80 JO PROHIBI-STICNE MUHE. Najbrže stopi omejen parlamentarni rod v veljavo. Waahington, D. 0. — Prijatelji prohibicionistov so povzročili a prepovedjo za varenje piva vročo debato v senatu. Nekateri senatorji izjavljajo, da ne odnehajo v »debati, dokler prepoved za varenje piva ne izgine iz živilske predloge. Senator Chamberlain, ki je predložil živilsko predlogo, pravi, da ne priporoči, da se debata vrši po omejenem parlamentarnem redu, dokler ne postane obžtruk-cija očividna. Senator Gore iz O-klahome je druzega mnenja. On trdi, da debata sploh ne bo tli-kdar zaključena, če se ne bo vršila po omejenem parlamentarnem redu. , ISenator Lodge je govoril proti prohibiciji. Dolžil je prohibicioni-ste, da so utnešali svoje želje v živilsko predlogo, ki nimajo nič o-praviti z zmago v vojni. Rekel je: "Združeno javno mnenje je največji faktor v vojni. Z enim udarcem odpraviti vse pivovarne, vreči sto tisoč ljudi na cesto, opleniti stotisoče drugih ljudi Čaše pive, ki ne vidijo nič slabega v nji, pomeni sejati nezadovoljnost in razdor. Mlislim, da nihče ne more očitati nemškim in francoskim vojakom, da niso dobri bojevniki. Neumnost je trditi, da so ljudje, ki pijejo pivo in vino, slabe pameti. Francija daje svojim vojakom regularno mero vina." 'Na to je povedal, da so farmarji v liovoangleftkih državah, ki se pečajo z mlekarstvom, odvisni- od ječmena, iz kateega je hilo že va-reno pivo. Če farmarji ne dobe cenenega ječmena, bodo morali prodati krave mesarjem. Ravnotako bo vsled prepovedi za varenje piva znižana produkcija drož za 40 odstotkov. kapitalistični pogoni volitve z« avstralski parla- M«v« so sc vršile v začetku "i m, kune«le z zmago žago-spi.,;,,,, vojaške dolžno-i so večino v zbornici in Ni"" zdaj bodočnost, če plains vojaška dolžnost /o- . ,000,000 funtov kave, 25,000 ton sladkorja, 866,000 galon nasoljenih In ki-»lih kirmaric, 3,800,000 škstelj er-uega popra in drugih dišav, 37*2,-(HMI škatelj oreška, 480,700/100 funtov krompirja, 55,.">0<),000 funtov čebule, :*00,000,0 funtov kruha, poleg še suharja, skoraj eti miljon galon sirupa, Icmonske. gH in vanilinegs izvlečka, 8,200-000 funtov slanine, nad 7,3 Izjavlja, da ne moro več osl.itl ne-utralna iu kongres je o^or.rlt njen korak. Vsled tega odloka je Brazilija danes iiHfralua zaveznica Amerike. Po sklepu brazilskega kongresa so njone luke odprle aioeriškim iu zavezniškim bojnim ladjam. OENE ZA 2IVILA ZA ENO TRE TJINO VIŠJE KOT PRED .. ENIM LETOM Washigton, D. 0. — Statistični izkaz delavskega department* izkazuje, da so cene za Živilu poskočile v splošnem za pel odslotkov med I«, aprilom iu 15 majem t. I. Najbolj sc je pod rs žil n moka, ki Je šla kriško za 2!I odstotkov. Koruzna moka m* jc podražila za 15 odstotkov, fižol zs 14, kruh za 13, riž za U. Cena jo padla čebuli za 31» odstotkov, sirovemu maslu pa za V teku Irls »la se najbolj podražila krompir iu moka. I Jen a krompirju Je šla gori zs 14« od stoikov, moki pa aa 122 V za-1 Lon, da ne bodo Nemci umaknili tr mesta v najkrajšem času. Kanadske čete so ua čehi obsedaJoCUi operacij iu včeraj so se ropot o<|'Skovale z novimi us|H*hi, Preti mest jo Avion na južnem koncu je po vi*«,, čem boju padlo sinoči \ njihovo roko in Kanadčani ga urite kljub ljutim protinapadom Nemci v. Nemška artilerija za Mnao'u stopnjeiua pojema, kar vseKoku: dokazuje, du Nemci v splošnem u-niičejo težko iirtllerijo nn no\o bojno črto. Angleški uvijutlkl mi vrgli v zadnjih dcuoflh tednih 4000 bomb nu nemške linije za Leusom In vzeli vsak dan 300 fotograflč. ulh slik, ki pokoKUjejo nem l e pozicije. Zadnje poročilo s frome ptuvl, da je Lt us pod vročim ognjeni topniških grkuat iu zavit v oUaiko dima In plina. Mesto je oljkplje* no od treh strani. Nemci si »,šča-Jo svoje razbite postojanko iu odhajajo v nove pozicije ua črti Drooourt-l^ucunt. Pariz, 21». jun. — bana! jc u-rudno poročilo sc glnsl, di« so Nemei zadnjo noč impadU z iabr.t-u i m 1 četami pred Verdunom. Nn-pod je bil naperjen proti brlim štvv. 304 iu gozdu Avocourl. O-ster odgovor francoske artl'eiljc je ustavil napad, ko t*o Nemci pridobili n c kuj tal ua par toJkul* pr. vc linije,. . ,i Nu pogorju ('heiiiis-dcs-Duuic i so bili včeraj lo|»uiškl dvoboji in severno od Joiiyeja bila odbiti močnit nemška patrulj«, Veinel n i-daljujejo bo m ha rdi ran jo Rcmsa, Včeraj so zopet Izstrelil! 1200 gru-uat iu osem jih je pmllo na katedralo. * * Berlin via Loudon, 'to. ;tiii. - -Naše težko baterijo so včeraj bombardirale francosko utrjeno luko Dunkirk z dobrim učinkom Naši topovi so uarodli: v.* no {kodo tudi angleškim nakupom na o hrofju Zavetniki so v raianio streljali na O.deinl. tiult luIHturl-stilno Ikodo nI bilo \ BejgiJ In ua arraškl fronti so blit ropuUki boji, ki so prinesli :iel uj peludiilli spopadov, ki so |xi bill Inez korl« sli za sovražnika, Južno od ce-fe Cambrai-Arras so naš« westfulske Iff renske čete počhMle angleški zakop iu prluadjsle Aoglerein precej Izgub. Na frtiip*u*kl f'onii so Idil živahni topniški tojl tovorno od Aisne, tovorno od flemst (lislis na ». str., 1. kol.) ZADNJE VESTI. i i i. ■. Berlin, 20 junija. — Nemški generalni štab naznanja, da so nemško Oeta v Ca raj osvojile fran-oosko pozicija na obeh straneh oo. sto Malancourt Esnos v verdunskl sekoiji. Nemci so t naskokom vea. 11 300 jardov široko pozicijo pri Avooourtu. Na obeh krajih so tajali nad 000 mož Ze njegovega .i.rry , .. . ^ .|2 ,H M. nMhMjM likor se osi spominja, je stara 127 W l ard stara i j let IJra je bila narejena na An v ječi, ker jc ustrelila ..Helnega deškem ves čas gre dobro .., do Orator V Osbo, na sosedt^ Is K01 lenila. du ^Ktifijo oičteljev. * »«sk X"f."V',ri* načelo, U» 1 primemo n ' « »K ki ' ' ua javni šoli. liane« bo vreme nestanovitno v lllinoiau; vetrovi se spremene v južne. Kulnčtii vzhod oh 4:17 a. tn.; Holi|/*ni rahod ob 7 p. m. la Orfborna, ker je o nji idsbo g I vorll. 180 MMSKA^£OVOIV BITKA » IT ALI- gt Louis, Ho. — 150 mestnih JAMI. delaveev, ki so zapoeljem v de- - ^ H.|riMVi|. n.rt mentu za tlakovanje z aafal-i Orotnabnrg, ra. — v ^a.rmv.. t^m T^evkalo. ta Je Italijani nast-ls splo- ^llhTvei Mht e v a jo na uro šna bitka, v kalen -ts hilo «.trel-ta^Kr jena 51letn, To.odors Bcrtolino xeM [in njegov 47lHni brat Tony. 2,000 jardov na arratki fronti Za joio so vo« strojnih pušk in prod njo straže so dospslo v Avion Waahington, 2tt Jun — Prod-sodnik so Jo Uracil napram vodi. Uljem v senatu, da so strinja t živila zu 5*1 odslotkov. MISTEEUOZEN UMOR. -Oincinati, O - V hiši l«2« Pleasaulova ulica so našli v kleti umorjenega čioveka z zve/auimi nogami in vrečo |sHognjeuo ee/. kI>IV0' . . t I nredloir......-7 rh ^^^- Ujav tO. Policija M- Id dognala, kdo je m ^^ ^ ^ j.aija - Or-odk«nl j« prtše'— ^ ska vlad Jo prelomila dlplomaU MODERNI ROP Ono tvote t NomAlJo, Avttrijo, Jaoay, Rumunako. — Nemčija Bolgarijo In Turfttjo Ortka vlada za je naložila ljudstvu v okupiranem meni. da obstojf od vftorajšnjoga rum ii trnke ui ozemlju 1*0,000,000 dno rojno staaje, daairavno nI hI U vojna le formalno napovedana. >{ . I ruiuuns 4« iisro« .M PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE lakaja dnevno rasen ne4elj in praznikov. LASTNINA SLOVANSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Cene of lasov po dofovorn. Rokopisi ss ne vračajo._ Enin«: Zedinjens držsvs (izven Chicago J in Canada as lete, ■Mil ca tri iriM«ce ts tri messes. n.60 ss pol lets in 76e ta tri mssses; Chicago in inozemstvo $4.60 na Isto, M sa pol lets, fl.13 N»»l«rr aa w—, kar Ism Sik s Ifctessi "PROSVETA" Sa. LatradaU Avaaaa, Cklcsf«, "THE ENLIGHTENMENT" Orgaa mi tka Slovaak Natiaoal B«a*flt taaiaty. Unued dally except #ind Holidays. Own* kf Slavaalc N.tlo.*! B«aafit Society Advertising rates on agreement 8ob»cription: United State« (except Chicago) sad Canada Mpap Chicago sad foreign countries, $4.60, jer^ear.______ Address? * -PROSVETA" 9007 0» Lawadalo Aveaao, Cklaaga, lUiaoU. Telofon Dotam v eJdepeaju a. pr. (Mojo >0-17) polog vaiega imoaa la nadeva pomeni, da vam jo • tom daevom potetya naročnina. Ponovite jo pravočasno, da m vem ae ustavi lUt. DOPISI. Muli&n, Idaho. — Človeška ua junija t. 1. se je soglasno sklenilo, da se v titanovi dramatični odsek, ki ho nudil tukajšnjim Hloven-kam in Slovencem priliko vprizo-rili dramatične preredscdnik; John Brus, taj- Ameriki, kjer smo Klovenci veči- |jik; Joh|J jerjlia, blagajnik; Ma-noma vsi navadni mezdni sužnji, ry |{roVatin, knjižničarka; John ali kakor kapitalisti "pravijo svo ^rUH ;n knjižničar- bodni delavci, se najbolj zanima- Math evikovrh, reditelj; Mat mo za delavske razmere, posebno (>Krin pr čuden iu VaJ. Kavčič I »a še sedaj v teh zamotanih razmerah. V tukajšnji okolici se stalno de la v svinčenih rudnikih. Plače Jej niso tako slabe," ko bi bile življen j ske razmere iste, kot so bile pred' I nadzorniki,.— Seja sj^vrši zadnjo , nedeljo v meseeu. John Hrus, tajnik S. N. Č. Ely, Minn. — Zadnjo nedeljo, dne 24. junija t. 1. je priredila t remi leti, tako pa ne vem, kaj b<',U.gjoy Nar / čitalnica" krasno če bodo eene življenskiuf potreb- dramatično predstavo 'Iiepoštev, NIKDAR SITI 2ELEZNISKI KRALJI. , Mejtem ko so bile misli ameriškega ljudstva vsled proglasitve vojnega stanja obrnjene na mnogo problemov, ki jih prinaša vojna, so železniški kralji nastopili pred meddržavno trgovsko komisijo in pretakali solze, da jim preti neizogiben bankrot, če komisija ne poviša cene za blago za petnajst odstotkov. To pomeni, da bo ameriško ljudstvo plačalo na leto $400,000,000 več davka železniškim kraljem za prevažanje blaga. Kajti .jasno je, da trgovci ne bodo iz svojega žepa plačali povišane tovornine, ampak bodo podražili blago, da odlože "harač" na rame konzumentov, ki gre železniškim kraljem. Železniški kralji so prišli s to zahtevo pred.meddržavno trgovsko komisijo, dasiravno so v letu, ki je končalo z dnem 30. junija 1916 napravili po odbitku vseh troškov in odplačilu dolga $601,000,000 čistega dobička. Povprečno so imeli nad osem odstotkov dobička od naloženega kapitala. Vštete so tudi vodene delnice, za katere ni bil nikdar vplačan denar. Letos bo dobiček še večji, ker poročilo izkazuje, da so v prvih štirih mesecih tega leta napravili pol miljarde (500,000,000) dobička. Železniški kralji so navedli kot vzrok za povišanje tovornine, da bodo imeli nove izdatke z novo železniško opremo in nove troške vsled AdamsonoVega zakona. Osemurni delavnik ne bo železniškim družbam povzročil več troškov kot $30,000,000 na leto. Da primanjkuje voz, so železniške družbe same krive, ker dovolijo nekaterim priveligiranim osebam in korporacijam, da rabijo železniške vozove za skladišča, če jim plačajo smešno nizko odškodnino. Ta grda navada je precej pripomogla tudi k draginji. Ne vemo, kaj je meddržavna trgovska komisija sklenila glede peticije železniških kraljev. Dejstvo ostane, če se ljudstvo ne zbudi pravočasno in ne nastopi proti železniškim kraljem, da bodo dosegli, kar zahtevajo. Kapitalistični dnevniki so "patriotizem" železniških kraljev ob proglašenju vojnega stanja kovali v zvezde. Ali zdaj ne čitamo besede, da hočejo patriotični gospodje izstisniti iz ljudskih žepov $400,000,000 na leto. Zaman iščemo besed v teh listih, ki obsojajo tako početje. Ne najdemo jih, gospodje se pač ravnajo po starem pregovoru, da vrana vrani... Najnovejša zahteva železniških kraljev dokazuje, ki nič druzega kot nesramen napad na ljudske žepe, da je treba ameriške železnice podržaviti. Dokler ostanejo železnice privatna lastnina, bo moralo ameriško ljudstvo plačevati davek ljudem, ki imajo toliko zaslug za razvoj človeške družbe kot trot v panju, da so celice napolnjene z medom. ščinain plezale vedno le višje in višje. Ako sc ne motim, pravi nek hrvatski pregovor: "Svaka sila do vremena." Višanje cen je ee daj kar na dnevnem redu. Ako grem danes v prodajalno, imajo te cene, drugi dan že druge, seveda višje itd. Vsak dan druge in vedno še enkrat višje. Tukajšnja družba je sedaj vpeljala neko posebno metodo, katera se prav nič ne zlaga s sfobodo. Kklenila je namreč, da je takore-koč prisiljen vsak delavec odstopiti en dnevni zaslužejc za "Rdeči križ". Ne vem iz katerega vzroka že zopet to. Ali naj v resnici nosi priprost delavec vsa vojna bremena in kapitalisti naj pa iz tega kujejo miljone!! Že tako se mora delavec sedaj boriti z življenskimi razmerami in sedaj Se ta davek! Zoper prostovoljne prispevke nimam prav nič, ampak ta prisiljen davek, pa presega žo vse meje. Radoveden sem ali kapitalisti tudi podarijo vsak mesec svoje enodnevne dohodke? In poteni se pa bo ta družba bahala, da je 'ottaf dala za "Rdeči križ". Naj pobirajo prostovoljne prispevke in vsak naj da toliko, kolikor mit razmere dopuščajo, revež manj, bogatin več in ameriški kapitalisti pa največ, ker bodo tako vse nazaj dobili. Ako en pripost delavec da #1, more dati kapitalisti $10,000, pn se mu šc ne bo toliko poznalo, kot se navadnemu delavcu. 4 Eden ta pukljustih. Waukegan, III. — "Slovenska Narodna Čitalnica" je priredila v nedeljo, dne 17. junija t. 1. ža-loigro "Kovarstvo in ljubezen", katera je jako izvrstno vspela. Do je igra tako izvrstno izpadla, gre v prvi vrsti vsa fast in Tivala vsem igralkam in igralcem zu njih trud in požrvo val nost, ki so se v teku enega meseca navadili velike in /do težke vloge in poleg tako maloštevilnih vaj vprlzorill največjo igro, katera presega rekord vseh dosedaj tu igralnih dramatičnih iger. . , Dolžnost nas veže, da sc najto pleje zahvalimo našim izvrstnim igralkam, gospem^, Ani Mahnič in Mary Mavec, goapieama Mary H rova tki in Frances Korenin ter igralcem gg. Pavel Peklja, Vinko Pivk, John Hrus, Math O grin, Fr. Čuden, Math Velkovrh. Valentin Kavčič in Louis Grebeiis. Uospieam Jeany Jereb, Helen Kim, Marv Poglajen, kot redite-Ijicam sedežev in ki so pozneje prodajale šopke, lunch itd. (la. M. Harle za godbo, gdč. Varsek in go-spej Varšek, kakor tudi vsem mos kim, kateri so nam pomagali po njihovih najl>oljKih močeh, se ukj-topleje zahvaljujejmo za njihov v Washington School Auditorium Igralci ko izvrstno rešili svoje u-loge. Math. Polajnar je bil pravi tip sta rok rajskega žandarja. Trije rokodelci (Mr. Kuhar, Novak in Mrhar) so nas kar rznenadili svojim nastopom. Pogorski duh Repoštev Mr. Fr. Kem) je bil iz vrsten v svojem lovskem kroju. Vloga sodnikq v Hrezoveni dolu je prav tlobro rešil Mr. Fr. Vider. Kot pravega in prefiganega oštir ja, kateri gleda samo .na to, kako bi nagrabil več denarja je fino igral Mir. Jack Kunstelj. Vlogo natakarja Petra je še dosti dobro pogodil M*r. J.. Štembal, akoravno je šele prvič "nastopil. Igra je prav fino izpadla in iy-smo pričakovali, da nas bodo tako presenetili s to predstavo. Edino nekaj sem opazil, kar mc je dirnilo, to, da nismo videli v na hi sredini rojaka in bivšega glav nega tajniku J. S. K. J., G. L. Bro žica. Želeti bi bilo, da bi drugič prišel v našo sredino ter pri nas govoril, mesto da bo govoril na prireditvah, katere prirede Finci Upam, da imajo Finci dovolj svo jih govornikov. In nam bi to jako koristilo, ako bi kakšen razloži občinstvu v angleškem jeziku, kakšen namen, da se prirejajo te predstave, kakšen namen ima "Slov. Nor. Čit." itd. Neumestno pa je kritizirati naw narod pri drugih narodih in razkrivati nekatere naše narodne hibe, brez katerih ni hobeden narod. Bolj bi se spodobilo te napake zagovarjati in povedati varoke, iz katerih nastajajo te napake. To ni posebno primerno za človeka, kateri je nekoliko izobražen, da govori nespodobno o svojem lastnem narodu. S tem se izgubi ugled pri lastnih rojakih ifi ravno tako tudi pri vseh trezno mislečih in razsodnih ljudeh. To ni nobena čast, uko kateri sramoti svoje lastne rojake. Veliko bolj hvaležno delo bi napravil, ako bi katerikrat nastopil med svojimi rojaki in jih poučeval in sodeloval pri raznih izobra* ževalnih prireditvah. Zato bijiiu bili vsi rojaki hvaležni. Ako ho hodil to pot, katero je sedaj začel, pa ravno nasprotno. . K tej prireditvi so ga člani Čitalnice še posebno povabili, da bi pričiel in napravil kratek govor in razložil občinstvu pomen te pri • reditve. Toda izgovoril se je, da ni imel časa. Za drugonarodne prireditve pa jc imel čas. — Upamo, da se v prHiodnjc udeleži naše prireditve. Kliški Slovenec. Ameriške vesli. ameeiSka delavska fbde UOUi ODKLAKJA SO-FE remci v SVtCl. , ie O'Kee^tr^ bil za noge, da Ka ^ »o, a O'Keefe lezniške tračnice. Washington D. C. — Oomper*, predsednik /'Ameriške delavske federacije" je brzojavil v Liudqui stu, predsedniku stpckholmske konference, da "Ameriška delav ska federacija" ne polije zastopnikov k mednarodni konferenci strokovnih organizacij, kl se vrši dne 17. septembra v Švici. Za vzrok je navedel, "da sc vrši prezgodaj, ob nepravem času in nc more roditi dobrega uspeha." * * 'grabil „ ''e K «» watt odtrga,;"* I"1*1 J' '»tel vlaku n,™f r,t« zs ......--r ^ Tak(M W ttškriml ' WW vstavile vlak uJgS zadnji vo/. rinil O , »abo. Starček je dob,? " 1 žke po&kodbe. J bl1 V njegovem *pu * m •njo da je OW, ^ ,z ^hušniee, v kateri " zdravili, ker si je v HmJlM namenu prerezal žile V pravi, da je brez centa in J Pertaga, Wis. * Jaka.je ^P»taliatična Ko je človeku izSesala v* ne moči in postane star, di delo, ga pahne na cesto' pennsylvamflka železni oa je odpravila nad sto osobnih vlakov. Philadelphia, Pa. — itavnatelj stvo Pennsylvania železniške družbe naznanja, da s prvim julijem odpravi iz prometa llTJ nsobna vlaka, da bo lahko prevažala čete, potrebščine za vlado in živila. Pri ekspresnih vlakih bo znižano število salonskih obedovalr.va tn spalnih voz. , C. E. ruthenbero, ARETIran. SUPRAŽETKE 80 *LI ii V JEČO, K0^ DA PLAČ4 DENAfeNO GLOBO. Waahington, D. . - ^ no sodišče je obsodilo wsi * žetk na 25 dolarjev denarne g Dalo jim je na izbiro, da jo denarno globo, ali da pš tri dni v ječo. Obtožnica jm čitala, da so ovirale promet n« dnikih, ker so razvile Standi na katerih so bile tiskane za ženako volilno pravico. Žene so izbrale ječo, da žejo, da so pripravljene pi za volilno pravico vsako kaaa MISTERIJOZEN UMOL Chicago, HI. — Listi poročajo, da so aretirali v Ohicasru C. K. Ruthenberga, nekdanjega socialističnega županskega kandidata v Clevelandu. Odvedli so ga v Fort Sheridan. Obtožnica mu očita, da je hotel preprečiti registracijo dne 5. junij^. preiskava proti županovemu listu. ODERUHI SO NA DELU. Odkar ji* prišel v javnost glas, da namerava uprava predložiti kongresu zakonsko predlogo-za nadzorovanje produkcije, transportacijo in razdelitve živil, so oderuhi in špekulantje postali delavni. Poslali so svoje agente na farme, da se jMigajajo h farmarji za cene o pridelku, ki je te na polju, in se tako pripravijo, da oderejo ljudstvo do .skrajne meje. Brzojavne vesti potrdijo, da so oderuhi na deki. V osmih državah, v katerih pridelajo največ krompirja, se pogajajo za krompir. V državi l^ouisiana so že spravili pod svojo oblast 40 odstotkov riža. Do sedaj je ostala le ližu še pre'fj normalna cena. V bodoče bodo oderuhi tudi rižu določali ceno. Agenti oderuhov kupujejo tudi pšenico, koruzo, oves, rž in ječmen. Produkti iz tovarn, ki se pečajo s konzer-i viranjem živeža, so skoraj vsi prodani. Oderuhi in špekulantje so se odločili, da spravijo ves pridelek pod svojo oblast, preden bo sprejeta živilska; predloga. To so izvršili z matematično natančnostjo. V koliko IM' bo priti do živega z živilskim zakonom, ko *o goapodarji nad vsem pridelkom, bo pokazala bodočnost New Duluth, Minn. — Poživljam člane društva ''l^eo Tolstoj" trud In delo, ki so nam pripoipo- j št. 205, H»MM.t du se udeleže pol- gli do tako sijajnega uspeha Slavnemu ebčinstvu pa izreka« ifto uaAo najtoplejšo zahvalo za tako ogromen pose t ter vam o-hljohljamo prirediti igro, da ne bo smeha ne krsjs ne kones. Zahvaljujemo sc tudi vsem onim, kl so nem rsdevolje posodili obleke in druge re^i, ter vam zagotavlja« mo, da bomo tndi mi pri prvi priložnosti se odzvali, ako bodete kaj potrebovali. * . Na zadnji redni mesečni seji "Ulov. Nar. ^'italuice", dne 24. I noštevilno prihodnje mesečne seje, katern se vrši v nedeljo, 8. ju. lija v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo več važnih točk. Opozarjam posebno one člane, kateri navadno vedno zabavljajo, da se ta ali ona stvar ui prav sklenila, kateri pa še na seji niso bili. Znhajnjo uaj k sejam in tam naj govore, kjer je prostor iu čas za taka stvsri. N% zadnji redni mesečni seji sc je sklenilo, dose bo s takimi člsui postopsU po pravilih, kateri se ne udeleže N&tim naročnikom. Ob koncu junija poteče naročnina velikemu delu naših naročnikov in zato apeliramo na prizadete, de čimprej ponove naročnino za bodoče leto. Labko jo ponovile pri •▼ojih društvenih tajnikih, naših krajevnih ali potovalnih zastopnikih eli pe pošljite naravnost ne neelov: PROSVETA, 2657 So. Lewndale Ave., Chicago, III. Pričakujemo, da ee oenjeni bratje in rojaki, Id eo ne-lalo oderuhom in š|>ekulantom sedaj ročen! ne nei dnevnik, odze*ejo pravočasno t ponovno naročnino. _ ; . Upravništvo "Proavete." Chicago, IU. — Tedni* "Republican," glasilo čikrškega župana H I W. 11. Thompsons in l)urzoaznega|1)0vedtt,a' kdo J0 Je ustrelD-političarja P. Lundina, Je zdaj v preiskavi. Preiskavo Je ^Jredi! justični department, češ, da je prinašal k uporu hujdkaj9Če članke. streljal je podgano, ZA del je otroka. Scranton, Pa. — Anthony Pe--natos je streljal na podgano na svojem dvorišču. Ubil je pbdgatio, ali nekaj svinčenih zrnov odletelo skozi okno k sosedu Joseph Lashusu, ki so zadela dete v glavo. Dete je umrlo pol ure ktuneje, Bernatosa so aretirali. delavci ZAHTEVAJO STVO OTROK. var- Denver, Colo. — Delavske strokovne organizaeije, združene v "Denver Tradea and Labor Assembly", so sprejele resolucijo, da se ne smejo suspendirati zakoni za varstvo otrok in žen. Resolucija pravi, da strokovno organizirani delavci najstrožje obsojajo vsako akcijo od strani zveznih, državnih ali lokalnih uradnikov, ki ima namen preprečiti izvedenje zakonov za varstvo delavk in o -trok do pike. čistilna ladja šla v zrak Lancaster, Pa. — Velika ladja za čiščenje struge je šla na reki Susquehanna Wizo jezera Holt-wooda v zrak. Kna oseba je ubita in več jHi pogrešajo. Nekateri ao-dljo, da je ladja zadela na mino, kl je bila poslana po reki nizdol, da uniči je*. Kajpa, če je počil parni kotel t ( ARETIRAN, KER JB MAČKI ODREZAL REP. Pittsburgh, Pa. — Aretirali so 56-letnega Albert I'aseyja, ki ni nima doma, ker je mački odrezal rep. ' • " Priče pravijo, da je Casey "edel na hodnike Hhnigieiove irfiee, ko je prišla doli po nliei mačka, ki se je ustavila pred njim in je priče-la drgniti hrbet ob njegovo nogo. Casey je potegnil žepni nožiček in jI odrezal rep. Sioux City, Iav—Sem je pr na počitnice gde.*Theela Oerki Woonsocketa, S. I). Biia je na sku pri družini HaKer. Zvečer je spremila nekep kleta domov. Ko sc ;e vrafu je napravila od hiše kakih ISO rakov, jeypočil strel, nato > dil krik na pomoč. Prijatelje hitela nazaj in je gdč. Oerke umirajočo našla blizo liageao vega doma. Gerkonova je umrla, ne NEVARNOST ZA POPU! MINULA. Salt Lake, Utah. - Voda, porušila jez dvanajst milj od viewa je pod kontrolo iu nost za poplavo je minila. Tri četrtinke jeza je ost«l» lega, škoda znaša nad $10Q Človeških življenj ni bilo nih. na vsak 9*0nr je hotel Pa. — Na postaji Konkin Baltimore & Ohio železnice je (KMetni .l<»hn O'Keefe skočil pred vlek, ko je v Mri, da pri-" NAJETI MORILCI PREDI DlftČSM New York, N. T. - Obrat proti štirim najetim morila so obtoženi, ds so skovali za umor Bnrnett Baffs, '»ogal trgovca s perotniuo, k! Je M strel jen dne 24. novembra. 191 (»lavna priča j«' lse-kf Ant Cardinale, ki so ga privedli« iz Italije. Cardinale je baje t' vez med takozvanim perot« s kim trustom ie najetimi m« Obtoženci so: Josepn ln Cohen, David Jacob« in Ahr Graff. APEL ČEŠKIH PMATB/1 Chicago, III. —Odbor O**' rodne zveze, ki ima C stan v Chicago, je domovine apel čeških 1»'*» ki so ga adresirali na ce^ef" ce v avstrijskem državnem ^ V apelu urgirajo poslance, ds morajo ^tern rodnostno individualno* naroda in ds ne sisej• P" n|m pogojeni Morit. ^ ® kar bi sr smatralo za ko.np* avstrijsko vlado. Apel je podpisal« pisateljev, »ed ^JJ-profesor Jiri Oe* Krantisek Heritee, eha, V. Jang, * *'**e.lv Češke narodne je omenjeni ^ sli češkega p*,,* odcepitev od Ha a predvsem češki poslsnei^pr^^ "PROSVETA" PWSPREMEM^ u ~ ^ La evropskem bojišču. P101V1TA svojim večnim ožigosaujem nem- Bolgarska bo prisiljena do vojne ških oblasti v Belgiji velitfo zga- / a Ameriko. ^tnikov. italijanska fronta. ^Tj«« - V«*rajSnjel,o- S > bil« ver.nom.4 omejeno Serija. TopuiAkn akcija Js »potfbao vroča v omilit Col JC Sv. Km na Koro.v irtocuood Gorice in v efoo- Fajts-hriba. Avstrijci so no-laJli prelaz Angello na p. U.is««, todaJ»ili 80 odb,a B,riiu via London, 28. jun. jjt^ni (isliciji se nadaljuje topniško bojevanje. pin/ 29. jun. — Na rascedou-froiiti se oglasa kanoAada UmIoh, 29. jun. -- Fronta v nopotamiji: Vrhovno poveljni 0 javlja o srečnih bojih. 2? io britiški letale! uietaji na ostale turške parnike nu ikn in zadele eno ladjo. 25. »o sovražni letalci nombardi- 1 naše taborišče, nii brez nspc-Drtijri dan so naši irijatlki vr-54 bomb ua turSkl tabor v Te-Iti. Sedem Šotorov je bilo zadeta uničenih; druse bombe so iplodirale ined žatori in povzro-! precej izgub raed Turki. VSi i letalci so se vrnili. jzno iz inozemstva. go. Veliko jezo v Nemčiji je povzročilo zadnje pismo kardinala, .v kut went je podXigfil* belgijske duhovne, da naj bodo trdni in da vsak sporazum z Neuiei js nemogoč, dokler ni poravnana krivica, •ki je bila storjena Belgiji. Mnogi iieuiftki listi so označili to pismo za "zločin iu veletzdaj-atvo napram Nemčiji". Dejstvo, da je kardinal odločno zavrnil poskus nekaterih katoliških voditeljev v Nemčiji, ki so se hoteli pobratiti s kardinalom in v imenu katoličanstva pridobiti Belgijce na svojo stran, je še bolj podku-rilo mržnjo pruskih junkerjev proti Mercieru. "Vossische Zei-tung" in še celo "Neueste Nacli-riohten" v Monakovem, ki jc ofi-cijelno glasilo katoliške bavarske vlade, ljuto napada kardinala in po/.ivlja Wauclerja, da naj prvega spravi na varno, od koder ne bo več šuntal Belgijcev proti Nemčiji. . .lavna tujnost je, da bi nemška vlada že davno zuprla ali de-portirala kardinala, ce se ne bi bila škandala in odporu v katoliških krajih. er&lni strajk proti konskrip-ciji v Kanadi. >ttawa. Out. 29. jun. — Alplioh-Verville, edini delavski posla-v kanadskem parlamentu, jc raj zugrozil v zbornic!, da bo tirzirauu delavstvo v Kanadi »topilo z generalnim štrajkoni »ti nameravanemu zagonu za jašku obveznost, ako vlada n? predloge na splošno glasova- uki koraki zahtevajo ofenzivo. 'elroKrad, 29. jun. — Kongres »kih kozakov je sprejel resolu v kateri zahtevajo kozuški egatje, da mora liu.sija takoj oviti ofenzivo na fronti. Ke-ucija je bila sprejeta soglasno. kongrcHu je pozdravil kozake n R. Moot, član ameriške ko-aje. Zastopniki l krajine, ki zboru-o v Kijevu, so poslali provizori-vladi prošnjo za avtonomijo, foja je bila zavržena in IJkra-'' M' zdaj sklenili organizirati »o krajevno vicdo v nadi, d:» "J«<'a se ustavodajna akupšči-Potrdi njihov korak. Darinka potopila mornarje v rešilnem čolnu. Unidon, — Nemška submarin-* potopila 15. t. m. parnik Ad'lah" Mornarji so sc rešili to la subtnarinka je iz da ivr :i00 jardov streljala v čolne P®Ma enega, v katerem je Knjiga vojnih lordov. Amsterdam. — Na Dunaju je ravnokar izšla posebna "spominska knjiga", ki ne vsebuje druzega kakor slike in "gesla" vojnih lordov v centralnih 'državah. Knjiga j? pravzaprav zbirka fo -tografij cesarske in generalske gospode in vsak teh "velikanov" je nala&č za to publikacijo zapisal, kar je že hotel pod svojo sli-' ko. Na prvem mestu se nahaja sHka umrlega Franc Jožefa in spodaj je zapisano: "Zanesem se na svoje ljudstvo hi molini k vsega mogočnemu, da ščiti naš pravični boj." Njegov naslednik, cesar Kari je zapisal pod svojo fotografijo sledeče: "Bog bo blagoslovil tistega, kdor je zvest." Nemški kajzer ima samo eno besedo pod svojo sliko: "Den-noeh", kar bi se reklo: "Potem še", ali "vendar še", a razumeti je težko, kaj misli kajzer s tem. Turški fAiltan je zapisal nekaj v tur&čini in bolgarski Ferdinand ima v latinščini: "Kdor ni z menoj, je proti meni!" Nemški Uronprinc je zapisal: "Udarec je najtooljfte sredstvo" (kar je vsekakor dober spomin na Verdun!). Princ Schaumberg-Tilppe ima besedo "8kozi" in Hindenburg, ki je tudi redkobeseden, sc je odrezal s krepkinft "Naprej!" (kar pa več ne velja na zapadni fronti!). Turwki Enver paša je dodal svoji sliki: "Trden kot skala". Nato slede fotografije in "gesla" raznih avstrijskih generalov, ki so brez pomena. Interesantno pa je, kar je nučečkal baron Škoda, ki poseduje tovarne za izdelovanje težkih topov: "Zmaga opravičuje vse!" Te besede so razumljive sameobsebi. — Knjigo prodajajo za Rdeči križ in neke druge dobrodelne svrhe. Kodanj, Danska. — slanl po ekspresu na naročnike, drugim jo pošljejo po-1 tem, ko ho ta naredbu prrltlWanti. i Uetaeovljoaa • 1904, lakorp. 17. juulja 190» v drl. IlUeola. KADAR ** ZGODI kaJ ga v vali atMlUil, kar vaa a* »ima, ipartilt« aaa, kajti vaakakar ka eaalwala tail draga. ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N. Li Sati« St., Chicago, ki je izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J. »e priporoča Slovencem za izdelovanje atavbinaklh načrtov. Tal. Franklin 6601 TEL. NA DOMU Alj^TIN »600» Potrebujemo 100 izučenih premogarjev. Za premogorov v arodlMu Plttabur-Akcgii premogovnega okraja. Nafti premogarji zaslutijo od $r> do $S dnevno, aicer jih jo nekaj, kl zaalufcijo do $10. 8 veda jo atvar prepual-enu vam aa-miuu Premog jfl ioat fovljev viaok, tt I vode ne kauiua. Mi imamo aodaj ie precej Hloveuakih drufciu iu aameov zapo-aleuih ln ai labko dobit« hrano in ata-novanje tukaj. roaamezne hifio. tTninkl preinogo-rov. Vniaku plnrn. Ako telita imeti Ntalni proator rn delo bodočih 20 let, pridite aem, pripravljeni tu drlo uli pa upra&ajto na naalov i HENDERSON COAL CO., <)' commonwealth Bldg, 4th Ave. IMTTHHUWJir, I'A. Nemčija zaprla univerzo v Varšavi. Berlin čez London. — Nemški general-gtiverner Beeeler v Varšavi jc ukazal zapreti tamošnjo vs-ina- J.**"!*«*. t>stali so se rešili. I uni\%rzo itt |x>litehniško šolo i"". ~ I'rad no teden! led stavke, dijakov. Meseca poročilo o izgubah na morju ja je bito aretiranih več študen da je bil zadnji teden italijanski parnik torpe-1,1Pwtopljen. V italijanske ^ ^ Priplulo m, odplulo pa Parnikov. Danska. - \>mJki r'»ka je potopila zunaj bio- tov pod pretvezo, da so delali nemire na ulici. Dijaki na univerzi in politehuiški šoli so takoj proglasili štrajk, kl fte danes ni kd* &UL k'! , M'ie danski parnik 1 tonami. ivig- *** ^ Potopili u 6.9 od- WUtov prekomorske municije. " < M.isiopher Ad- "JUidei jnj^j ril " Enaki prtrnaisci no smejo potovati čez Nemčijo. Stockholm, Švedska. — M ru-skih političnih pregnancev, ki so prišli semkaj .iz Belgije čez Nem-čijo, je dobilo obvestilo, da ne smejo v Rusijo. Pregnanci so še v aprilu brzrtjavilj Kerenskiju iti Zamorec lindan v Floridi. —- V Punta (lordi, F!a„ je druhal iztrgala policiji nekega črnca, Rhep Trenta po imenu, in toliko časa streljala v njega, da je bil ves raz-streljen. Ob dolžen je bil napada na neko belopolt no žensko. Chicaske vesti. Stavka kondana. — Stavka pri American Can Co. je končana, ker Jc družba ugodila vsem delav-1 skini zahtevam. Delavci se povrnejo v ponedeljek zopet na delo. V začetku se je t s družba zelo branila priznati osemumi delavnik, ksr se je pn pozneje premi-1 alilu. Ko je dovolila osemumi delavnik, so bile večinoma vse zu-h t eve delaveem pripor tttne. Bile so edino še nekstere formalnosti, katere ni hotela družba dovoliti. Delavci so toliko časa vztrajali, da jim je družba morala vse pri-znati. "'v.*ra,v,k i ^If-eidrejn, predsedniku delavsko- k. ,, """v "'^ MUh I vojaškega sveta v Petrogradu, za imt „ ' a,l,n T^ ni dovoljenje, če smejo potovati do-, ^ veHkefi veae movL WiJo Ker ui bilo dol- J. 'lah, i' .T t,ff mlkovora iz Petrograda, a A u u ..........!",iri |Ho ^ napotili proti domu, a /drtj W-non,! , '; ^.,"^ov, pa izvedeli, da jc provizorična m«*.. .; .....:''.'!" ...........i s k ji vlada z. bran i I« % Rusijo H- .T ?!r J" !' v.akemu prerianeu, ki lutnje Zmaga delaveov. — Strojniki v Saal t'o. na Ravenssoo«! Ave. At. 4410 so tudi izvojevali lei»o ztntt go po jako kratki stavki. Družba jim je tskoj privolila fte povišano plačo na uro hi razven tega m- Ae zavezala, da Jo poviša - prv1*n avgustom za Strojniki stavkali samo nekaj dni. Usoda delavca. — V tovarni /s' g laso vir Je družbe "Deker Plimo fo." na Miller ee-ti, Št^ 1227 Jr Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 63S Posua At., Pittsburgh, Pa. iiniiiiinniinm«i»»>"— . , I tU baraka. M laM SS Ut-aa P»kM » ytt^SeBia i ) g I a • « * I Uaa J kl n Ji I a a m aT jS. oral. Mrli*. Oa laalt aa^ Mil. mH mm-li, kvlk« p« U- I a' UiUtll UtoSV« SSaJta. I« «a is e Vm aola.nl. kl yrtSala>. v* ij4mm odtoku Um>ia po a—ailaa« IU Imt kltro •paalta. Sa raai at^b aaaaSaaa«. aa SaSa|U, ***** la taa raa Ufa a»»rt ».**•& GLAVNI STAN: »667— 06 HO. LAWNDALE AVE., UUICAOO, 1LL1NOIH. UPEAVNIODBOR: t*r«daednik: John Vogrll, bos 290, t .a KaNe, lil. I. Podpradaeduik: J. Bratkovt«, U. F. D. «. boi 66, Glrar«, Kaaa II. Podpradaadniki Joiof Kuhelj, 9460 Kwiag ava., Ba. Ghkaff«, III. Tajaik: John Varderbar, »706 Bo. Uwadala Avs., Ohkego, 111. lilagajniki Aatoa J. Tarbovae, P. O. boa 1, Oic.ro, IU. Zapmaikar; Joha Molek, 4006 W. »lat Ht., Okiaage, IU. NADEO&NIODSRKt Jola Ambrotii, S61 boa, Canonaburg, Pa. Paul Bargar, 741—lat%Bt., U Balla, UI. F. 8. Tauchsr, 674 Ahsay Ava., Rocksprtag, „Wjro. POROTNI ODSEK: Aatoa Hrast, «11—951 h Ava., Naw Duluth, Mlaa. Jot« RadUek, boa 4S», Hmillitou, Pa. Rudolf Pletartak, 436 boi, »ridgevllla, Pa. Jakob Mlklavti«, L Boi 8, Willock, Pa. M. Petrovlch, 14818 llale Ave., Oollinwood, O. UREDNIK "FROSVETR"! Jola Zsvartalk. VRHOVNI ZDRAVNIK: P. J. Kent, M. D., 6903 St. Ulalr Ave., Olevelaad, Ohio. VSE DENARNE ZADEVE IN BTVAB1, ki »a UAeJo gl. upravnega a4h*ea In 8. N. P. J. aaj aa polUjajo aa naalovi • JOHN VERDERBAR, 9067—69 Bo. Lawndala Avs., Okleag«, III * PRITOftRR O LEDE OENRRALNEGA POSLOVANJA ss polUjajo aa aaalovi JOŽB AMBROŽlO, Ros Sfll, Oaaaonakar«, Pa. ZADEVE PREPIRLJIVE VBRBIHB, kl ata )* raSUl prva la dmga ta-stsaoa, se pošiljajo na naslovi ANTON KRAST, 611 — 9Atk Avs., Naw Duluth, Ifian. t VSI DOPISI, raa prava, eia&kl, aaanantla Itd. na *'FvosvaioM aa poAitlste aa naalov: ' UREDNIŠTVO "PROBVETE", 9667—M Bo. Lawndala Ava., Chicago, mineta VBB UPRAVNlftKE STVARI, naroOnlna. oglaal, a« potUjajo na aaalovi UPRAVNISTVO "PROSVETE", 9667-69 So. Lawndala Ava., Chicago, IU. V koraapodracl a tajnlltvom R N. F. J., aradallivon la upravnlfttvotu "Frosvste" aa rsblU lmaa uradnikov, narva« uaplUU naalov, ko j« tu navaden ako telite, da bo vikka stvar hitro rslana. Saja glavnega upravnega odbora se vrRjo vsako prvo s^do ta tretji četrtek v meaecu. Eačetak ob eni urt popoldne. NAPREDEK. Prosveta piše za blagostanje ljudstva. Ako se strinjaš /. njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglušajo v Prosveti.* V zalogi l-main vse za vsakdanje potrebščine po zntcrui ceni, ANTON ZORNIK Hermlnle, Pa. .. KADITI TILLMAN OMAKE. Uniako izdelana tyykua Oigaro............lOe 8. N. P. J. Cigare........lOo Tillman Cigar Oo. AURORA, MINN, mm NORTH SIDE STATE BANK hock sthijvgs. wyo. IMA KAPITALA M REZERVE IIOOaOOO.OQ J« izredno pripravlion ln opremljen zn poalovanjp a SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI ln drugimi SLOVANI Ml pntlMamo 4mw vUlm »rljat.l| skušali fx^re- j t*ra mu je prelomilo na dvefc-M' dovati pri delavakem svetu v l> stih. trogradti, *la jim vlsda izposluje ZZZ.^. dovoljenje v domovino, ker it. PH dOlu poneareiil -- HOiHno Belgije sploh nim mogli dnigssi nevarne pmkkoto* Je zadot.il ZFIf Vol v Nemčijo. \ tn! Krank Kle^-er, atanujm- Zndnjo nedeljo je prišlo nadslj- <1iH-ar.» Ave, Mer. ISIS, ns < .SB^H"^^1 rtmkih pregnaneev iz ftvl- rifc'n "Illinois Steel Co i"« dela kardinal W na f«M, v domovino. |fH je padla funtov težka je lit drugi < št m in ytt »čevljev \inok Drift rudi k, deta (Kemurno delo, Mu!no delo zu bodo iloveuskkili družin, in ae lulib'o dobi pri njih slano le- Aa .rVli *** kardinala '^^^'tatii u v f i' a<4 » >»*ineiji ae je ihl vuju1'8' 'mt "Rirfn Ukarl ; la vlnknt tM*i«lj j "'ra v ječi i na Ivo-N'a nje- i ■ V premoflorovih "Arrow Coal družbe", zsilotl|6 premoflar|l celo do $173.00 na dva trdnu. | Tukaj Ishko Jobf delo še 40 naklsdale«v premoga » strojem, prsmogsrjl lavei /obe lahko delo pri ns*. Premog je od ,katerem ni plina, ne vode, ne kamna in ne 2.r> let. D«»hrs atrelis. Tukaj je ve< nje in hrano za samce. Hodnik j" prav blizo WUulber, Pelin. In nobenega m- iu jih Jivljeuakih p'drebš«'in v družbenih prodajalnah, Mi ne isMieino run* Dovolj VosOV za vageegd. Nobenih neredov. Volnje stroške pl/. Pridite pripravljeni tu delati stl pa pišite i ■ili, da bi moral bod»'mo /ni/elt kupo\ati " pla/* t odi vojn? nc pride delat rn nas. mii, Arrow, Petina, ■■■■■■■■i iS ns dni Mr II. V. ll< ■ 0 ■ 19 ■ ti m m m m '/////////////////////////z V/AV. 7/'//////////// Z« vsebino oglasov ni odgovor oo upravnlitvo na uredništvo. VSAK N.rod.o — M "Pro,, tem pogledu bi ji počilo sree! Ne! pretrpeli »e ne bode ; samoeno željo še ima, eadnjo željo. Zaklenem ji je pot domov; o da bi mogla vedeti vaaj, kaj »e godi doma, kaj ji delata ole io sestra! O d« bi mogla, kakor Noe is ladje, izpustiti belega golobčka, ds bi ji prinesel poročilo; ob, morebiti bi ae ji pa vendar vrnil s zeleno oljklno mladiko v kljunčku, znamenje, da je potolažena jeza ! — iz takih misli jo probudi šuui počasnih korakov. Zora ae ozre in zagleda Zaboja, ki je prihajal z dela. Mož je bil dobre volje; videti je bilo, da inu dobro tekne delo ua polji. Ko ata ne pozdravila, prosi ga Zora, naj sede k nji na klop. Iz njenega vedenja ae je videlo, da bi rada nekaj posebnega govorila z njim, zato ae Zaboj ul dal dolgo prositi, dsai mu ni bilo ljubo aedeti poleg gosposkega dekleta. "Rekla aem vam," začne Zora, "da Imam neko posebno prošnjo do vas; zdaj je čas, da vam jo izrečem; poslušsjte me blsgovoljno, potem stkiri-te po svoji volji. Bsla sein ae tega težkega trenutka, ko mi bode govoriti i vami, kakor govori grelnik a svojim izpovednikoni. In zdaj, sama ne vem, kako je to, nikoli bi ne bila mlsllls, da mi bode tako lahko!" Kedo se bo bal govoriti z beračem, potepuhom!" seže ji Zaboj v besedo, in nekako čudno se nasmehne. '\\Te govorite tako!" ugovarja mu Zora; "kedo ate, ne vem; »amo toliko mi je jasno, da ae obleka, ki jo noaite, ne strinja z vašim bitjem." t% Dalje, dalje, ako hočete, da vas mtrnt) poslušam!" "Pobrali ate ine na potu oteli ste mi življe nje, u niste me vprašali, kedo sera." "Nesrečni ste, to je lshko uganiti brez poseb ne bistroumnosti." "Da, nesrečna seui, vendar vi ne veste, kako se in nesrečna. Nesrečna sem, a kaj nesreča! Huda vest, huda vest! vi, prijatelj, ne veste, kaj je huda vest! Nesrečni ate tudi vi, kaj me tako gledate, kaj ae mi posmehujete tako zaničljivof Mlada sem, skoraj ie otrok po letih. VČersJ aem bils ie otrok, ki ne ve, ksj je življenje, kaj je nesre-ča; danes nisem več otrok, fludno raoČ Ima v sebi nesreča; hitro človeki* postara in sezori, zbiatri mu oko, da o prvem pogledu spozna nesrečnega brata! Vi ate nesrečni, a vi ne veste, ksj je huda vest, prijstelj!" "Huda vest t Ksj je huda vest, res ue vein, nikoli je ie nisem videl!" "Poglejte mene in videli bodete, ksj je huda vest in kaj je kesanje." "Huda vest, kesanje, in pa — ženska, mlada, lepa ženska! Začenjate me zanimati, gospodična!" Osupnena ga pogleda Zora; tako ni prej nikoli govoril z njo; beaede, glas, vedenje, vae je bilo hipoma izpremenjeno. Kakor predere jesensko solnee gosto jutranjo meglo, tako ae mu Je v tem trenotji prikazalo pravo bitje skoai zanemarjeno, podlo odejo. Glas mu je bil čudno trd In oster; tako da je v srce rezsl ubogemu dekletu. Hitro je zapazil, kako ao jo zadele bridke, neusmiljen«! besede njegove. Kakor da bl jo hote) potolažiti, prime jo za roko in začne zopet z navadnim glaaom: v "Zdaj vse vem; končajva beaedovanje, ki je vam neprijetno in ineni; Čemu izpoved, ker nimam oblasti, da bi vam dal odvezo!" "Ne tako! Vse vam moram povedati, hodi mi ie tako težko; in res, vendar mi Je težko, sedaj, ko mi je začeti." "Ako vam je težko, dajte, naj vam pomagam! Začniva, kakor ae začenja v povestih. — V prijasni, tihi dolini je živel oče, blsg, dober tnož, kakoršni so dsn današnji redki na svetu. — Ksj me tako gledate? Poslušajte dalje: Ta oče je imel dve hčeri, obe mlade, obe lepe, kakor pravi ljudska pesem. Kad je iuiel obe; bila sts mu edino veaelje. Htarejšs, ime ji je bilo -r-*' "Zora!" "Prav tako! ime ji je bilo Zoro, lepo ime! In kako se je velelo mlajši?" "Brede!" "Dobro! Imel je torej dve hčeri, Zoro in Bredo! In tako so živeli skupaj, srečni in veseli — dalje ne vein! — Pači čakajte, tsko le nekako je bilo: Dekle zajems v vedro vode . . . V vodi vidi svoj obraz in govori: Lepote, ki je na obrazu imaiu, Za tri gradove bele ne dam! Ptiček pa ji odgovori: A kadar bo eden pravi prišel, Vso tvojo lepoto zaatonj bo imel T In prišel je tiati 'pravi." Lep je bU, kakor mladi dan, in ona je bila lepa, kakor mlada zora, oba mlada, oba lepa, in ljubila ata »e. Tako je svet! In Ala je za njim ker je »morala iti; šla je za njim, kakor gre golobiea za golobom. Tako je bilo, tako ja in tako bodef**""" In premenivii zopet glas, začne po kratkem molčanji: "Ljubezen, ljubezen! Kaj je pač mislila več-na dobrota, ko je at varila človeka, moža In ženo? Kaj je nameravala, ko jima je v sree pokladala ta čut t človek bi sodil, da nam je hotela dati najdražji, najhlažji dar na pot po življenji, kakor izroči uhožna mati sinu, ko ac napravlja na daljno pot v tuje dežele, čudodejno svetinjo, ki jo naj noai na prsih, ds mu bode vodnics, tolažnica in rešenim v vneli nevarnoatih. Tako b! Slovet mislil, ds mu je dana ljubesen, da mu bodi skrivnostno adravilo, katero ga greje v mrazu, hladi v vročini, celi mu rane, tolaži ga v bridkosti; Ču-dodejna moč, katera ga oživlja onemoglega, dvi-guje obupnega, otlra solze jok s joče mu, ksže pot izgubljenemu; kstera mu pomaga prenaftatl teža-ve in nadloge življenja! Tako naj bl bilo, a tako ni. V pogubo je človeitvu ta dar nebeški. no v rešenjel Koliko krvi ja prelilo sovraštvo. a koli-ko bridkih aola je rodila ljubezen, koliko bolečin, joka in stoka, keaan ja in obupa! Ne da bl ga la j-Aala, I jn be sen množi gorje človeštvu!" (Dalja prikodntt* % ^ GOSPOD MIRODOLSKI Bpkal Josip Stritar. Kje je moj brat MI ma je iz Va*i LU(>W »Štajerskem. Pred aH v Franklinu, Kans H ne rojake, da mi „S gov naslov, ako kde^fl haja. Ako pa Kain bcil ga prosim, da se naalov: ] Tony Rose, P. o. CaJ Washington. 1 PRIPOROČAM 8] vsem rojakom za obilei moje kavarne in restavra Dobra postrežba z Vf nimi jedili. Moje geslo ne nasititi", pridite ii boste zadovoljni z mojo bo. Prepričajte se to jc neje Martin Žtorn, 6034 St. C1 Cleveland, Ohio. (Nadaljevanje.) Gospod Radigoj pa se Je sklonil napol v poatelji in segel tja na nočno mizico po slsdki vodi. "Najpametneje bi biio," je izpregovoril, ko je zopet legel, "da odidem na deželo —" "Že sedaj?" se je začudila Ama lija in ae okrenila nekoliko proti njemu. "No, če ti ni ravno ljubo, lahko ie počakava, a zame bi bilo bolje. Ta mestni zrak, ta me duši . . . tam je vae drugače. Človek diha tako prosto in zdravniki mi tudi priporočajo ..." je govoril v prealedkih gospod Radigoj, in goapa Amalija ni imela menda nič proti temu, vaaj iz njenega molka ni mogel sklepati kaj drugega. "Trgovino bo že nadziral brut kakor vsako leto, drugih zadržkov ni. Mislili, da bi bilo prezgodaj?" jo je vprašal napoaled nekako otročje plaho. "Majpik je," je dejala soprogo Amalija, "druga leta sva odhajala šele julija." "Da, julija," je ponovil gospod Radigoj in nekoliko potnolčal, kakor da nekaj premišljuje. "Letos pa bi kar šel ... že aedaj . . če tudi že jutri Bolje bi bilo zame... tako čutim, da pogrešani tiatepa gorskega zraka. Pa če ne maraš z menoj, saj prideš lahko pozne ePonaredbo ao ue varne v veeh etro knh, i« posebno pri adravilih. Ne riskirajt« vašega zdravja e pona redbami. Nai sloviti krvni daj je povzročil, da gn skušajo ponarejati. N« jemljitt druzega Edino pravi jo Von Behltekov Bolgarski Krvni Čaj. znamka na vsakem savitku je H.H. Von Schlick. Narejen in jam-čen samo od Marvel Products Co., 8 Marvel Bldg, Pittsburgh, Pn. Pet mesecev zadostuje z%voj, ki ga polijemo za 81.00 vgotoviai, znamkah, ali Money orderu. Ako hočete pošilja-tev zavarovati pošljite 10c več. Zadnje beaede ao čudno zadele dekleta. Zaboj ui uič dvomil, a kom govori! Hudo mu jc bilo, ko je videl dekle tako nemirno; aolzc ao ji silile j oči in toliko da ni oinahsiila. " Vidite, da niste še tako močni, kakor ste mislili, pa hočete po vsi sili odtod. Jutranji hlad vas je prevzel, hitro zopet nazaj na gorko! Zakurili bomo; život potrebuje kaj gorkega- seve-da pri takih ljiadeh nc dobote kedo ve kaj dobrega : potrpljenje jc treba imeti, za silo bo že; danes t uko, jutri drugače." -0 Molče gre dekle z njim v kolibo; tam sede na klop, kjer je bila prenočila. Zaboj odloži, kar jc bil nakupil, potem nakolje drv in zakurh Ko je gorel ogenj na ognjišču, In ko je pristavljal Zaboj posodo, hotela mu je pomagati, a on jo zavrne prijazno; "Pustite, pustite, toliko žc ie znam, če tudi sc nisem učil; kader boste hoteli kuj boljšega, IkMcm vam rad prepustim ognjišče in vse njegovo orodje." Dekle sede zopet na klop, čez nekaj časa iz-pregovori s žalostnim glaaom : "Za božje ime, kaj si boste mislili!" "Nič si ne bom mislil; jaz nimam Časa misliti; radoveden nisem; če mi hočete kaj povedati, poveste mi lahko, kadar hočete in kolikor hočete. Najprej pa, proaiin, jejte!" Ni ga mogla pregovoriti, da bi bil zajutrko- val z njo. "To je vaše!" odgovori ji na kratko; "moj želodec ui vajen take hrane." "Torej zame ste vse to nakupili; samo zaiue ste vstali tako zgodaj in šli kupovat, Bog ve, ka-ko daleč? Saj sem videla, vrnili ste se bili rav-no, ko sem prišla iz hiše! Vedite, sirota aem, po-vrniti vam ne morem, kar ate mi storili, zato mi Je tako hudo!" "Težko je izhajati z gosposkim svetom!" odgovori ji nejevoljen; "človek nikoli ne ve, kako bo prav. Kaj so pri vas doma take navade, da gre vaa za gotov denar, iz rok v roke? Kaj so vas la-ko učili vaš oče?" Ta beseda mu je bila ušla; nazaj bi jo bil rad potegnil aa vea svet; prepozno! Dekle si po-krije z obema rokama obraz in zdihuje: "Moj oče, moj oče!" Zaboj we hitro umakne; zunaj se udari jezno s pestjo na čelo, rekoč: "Tepee atari! zdaj si pravo zadel!" Cez nekaj časa, ko je bilo zapet vse tiho. povrne se v kočo. Dekle ai je bilo obrisalo solze in je sedelo zopet mirno na klopi. Zaboj ae Ji približa, poda ji roko ter pravi: "Ne bodite mi hudi, prosim vas, ako sem kaj nerodnega storil, gotovo ne iz hudega srca! — Pustiva otročarije ln govoriva pametno beaedol Preslabi ste še, da bi mogli odtod. MoJ svet je ta: ostanite tukaj nekoliko časa, tsko dolgo, da dobimo voz aH po da vam bo mogoče peš hoditi. Jaz bom skrbel, da boste imeli, česar treba, da e pretrpi za silo. Zdaj moram na delo; prej pa vain moram povedati, kar vain je vedeti treba. Ta koča ill iitoju; oglar, prijatelj moj, Je njen gospodar; zdaj je vaša, tu lahko ostanete, dokler vam drago. Moj prijatelj Peter je dober mol, smete mu zaupati kakor malo komu ua svetu. Vse aam mu razložil; pravo veselje mu storite, ako o-atanete poti njegovo streho." "Jaz grem zdaj na delo; zvečer se vrnem pogledat, kako ae vam godi; in tako bo dan za dnevom, dokler vas bo volja ostati pri nas. Predno pa grem, povejte mi, če imate kako željo, rad vam jo izpolnim, ako mogoče." "Pač bi imela željo, uii — ne morem vam j< ac razodetij — kadar pridete!" • "Tudi prav! — Res! da ne pozabim! Obljubiti mi morate Se, da ne pojdete odtod, predno se vrnem." Dekle mu obljubi. Nato ji izroči, kar jc bil nakupil živeža za ta dan; potem se prijazno poslovita. Zaboj gre še prej iskat hišnega gospodarja, da se z njim pogovori. Ni ga dolgo Iskal; dim, ki se je kadil ne daleč iz ogelniee, kazat mu je do ujcg.i pot. Pove mu, kar treba, priporoči mu ac enkrat dekleta, potem se napoti dela iskat. Vabilo na veliko letno veselid katero priredi Socljslistlčnl klub štet. 13, J. S. Z. "Mladii — V Sygan, P«., -D ME 14. J X/L1JA.. T. L. Uljudno vabimo vse cenjeno občinstvo in vsa bljia društva, da se mnogoštevilno udeleže te veselice. Pridite' do ztdnjega in se zaffavajte z nami. Kliče Odh "0, zsksj?" ga je prekinila A-malija in podprla desno lice v dlsn, ker tudi njej se nI hotelo več spati, dasi je odbila stenska lira malo poprej šele tri. "Tudi jaz bi šla, saj je pri eFrnadovih prav prijetno." "O, da," ji je pritrdil soprog — "prijetneje nego v mestu. In Fer-nadovi so tako prijazni ljudje; dobro, da sem iztaknil tako hišo. Eh, in tiste hruike tam za hišo in vrt . . . sploh vsa vas kakor nalašč. Jn navajeni ao me tudi žc, kaj bi hodil drugam. Je križ dobiti kaj ugodnega na deželi, če nima človek znancev; Fernado-vim pa bi 8e še zameril, ee bi šel zdaj kam drugam ... Ali tebi morda ne ugaja ?'' jo Je povpraševal skrbno in njegov glaa je postal hriipav. "0, jako mi ugajajo," mu ie odvrnila pa kratko, nato pa še dostavila tiho, kakor sama zase: "In tisti Hektor ..." "Saj re«, Hektor," se je domislil tudi soprog. "Tlatl kosmatinec, ki je lazil za teboj, komor al se ganila. Gotovo te takoj spozna, no, vidiš, lepo bo. Se danes pišem Fernadovim, naj pripravijo kakor vsako leto tiste dve sobi in kar je treba ... Ali bi še kaj drugega naročil?" "Kaj?" je pomialila soprogs A-malija. "Že uredimo, ko prideva." Nato se je zskopsla v pernice in tudi gospod Radigoj n? več govoril. — Tako se je zgodilo, ds sta odšla na deželo že v sredini majuika. Vabilo na veselic katero priredi Slovensko Izob. Društvo "Vihaj dno 3. julija ob 6 uri zvečer v lastnem Domu DUNLO, P k Pričetek plesa bode ob 6. uri. Ob 8. uri zapoje pevski odsek: "Mi vstajamo" in listiono koračnico," tukoj zatem nastopi sod rug Etbin Kris iz Chicaga, 111.. Cenjeno občinstvo iz okolice imu sedaj lepo priliko slii izvrstnega govornika, kajti taka prilika ae nudi le,redko. U ge zabave bode tudi dovolj. Vtopnina aa možke BOc. — Dame ao proste vstopnini Za vsestransko postrežbo skrbel bode ODBOR StoveagkfrHrvitskl Pogrebnih I batajjjyjj Naš pogrebniški urad je urejen z vsemi potrebščinami POGREBNE SPREVODE. Posebno za društva in za one, ki nimajo prostora v svojlB za pokojnika, imam lepo svojo kapelo. Automobili m kočija dobe pri meni vsak čaa. Se priporočam Jože! Pa vlak, lastnik Tel.: Canal 5903 . „ M2W. 18'»St. :: s: ss Chlcaflo, u Prve dni se je počutil gospod Radigoj ua deželi zelo slabo. Spal je malo, skoro nrč, jutranje izpre-hode je opuščal, ker jc bi! zanj zrak skoro preoster in Je oatajal v poatelji mnogokrat skoro do poldneva. Po koailu pa je aedel k oknu ali ae napotil na vrt, legel v travo in ae zagledal v neoo, ki je gorelo dan za dnem v večji vročini. Tako je ležal tam v senci stare hruške mnogokrat po cele ure in goapodinja Fernadovka, ki ga je včasih opazovala akozi kuhinjsko okno, je videts, kako $e je adajpasdaj zagrni)t! zn prai in vsdihnil nato ailuo globoko. Gospod Radigoj aicer ni tožil nikomur o avoji bolesni, ker Je bil tr. dno prepričan, da ae je moral p*9 nedavno' hudo prehladlti ln mu bo ralu zopet vse odleglo; a kadar začutil v deans atrani avojih prai kakor dva ostra noža, so postale tudi njegove očt nekako o-tožne in samiiljene. A vendar je mialil ob takih trenotkih gospod Radigoj več na svojo soprogo A-stalijo, kakor pa ns samega sebe. Trudil se je, da bi prikril svojo kolesen in ravno ob dnek, ko ae je počutil silno slabega, ae Je razgo-varjal včasih s gospodarjem Fc-nadom pozno v večer tn eelo zasmejal ae je sdajpazdaj in pošalil ! ii aaasega sebe. "Amo le Jonski, še! Jutri poj-, dem na Črne hrdo tri ure od Zvečer je sedela Zora — zdaj jo paf smemo že imenovati po imenu, - sama uu klopi pred o-glarjevo kočo. Holnee je zahajalo; *kozl temno smrečje so prosevali žarki njegovi ter razsvetljevali m polno lučjo gladka debla amtek, stoječih oh robu tratiee, kjer je stala oglarjeva koča. Tako nama je bila Zora, tako zapuščena, tako nesrečna! Iz samotnega it"zda, kjer je bival« kakor xakleta kraljičina v starih pripovedkah, u-liajule ho ji minil, aaraa ni smela za njimi, sirota! proti tihi, mirni dolini, kjer stoji prijazna hiša, dom miru in areče — nekdaj, adaj hc je fcalost uselila v nji in sramota! Kuko malo hiva. ko jr še ona bivala v nji, srečna in nedolžna kakor o-irok, ki leta sa pisanima uietnlji po cvetočem polji. tih. letela je tudi ona r.a pisanim metuljem, zaala jc v gozdu, zabredla v močvirje! fllobnk pr«-. |Ntd, črno hrezdno zija med njo iu ono srečno de. *elo, katero je pregrešno zapustila; mostu ne vi. di iic brvi čez bread no; misli in želje *c ne upajo čez, kako ne le plašna noga! Proguaiin je, zavr-žena; * ognjenim mečein ji stoji keruti pred vrati in ji brani nazaj v izgubljeni raj! Osrči %r. vrt.i *c, nearečna hči! stopi pred obličje očem, kako, Magdalena Zveličarju, moči mu noge s svojimi selsami, utiraj mu jih a svojimi lasmi. Poglrdn ia, i. out rim očeaom, poreče ti z mrzlim glasom "Kedo si, ženska ti? Pojdi, ja* le ne poznam'" In stnln hode iu gledala seat ra »d strani; hliiaj se ji n J »ovešeno glavo; povzdigni k nji pr<»*ere oko ne razpne ti rok, da bi ni pritianlla na sree glavo izgubljene sestre! Vae bi pretrpela —• o (Dalja prihodnjič )