Četrtek, 18. avgusta 2005, št. 33, letu X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
Ali Slovenijo
ogroža
terorizem?
Vodilni v Steklarni
Ш1е1а evali
FINANCE Andrej Bajuk Preudarna privatizacija bank
INTERVJU Božidar Fink Spremembo sem pričakoval
v znamenju referendumov?
aiaMui-m» JuJifi j
iuwyiuL iüiuawuJ Ш шшШшШШ au tto УШЈ! 2UJ.Ü j aJayi изД 3u jä j üraJiii Jüd yrJJ, yri ujilmyui yuddiiü yuJyiruIi, iiuüihj yu au ^ruaüiJdSiJiii
(Od osvobodilnega boja do banditizma, str. 205)
Albert Svetina
OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA
Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT
Naročila sprejemamo na telefon 01/434 54 63 ali po e-pošti knjigarna@demokracija.si
k n j i s a r n a
Demokracija
Čas bo seveda pokazal, ali se lahko Evropska unija kot najreprezen-tativnejši del Evrope iz politične krize, v katero je nedavno zašla,reši samo na politični način ali za to potrebuje kaj več.
tretja stran
Evropa pred prepadom?
Za nami je praznik Marijinega vnebovzetja. V času, ko je bil ljubljanski nadškof Franc Rode, so bile njegove brezjanske pridige na ta dan zaradi jasnosti in odločnosti zelo odmevne in so dvigale veliko medijskega prahu. Rode je bil s strani "levičarskih" komentatorjev zato deležen številnih napadov, ki so nemalokrat šli čez mejo dobrega okusa. Z nastopom novega nadškofa in metropolita Alojza Urana se je to spremenilo, pa čeprav so Uranova stališča podobna. Verjetno je razlika predvsem v tem, da novi nadškof deluje bolj dobrodušno in ljudsko, medtem ko je bil Rode bolj aristokratski.
Uran je v svoji pridigi na Brezjah poudaril skrb za slovenski jezik in kulturo, hkrati pa pozval k širokosrčnosti in odprtosti do narodnostnih manjšin v Sloveniji. Spomnil je na pravico do različnih prepričanj, iskanj in izbir. S tem v zvezi je pozdravil napovedano pluralizacijo medijev, ki naj bi pripomogla k spoštovanju različnih pogledov in odprtosti Slovencev do drugih ljudi. Pohvalil je sedanjo vlado, da je kot eno svojih prioritet izpostavila skrb za nove rodove. "Vesel sem, da mi s tega mesta ni treba več prositi oblasti, naj skrb za nove rodove uvrsti med svoje prioritete. To je že storila, hvala Bogu! Prosim pa jo, naj ustvarja potrebne razmere, da bodo družine, predvsem mlade, mogle brez prevelikih nepotrebnih skrbi otroke res sprejemati in jih uvajati v življenje." Ob tem je dodal, da je narod, ki je zanemaril družino, šolo pa skrčil na prodajanje ročnih in umskih spretnosti, "zanemaril sebe in se obsodil na smrt".
Nadškof se je dotaknil tudi stvari, ki prevevajo miselnost modernega evropskega človeka, to je predvsem pehanja za materialnimi dobrinami. "Mnogi v evropskem kulturnem okolju vse bolj živijo samo za ta svet, še slabše: krčijo ga na ekonomijo. /.../Vlada prepričanje, da kdor si ne more privoščiti obilice materialnh dobrin ali jih ne more več neomejeno uživati zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti, ne živi človeka vrednega življenja." Po njegovo je takšno oženje življenja na ma-
terialne dobrine siromašenje človeka, čeprav je res, da so tudi materialne dobrine potrebne. "Po drugi strani pa je vse več ljudi, ki jih pehanje za materialnim ne osrečuje in zato iščejo polnost, kakovost življenja v območju duha," je prepričan Uran.
Podobno razmišlja Joseph Ratzinger, papež Benedikt XVI., ki S3 prav v teh dneh mudi na Svetovnih dnevih mladih v rodni Nemčiji. V eni svojih pridig (objavljena je bila tudi v knjigi, ki je nedavno izšla v Italiji, z naslovom Benediktova Evropa - V krizi kult jr) je aprila, tik preden je umrl Janez Pavel II., dejal, da je Evropa razvila kulturo, ki do danes ni bila značilna za človeštvo, saj povsem izključuje Boga iz javne navzočnosti. Človeški problemi se po r jegovo rešujejo s popolnim prezirom do Boga, kar pa "Evropo vod na rop prepada". Evropa naj bi šla v svoji laičnosti predaleč. Pretirava se s posameznikovo svobodno izbiro, s katero naj bi se opravičevala celo umor in terorizem. Zato ne preseneča, da so
se p
isci evropske ustavne pogodbe, za katero kaže, da še lep čas
ne to potrjena v vseh državah Evropske unije, izognili omembi Boga v njeni preambuli. Po eni izmed študij o evropskih vrednotah sarro 21 odstotkov Evropejcev meni, da je vera zanje pomembna stvqr. Po raziskavi ugledne ameriške javnomnenjske hiše Gallup je samo petnajst odstotkov Evropejcev enkrat na teden hodilo k
lani
verskim obredom (v Sloveniji nekaj nad dvajset odstotkov), medtem naj
ko je ta odstotek pri Američanih precej višji. Enkrat na teden bi k verskim obredom hodilo 44 odstotkov Američanov. V revi i Newsweek v članku Vrnitev krščanstva ugotavljajo, da je
zate
Kako mu bo to v praksi uspelo, je seveda izziv za celotno Cerkev.
Zan
glavna želja novega papeža vnovično pokristjanjenje Evrope.
mivo in aktualno je papeževo razmišljanje o islamskem tero-
rizmu. Evropska pretirana laičnost naj ne bi motila samo kristjanov, ampak tudi muslimane. Muslimani naj se ne bi počutili ogroženi zaradi krščanskih moralnih temeljev, ampak zaradi cinizma laične kulture, ki zanika tudi njihove verske temelje. Tako naj se islamski terorizem ne bi toliko hranil iz trka civilizacij ali pomanjkanja vere in žalitev Boga, kot želijo prikazati neverni.
Novi papež meni, da se mora Evropa spet nasloniti na svoje korenine, del katerih je tudi krščanstvo, če hoče preživeti. Čas bo seveda pokazal, ali se lahko Evropska unija kot najreprezen-tativnejši del Evrope iz politične krize, v katero je nedavno zašla, reši samo na politični način ali za to potrebuje kaj več.
Metod Berlec
11 12
Politika, genitalije in opozicija
V totalitarnih režimih, pa naj bodo to že pokojni nacistični, fašistični ali še živeči komunistični, je opozicija prepovedana.
Okrnjena medsosedska idila Referendumska mrzlica
V zadnjih tednih smo priče vrsti referendumskih pobud, kar kaže na to, da bodo referendumi, podobno kot so bili že v prejšnjem mandatu, pomembno orožje opozicije, razen če se ne bo izkazalo, da sta obe današnji največji opozicijski stranki referendum v preteklosti povsem razvrednotili.
Terorizem naš vsakdanji Uničevalci rogaškega kristala
j Vodilni so dolga leta načrtno odtujevali denar, črpali državne pomoči in denar davkoplačevalcev, steklarno pa vodili v propad. Zaposleni in sindikalisti so jih vsa leta v slepi veri, da je v družbi vse prav in da so za težave krivi drugi, pri njihovem početju podpirali, danes pa so presenečeni.
22 24 32
j :		
	!|fiL	k
Trojanska zgodba Šaronova zadnja poteza
Izrael je začel z območja Gaze umikati tako svoje prebivalce kot vojaške enote. Če bo umik uspešen, bo največji zmagovalec izraelski premier Ariel Saron, ki je umik obljubil februarja letos na izraelsko-palestinskem vrhu. Prepustitev Gaze Palestincem je ključnega pomena za nadaljnja mirovna pogajanja na tem območju, katerih cilj je doseči trajni mir.
34 Spremembo sem pričakoval in vanjo verjel
Pogovor z Božidarjem Finkom
Čez nekaj dni bo dopolnil 85 let, njegove misli in prodornost pa se vtisnejo v srce tako mladim kot starim. Je politični emigrant, večino svojega življenja je preživel v Argentini. V drugo svetovno vojno se je najprej vključil kot jugoslovanski prostovoljec, nato pa se je leta 1943 pridružil domobrancem; deloval je v odseku organizacijskega štaba za vzdrževanje reda in discipline v lastnih vrstah. Po prihodu v Argentino je imel veliko nalog v slovenski skupnosti...
44 Hodiški župnik 56 Živalska olimpijada
Natanko pred letom dni smo lahko uživali v olimpijskih bojih najboljših športnic in športnikov .
Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01-434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: fotomontaža
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD.
majLggi			
			
Odličen ukrep (Stran 8)
Marijina zgodba in Slovenci (Stran 10)
Izobrazba nič ne šteje (Stran 26)
Največji bančni rop (Stran 28)
Stres pospešuje odvisnost (Stran 30)
Junaštvo in zločin (Stran 31)
Slovenska umetnost: 3. del (Stran 38)
Festival Sziget (Stran 39)
Zvočni pogovor (Stran 40)
Reševanje Robbovega
vodnjaka
(Stran 42)
Vitez in grad (Stran 46)
Medijski alpinist (Stran 55)
Zemlja, Veter in Ogenj (Stran 58)
Reševanje alpinista Humarja (Stran 59)
Ofenziva! (Stran 65)
Humarjev angel varuh (Stran 66)
pogovor
Ljubezen, zaupanje in varnost
Pogovarjali smo se z dr. Andrejem Fištravcem s Pedagoške fakultete v Mariboru.
VCasih nas novinar ob spremljanju poročil prijazno pozdravi in nam pove, da tistega dne pravzaprav sploh ni bilo dogodkov...
Vaše vprašanje se nanaša na elektronske medije: frazo o odsotnosti dogodkov, ki ste jo omenili, sem večkrat slišal na TV Slovenija v napovedniku večernih poročil. S tem nam je bilo sporočeno, da dogodkov ni, ker so bodisi parlamentarne počitnice ali konec tedna, ko politiki počivajo. Druga skrajnost, ker politika in politiki niso (nujno) v prvem planu (zaradi česar dogodkov nikoli ne zmanjka), je rumeni tisk, ki iz zasede "informira" javnost o bolj ali manj pomembnih dogodkih in ljudeh.
Ali so mediji ključnega pomena za skupinska dejanja? Iz njih izvemo, kdo potrebuje pomoč. Kaj nas privede do tega, da pomagamo? Kdaj posameznik prepozna sebe kot nekoga, ki lahko pomaga, in situacijo, v kateri je potrebna pomoč?
Mobilizacijsko moč medijev je spoznal že Hitlerjev veliki manipulator Goebbels. Mediji pač hkrati dosegajo velike množice ljudi. Tudi tako, da vzpodbujajo občutenje solidarnosti in hotenje po neki obliki pomoči. Mediji sočasno širijo ideje socialnega in individualnega egoizma. Mejnike pa si postavljamo vedno ljudje sami. Vede ali nevede.
Na predavanju ste omenili dve ravni človekovega jaza, egois-tično kot nižjo in individualno kot višjo. Kako pridemo do višje ravni? Zdi se mi, da danes prevladuje egoistična. Imam prav?
Najlaže bi bilo odgovoriti "da", s čimer bi mislil na druge, ne pa nase. Ko pa mislimo na samega sebe, smo (upravičeno ali ne) nagnjeni k olepševanju: o sebi mislimo vse najlepše. Iz tega v samega sebe zagledanega zornega kota se postavi vprašanje, kdo bi sploh še lahko bil egoistično naravnan, ko pa vsak zase meni, da z njim v temelju ni nič narobe. Vprašanje egoizma in individualizma sploh ni preprosto, saj sodi v srčiko sodobnega (ne samo zahodnega) človeštva.
Slavni ljudje podarjajo ogromne vsote denarja v človekoljubne namene. V resnici se s tem le izognejo visokim davkom. Se temu lahko reče solidarnost? Ali lahko zakonodaja spodbuja solidarnost?
Davčna politika seveda lahko vzpodbuja, da ljudje z visokimi prihodki del svojega denarja namesto brezimni "državi" namenijo določenim humanitarnim akcijam, ki tako ali drugače lajšajo stisko ljudi doma in po svetu. V Sloveniji še ne zmoremo tovrstne oblike premisleka. Ko pa ga bomo, se mi zdi pomembno, da bi zmogli tudi to, da dajanje denarja v podporo medčloveški solidarnosti ne bi postalo marketinški posel.
Sodobni človek velik del svojega življenja preživi v iskanju osebnih qiljev in želja. Na poti do osebnega uspeha se je izgubil občutek povezanosti. Se strinjate?
Sestavni del poti k samemu sebi je v enem delu povezan z nevarnostjo, da pozabimo na ljudi. Čim bolj se to dogaja, manj smo v resnici uspešni na poti do samega sebe. Več individualizma v družbi pomeni hkrati več socialnosti, četudi se pojma "individualizem" in "egoizem" velikokrat zamenjujeta. In vse prevečkrat mislimo, da je uspeh tista življenjska strategija, ki zapoveduje neprestano pehanje za materialnimi dobrinami, čim višjim socialnim statusom in čim večjo družbeno močjo.
Če zahodna družba v preteklosti še ni dosegla enosti, ji danes to uspeva - v ekonomijil Kakšne so lahko njene posledice za družbo?
Ekonomija je samo eden od segmentov sodobne družbe. Zaradi njene pomembnosti se velikokrat dozdeva, da je to tisti čarobni del družbe, ki lahko sam po sebi razreši vse družbene probleme. V resnici pa ni tako. Ekonomija sama po sebi nima odgovorov za celovito prenovo oziroma delovanje družbe. Ekonomija je lahko uspešna samo znotraj sebe same, ko pa poskušamo njene zakonitosti jsrenašati v druge sfere družbenega življenja, le-te hitro postanejo neuspešne in antisocialne.	Melitka Križman
Nostalgija po letu 1952
Društvo za zaščito ustave in žrtev Cerkve je pred nedavnim poslalo pobudo za izločitev Teološke fakultete iz Univerze v Ljubljani. Glede na to, da so komunisti omenjeno fakulteto izključili iz Univerze v Ljubljani že leta 1952, v letu torej, ko so zažgali škofa Vovka, lahko pričakujemo, da se bo v kratkem pojavila tudi pobuda za zažiganje radioaktivnega urana.
tri oike...
Pohodniki
Na letošnjem tradicionalnemu pohodu ob dnevu postavitve znamenitega Aljaževega stolpa na Triglav so udeleženci ob kopici pomembnih osebnosti iz slovenskega družbenopolitičnega življenja pogrešali predvsem nekdanjega predsednika Milana Kučana. Njegova neudeležba je bila toliko bolj nenavadna zato, ker se je Kučan v preteklosti redno udeleževal takšnih in drugačnih pohodov na Triglav. Uradno pojasnilo, zakaj letos ni šel na Triglav, navsezadnje je še vedno nekdanji predsednik, ki ga davkoplačevalci še vedno drago plačujejo, bi se, če bi kdo o tem povprašal njegov urad, verjetno glasilo, da je imel nekdanji predsednik prav v tistem času druge obveznosti ali da je bila vzrok za njegovo odsotnost kakšna zdravstvena težava; neuradno pa je slišati, da nekdanjega predsednika mučijo predvsem druge stvari. Najbolj naj bi mu šlo v nos to, da seje pohoda udeležil predsednik vlade Janez Janša, s katerim, kot je znano, Kučan ni prav v idiličnih odnosih. Se huje, menda sta si kot pes in mačka. Ko Kučan zagleda Janšo, se naježi, pred očmi se mu stemni in postane nerazsoden. V takšnem stanju potem menda hodi naokoli in blodi, da je treba tega Janšo utišati, češ da ga ima, odkar je stopil v politiko, vseskozi za vratom, tega pa ne prenese več.
S tega vidika je vsekakor dobro, da se nekdanji predsednik ni udeležil pohoda na simbol slovenstva. Predstavljajmo si, kaj bi se mu lahko zgodilo, če bi ga v skalah na poti na Triglav popadel bes in bi skočil v Janšo. Kaj hitro bi lahko prišlo do tragedije, pa bi imeli bodisi pokojnega nekdanjega predsednika, pokojnega predsednika vlade ali celo, bognedaj, pokojna kar oba. Ker je torej v nacionalnem interesu, da sta Kučan in Janša vseskozi čim bolj narazen, predlagam, da si v prihodnje razdelita svoje naloge, kdo in kdaj bo kam hodil. Janša bi recimo imel izključno pravico, da hodi na gorske pohode, državne proslave in maše za domovino, Kučan pa bi lahko po mili volji hodil na borčevske proslave, po partizanskih poteh in na partijske sestanke Foruma 21. Za nameček bi mu pripadla še pravica do brezplačne klobase in zelja.
Na koncu bi bila zadovoljna oba, v njunih odnosih pa bi kmalu zavladala takšna idila, kot smo je bili letošnje poletje deležni pri svojih nekdanjih bratih južno od Kolpe.	Aleš Kocjan
h-umor.
diktafon
"Odkar je Virant minister, je moral sprejeti nekaj zelo nenačelnih odločitev, ki so v nasprotju s tistim, kar je delal prej, ko je bil zgolj in samo strokovnjak."
(Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, ministru Virantu očita nenačelne odločitve, medtem ko naj bi se sam predstavljal kot zelo načelen mož.)
"Zato lahko pluralizaci-jo medijev, ki se obeta, samo pozdravimo."
(Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran pozdravlja napovedano pluralizacijo medijev. Levičarski komentatorji, npr. Vlado Miheljak, so dobili novo kost za glodanje.)
"Ekstremov vseh vrst se je treba lotiti tako, da pri tem izpostavimo sebe, ne pa drugih, da drugi ne trepetajo zate in ne trpijo zaradi posledic tvoje odločitve."
(Ekstremni smučar in alpinist Davo Karničar o premišljenem delovanju ekstremnih športnikov; Tomaž Humar naj bi bil po njegovo medijsko preveč izpostavljen, zato ni znal pravi čas odnehati.)
"Jasno je, da sem nestrpen do nestrpnosti, ampak to je taka vrsta nestrpnosti, ki je nujna."
(Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je nestrpen do nestrpnosti, za katere sam ocenjuje, da so nestrpne. Morebiti bi mu rekli tudi varuh levičarske nestrpnosti.)
1 f
"Iz moje pisarne se vidi Policijska uprava Celje. Službeni avtomobili PU Celje, njen vhod, njeni obiskovalci in zaposleni. Tudi če nočem opazovati, kaj se pri sosedih dogaja, mi nekatere stvari enostavno ne morejo uiti." (Damjana Seme, novinarka POP TV, ima nenavadne navade za pridobivanje informacij.)
"Zahvaljujem se za nov rojstni dan."
(Ekstremni alpinist Tomaž Humar se je vsem, ki so sodelovali pri njegovem reševanju iz stene, zahvalil za novo rojstvo.)
"Vsaj nam v LDS se zdi, da je delo v vladi in v ministrstvih popolnoma neusklajeno."
(Poslanec LDS Milan Petek pozablja na delovanje prejšnje vlade pod vodstvom LDS, ko se je marsikaj pometlo pod preprogo. Pomembno je bilo ugajati javnosti.)
"Mislim, da nimam pravice sogovornika spraviti v zadrego."
(TV-voditelj Mario Galunič se s svojimi gosti rad pogovarja samo o lepih stvareh. Očitno lahko samo Ana Liza spravlja v zadrego - njega samega.)
"V mestu Danice Simšič v treh letih še nikoli nismo videli."
(Matej Stevanovič, pobiralec smeti, Danice Simšič v treh letih ni srečal niti enkrat Kot kaže, ji ni uspelo počistiti niti "nesnage" v ljubljanski mestni upravi)
"Kar je počel minister Gaber, ne sme minister Zver."
(Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko o Gabrovem kritiziranju delovanja šolskega ministra Milana Zvera.)
"Kampanja ne bo finančno bogata."
(Poslanka LDS Majda Sirca pravi, da bo kampanja za referendum poceni, hkrati pa pozabi povedati, da bo davkoplačevalce samo izvedba referenduma stala 600 milijonov tolarjev.)
"Že od nekdaj čutim težave pri letenju. Med vožnjo se nikakor ne morem prepustiti spancu, strah pa poskušam najraje odpraviti z gledanjem filmov, bodisi igranjem igric."
(Slovenski nogometni reprezentant Sebastijan Cimerotič svoj strah pred letenjem premaguje z igranjem igric.)
tomtK-.uvn "у
l*JTVOtNlJ«OpClO;
Družbenih pravobranilcev ni več
Beq pred odgovornostjo?
Nesoglasja k imenovanjem upravičena
Trenja v nekdaj trdni vladajoči koaliciji med LDS in SD v ljubljanskem mestnem svetu postajajo čedalje hujša. Dokaz za to je poziv samostojnih svetnikov in svetnic LDS županji Danici Simšič, naj se nemudoma vrne z dopusta in začne reševati "kritične razmere". Vzrok zanje je po njihovo razrešitev direktorice mestne uprave MOL Darje Glavaš, ki je medtem postala pravnomočna. Županja na njihove pozive ni odgovorila, formalno pa sta izpraznjeno mesto zasedla direktor Zavoda za varstvo okolja pri MOL Marko Notar in načelnik oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo mestne uprave Robert Kus, ki ju je začasno pooblastila za opravljanje omenjene funkcije. Do vrnitve z dopusta pa naj bi županja premislila o
Razrešitev direktorice mestne uprave MOL Darje Glavaš je povzročila resne težave v delovanju mestne občine, županja Danica Simšič pa kljub temu ostaja na dopustu.
Petnajstega avgusta je dokončno ugasnila institucija, ki smo jo poznali pod imenom Družbeno pravobranilstvo RS. Tega dne je namreč začel veljati zakon, v katerem je predvideno, da bo družbenega pravobranilca, njegove namestnice in namestnike (vseh je sedem), strokovne in administrativne delavke in delavce (tudi teh je sedem) na sedežu organa in zunaj sedeža s tem dnem prevzelo v delovno razmerje ministrstvo za pravosodje. Družbeni pravobranilec in njegovi namestniki, ki so jim bile v reševanje dodeljene zadeve, ki še niso končane, pa bodo začasno premeščeni v državno pravobranilstvo. Družbeni pravobranilci, zadnja leta je bila prva med njimi Anica Popovič, so bili dejavni predvsem v času socializma, nato pa so prevzeli vlogo nekakšnega varuha oz. skrbnika nekdanje družbene lastnine. Najbolj se jih spomnimo iz procesa lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, kjer so se ukvarjali predvsem z nezakonitostmi pri lastninjenju in s tem povezanimi oškodovanji. Iz tega naslova so še vedno nedokončani nekateri pravdni postopki in upravni spori (konec lanskega leta jih je bilo 32), zato bodo v teh primerih zdaj, ko je ta institucija odpravljena, delo družbenih pravobranilcev nadaljevali državni pravobranilci, ki delujejo pod okriljem državnega pravobranilstva. V uvodoma omenjenem zakonu je tudi določeno, da nedokončane zadeve sodišča obravnavajo kot prednostne in nujne, česar doslej ni bilo. Pravobranilci so namreč pogosto tožili, da se zadeve na sodiščih vlečejo nenormalno dolgo in da tudi oni proti temij ne morejo storiti nič. Četudi je zgodbe o državnih pravobranilcih konec - mimogrede, že nekaj let so delovali povsem na obrobju pa njihovo delo ne bo utonilo v pozabo pri tistih, ki bodo želeli kaj več vedeti o tem. Arhivsko gradivo družbenega pravobranilstva bo namreč prešlo v Arhiv Republike Slovenije. V. K.


Ali je popuščanje nekaterim ravnateljem v prejšnjih letih pripomoglo k temu, da naši šolarji v mednarodnih raziskavah dosegajo slabše rezultate?
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na tiskovni konferenci prejšnji teden predstavil stališča poslanske skupine SDS o aktualni šolski in predvsem "ravnateljski" problematiki. Kot je znano, gre določenemu delu javnosti v nos to, da šolski minister Milan Zver ni izdal soglasja k imenovanji) štirih ravnateljev. Predvsem pri opozicijski LDS so glasno protestirali, češ da gre za politično kadrovanje. V vseh štirih primerih (osnove šole Muta, Beltinci in Majde Vr-hovnik v Ljiibljani ter Zavod za slepo in slabovidno mladino) je po mnenju poslanske skupine SDS minister imel zakonsko možnost, da soglasja k imenovanju ne podeli. Ravnatelj bi mo-
modrosti tedna
"Veselim se samo, da mi je skupaj z vsemi, ki so pri tem pomagali in sodelovali, uspelo opraviti izjemno kočljivo nalogo. O tem, ali je bilo to, kar je Tomaž počel, pametno, ali je genij, ki ni imel sreče, ali norec, ki je imel več sreče kot pameti, pa se bomo še pogovarjali."
(Alpinist Viki Grošelj)
• ••
"To je za Slovenijo zgodovinski dan
(odprtje avtocestnega odseka Trojane, op. ur.), pomemben pa je tudi za Srednjo Evropo. Leta 1857 je železnica povezala Dunaj, Ljubljano in Trst, po skoraj 150 letih pa so mesta povezana tudi s sodobno avtocesto."
(Premier Janez Janša)
novem direktorju. Glede na namige, naj bi se Simšičeva vrnila na delo šele naslednji mesec, se bo tudi priprava razpisa za mesto direktorja mestne uprave zavlekla, kar pa županje očitno ne moti. Kot so opozorili samostojni svetniki LDS, so z razrešitvijo Glavaševe nastale resne težave v delovanju MOL in njeni več kot 550-članski upravi. Opozarjajo, da bo zaradi tega otežena tudi priprava proračuna za leto 2006, katerega osnutek naj bi po optimističnih županjinih napovedih pripravili še septembra. Frakcija LDS tega ne verjame in je sama prevzela pobudo za pripravo neuradnega osnutka proračuna. M. V.
ral po njihovem mnenju poleg pedagoških imeti tudi organizacijske in ekonomske sposobnosti. Po besedah Jožeta Tanka je četrtina sedanjih ravnateljev strokovno oporečna, saj naj ne bi izpolnjevali vseh zakonskih predpisov za svoje delo. Nedopustno se mu zdi tudi dejstvo, da nekaterim ravnateljem v dveh mandatih ni uspelo pridobiti ustrezne izobrazbe. "Kot kaže, so v prejšnjih vladah nekaterim ravnateljem gledali skozi prste ali pa so jih izbirali po političnih preferencah," je dejal Tanko. V SDS se tudi sprašujejo, ali popuščanje ravnateljem v prejšnjih letih ni pripomoglo k temu, da slovenski šolarji v mednarodnih raziskavah dosegajo slabše rezultate. G. D.
pro&contra
Kisle kumarice
Vprašanje za milijon tolarjev: Kaj imajo skupnega zakon o RTV Slovenija, nedavna afera z odtekanjem informacij s policije ter nedavni naskok alpinista Tomaža Humarja na tako rekoč neosvojljivo pakistansko goro? Na prvi pogled bi lahko rekli, da ničesar. Toda če dobro premislimo, lahko ugotovimo, da tovrstne teme tudi v mesecu avgustu polnijo časopisne strani, pri čemer je Humarje-va drama bolj ali manj le privesek dnevnopolitičnih tem, ki očitno prinašajo dovolj zanimivosti, da letošnje poletje ne bo minilo v znamenju "kislih kumaric". Še posebej če upoštevamo notranjo krizo LDS in priprave na kongres omenjene stranke.
Pravzaprav je za vroče politično poletje še najbolj zaslužen zakon o RTV Slovenija, o katerem bomo septembra odločali na referendumu. Nič nenavadnega torej, da so se v zvezi z zakonom na javnost obrnili akademiki in novinarji s prvimpodpisanim Francom Jurijem, ob njem pa je mogoče najti kar nekaj intelektualcev izrazito leve usmeritve, na primer dr. Vlada Miheljaka, dr. Jožeta Mencingerja, Matevža Krivica, dr. Borisa Vezjaka, dr. Gorazda Kovačiča in še nekatere. Podpisnikom izjave seveda
pluralizaciji vključno z medijskim skladom, ki bi lahko zagotovil obstoj alternativnega dnevnika. Levi politični pol je na tovrstne zahteve odgovarjal z izrazitim cinizmom in s sklicevanjem na propadla dnevnika Slovenec in Jutranjik, kar naj bi pomenilo, da imajo edino še iz časov komunizma obstoječi dnevniki (z izjemo Slovenskih novic in Financ) pravico do ob-
Ministra Andrej Vizjak in Dimitrij Rupel sta se sredi preteklega tedna dogovorila, da bo za delovanje predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini in imenovanje njihovih vodij odslej pristojno gospodarsko ministrstvo. Sklep o tem naj bi še ta teden sprejela tudi vlada. Predlog je odličen in vreden vse pohvale, saj pomeni pomemben
Odličen ukrep
podarska predstavništva odslej zavezana letnemu programu dela, dosegati pa bodo morala tudi konkretno merljive cilje, kar je novost. Doslej t. i. gospodarskih atašejev ni nihče nikoli poklical na odgovornost oziroma javnost za to nikoli ni izvedela. Če bi se kdaj kakšen od zunanjih ministrov, pod katerega okrilje so sodili ti ljudje, drznil povprašati koga po nje-
Mreža več gospodarskih predstavništev v tujini je odličen predlog za slovenska podjetja.
stoja. Podpisnike bi lahko kdo spomnil tudi na lanski SMS, ki ga je dobil poslanec IDS Tone Anderlič, ko mu je nekdo iz novinarskih krogov sporočil, daje "šef obljubil podporo Ropu", če že argument, da svet RTV Slovenija vodi nekdanji komunistični funkcionar in kasnejši predsednik naslednice KPS, ne zadostuje več.
Skratka, v Sloveniji se tako odpira nova kulturnobojniška fronta, kakršni smo bili priče že lani, ko je levica izgubila boj na referendumu o izbrisanih. Podobno se je zgodilo že leta 2001, ko je izgubila na referendumu o oplojevanju samskih žensk. Prav gotovo bo tudi tokrat zaostrovanje in polariziranje Slovencev najbolj škodilo samim predlagateljem referenduma, ki so v preteklosti vedno znova z
člen v prizadevanjih za večjo gospodarsko rast, večji ugled in večjo prepoznavnost Slovenije v svetu. Poleg tega mreža gospodarskih predstavništev v tujini pomeni nadgradnjo obstoječe mreže ekonomskih svetovalcev na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Gospodarski diplomati oziroma ljudje, ki v tujini zastopajo predvsem interese domačega gospodarstva, so namreč več kot potrebni. Doslej so se gospodarstveniki pogosto pritoževali, daje tovrstna mreža v tujini preslabotna ali pa je sploh ni. Pod okriljem zunanjega ministrstva nikakor ni bila tako uspešna, kot so si mnogi želeli, četudi se o tem glasno ni veliko govorilo. Očitno je bilo, da si prejšnje vlade tega niso tako zastavile, verjetno so se
Zaostrovanje in polariziranje Slovencev bo najbolj škodilo ravno predlagateljem referenduma.
ne moremo odrekati legitimnosti, saj naj bi bilo vsako izraženo mnenje civilne družbe legitimno, čeprav morda predstavlja le njen manjšinski del. Bolj problematične pa so njihove trditve, da gre pri novem zakonu o RTV Slovenija za "nevaren poskus omejevanja svobode in avtonomije novinarskega dela". Vprašati se moramo, kje so bili podpisniki tedaj, ko so se v javnosti v okviru izjave "Nekaj je treba storiti" pojavile zahteve po medijski
nestrpneži zmerjali ne le politične nasprotnike, pač pa kar ves narod. Vprašanje pa je, kako bo tokrat volilno telo reagiralo na prizadevanje opozicije, da se obdrži obstoječe stanje na RTV; znano je namreč, da nezadovoljstvo s kakovostjo programa na nacionalni televiziji vse bolj narašča, zaradi česar bodo volilci verjetno pripravljeni podpreti vsakršno reformo javnega zavoda RTV Slovenija.
Gašper Blažič
tudi preveč opirale na Gospodarsko zbornico Slovenije. Ta ima namreč v tujini precej predstavništev, vendar je njihov uspeh podobno kot uspeh zbornice v domovini zelo pičel. Prav na tem področju je padel na izpitu tudi nekdanji vladni predsednik Anton Rop, četudi so ga bila usta polna hvale o gospodarskih uspehih tako doma kot v tujini. Naredil ni nič, zato pa je zdajšnja vladna ekipa toliko dejavnejša. Pohvalno je, da bodo gos-
govem delu, bi verjetno naletel na odpor. Mnogi od njih so bili namreč za svojo lojalnost v preteklosti nagrajeni s tem, da so postali gospodarski predstavniki države v tujini. In kot takšni so bili seveda zavarovani kot kočevski medvedje. Tudi zato minister Vizjak napoveduje, da bo država že obstoječo mrežo gospodarskih diplomatov dogradila, in kar je najpomembnejše, na ta mesta imenovala strokovno usposobljene ljudi. Poleg tega napoveduje izbor novih lokacij. Pri tem dejavno sodeluje tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in predlaga, da bi se še letos usmerili v dograditev obstoječe mreže, samostojna predstavništva pa naj bi ustanovili tudi v enem ali dveh pomembnih poslovno-fi-nančnih središčih, kjer Slovenija nima diplomatsko-konzularnih predstavništev. Poleg tega je prepričan, da bo predlagana nadgradnja mreže gospodarske diplomacije slovenskim podjetjem zagotavljala celovitejše storitve, hkrati pa boljšo ozemeljsko in vsebinsko pokritost mednarodnih trgov. Vprašajmo se, kje je bila nekdanja ministrica Tea Petrin v svojih razmišljanjih, da za boljše gospodarsko stanje že v preteklih letih ni predlagala česa podobnega.
Vida Kocjan
Dr. Peter Starič
V vseh totalitarnih režimih, pa naj bodo to danes že pokojni nacistični, fašistični ali še živeči komunistični, je opozicija prepovedana. Nasprotno pa je v zahodnih demokracijah opozicija nekaj normalnega, saj je bistveni del demokracije. Navkljub zagotavljanju maršala Tita, da bomo imeli demokratični režim (sporazum Tito-Šu-bašič), so pri nas takoj po vojni pozaprli ali celo pomorili vse potencialne voditelje opozicije.
Politika, genitalije in opozicija
Zato na prvi]! "svobodnih" volitvah opozicija ni imela svojih predstavnikov, temveč je bila zastopana le s tako imenovano "črno skrinjico". Ko sem po vojni prvič volil, se spominjam, da je sedel za tisto skrinjico neki funkcionar in me gledal kot ris. Z bratom si nisva upala spustiti gumijaste kroglice tja notri, ker sva se bala, da naju bodo zaprli. Zato sva pač vrgla kroglico tja, kamor sva jo"morala", in odšla, ne da bi roko s stisnjeno pestjo vtžknila še v črno skrinjico, kot je bilo predpisano. Zato najin glas ne bi smel veljati, vendar takih "fines" takrat nihče ni upošteval. Ko sva prišla z volišča, sva se tej farsi smejala. Prav takrat pa se je iz zvočnikov zaslišalo, da gredo volilci "nasmejanim obrazov z volišča", zato sva se še bolj smejala ... Na radiu pa je Ježek prepeval:
"Cinca Marinca, ta pa ni za nas!
V	ta črno skrinj'co vrgel je svoj glas!"
V	letih po volitvah so si sledili razni politični procesi, med katerimi je izstopal tako imenovani Nagodetov proces. Na zatožni klopi so se znašli izobraženci, celo komunisti ali nekdanji partizani, ki so naivno verjeli Titovemu zagotovilu o vzpostavitvi demokracije. Niso si mogli predstavljati, da je med običajno in takrat vpeljano "ljudsko" demokracijo tolikšna razlika. (Cehi so dejali, daje med običajno in "ljudsko" demokracijo enaka razlika kot med navadnim in električnim stolom.) V vseh letih totalitarizma je veljala opozicija za nekaj nevarnega, protidržavnega, sramotnega, naši družbeni ureditvi nasprotujočega in zato kaznivega.
Da je tudi po odpravi totalitarizma ta usedlina ostala še v premnogih glavah, priča dogodek v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer so "okobalili" hrvaškega predsednika
Stipeta Mesiča. Poslušati je moral vulgarne izraze na račun opozicije, ki ji je še pred kratkim pripadal tudi sam. Zraven je bil Milan Kučan, ki je bil takrat predsednik vseh Slovencev, tudi tistih, ki jih je Boris Kobal poimenoval z vulgarnim izrazom za ženske genitalije. A očitno je bilo v Kučanovi glavi še preveč utrjeno mnenje iz let, ko je bil predsednik CK, zato se je neslanim Kobalovim šalam prisrčno smejal, namesto da bi kot predsednik vseh Slovencev, tudi opozicije, vstal in protestno zapustil prostor ter s seboj odpeljal Mesiča. Nobena ženska, ki je bila takrat med gledalci, zaradi Kobalove vulgarnosti ni protestirala. Oddajo je predvajala tudi naša "politično neodvisna" nacionalna televizija, tako da smo jo lahko videli po vsej Sloveniji. Da se bo vedelo, kako so stvari postavljene in kako sramotno je biti v opoziciji!
Spominjam se, da sem se kmalu po odkritju perverznih Trobčevih zločinov nad ženskami povzpel na polhograjsko Grmado in neka dekleta so mi takrat pokazala hišo v dolini, kjer se je vse tisto dogajalo. Pred kratkim je Trobčevo zažiganje žensk v krušni peči že dvakrat javno komen-
ko navadni ljudje le sanjamo, ne bo naredil nič. Če pregledamo vsa Hanž-kova dejanja na področju varovanja človekovih pravic, bi lahko rekli, da ni razočaral svojih pokroviteljev.
Niti v našem tisku niti na radiu in ne na televiziji niso obsodili Ko-balovega in Hanžkovega "pičkarje-nja" kot žalitev žensk in terjali opravičila za izrečeno. Zadeve pa so se bistvno spremenile sedaj, ko je prejšnja pozicija postala opozicija, ki se novemu (po Kobalovi definiciji sramotnemu) položaju očitno ne more privaditi. Ko je poslanec Pavle Ru-par pradlagal pregled mednožja nekaterih poslank, se je nanj takoj usula prava kanonada. Nič ni pomagalo poznejše Ruparjevo opravičilo. Zadevo so v medijih do onemoglosti pre-mlevali, kajti tu gre za nekdanjo opozicijo, ki bi morala po njihovo še vedno nositi tisto Kobalovo etiketo.
Če takšno dvojno moralo omeniš kakemu pripadniku prejšnjih vladajočih strank, dobiš odgovor, da je politika pač "kurba". S tem hoče povedati, da se politik po potrebi prostituira, če mu to koristi. Iz zgodovine pa vemo, da tega ni mogoče posploševati, saj lahko naštejemo
Trobčevo zažiganje žensk v krušni peči je že dvakrat javno komentiral naš ombudsman Matjaž Hanžek, rekoč, da se je takrat iz dimnika valil "pičkin dim". Kako čudovit duševni profil!
tiral naš ombudsman Matjaž Hanžek, rekoč, da se je takrat iz dimnika valil "pičkin dim". Kako čudovit duševni profil! Le kakšno varstvo človekovih pravic lahko pričakujemo od takega pavlihe, ki v parlamentu tudi sicer izstopa s svojo provokativno zunanjostjo in zmedenostjo? Verjetno so ga v prejšnji vladi prav zaradi takšnih lastnosti postavili za ombudsmana v pričakovanju, da kljub plači, o kateri lah-
kar nekaj ljudi, kot so npr. Abraham Lincoln, Tomaš Garrigue Ma-saryk, Willy Brandt, Charles de Gaulle in še veliko drugih, ki nikakor ne sodijo v to kategorijo. Po drugi strani pa moramo upoštevati, da je prostitucija poklic (v stari Grčiji so bile hetere izobražene in spoštovane), "kurba" pa značaj. V kolikšni meri vse to velja za nekatere naše politike, naj presodijo bralci sami.
Marijina zgodba in Slovenci
Ljubljanski nadškof in metro-polit Alojz Uran, ki je slovesno bogoslužje na veliki šmaren daroval na Brezjah, se je v nagovoru vernikom vprašal, kaj ima Marijina zgodba z nami. "Mnogi v evropskem kulturnem okolju vse bolj ožijo življenje samo na ta svet še slabše: krčijo ga le na ekonomijo. Na srečo," je nadaljeval, "se tudi vse več ljudi zaveda, kako silno osiromašenje človeka je to, in išče polnost, kakovost življenja v območju duha.
Bodimo pa končno gostoljubni tudi do sebe, priznajmo drug drugemu pravico do različnih prepričanj, iskanj, izbir, kolikor ne posegajo po neetičnih in škodljivih sredstvih," je spodbujal nadškof. "Revolucija, državljanska vojna in totalitarni režim so naš narod usodno prizadeli, del narodovega telesa v zamejstvu in v svetu je bil dejansko odpisan, odpisani pa so bili tudi mnogi v domovini predvsem zaradi katoliške vere. Z
uvajanjem demokracije se je spremenila zakonodaja, ne pa tudi miselnost. Gostoljubnost bomo Slovenci gojili drug do drugega, kolikor se bo medijski prostor resnično odprl v spoštovanju različnih pogledov, ki jih imamo, in skupnosti, v katerih živimo. Brez pluralnega medijskega prostora številne skupine in pogledi ne morejo uresničevati pravice do javnega izražanja in enakopravnega sodelovanja v skupnem dobrem. Zato lahko pluralizacijo medijev, ki se obeta, samo pozdravimo."
Poudaril je tudi pomen odgovornosti do življenja samega. "Pravo in gostoljubno domoljubje ni neločljivo povezano le s podajanjem svojega jezika in kulture, le s pluralnostjo družbe in medijev, marveč tudi s sprejemanjem in podajanjem življenja. Kdo bo še govoril slovensko, če ne bo otrok, ki bi jih nagovarjali po naše? Če ne bo otrok, kdo
bo gojil to kulturo s koreninami v molitvah Brižinskih spomenikov, v prevodih Biblije, ki sega od Prešerna prek Balantiča in Rebule v naš čas? Kdo bo skrbel za nas, ko se postaramo in obnemoremo? Odprimo otrokom vrata v življenje, bodimo gostoljubni tudi za otroke, naj še oni stopijo v ta raj pod Triglavom. Vesel sem, da mi s tega mesta ni treba več prositi oblasti, naj skrb za nove rodove uvrsti
Praznik Marijinega vnebovzetja je tudi letos privabil v Marijina romarska središča veliko vernikov, še posebej na
-.......-.....it Al
Brezje, kjer je maševal nadškof in metropoli!
med svoje prioritete. To je že storila, hvala Bogu! Prosim pa jo, naj ustvarja potrebne razmere, da bodo družine, predvsem mlade, mogle brez prevelikih nepotrebnih skrbi otroke res sprejemati in jih uvajati vživljenje. Omogočimo družinam naših izseljencev, da bi se lahko priselile v Slovenijo in tukaj zaživele polno življenje. Tudi šola, ta desna roka družine, naj postane kraj gojenja življenja, solidarnosti in ustvarjalnosti. Omogočimo razvoj tudi zasebnega šolstva, kot je to normalno v drugih demokratičnih družbah. Narod, ki je zanemaril družino, šolo pa skrčil na podajanje ročnih in umskih spretnosti, je zanemaril sebe in se obsodil na smrt."
Mariborski škof Franc Krambergerje kot običajno maševal na Ptujski Gori, koprski škof Metod Pi-rih pa se je letos odpravil na Vipavsko, v romarsko cerkev v Logu. V. M.
Uran.

Peto srečanje porabskih Slovencev
Na letošnjem srečanju ob Slovenskem domu v Monoštru (13. avgusta 2005) se je zbralo največje število udeležencev doslej. Prijavljenih jih je bilo kar 390, vendar je bilo končno število vseh, ki so se srečanja udeležili, še nekaj večje.
Največ jih je bilo iz Porabja, in sicer kar 156, iz Sombotela 59 in iz Budimpešte 26. Manjše število je prišlo tudi iz drugih krajev Madžarske in Slovenije. Srečanja sta se udeležila tudi predstavnik iz Vojvodine in Švice. Zveza Slovencev na Madžarskem, ki je organizirala srečanje, je za to priložnost pripravila bogat program, ki se je začel že ob 9. uri zjutraj s sprejemom gostov pri Slovenskem domu. Ob 11. uri so se gostje udeležili dvojezične maše v rimokato-liški cerkvi in si nato nekaj po 12. uri ogledali še kulturni program v gledališču.
V kulturnem programu so poleg Mešanega pevskega zbora Avgusta Pavla iz Gornjega Senika nastopali še Folklorna skupina iz Destrnika, Folklorna skupina Osnovne šole Števanovci, Ljud-
ski pevci in godci Gorički Lajkoši in Gledališka skupina Nindrik-indrik.
Po kulturnem programu so se udeleženci srečanja vrnili pred Slovenski dom, kjer so se srečali z več kot 150 člani Motokluba veteranov iz Murske Sobote. Člani Motokluba veteranov so se pripeljali v Monošter s svojimi vozili častitljive starosti. Največ med njimi je bilo motoristov in avtomobilistov. Po
kosilu, ki so ga udeležencem postregli v šotoru poleg Slovenskega doma, so se le-ti z avtobusi odpeljali na izlet v Slovenijo, kjer so si ogledali Cankovo, Ko-rovce in Krašče. Povrnitvi in večerji seje prijetno druženje nadaljevalo ob glasbi.
Srečanja so se udeležili tudi nekateri pomembni gostje. Posebej velja omeniti Franca Pukšiča, direktorja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
Monošter ie ob Slovenskem domu gostil srečanje 390 porabskih Slovencev, na katerem so ugotavljali težaven položaj slovenske skupnosti.
(v odstopu), veleposlanika RS na Madžarskem Andreja Gerenčerja, generalnega konzula Marka Sotlarja in direktorja Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Igorja Teršarja.
Udeleženci srečanja so ugotovili, da s položajem porabskih Slovencev nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj Republika Madžarska za njihove potrebe namenja premalo denarja. Problemi so pri financiranju raznih dejavnosti, izdajanju časopisov, slišnosti radia in predvsem pri izobraževanju in učenju slovenščine. Pukšič je poudaril potrebo po aktivnem sodelovanju Madžarske v prid slovenske skupnosti, hkrati pa bo morala Slovenija to od sosede zahtevati na vseh političnih ravneh. Gost je tudi spomnil, da Ljubljana še vedno čaka na nadaljevanje zasedanja meddržavne komisije, pristojne za izvajanje sporazuma o zagotavljanju pravic obeh manjšin.
Do časa, ko bodo porabski Slovenci živeli v razmerah, primerljivih z razmerami, v kakršnih živijo pripadniki madžarske manjšine v Sloveniji, bo verjetno minilo še precej časa. j. s.
\
Okrnjena idila
Potem ko je še pred kratkim kazalo, da bo letošnje poletje minilo brez večjih incidentov na slovensko-hrvaški meji, je idilo v hrvaško-slovenskih odnosih nekoliko zmotila novica, da so se Hrvatje in Italijani mimo slovenske diplomacije pogovarjali o določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu na morju.
Pogovori med Italijo in Hrvaško
Dejstvo, da so se Hrvatje in Italijani v zadnjih mesecih očitno ves čas za hrbtom Slovenije pogovarjali o tem, kakšna bo meja epikontinentalnega pasu na Jadranskem morju, je prišlo na dan, potem ko je hrvaški sabor 4. avgusta sprejel sklep o sprejetju besedila dogovora med hrvaško in italijansko vlado o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu. V dogovoru je, če ga na kratko povzamemo, zapisano, da bosta državi v prihodnje s pomočjo sodobnega satelitskega sistema natančno določili mejo na morju, dokončno potrjena pa naj bi bila, potem ko si bosta državi izmenjali posebni noti. I\la takšen sklep se je pretekli teden odzval slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in v sporočilu za javnost, ki ga je ministrstvo objavilo na svoji spletni Strani, zapisal, da skrbno spremlja Skrivni pogovori med Hrvaško in Italijo so nekoliko dogajanje, ki zadeva Jadransko morje, še posebej vprašanja, ki se nanašajo na razmejitev mor- zmotili idil0'ki ie letos vladala med slovenii°in Hrvaško' skih pasov, v zvezi s tem pa je, kot je zapisano, že pisal italijanskemu zunanjemu ministru Gian-francu Finiju. Kakšna je vsebina pisma, nam v torek še ni uspelo izvedeti, saj namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva ni bil dosegljiv. Ministrstvo je na svoji spletni strani zapisalo, da je v začetku avgusta znova obravnavalo vprašanja razmejitve epikontinentalnega pasu in opravilo več pogovorov tako s hrvaško kot z italijansko stranjo. "Pri teh (pogovorih je ministrstvo poudarilo zahtevo po polnopravni vključitvi Slovenije v vse morebitne dogovore o razmejitvi na Jadranu, ki bi zadevali slovenske interese ter bi lahko kakor koli prejudicirali določitev meje med Slovenijo in Hrvaško," je zapisalo ministrstvo. Zapisalo pa je tudi, da Slovenija že nekaj let spremlja prizadevanja Hrvaške, da postane naslednica v omenjenem sporazumu, oziroma pogovore med Hrvaško in Italijo o podrobni razmejitvi epikontinentalnega pasu, Slovenija je že v preteklosti Italijo in Hrvaško uradno obvestila, da želi sodelovati v vseh pogovorih, ki bi kakor koli zadevali slovenske interese, še posebej v luči dejstva, da meja med Slovenijo in Hrvaško še ni dokončno določena. V tem pogledu je Italija dala slovenskim predstavnikom jasna zagotovila, da ne bo sklepala dogovorov s tretjimi državami, ki bi bili v škodo Slovenije. V pogovorih z Italijo in s Hrvaško, od katerih so nekateri potekali tudi v navzočnosti evropske komisije, je bilo uveljavljeno načelo, da se vsi dogovori o vprašanjih, ki zadevajo Jadransko morje, vodijo z vključitvijo vseh obalnih držav Jadrana, so zapisali.
Šlo naj bi le za zadevo tehnične narave
Če je torej Slovenija, kot piše ministrstvo, od Italije in Hrvaške dobila zagotovila, da v zvezi z zadevami na morju ne bosta sprejemali nobenih odločitev, ne da bi bila v pogovore o tem vključena tudi Slovenija, zakaj se potem Hrvatje in Italijani o natančni določitvi epikontinentalnega pasu dogovarjata mimo Slovenije? Omenjeni pas je bil namreč določen že s sporazumom med nekdanjo SFRJ in Italijo leta 1968, kar pomeni, da bi morala biti Slovenija kot naslednica tega sporazuma vključena v pogajanja o natančni določitvi pasu. I\la hrvaškem zunanjem ministrstvu menijo, da ni potrebe, da bi
se v pogovore vključila tudi Slovenija, saj naj po njihovo ne b tehnično določitev podrobnosti sporazuma, ki sta ga leta 1968 tudi na italijanskem zunanjem ministrstvu in dodajajo, da pogo\ določitvi meje niso v škodo Slovenije, saj naj bi šlo za območja
šlo za nov sporazum, ampak le za sklenili SFRJ in Italija. Enako menijo ori med Hrvaško in Italijo o natančni ki ležijo južno od nje, in naj nikakor
ne bi vplivala na potek slovenske morske meje. Ali pojasnila Hrvatov in Italijanov, da gre samo za zadevo tehnične narave, ki ne prejudicira morske meje med Slovenijo in Hrvaško, držijo, se bo pokazalo v prihodnje, za zdaj pa se zdi, da iz zadeve verjetno ni treba delati posebne zgodbe. Pomembno je le, da slovensko zunanje ministrstvo budno spremlja zadevo in se odzove takoj, ko bi presodilo, da bi lahko pogovori med Hrvaško in Italijo škodovali slovenskim interesom.
Aleš Kocjan
Ali natančnejša razmejitev meje na morju res ne bo škodovala Sloveniji, se bo pokazalo v prihodnje, za zdaj pa se zdi, da v tem primeru ni treba delati panike. Pomembno je le, da slovensko zunanje ministrstvo budno spremlja celotno zadevo in se odzove takoj, ko bi presodilo, da bi lahko pogovori med Hrvaško in Italijo škodovali našim interesom.
-v
iferendumska mrzlica
V zadnjih tednih smo priče vrsti referendumskih pobud, kar kaže na to, da bodo referendumi, podobno kot so bili že v prejšnjem mandatu, pomembno orožje opozicije, razen če se ne bo izkazalo, da sta obe današnji največji opozicijski stranki referendum v preteklosti povsem razvrednotili.
Na prvo referendumsko pobudo po zadnjih državnozborskih volitvah ni bilo treba čakati prav posebej dolgo. Slabih šest mesecev po tem, ko se je konstituirala nova vlada, so jo konec junija v državni zbor vložili poslanci LDS in SD. Ker vprašanje v po- zdajšnjih javnomnenj-budi sprva ni bilo dovolj jasno, pred- skih anketah sprejeti za-lagatelji so namreč v referendumskem kon zavrača več kot po-vprašanju napačno zapisali datum lovicavprašanih, vendar sprejetja novega zakona o RTV, na ka- pa ima tudi vlada oziro-terega se pobuda nanaša, je predsed- ma ministrstvo za kul-nik državnega zbora France Cukjati turo, ki je zakon pripra-predlagatelje pozval, naj pobudo vilo, več adutov. Naj več-ustrezno spremenijo. V drugo je bilo ji je nedvomno dejstvo,
vprašanje dovolj jasno, tako daje moral Cukjati razpisati referendum. Ta bo, kot je znano, 25. septembra, na njem pa bodo državljani odločali predvsem o tem, kakšno urejenost nacionalne RTV si želijo. Novi zakon namreč predvideva, da večino članov sveta predlaga in imenuje državni zbor, kar se je, kot pravijo v vladi, v večini držav Evropske zveze, ki imajo podobno ureditev, pokazalo kot dobro, opozicija pa trdi, da bi takšna ureditev lahko povzročila preveliko politizacijo javne radiotelevizije. Čigavi argumenti bodo na koncu zmagali, je težko reči, izid pa bo vsekakor zelo tesen. Po do-
da podobno ureditev, kot jo predvideva novi zakon, poznajo v večini držav Evropske zveze in da se torej kakšne posebne politizacije javne RTV ni treba bati, v prid pa ji gre tudi dejstvo, da ima v nasprotju z opozicijo veliko bolj disciplinirano volilno telo. Da slednje nedvomno drži, najbolje potrjuje podatek, da sta zdajšnji največji vladni stranki v prejšnjem mandatu, ko sta bili še v opoziciji, dobili prav vse referendume, ki sta jih vložili.
Na prvo referendumsko pobudo ni bilo treba čakati prav dolgo. Že slabih šest mesecev po ustoličenju nove vlade so jo o zakonu o nacionalni radioteleviziji sprožili v LOS in SD. Referendum bo 25. septembra.
Pobuda, ki to nikoli ni postala
A vrnimo se k pobudi. Drugo referendumsko pobudo za referendum so le slab mesec po pobudi za referendum o novem zakonu o RTV želeli vložiti Mladi liberalni demokrati, ki se niso strinjali predvsem s tistimi spremembami zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (o zakonu so poslanci julija odločili, daje primerna podlaga za drugo obravnavo), ki odpravljajo Kosovo komisijo za preprečevanje korupcije. Njihova želja po vložitvi pobude ni bila uresničena, saj jim zanjo ni uspelo zbrati dovolj podpisov. Pobudo so namreč podpisali le poslanci LDS, medtem ko so se v SD odločili, da tega ne bodo storili. Kaj natančno jih je vodilo k temu, ni znano (formalno pojasnilo predsednika stranke Boruta Pahorja se je glasilo, da pobude niso
Druga referendumska pobuda je podobno kot prva prišla iz vrst liberalne demokracije. Ali to pomeni, da bo Liberalna demokracija Slovenije kot glavnp politično orožje uporabljala nekaj, kar je v prejšnjem mandatu označevala kot nepotrebno?
Iskimc
podprli zato, ker menijo, da referen- njihovem mnenju invalidskim orga-dum ne sme biti orožje političnega nizacijam začele jemati ustavne in zaboja za oblast, ampak ga je primerno konsko zagotovljene pravice.
uporabiti le za najpomembnejše odločitve), mnogi pa menijo, da je stranka želela s tem LDS jasno pokazati, da želi nastopati samostojno in ne želi biti satelit nobene druge stranke. Da slednje drži, še najbolje potrjujejo izjave Boruta Pahorja, ki je na več tiskovnih konferencah pred parlamentarnimi počitnicami razlagal, da si želijo oblikovati takšno stranko in politiko, ki __________.,„„,__________ ____
bi imela povsem svojo in avtentično novale le osem svojih predstavnikov, politiko in bi bila na naslednjih volit- Na ministrstvu za finance, kjer pri-
Po do zdaj znanih predlogih o spremembah zakona naj bi svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki deli loterijski denar (ta je namreč še vedno v celoti namenjen invalidskim organizacijam), namesto dozdajšnjih 27 članov štel šest članov manj, pri tem pa naj bi invalidske organizacije namesto dozdajšnjih 14 članov vanj ime-
vah sama sposobna prevzeti oblast.
Še en referendum?
Tretja pobuda za referendum je bila sprožena pred kratkim, napovedal pa jo je Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Omenjeno organizacijo motijo be škodljive in zato ne bi imele biti
pravljajo omenjene spremembe zakona, pravijo, da ni nobene bojazni, da bi invalidske organizacije s spremembo zakona izgubile kaj denarja; spremembe naj bi bile potrebne prav na željo številnih invalidskih organizacij, v NSIOS pa vztrajajo, da so spremem-
predvsem nekatere spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki so jih konec maja vladi predlagale štiri poslanske skupine državnega zbora in naj bi po
sprejete. V ta namen so v organizaciji, ki jo vodi nekdanji državni svetnik Boris Suštaršič in se ga nekateri spomnite iz bitke za to, kdo bo i izdeloval nove zdravstvene izkaznice,! v zadnjih
dneh med svojim članstvom začeli zbirati podpise za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, s katerim bi državnemu zboru preprečili sprejetje takšnega zakona. Ali bo pobudnikom uspelo zbrati 40.000 podpisov, kolikor jih po zakonu potrebujejo za razpis referenduma, je težko reči. To je odvisno od enotnosti invalidskih organizacij in od tega, koliko izmed njih se jih ne strinja z dosedanjim načinom razdeljevanja loterijskega denarja. Vsekakor pa bi bil referendum, če bi do njega prišlo, najverjetneje eden najslabše, če že ne najslabše obiskan referendum doslej. Problem financiranja invalidskih organizacij namreč poleg invalidov zanima le redkokoga drugega.
Težave zdajšnje opozicije
Vse tri referendumske pobude torej kažejo na to (zadnja naj sicer ne bi bila povezana toliko s politiko, vendar se bo njeno politično ozadje verjetno pokazalo že kmalu), da bodo referendumske pobude podobno kot v prejšnjem obdobju eno pomembnejših orožij opozicije. Pri slednjem bi še največ težav utegnili imeti v SD in LDS. V obeh strankah so namreč še v preteklem mandatu referendumske pobude takratne opozicije označevali kot nepotrebno trošenje denarja in sejanje nezaupanja vpolitiko, da je zmožna sama reševati probleme, danes pa bi, kot kaže, predvsem v LDS referendumske pobude radi vlagali kot po tekočem traku. Poleg verodostojnosti pri zagovarjanju potrebe po referendumu se bosta morali obe opozicijski stranki pri svojih referendumskih po-
ANKETA
Ali menite, da Slovenijo ogroža islamski terorizem?
a)	da
b)	ne
c)	ne vem
Odgovorite na www. demokracija.si
Rezultati preteklega tedna
Je Drago Kos primeren človek za vodenje boja proti korupciji?
ne da I ne vemB
77,7 7,1 15,2
% 0 25 50 15
Glasovalo: 1.191
100
Demokracija
budah soočili še z eno težavo, ki so jo tako rekoč povzročili sami - to je, kako ljudi spraviti na referendum. Obe stranki sta namreč v preteklosti, spomnimo se zakona o izbrisanih ali pa zakona o oploditvi samskih žensk z biomedicinsko pomočjo, ljudi pozivali, naj se referenduma ne udeležijo, s čimer so precej pripomogli k referendumski apatiji, ki vlada v Sloveniji. Je pač tako, da se lahko v politiki nekaj, kar si zagovarjal še pred časom, v naslednjem trenutku obrne v tvojo škodo in tvojemu tekmecu v korist.
Aleš Kocjan
Socialni demokrati želje LDS po referendumski pobudi o odpravi Kosove komisije niso podprli. Mnogi v tem vidijo predvsem željo Boruta Pahorja, da stranka ne bi nastopala kot satelit LDS.
Tretjo referendumsko pobudo so pred kratkim sprožili v nacionalnem svetu invalidskih organizacij. Ali ij državni zbor, bo odvisno i invalidskih organizacij.
bo dejansko vložena predvsem od enotnosl
Če se bo LDS in SD referendum o RTV ponesrečil, bo to pomenilo, da sta si stranki sami zarili nož v hrbet. Še v prejšnjem mandatu sta namreč obe odločno nasprotovali referendumom.
vekovih pravicah, Blair pa je med bojevati na račun zmanjševanja člove-drugim napovedal prepoved delova- kovih pravic, ki so po njegovo temelj nja dveh skrajnih organizacij.	varnosti. Implicitno je ombudsman iz-
razil skepso nad vojno proti terorizmu, Vlada odločna, drugi manj	ko je spomnil na neuspeli "vojni" pro-
Tudi slovenska vlada se je odzvala ti drogam in revščini, ki naj bi po njena krvave napade v Londonu in Egip- govo omenjena problema še povečala tu. Britanski vladi je izrekla podporo v boju proti terorističnemu nasilju. Kot piše v sporočilu za javnost, slovenska vlada razume napade kot "neopravičljivo in strahopetno dejanje v službi zla, ki ne izbira svojih žrtev". Ob tem vidi rešitev v še odločnejšem in bolj povezanem nastopanj u "v bran vrednot svobode in demokratičnega življenja". Vlada je tudi napovedala, da bo v okviru EU in Nata okrepila svoja prizadevanja za učinkovitejši boj proti mednarodnemu terorizmu.
V Sloveniji pa dejanske nevarnosti ne zavedajo prav vsi. O tem priča nedavna "šala" Toneta Fornezzija-Tofk, ki je skupaj z ekipo skrite kamere v dneh napadov nastavil paket pred sedež Nove Ljubljanske banke in čakal na odziv. Sprožil je intervencijo policije, ki je bila pripravljena na razstrelitev paketa.
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je ob napadih v tujini hitel opozarjati, da se proti terorizmu ne smemo
Zaradi stopnjevanja bombnih atentatov s strani mednarodne mreže islamskih skrajne-žev se mora tudi naša država v čedalje bolj povezanem svetu pripraviti na najhujše.
Na kocki sta se v preteklih tednih znašla varnost in življenje prebivalcev Londona ter delavcev in obiskovalcev egiptovskega letovišča Sarm el Šejka. V takem položaju se je britanski premier Tony Blair odločil za odločno potezo, ki pa so jo nekateri kritizirali. Velika Britanija je sprejela ukrepe, ki bodo olajšali izgon islamskih skrajnežev z Otoka, ki jih je VB v mnogih primer širokogrudno sprejela kot begunce. Pri tem naj bi po potrebi dopolnili tudi zakon o člo-
Terorizem naš vsakdanji
Varnostna strategija
Urad vlade za informiranje nam je posredoval informacije o organiziranosti protiterorističnega boja v naši državi. V njem poleg ministrstva za notranje zadeve sodelujejo številni organi in službe več ministrstev. Po-
membno vlogo imajo obe vamostno-obveščevalni službi (Sova, OVS pri MORS), pravosodni organi, carina, vojska in inšpekcijske službe. Leta 1996 je začela z delom posebna skupina državnih tožilcev, ki se ukvarja s preganjanjem kaznivih dejanj organiziranega kriminala, kamor spada tudi terorizem. Leta 2003 je bila v okviru Sveta za nacionalno varnost ustanovljena medresorska delovna skupina za obravnavanje nadnacionalnih groženj, vkateri sodelujejo vse pomembnejše operativne službe v državi. V delovni skupini si na področju protite-
roristične dejavnosti redno izmenjujejo operativne podatke in usklajujejo skupne operativne in strateške naloge. Znotraj policije igrata osrednjo vlogo uniformirana in kriminalistična policija. V sklopu Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi v sektorju za organizirani kriminal deluje oddelek za pro-titeroristično delovanje in ekstrem-no nasilje, ki ima odločilno vlogo pri spremljanju, usklajevanju in izvajanju protiterorističnih ukrepov. Vsaka policijska uprava ima v sklopu kriminalistične policije tudi oddelek ali
Nedavni teroristični atentati v Londonu so mnoge dokončno prepričali, da nihče ni popolnoma varen pred tovrstnim nasiljem.
Lažni alarm, ki ga je sprožil prazen | banke, dokazuje, da nekateri terori;
Posledice terorističnena napada v Londonu
Velika Britanija strožja do tujcev
Tim Simmons, britanski veleposlanik v Republiki Sloveniji, je 11. avgusta sklical neformalno srečanje z novinarji. Na njem je predstavil ukrepe, ki jih bo britanska vlada uvedla ali jih že uvaja, da bi čim bolj zajezila ali celo izkoreninila terorizem. Znano je, daje Velika Britanija multikulturna država in na to dejstvo so Britanci izjemno ponosni. Prav tako so se skozi vso zgodovino trudili za spoštovanje človekovih pravic in svobodo govora. Po terorističnem napadu 7. julija in poskusu napada 21. julijavLondo-nu pa se stanje spreminja. Britanski veleposlanik je predstavil nekatere ukrepe, kijih bodo uvedli, med njimi je nekaj precej radikalnih. Tako denimo ne bodo spustili v državo ljudi, ki so bili kjer koli po svetu obtoženi terorističnih dejanj, iz države pa bodo deponirali tiste, ki so
skupino, ki obravnava protiteroristič-no problematiko. Na ravni Generalne policijske uprave deluje specialna enota za izvajanje posebnih interventnih posegov pri protiteroristič-nem delovanju. Vanjo je umeščena tudi enota za protibombno zaščito. Ob kriznih situacijah imata v okviru Generalne policijske uprave pomembno vlogo tudi Center za foren-zične preiskave in Urad za varnost in zaščito. Na mednarodni ravni poteka izmenjava podatkov prek različnih kriptozaščitenih mrež v sklopu policijskih organizacij in institucij ter prek dvostranskega sodelovanja. Kot so nam zagotovili iz vladnega urada,
že bili obtoženi terorizma. Izgon iz države je predviden tudi za tiste, ki kakor koli spodbujajo teroristične akcije. Veleposlanik je hkrati poudaril, da je večina muslimanov na Oto-
je Slovenija po 11. septembru 2001 sprejela intenzivnejše prot teroristične ukrepe na vseh področjih policijskega dela. Ukrepe prilagajajo in dopolnjujejo sproti glede na ocene in dogodke, ki so jih narekovali teroristični napadi v zadnjih letih. Tako so ob zadnjih napadih v London j poostrili nekatere ukrepe predvsem tam, kjer je prometna infrastruktura najbolj ogrožena. Sicer pa ima policija pripravljen načrt ukrepov v primeru teroristične grožnje, v katerem so opredeljeni posamezni ukrepi ob določeni stopnji ogroženosti. Za zdaj dodatni ukrepi niso načrtovani, vendar so varnostni organi zelo fleksibil-
ku poštena, tako da se bodo skušali resnično omejiti na preganjanje skrajnežev, teh je sicer malo, a se skrivajo v množici poštenih muslimanov. Prav tako bodo vse ukrepe usklajevali z najvišjimi predstavniki muslimanske skupnosti, tako da bi slednjo čim manj demonizirali in jo izolirali. Zaveda se, da nekateri ukrepi ne bodo priljubljeni, vendar je njihova temeljna dolžnost zavarovati prebivalce, pa čeprav na račun nekaterih dosedanjih ugodnosti, ki so jih bili Britanci in drugi prebivalci Velike Britanije vajeni. Ob koncu srečanja je Simmons dejal, da verjame v končno zmago nad terorizmom, vendar je za to potreben čas ter skupno in usklajeno delovanje celotne mednarodne skupnosti. G. D.
ni, tako da se prilagajajo in odločajo glede na trenutno varnostno situacijo.
Slovencev ni strah
Slovenci se po javnomnenjskih raziskavah sodeč ne obremenjujemo preveč s teroristično grožnjo. Po kompleksni raziskavi Nacionalna in mednarodna varnost, ki sta jo pripravila Obramboslovni raziskovalni center in Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij v okviru Fakultete za družbene vede v Ljubljani, se 82 odstotkov vprašanih počuti varno. Opozoriti pa velja, da je raziskava potekala med marcem in aprilom letos, torej precej pred atentati v Lon-
donu in Šarm el Šejku. Terorizem in vojaške grožnje drugih držav sta v raziskavi prejela precej nizko oceno med dejavniki ogrožanja varnosti Slovenije. Raziskovalci so ob tem opozorili, da tudi leta 2001, mesec dni po napadih na New York in Washington, vprašani niso izpostavili terorizma kot vira ogrožanja. Raziskovalci iz obeh raziskovalnih ustanov menijo, da se Slovenci terorizma sicer zavedajo, a so prepričani, da ne ogroža naše države.
Treba se je opredeliti
Slovenija se je dejansko že opredelila, četudi ne sodeluje v vojni v Iraku. Slednjo so teroristi navedli kot razlog za zadnje napade (pa tudi za atentate v Madridu marca lani), vendar dejstva kažejo, da to ni glavni vzrok. Drži pa, da teroristi izkoriščajo verski fanatizem in ogrožajo vse demokratične države, s tem pa varnost in svobodo njihovih državljanov. Popuščanje temu ustrahovanju bi pomenilo odpoved našemu načinu življenja in posledično pohod skrajnežev tudi na zahodne države. Slovenija je to razumela in se angažirala znotraj EU in Nata, ki tvorita jedro protiteroristič-nega delovanja. Navzočnost slovenskega kontingenta vojakov v Afganistanu je samo najopaznejši primer te angažiranosti, ki pa terja določeno ceno. Tudi naša država predstavlja potencialno tarčo, propagandnih povodov za napad pa ne manjka. Vsekakor je Slovenija zavzela pokončno držo, ki nujno potegne za sabo določene dolžnosti in nevarnosti, čeprav se javnost tega za zdaj premalo zaveda.
Mitja Volčanšek
Slovenska vlada obljublja, da bo okrepila prizadevanja v boju proti terorizmu; vanj so vključeni številni državni organi.
;et pred stavbo Nove Ljubljanske no grožnjo skrajno podcenjujejo.
Ombudsman Matjaž Hanžek je posvaril pred omejevanjem človekovih pravic kot posledici protiterorističnih ukrepov in izrazil dvome o uspešnosti boja proti skrajnežem.
Judi slovenski vojaki so doslej v okviru Nata odigrali svojo vlogo, posebej z navzočnostjo v Afganistanu.

Nadaljujemo diskurz o domnevno zaceljenih ranah med-in povojnega nasilja na Slovenskem. Obstaja dokaj velika populacija, ki je bila trajno diskriminirana in je živela z nezaceljenimi ranami, ki jih do danes nobena oblastna struktura ni zacelila niti rehabilitirala ali ji dala mrliške liste.
Očitamo pa ji trajno kolaboracijo in zgodovinsko krivdo. Dokler to ni rešeno, nobena sprava ni mogoča. Nihče nima legitimne pravice pripisati zaceljene rane tistim posameznikom in skupinam, ki so desetletja trpeli in bili socialno in družbeno diskriminirani in katerih
svojci še danes nimajo označenih grobov niti mrliških listov.
Konec državljanske vojne?
Slovenija je petinštirideset let živela v obdobju državljanske vojne in permanentne revolucije. Takšno stanje je bilo mogoče vzdrževati s stalno navzočnostjo in z navideznim ustvarjanjem razrednega sovražnika. V tako imenovanih svinčenih letih, v sedemdesetih letih, so navideznega razrednega sovražnika posebno potrebovali.
Ko so novinarji Tita vprašali, kdo konkretno je ta sovražnik, je odgovoril: "Pa zna se." Slovenija je zato še danes obremenjena s posledicami te državljanske in ideološke vojne. To je razvidno iz tega, da ena politična usmeritev nenehno očita drugi kolaboracijo, druga pa očita prvi, daje NOB izrabila za revolucijo in v njenem ime-
nu izvedla povojne pomore, napolnila zapore, podržavila vse vitalne dele premoženja in s tem upočasnila gospodarski razvoj, uvedla totalitarni sistem, na koncu pa skupaj z vsem komunizmom v Evropi propadla.
V premagovanju teh nasprotnih pogledov dr. France Bučar omenja zelo pomemben psihološki vidik, k doslej ni bil še nikjer omenjen. Naj ga citiramo: "Ko si potegnjen v nek položaj, k od tebe terja neko dejavnost, k se ji nisi mogel izogniti, jo poskušaš za potrebe lastne duševnos-ti omisliti ne samo kot logično in samo po sebi umevno, ampak tudi v skadu s svojim vrednostnim svetom, celo svetovnim nazorom, k ga po potrebi tudi malo prikrojiš temu, kar si prisiljen delati... Ljudje sprejemajo tudi poraze, saj so del življenja, sprijaznijo se z neprijazno usodo, ne morejo pa živeti s tem, da se jim zanika in
odvzema človeško dostojanstvo... Ni mogoče živeti normalnega življenja, če te obtožujejo narodnega izdajstva, če ti odrekajo zavezanost kakršnim koli idealom, ni mogoče živeti normalnega življenja, če te obtožujejo kriminala nad človečnostjo ali vsaj posredne povezanosti s tistimi, k so ta zločinstva zagrešili. Na spravo pod takimi pogoji nobene stran ne bo pristala." (Delo, 18. 6. 2005). Bučar k temu dodaja, da so vsi dosedanji poskusi sprave izhajali iz domneve o popolni krivdi nasprotnika in da je taka sprava brez vrednosti.
NOB kot politično orožje
Ker pa živimo v parlamentarni demokraciji, skušajo posamezne stranke priti na oblast in so v iskanju svojih ideoloških premis prepričane, da jim bo ideologija NOB pomagala, če jo bodo očistili revolucije in
Nekdanje jugoslovansko vodstvo je potrebovalo notranjega sovražnika, ta vzorec pa se je prenesel tudi v sedanjo politično konfrontacijo.
Ideologija je globoko indoktrinirana v številne povojne generacije, ki so živele ob legendi NOB in revolucije.
Zato je zelo pomembno vprašanje, ki ga postavlja dr. France Bučar, kako priti do ustrezne duhovne, moralno-vrednostne dediščine, na kateri naj bi slonela sedanja in prihodnja ureditev. Pot, ki jo Bučar predlaga, pa je malo verjetna. Njegova pot je v tem, naj se ne odpirajo zaceljene rane. Ob sedanji politični in vrednostni razdvojenosti se z gesli o zaceljenih ranah, s svojo nesrečno zgodovino, ki bo še desetletja z vsakim novim odkritjem zločinov in nelegitimnega nasilja kričala, ne bomo spravili. Treba bo prej odpreti vse rane, ne pa vztrajati pri neresnično zaceljenih ranah, saj s temi pozivi skušamo samo zakriti ali opravičiti tiste politične elite, ki so nasilje in tudi zločine zakrivile. Hkrati pa s tem branimo njihove privilegije.
Soočenje z resnico
Med to odpiranje ran spada ureditev vseh na novo odkritih in de-sedetja zakritih in zamolčanih grobov, utemeljenost in dokazljivost krivde za med vojno okoli 4.000 likvidiranih domnevnih nasprotnikov
strank. Toda resnica je nad strankarskimi interesi in jo bo treba odkriti. Brez resnice ni mogoča zgodovinska pomiritev. Zločini in krivice ene strani so se dokazovale petinštirideset let. Po drugi strani pa danes še vedno ugotavljamo, da je odkrivanje neza-celjenih ran ne samo nezaželeno, temveč tudi nedopustno in celo vredno zaničevanja. Naj navedemo primer takšnega zaničevanja in nekulturnega obnašanja v naših medijih. V začetku junija 1945 so v Tuhinjski dolini zajete črnogoske čet-nike pobijali v dolini Kamniške Bistrice. Na dva najbolj znana grobova, kjer je bilo pobitih okoli šeststo čet-nikov, so nedavno prvič prišli na ko-memoracijo njihovi svojci. Časopis Delo je o tem dogodku napisal naslednje: "Kosti so v matičnih domovinah že davno postale politični kapital. Slovenija pa je borza, kjer njihova vrednost kotira najviše. Žalna slovesnost je bila le ena izmed tekem odprtega prvenstva v obmetavanju s kostmi." (Delo, 24. 6. 2005). Nižjo kulturno raven je ob takem tragičnem dogodku težko doseči in kaže
kakršna koli že je. Tudi Nemci ne bežijo pred svojim holokavstom, ko iščejo svojo pot v prihodnost.
Kakšna dediščina za prihodnost?
V iskanju svoje duhovne, moral-no-vrednostne dediščine, na kateri naj bi temeljila naša ureditev in naš razvoj in za katero se zavzema Bučar, moramo ugotoviti, da je črno-bela medvojna, povojna, revolucijska in porevolucijska dediščina preozek in preveč ekskluziven okvir za danes uporabno dediščino, na kateri bi slonela in temeljila slovenska prihodnost. Nasloniti se bo treba na dediščino Prešerna, na Cankarja in žal tudi na njegove Hlapce, ki niso bili napisani samo za njegov čas, na Katoliško cerkev, na številne osebnosti in tudi na tiste, ki jih je komunistična partija zamolčala in poskušala izbrisati iz zgodovine. Predvsem pa moramo selektivno sprejeti dediščino Evrope in nove EZ, ki nam bo pomagala demokratizirati in modernizirati slovensko družbo. Morda nam bo pomagala pri odpravljanju nepluralnih dnevnih me-
Pri iskanju in formiranju duhovne, moralno-vrednostne dediščine bi morale sodelovati vse politične in civilne usmeritve in različne stroke, za kar se zavzema Bučar. Ker smo socialno, družbeno in interesno večplastna družba, je iluzorno misliti, da bomo prišli do enotne kulturno-vrednostne dediščine. Lahko pa bomo skupno presegli vse tiste dediščine, ki niso več uporabne in niso skladne s spremenjenim duhom časa. Pri tem se je geslo zgodovino zgodovinarjem izkazalo kot neproduktivno. Po Bučarjevem mnenju zgodovina za večino teh vprašanj sploh ni kvalificirana. Velik del zgodovinopisja se doslej ni mogel iztrgati iz komunističnega vrednostnointerpretativ-nega okvira, o čemer govori Taras Kermauner, in je v zadnjih desetih letih celo zamolčalo poboje in druge za komunistično stran neprijetne dogodke. Do danes se še ni lotilo neobdelanih tem, kot je majavost Vosa med revolucijo in Ozne po njej ter drugih podobnih vrednostno kočljivih tematik, ki pa nezaceljenih ran zagotovo ne bodo zacelile.
Dr. Janez Jerovšek
vseh njenih temnih strani. S tem se spuščajo na področje eklatantne laži, ki je bila ena od lastnosti vodstev vseh komunističnih in totalitarnih elit. Čeprav jim pri zadnjih volitvah ta poskus ni uspel, lahko pričakujemo, da bodo z revidirano ideologijo NOB tudi v prihodnje nadaljevale, saj je ta ideologija globoko indoktrinirana v številne generacije, ki so ves povojni čas živele ob legendi narodnoosvobodilnega boja in revolucije.
NOB, delovanje Vosa in Ozne. V državnem zboru bi morali vse povojne politične procese in obsodbe razglasiti za nične, na pa da si posamezniki v okviru tedanje zakonodaje prizadevajo, da sodišča njihove obsodbe razglašajo za pravno nične.
Vse to bo za tiste, ki se razglašajo za dediče zmagovite koalicije, ne pa več za dediče revolucije, boleče, neprijetno, vsekakor pa škoduje vrednostnemu legitimiranju njihovih
na popolno nepoznavanje večno aktualne grške in slovenske Antigone.
Ob takšnem pisanju vidimo, kam vodi geslo ne odpirajmo zaceljenih ran, ki v resnici nikoli niso bile zaceljene. V okvir pozivov o zaceljenih ranah sodi tudi poziv, naj pustimo zgodovino in njeno polpreteklost in se obrnimo samo v prihodnost. Ta poziv je seveda zelo politikantski in strokovno neresen, saj narod črpa svojo identiteto iz svoje zgodovine,
dijev, ki predstavljajo za Slovenijo največji demokratični primanjkljaj.
Ne bomo pa se opirali na tisto dediščino, po kateri se je ena partija sa-mooklicala za vodilno in se v imenu te vodilnosti polastila oblasti in vseh sredstev prisile. V to dediščino ne spadajo niti Kardeljeva pisma o povojnem čiščenju in likvidacijah. Prav tako ne spadajo razni navzoči simboli. Francozi slavijo svojo revolucijo, Robers-pierru pa niso postavili spomenika.
Vodilni so dolga leta načrtno odtujevali denar, črpali državne pomoči in denar davkoplačevalcev, steklarno pa vodili v propad. Zaposleni in sindikalisti so jih vsa leta v slepi veri, da je v družbi vse prav in da so za težave krivi drugi, pri njihovem početju podpirali, danes pa so presenečeni.
Stvari okrog dejavnosti steklarstva v Rogaški Slatini so tako zapletene, da jih težko kdo razume. Vodilni so družbe medsebojno povezali, vmes kupovali nepotrebne gospodarske družbe, lastništvo in vodenje
pa tako prepletli, da stvarem le stežka pridemo do bistva. Vsi pa vemo, da je steklarstvo v Rogaški Slatini, ne pa tudi v Hrastniku, kjer v nasprotju s Steklarno Rogaška dokaj uspešno deluje Steklarna Hrastnik, v veliki krizi, ogroženih pa je več kot tisoč delovnih mest. Ob tem je nekdanja vlada Steklarni Rogaška samo lani (oziroma tik pred novim letom 2003) odobrila 2.230 milijonov tolarjev državnih pomoči, pomagale pa naj bi tudi banke upnice. Če so nekateri vodilni še pred nekaj leti zatrjevali, da steklarna posluje z dobičkom, le da dividend za zdaj še ne bodo delili (lastniki so večinoma zaposleni in nekdanji zaposleni ter dva državna sklada), pa se je zdaj pokazalo, da so bili poslovni izidi največkrat prireje-
ni in niso kazali resničnega stanja. Danes naj bi imela družba najmanj 23 milijard tolarjev dolgov. Ob vsem tem so v steklarni v zadnjih letih nekajkrat menjali vodstvo, februarja lani pa so nekateri zaposleni ob sugestiji tovarniškega sindikata postavili celo telesne straže, da bi zavarovali direktorja. Danes so prav ti najbolj presenečeni, saj se jim tovarna podi-
Petega avgusta letos je nadzorni svet holdinga Rogaška Crystal sprejel odstopno izjavo predsednika uprave Davorina Škri-njariča. Nasledil ga je Emil Stu-kelj. Nadzorni svet Steklarne Rogaška pa je razrešil direktorja hčerinske družbe Davorja Šeni-jo, nasledil ga je Darko Boršič.
ra pred očmi. Ob vsem tem nekateri doživljajo tudi osebne drame. Zaradi domnevno nevzdržnih razmer si je konec junija letos vzel življenje 45-letni direktor ene od povezanih steklarskih družb. Kaj ga je vodilo k temu dejanju, ne bomo izvedeli, saj je skrivnost odnesel s seboj. O tem bomo seveda lahko ugibali, ko bodo v javnosti znani izsledki izredne revizije poslovanja v letih od 2000 do 2003, ki jo je v preteklih mesecih v Rogaški opravljala ljubljanska družba Deloitte & Touche. Nekateri obrisi so že znani in močno bremenijo prav tiste vodilne, zaradi katerih so bili zaposleni pripravljeni v mrazu z lastnimi telesi varovati tovarniško območje in pisarne, v katerih so ti opravljali posle predvsem
za svoj račun, le da se delavcem lani februarja in še nekaj mesecev pozneje o tem ni niti sanjalo. Na drugi strani pa je podobno kot pokojni direktor družbe Steklarski hram svoje življenje v drugi polovici junija sklenil končati (pokvarjenci si raje poiščejo odvetnike in jih drago plačujejo) tudi Branko Ambrožič, državni podsekretar, nekdanji predsednik medresorske komisije za podeljevanje državnih pomoči in vodja sektorja za prestrukturiranje na ministrstvu za gospodarstvo. Po nam dostopnih podatkih je bil Ambrožič le izvajalec politike prejšnje Ropove vlade in Tee Petrin, ministrice za gospodarstvo in je imel le malo dejanskega vpliva na vse, kar se je dogajalo na področju, za katerega je skrbel.
Vizjak: "Stečaj ne pride v poštev"
Stvari so torej dramatične in predvsem posledica dejanj posameznikov, ki so v preteklih letih (in desetletjih) držali roko nad steklarstvom v Rogaški Slatini, ki ima več-desetletno tradicijo, saj je tu živo že najmanj od leta 1927. Z izdelki, ki jih oblikujejo pridne roke izučenih in izkušenih steklarjev, bi lahko dobro živeli. Namesto tega se danes bojijo izgube čedalje slabše plačanih delovnih mest. Ker steklarna v zadnjih letih ni poravnavala niti prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, je vprašljiva tudi njihova prihodnost. Pred nekaj tedni je odstopno izjavo z mesta direktorja holdinga Rogaška Crystal podal Emil Štukelj, zamenjana sta
Bojan Bevc, zdajšnji direktor Steklarne Rogaška, naj ne bi bil povsem nedolžen.
bila še najmanj dva direktorja. Odstopi se torej vrstijo, zadeve so zares alarmantne. Po naših podatkih naj bi vlada zaposlenim le priskočila na pomoč. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, je že javno napovedal, da stečaj družbe, zaradi katerega bi ostalo brez dela skoraj dva tisoč ljudi, posledično pa bi trpelo veliko družin, ne pride v poštev.
Prirejeni podatki o poslovanju
Iz poročila ljubljanske revizorske hiše, nadzornemu svetu naj bi ga uradno predstavili v nekaj tednih (delno pa so ga obravnavali že v začetku julija), je razvidno da so številni podatki o poslovanju skupine Steklarna Rogaška prirejeni. Revizorji so med drugim ugotovili, da so bile banke zaradi tega pri dajanju posojil zavedene. Če so bile zavedene banke, je bila zavedena tudi vlada (ah pa tudi ne?), ki je steklarni odobrila 2.230 milijonov tolarjev državnih pomoči. Steklarna je bila namreč v preteklih letih bistveno bolj zadolžena, o najemanju posojil pa nadzorni svet kot celota sploh ni razpravljal. Odobril je namreč le tretjino celotne vsote zadolžitev, preostala posojila pa je vodstvo najemalo brez ustreznih pooblastil. Ob tem je pomembno dejstvo, da so poročila o poslovanju v teh letih revidirali v revizijski hiši Ernst & Young in jih podpisali kot poročila brez pridržkov.
Kakšne so ugotovitve ljubljanskih revizorjevi
Revizija je razkrila veliko nečednosti, ki hudo obremenjujejo prejšnje in sedanje vodstvo steklarne, to je Davorina Škrinjariča in Davorja Šenijo ter njune sodelavpe. V steklarni naj bi bili med letoma 2000 in 2003 priredili številne podatke o poslovanju ter z njimi zavajali banke. Med drugim naj bi bili na račun hotela Soča, ki so ga kupili za 120 milijonov tolarjev in nato prodali za 680 milijonov tolarjev, v bilanci prikazali poslovanje brez izgub, v resnici pa so navidezno pozitivno poslovanje dosegli predvsem iz te razlike. Pri tem so jim nasedle tudi banke, kar je po svoje čudno, saj te ponavadi dobro pregledajo bilanco. V holdingu naj
Kakšen človek ie Davor Senna?
Konec januarja in v začetku februarja 2GG4 so zaposleni v Steklarni Rogaška pripravili telesne straže, s čimer so želeli preprečiti zamenjavo Davorja Šenije. "Akcijo" so vodih sindikalni voditelji pod vodstvom Mirana Strmčnika. Nekateri so to poimenovali upor znotraj tovarne. "Po naključju" naj bi bila novinarka enega od tednikov znotraj upravne stavbe družbe naletela na Šenijo in se z njim pogovarjala. Šenija naj bi ji bil na vprašanje, ali v zadnjih dneh dobro spi, "zelo potiho odvrnil, daje steklarna že dolgo v težavah in da je bilo že prej težko spati", da je v steklarni zaposlen od leta 1998, od oktobra 2003 dalje pa je direktor. Čudil se je veliki podpori zaposlenih, saj nikoli ni "obljubljal pravljic". Delavce je tudi prepričal, da delajo nadure, čeprav jih steklarna ni mogla plačevati. "Jeseni leta 2003 so zaposleni celo privolili, da bodo nekaj časa vsak drugi mesec dobivali minimalno plačo in s tem pomagali reševati težave v družbi. Aneks k pogodbi je podpisalo 90 odstotkov zaposlenih," je novinarki zaupal Šenija. Pogovarjala sta se tudi o uresničitvi državne pomoči. Brez te gre lahko steklarna v stečaj. V "veliki" skrbi za zaposlene in njihove družinske člane je novinarki dejal: "Nekaj hladnega čutim tukaj," in z dlanjo pokazal na prsni koš. "Ne vem, aH je to strah ali je to odgovornost... Vendar do sedaj nisem čutil nič podobnega." Še prej je Davor Šenija dejal, da bi bilo ob nastali situaciji za njegovo družino in lastni mir najbolje zapustiti ta kraj, saj se počuti kot talec, češ da je podpora delavcev hkrati veliko breme...
Danes revizorji družbe Deloitte & Touche ugotavljajo povsem nekaj drugega in Šeniji očitajo, da se je lahko z nekaterimi posli tudi osebno zelo okoristil.
Vlooa Mirana Strmčnika
Miran Strmčnik, predsednik iniciativnega odbora delničarjev, je ob
lanskem uporu znotraj zidov steklarne dejal, "da se je tako kot Šenija zavzemal za steklarno, sedaj pa se je tovarna zavzela zanj". Posamezniki so namreč dosegli, daje nadzorni svet sprejel sklep o vnovičnem imenovanju Davorja Šenije za direktorja Steklarne Rogaška. Kaj danes misli Strmčnik o tem, kar se dogaja, ne vemo, saj nam ga ni uspelo priklicati. Po našem trdnem prepričanju je tudi on odgovoren za nastalo stanje.
bi bili brez ustrezne presoje najemali posojila, zastavljali nepremičnine, navzkrižno dajali poroštva, večkrat prekoračili svoja pooblastila in podjetju povzročili ogromno gospodarsko škodo. Steklarna naj bi bila že leta 2001, ko jo je vodil Davorin Ski-njarič, zadolžena za več kot 11 milijard tolarjev. Tudi Davor Šenija, ki je nasledil Škrinjariča in je bil med delavci zelo priljubljen (lani so zanj postavili tovarniške straže), naj ne bi imel čistih rok. Razmere v družbi Kristal Samobor, ki jo je vodil, preden je postal direktor steklarne, naj bi bile po ugotovitvah revizorjev zastrašujoče. Finančno poročilo za leto 2003 naj bi bilo ponarejeno, bilanca prikrojena za 17 milijonov
kun, družba naj bi bila sklepala škodljive pogodbe z družbo Valentino Moda, manjka pa tudi veliko premoženja podjetja. Zato so pred kratkim zoper Davorja Šenijo, nekdanjega direktorja samoborske steklarne in direktorja Steklarne Rogaška, podali kazensko ovadbo, napovedane pa so nove ovadbe zoper prejšnjo upravo rogaške steklarne, saj so revizorji ugotovili precej nenavadnih poslovnih dogodkov, med drugim prelivanje sredstev na različne račune. Po nekaterih podatkih naj bi imeli revizorji Deloitte & Touche pri odkrivanju težko delo, saj so nekateri dokumenti izginili. Klub temu so ugotovili, kako so potekale sumljive transakcije ter kakšne
so bile povezave med Lindnom in ameriško družbo Globtrade, ki jo je vodil Bojan Bevc, zdajšnji direktor Steklarne Rogaška. Po poročanju dopisnice časnika Delo so revizorji med drugim odkrili nenavadno transakcijo, s katero je steklarna aprila 1999 namesto ameriške firme Linden plačala 2,6 milijona ameriških dolarjev posojila ameriški banki LBS, nihče od članov nekdanje uprave pa ni znal pojasniti, zakaj so to storili. Poleg tega naj bi bila rogaška steklarna družbi Linden, katere izvršni direktor je (bil) Bojan Bevc, še lani odpisala 650.000 ameriških dolaijev terjatev. Revizorji so ugotovili, da je Davorin Škrinjarič terjatev najprej spremenil v dolgoročno posojilo, tega pa je Davor Šenija lani odpisal. De-lova dopisnica je še poročala, da so revizorji zaradi pomanjkanja dokumentacije številnim transakcijam sledili le po prometu v banki LBS v New Yorku, v kateri je imel Linden odprta dva računa. Revizorske ugotovitve bi lahko zbudile sum, da so prav te transakcije skrivale največje prelivanje sredstev iz steklarskega sistema in da je bil Linden le poštni predal za posle, ki so potekali v ameriški družbi Globtrade, katere direktor je (bil) Bojan Bevc. Nekatere teijatve iz teh transakcij naj bi bile še odprte, med drugim 150.000 dolarjev posojila, ki gaje Linden dal podjetju Adria Investment, ki ga je ustanovila družba Globtrade.
2.230 milijonov tolarjev državnih pomoči
Ob vseh teh malverzacijah spomnimo, da je Ropova vlada družbi Steklarna Rogaška, d. d., odobrila izdatno denarno pomoč konec leta
2003.	Sklep o tem je sprejela 24. decembra 2003. Prvi znesek pomoči oziroma subvencijo v višini 130 milijonov tolarjev je družba črpala 14. aprila 2004. Nato je lani poleti prejela še državno dolgoročno posojilo v višini 300 milijonov tolarjev. Pogodbo o dolgoročnem posojilu je steklarna z državo sklenila 13. julija
2004,	nakazilo pa je bilo izvedeno šele 25. avgusta, teden dni pred tem pa je bil podpisan notarski zapis za zavarovanje posojila. Se pred tem po-
Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, je stečaj zavrnil in obljubil, da bodo na ministrstvu napeli vse sile za to, da bodo preprečili gospodarsko katastrofo.
Anton Rop in vrh LDS ne moreta zanikati, da nista vedela za dogajanje v Steklarni Rogaška. Ukrepala nista.
upnice vzpostavijo nadzor nad namensko porabo sredstev in izvajanjem programa prestrukturiranja. Po naših podatkih zamenjave niso pripomogle k učinkovitosti vodenja in nadzora nad poslovanjem družbe. Svojo neučinkovitost in notranja nesoglasja pa je uprava prikrivala in s tem onemogočila nadzornemu svetu pravočasno in učinkovito ukrepanje. Oktobr 2003 je bil nato za predsednika uprave Steklarne Rogaška imenovan Bojan Bevc, novembra je vodenje nadzornega sveta steklarne prevzel Stojan Binder, predsednik uprave Steklarne Hrastnik - Skupina, d. d., zastopnik Steklarne Hrastnik - Vitrum, družbe za proizvodnjo steklenih izdelkov, in zastopnik ZDS - Združenja delodajalcev slovenskega gospodarskega interesnega združenja pri GZS v Ljubljani.
Steklarji Rogaške imajo zelo dobre izdelke in zelo slabo vodstvo. Tudi sindikalno!
Steklarna Rogaška, ki je s približno tisoč zaposlenimi največja hčerinska družba holdinga Rogaška Crystal in je v prisilni poravnavi, naj bi bila po podatkih vodstva samo bankam dolžna devet milijard tolarjev, dolgovi celotnega steklarskega sistema pa naj bi znašali 23 milijard tolarjev. Toliko so namreč vodstva zadolžila sistem, dolžni pa so bankam, dobaviteljem, ZPIZ, ZZZS, državi pa tudi zaposlenim. Upnikov je okrog 200 (k njim je treba prišteti zaposlene). Obveznosti holdinga Rogaška Crystal znašajo 23 milijard tolarjev, matične družbe 12,6 milijarde tolarjev, lanska izguba steklarne pa je bila kar 7,32 milijarde tolarjev.
Prisilna poravnava ne bi bila potrebna
Po naših podatkih so bila državna poroštva pomemben element v modelu državnih pomoči in so bila predvidena kot nadomestilo za hipotekama poroštva za posojila tistim bankam, kjer je njihovo zavarovanje vpisano na premoženju družbe, ki je v programu prestrukturiranja predvideno za dezinvestiranje in opredeljeno s strani družbe kot poslovno nepotrebno. To naj bi družbi zagotovilo pomembna lastna sredstva za izpeljavo načrtovanega prestrukturiranja. Po podatkih, ki smo jih pridobili, ta del družbi zagotovo ni uspel, posledice pa so bile v dodatnih ukrepih, kot je prisilna poravnava, in nasploh v dinamiki prestrukturiranja. Dodatno angažiranje največjih ključnih upnikov - bank v drugi fazi finančnega prestrukturiranja je bilo
sojilom je vlada steklarni odobrila tudi poroštvo v višini 1.800 milijonov tolarjev. Četudi je bila pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij podpisana že 6. aprila 2004, so denar v steklarni črpali šele 17. avgusta 2004, to je skoraj štiri mesece in pol pozneje, poroštvo pa je pomenilo, da je steklarna pri bankah lahko najela posojila in jih je zavarovala z državnim poroštvom v omenjeni višini. Skupaj je Steklarna Rogaška prejela 2.230 milijonov tolarjev pomoči.
časovni zamik v družbi sami oziroma njeni nesposobnosti, da zagotovi ustrezna zavarovanja za dodeljena sredstva v obliki dolgoročnih posojil in poroštva države. Nedvomno je zakasnitev črpanja dodeljenih pomoči vplivala na učinkovitost izvajanja programa prestrukturiranja in poslovne izide. Krivdo za to nosi izključno takratna uprava in slaba organiziranost steklarne.
Vodstvo krivo, da so denar črpali prepozno
Spomnimo, da je vlada družbi odobrila pomoč konec decembra 2003, steklarna pa je denar črpala s precejšno zakasnitvijo. Po naših informacijah so razlogi za tako velik
Pičli učinki kadrovskih menjav
V začetku leta 2003 je prišlo tudi do menjav v vodstvu družbe tako v družbi Steklarna Rogaška, d. d., kot tudi v krovni družbi Rogaška Crystal, d. d. Prav tako so izvedli načrtovano zamenjavo v nadzornem svetu krovne družbe Rogaška Crystal z namenom, da največje banke
sicer predvideno, seveda pa bi bila odločitev bank bistveno lažja, če bi se družba prestrukturirala po izhodiščnem modelu, ki bi dal tudi bistveno večje učinke. Program prestrukturiranja je namreč predvideval celovito prestrukturiranje (finančno, kadrovsko, proizvodno in tehnološko), vendar pa zaradi sklopa okoliščin, med katerimi so bile vsekakor pomembne tiste subjektivne narave (nesposobnost vodstva), družba brez pomoči države in aktivnega sodelovanja največjih upnikov ni imela realnih možnosti za reševanje.
veznosti, je na pristojnem sodišču v Celju vložila predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave in ta je bil 13. januarja 2004 s sklepom sodišča tudi uveden. S tem je družba omogočila deblokado svojih poslovnih računov in nadaljevanje proizvodnih aktivnosti. Zaradi narave steklarske proizvodnje bi stečaj najveijetneje pomenil dokončen propad dejavnosti, saj gre za specifično proizvodno-tehnološki proces (peči), ki ne dopušča ustavitve proizvodnje.
Neplačani davki in prispevki
Nelikvidnost družbe, ki je bila posledica slabih poslovnih izidov že v letih 2002 in 2003, se je nadaljevala tudi v letu 2004. Družba je problem reševala tudi tako, da je zniževala plače. Poleg tega ni poravnavala davkov in prispevkov iz plač. Neporavnane obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZP1Z)
Revizorji družbe Deloitte & Jouche so pri pregledu poslovanja skupine Steklarna Rogaška odkrili grozljive poslovne odločitve vodstev.
Tožilstvo ovadbe zavrnilo, kriminalisti preiskujejo dalje
in Zavoda za zdravstveni zavarova- Ker so lani celjski kriminalisti nje Slovenije (ZZZS) so se povečale prejeli ovadbo zoper Steklarno Ro-do te mere, da je območna enota gaška, ki je svoji večinski lastnici, Davčnega urada RS (DURS) prek iz- družbi pooblaščenki Rogaška Crys-vršilnega naslova v mesecu decern- tal, nekaj let plačevala licenčnino za bru 2003 blokirala vse poslovne ra- blagovno znamko Rogaška Crystal, čune Steklarne Rogaška. Ker druž- smo o tem, kako daleč je preiskava ba ni mogla poravnati zapadlih ob- in kakšne so ugotovitve kriminalis-
nite ustanovitve družbe pooblaščen-ke Rogaška Crystal, nezakonitega trgovanja z delnicami steklarne in izplačevanja dividend in sumih nezakonitega poslovnega odnosa Steklarna Rogaška-Rogaška Crystal, Okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju lani spomladi poslali poročilo o ugotovitvah kriminalistične preiskave, vendar je po informacijah kriminalistov tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo. Miran Koren je še dejal, da kriminalisti še vedno preveijajo nekatera obvestila in informacije, ki so povezani z omenjeno družbo, vendar o podrobnostih oziroma vsebini teh aktivnosti ne more posredovati podrobnosti.	Vida Kocjan
tov v tej in v drugih zadevah, ki se v zadnjem času dogajajo v Rogaški, povprašali pristojne na Policijski upravi Celje. Miran Koren, tiskovni predstavnik PU Celje, nam je sporočil, da so v sektorju kriminalistične policije PU potrdili, da so v zvezi s kazensko ovadbo o sumih nezako-
Vzajemna Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini					m Vzajemna Jaz zate, ti zame. < »ELVI A
° Zavarovanje za območje Evrope. o Poišči brošuro Vzajemna Tujina s in se zavaruj kar na POŠTI, o Hitro in enostavno.	položnico				J„ (((i0802060")
				Ћ -fe	www.vzajemna.si .j^ i '
Demokracija • Četrtek, 18. avgusta 2005					
Finančni minister Andrej Bajuk je posebej za Demokracijo naj-podrobneje doslej govoril o načinu privatizacije državnih bank in zavarovalnic. Pogovarjali smo se tudi o načrtih za partnerstva med javnim sektorjem in zasebnimi vlagatelji, ki bodo omogočila hitrejšo uresničevanje nekaterih razvojnih naložb.
V javnosti je ta čas veliko govora o nastajanju dveh finančnih stebrov. Prvi naj bi nastal okoli Nove Ljubljanske banke (NLB) in Zavarovalnice Triglav, drugi pa okoli Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Zavarovalnice Maribor. Kako je s tem in kako daleč so konkretne aktivnosti?
Vprašanje t. i. finančni stebrov je bilo v slovenskem političnem pros-
Pogovor s finančnim ministrom Andrejem Bajukom
kako dolgoročen naj bi bil ta delniški sporazum?
Republika Slovenija namerava obdržati svoj delež v skladu z omenjenim sporazumom. Pričakujem, da bo prav tako storila KBC. Ker pa bodo delnice NLB kotirale na borzi, bo preostala vsaj tretjina delnic dostopna tudi drugim vlagateljem. Delniški sporazum naj bi bil zelo dolgoročen in naj bi veljal nekaj desetletij. To so trajne stvari, ki jih je treba obdržati. Enkrat za vselej moramo razčistiti razmerja, da ne bo več dvomov, kdo so lastniki in kaj bodo počeli. Pri tem je vsekakor pomembno tako NLB kot drugim bankam omogočiti dostop do dolgoročnih finančnih virov, ki jih na našem trgu še primanjkuje. NLB lahko pri tem precej pomaga poslovno sodelovanje z Zavarovalnico Triglav in seveda njena strateška povezava s KBC.
Menite, da se bodo Belgijci strinjali z le 34-odstotnim deležem v NLB glede na to, naj bi jim bila
Preudarna privatizacija
toru predmet dolgoletnih razprav. Dejansko se je t. i. prvi steber - med Zavarovalnico Triglav in Abanko -začel graditi na skrajno nepregleden način, pravzaprav za hrbtom slovenske javnosti, še v času prejšnje vlade. Te zadeve smo brez vsakršnih velikih besed ali nastopaštva ustavili na začetku leta 2005. Med bankami in zavarovalnicami vsekakor obstajajo nekatere sinergije, ki bi jih bilo modro izkoristiti. Pri prvem stebru bi naj-optimalnejši učinek dosegli s povezavo NLB in Zavarovalnice Triglav, za kar si prizadevamo. Kar pa se tiče drugega stebra, predvidevamo povezave med NKMB, Zavarovalnico Maribor in Pozavarovalnico Sava Re.
Kdaj bosta NLB in Zavarovalnica Triglav dokončno povezani?
Sklepne korake bomo naredili takrat, ko bo dokončno jasen pravni in lastniški okvir tako NLB kot Triglava. Kot veste, je država lastnica le manjšega dela Zavarovalni-
ce Triglav, medtem ko pri mnogo večjem deležu njenega kapitala nastopa le kot skrbnica delnic v imenu upravičencev, ki so bili določeni z zakonom. Gre za nekdanje zavarovance Triglava - tako za pravne kot fizične osebe. Kar se tiče slednjih, se zakon ne izvaja in vse kaže, da je s praktičnega vidika zelo težko izvedljiv, med drugim zaradi dejstva, da popolne evidence upravičencev sploh ne obstajajo. Kar pa se tiče upravičencev iz vrst pravnih oseb, je pomembno omeniti zgodbo o cenitvi Zavarovalnice Triglav, ki jo je naročila prejšnja uprava in tako določila vrednost, na podlagi katere bi upravičenci lahko odkupili določeno število delnic Triglava. Ugotovili smo, da ta cenitev ni bila v celoti v skladu z mednarodnimi standardi. Potem je prejšnja uprava naročila še eno cenitev, ki pa je določila veliko večjo vrednost. Ker so po zakonu sredstva od prodaje teh delnic prihodki proračuna, smo se odločili, da
cenitev temeljito pregledamo, saj bi lahko prišlo do oškodovanja javnih financ. Zato sem zamrznil celotno situacijo, dokler ne dobimo prave cenitve. Ta bo opravljena v nekaj naslednjih mesecih. Medtem pa rešujemo vprašanja povezovanja in konkretnega izkoriščanja sinergij med NLB in Zavarovalnico Triglav.
Kako daleč so pogovori s KBC glede prihodnjih lastniških razmerij v NLB? Kolikšen delež bo v rokah Belgijcev?
Pogovori potekajo na podlagi načela, naj nihče ne bi imel več kot 34-odstotnega deleža v NLB. V tem smislu tudi pripravljamo nov delniški sporazum v prepričanju, da je takšna lastniška struktura dolgoročno najustreznejša. Ko bo ta novi in dokončni sporazum med delničarji potrjen, se bomo zavzeli, da bodo delnice NLB kotirale na borzi.
Kdo vse in s kakšnim deležem naj bi bili v prihodnje lastniki NLB in
nekdanja oblast pred leti potiho-ma obljubila večinski lastniški delež v naši največji banki?
Glede tega ne vidim večjih težav.
Kakšna bo prihodnja lastniška sestava Zavarovalnice Triglav?
Menim, da mora tudi Zavarovalnica Triglav nastopiti na trgu (kotirati na borzi), ko bomo enkrat dokončno rešili še vedno odprta vprašanja o lastniški strukturi. Treba je rešiti vprašanje lastninjenja pri upravičencih, ki so fizične osebe. Glede na za zdaj še neobvladljive težave, s katerimi so se soočile strokovne službe ministrstva za finance pri izvedbi zakona na tem področju, je mogoče, da bodo potrebne nekatere spremembe v zakonu o lastninjenju zavarovalnice. Pri tem bi rad poudaril, da je moje osebno stališče in tudi stališče, ki izvira iz koalicijske pogodbe, da mora Zavarovalnica Triglav v dolgoročnem smislu odigrati vlogo močne finančne opore pokojninskemu sistemu. Zato je treba do-
reči dolgoročno lastniško sestavo, da ne bo nenehnih razprav in ugibanj.
Bo torej del kapitala Zavarovalnice Triglav prešel v lastništvo Kapitalske družbe (KAD)?
Zelo mogoče je, da bo del delnic zaupan v varstvo in upravljanje Kapitalski družbi. Lahko bi šlo tudi za prednostne delnice, ki bi z dividen-dami zagotavljale vlogo finančne opore pokojninskemu sistemu.
Kako boste v praksi lastniško povezali NLB in Zavarovalnico Triglav? Prek holdinga, ki bo lastnik obeh ustanov, z navzkrižnim lastništvom ali kako drugače?
Institucionalni okvir za izkoriščanje vseh sinergij še ni dokončno določen. Sam vidim najustreznejšo rešitev v obliki holdinga.
Ali menite, da s povezavo daleč največje banke in daleč največje zavarovalnice v državi ne bo nastala premočna finančna institucija, ki bi lahko ovirala konkurenco?
Ne smemo pozabiti, da smo z vstopom v EU postali del mnogo širšega gospodarskega prostora. Zato slovenskega trga ne moremo ocenjevati kot prostora, kije izključno "lovišče" le za do zdaj navzoče gospodarske subjekte. Globalizacija in višja stopnja konkurence sta dejstvi našega časa. Zato tržne moči posameznih institucij ne moremo presojati po merilih časa, ki ga ni več.
Kako kaže pri drugem, t. i. mariborskem finančnem stebru?
Model je tudi tukaj precej podoben. Ta čas potekajo pogovori z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), ki je v skladu s svojo poslovno politiko pripravljena delovati v t. i. predprivatizacijski shemi. Gre za to, da v lastniško strukturo vstopi kot začasni partner za prehodno obdobje, ki lahko traja tudi do pet let. Kot je ob našem obisku v Mariboru izjavil predsednik vlade in sem takrat in kasneje še sam večkrat potrdil, je namen vlade, da NKBM postane vseslovenska banka, ki bo usmerjena predvsem k potrebam prebivalstva (t. i. retail banking), in bo hkrati močna opora razvoju slovenskega podjetništva. To pomeni uvedbo nove po-
slovne kulture. Ta čas je treba dokončati še proces integracije nekdanje Goriške banke in Poštne banke Slovenije v strukturo NKBM. Tukaj nas čaka še zelo veliko dela. Ko bo vše to končano, se bomo lotili privatizacijske sheme, v kateri je ključnega pomena tudi kotacija delnic NKBM na borzi. Kolikor se bo poslovna kultura NKBM spremenila, pričakujemo, da bo med slovenskimi gospodarskimi subjekti in tudi posamezniki obstajal interes zagotoviti dolgoročno delovanje NKBM in kupiti delnice te banke. Vlada se je odločila, da bo država v NKBM obdržala kapitalsko moč, ki bo zagotavljala
Na kakšen način je predvidena postavitev mariborskega stebra? Tudi v obliki holdinga, ki bo lastnik NKBM in zavarovalnic?
Prav tako kot pri prvem stebru tudi tukaj pravni okvir povezave še ni dokončno dorečen. Možnosti je več. Želimo zagotoviti predvsem to, da se bo tudi mariborski steber dolgoročno obdržal in deloval povezano kot prvi steber. Pomembno je, da bo to močan steber, ki bo čim bolje izkoristil vse pozitivne učinke povezave. Za dosego tega ciljaje pomemben jasen pravni in lastniški okvir celotnega stebra. Pomembna je tudi vloga EBRD, ki pa v tem pri-
vprašanj. Še posebej pri NKBM bo potrebnega veliko dela, da bo sploh prišlo do prave integracije že pri obstoječem bančnem delu. Gre za le "zlepljene" in ne za integrirane ustanove.
Pripravljate velike novosti na področju javno-zasebnega partnerstva, ki naj bi v projekte javnega pomena privabile tudi zasebni kapital.
S tem nameravamo pospešiti razvojne investicije, ki jih javne finance še nekaj časa ne bi zmogle financirati same, in tako pripomoči k hitrejšemu razvoju države. S krovnim zakonom bomo postavili pravni okvir, ki bo
Država rt KBC naj bi imeli vsaka po 34 odstotkov delnic NLB. S preostalimi delnicami naj bi trgovali na borzi.
veto na dolgoročne poslovne odločitve. Obdržali bomo tolikšen kapitalski delež, kolikor bo potrebno, da bomo lahko zagotovili, da bo ta ustanova vedno delovala kot vseslovenska banka in bo učinkovito igrala načrtovano vlogo opore slovenskemu podjetništvu. Ne želimo, da bi slovenski bančni sistem postal neurejen agregat podružnic, ki imajo svoje materinske ustanove v tujini, država p ä ne bi imela možnosti zagotoviti minimalne pogoje za razvoj slovenskega gospodarstva. Slednje je naša dolžnost.
Se torej povezava NKBM z zavarovalniškim delom odlaga?
Prav nič se ne odlaga. Potekajo aktivnosti za povezavo z Zavarovalnico Maribor, v kateri ima NKBM že pomemben lastniški delež, in s Pozararovalnico Sava, v kateri ima odločilno vlogo država. Za druge so možnosti še odprte.
Dokončne odločitve o tem, ali se bosta mariborskemu finančnemu stebru pridružili tudi zavarovalnici Slovenica in Adriatic iz kroga Gantarjeve KD Group torej še ni?
Ne, ker ta odločitev niti še ni mogoča. Najprej moramo zgraditi jedrc stebra s povezavo ustanov, ki sem jih že omenil. Kasneje se lahko steber utrdi še z drugimi ustanovami Vendar je to odvisno od konkretnih pogajanj, ta pa se sploh še niso začela.
meru ne bo samo vloga portfeljskega investitorja. Pričakujemo, da bodo s svojim znanjem in izkušnjami pomagali razviti novo poslovno kulturo NKBM v skladu s postavljenimi cilji.
Komu bo kasneje pripadel lastniški delež EBRD v Novi Kreditni banki Maribor?
To bo njihova odločitev. Lahko ga bodo prodali strateškemu partnerju ali prek borze drugim investitorjem, saj bodo v skladu z načrtom takrat delnice banke ali holdinga že kotirale na borzi.
Kje vidite prihodnje pozitivne učinke povezave med bankami in zavarovalnicami na splošno? Pri skupnem trženju produktov ali še kje drugje?
Precej sinergij vidim tudi pri sami finančni politiki, saj bo dostopnost bank do dolgoročnih finančnih virov veliko boljša. Določene sinergije so prav tako mogoče pri informacijski tehnologiji. Predvsem v naših bankah in delno tudi v zavarovalnicah na tem področju obstaja še veliko nerešenih
(Pogovor je v celoti objavljen
omogočal takšne projekte. Predlog zakona bo kmalu pripravljen in bo v pri-hodnjih tednih šel v medresorsko usklajevanje. Nekatera specifična področja, na primer zdravstvo, bodo morda zahtevala tudi posebne zakone.
Upam, da nam bo to uspelo izpeljati. Pravni okvir pripravljamo ob upoštevanju tako dobrih kot slabih izkušenj drugih držav. Veliko pogovorov smo do sedaj imeli s predstavniki Velike Britanije, kjer so negativne izkušnje s tega področja zelo poučne. Želimo zagotoviti, da ne bomo ponavljali istih napak. Rad pa bi omenil, da gre s pravnega vidika za precej zahteven projekt. Zagotoviti moramo zadostno fleksibilnost, saj gre v takšnih partnerstvih za odnose na podlagi investicij, ki načeloma ne prenesejo togosti upravnega prava. Jasen pravni okvirje pomemben tudi za koncesije in v veliki meri za javna naročila.
Kje vse predvidevate investicije na podlagi javno-zasebnega partnerstva?
Predvsem na področju infrastrukture in v okviru tega še posebej pri investicijah v pomembnejše ceste. Za večji del avtocestnega križa je morda že prepozno, čeprav za nekaj odsekov verjetno še obstajajo možnosti. Verjetno bi bilo nekaj takega mogoče na primer pri Phyrnski cesti ali pri prometni povezavi s Koroško. Vsekakor so možnosti tudi pri nekaterih regionalnih cestah, ki so potrebne nujnih investicij. Možnosti so še marsikje, še zdaleč ne samo pri cestah. Denis Vengust na spletni strani www.demokracija.si)
Dokončan je še zadnji manjkajoči del 230-kilometrske avtoceste med Mariborom in Koprom. Preteklo soboto je promet stekel tudi na odseku med Trojanami in Blagovico, ki je veljal za tehnično najzahtevnejšega pa tudi najdražjega.
Značilnost novoodprtega avtocestnega odseka so predori, viadukti in mostovi. Skozi dva predora (Trojane in Podmilj) je speljane kar 42 odstotkov 8,2 km dolge trase, medtem ko viadukti in mostovi skupaj merijo dobra 2 km. Na tem geološko zelo raznolikem terenu je kar 47 različnih objektov. Celotni odsekje stal 49 milijard tolarjev, kar je dobrih 11 milijard tolarjev manj, kot je bilo predvideno. Največja investicija je
bila seveda graditev slabe tri kilometre dolgega predora pod Trojanami, ki je povzročila tudi največ težav.
Slovenija gradi avtoceste že od leta 1970,dve leti pozneje jebil za promet odprt prvi odsek med Vrhniko in Postojno. Nacionalni program graditve avtocest v Sloveniji do leta 2013 vključuje zgraditev slabih 537 km avtocest. Družbi za avtoceste RS (DARS) je uspelo dokončati av-
tocesto med Ljubljano in Mariborom. Vendar pa niso vsi zadovoljni: oškodovanim ob plazenju tal na Trojanah škoda še ni bila povrnjena, dobro znano gostišče na Trojanah pa bo obiskalo precej manj gostov.
Dežela mostov in predorov
Do konca lanskega leta je bilo v Sloveniji zgrajenih 578 različnih objektov inženirskih konstrukcij:
118 mostov, 72 viaduktov, 168 nadvozov, 179 podvozov ter 37 predorov in galerij. Skupna dolžina slovenskih predorov na avtocestah je nekaj več kot 26 kilometrov. Med njimi je edini enocevni predor tisti pod Karavankami, najdaljši dvocevni pa tisti, ki so ga pred dnevi odprli pod Trojanami. Slednji je opremljen z najsodobnejšo predorsko opremo: videonadzorom, sistemom za de-
Viadukt Črni Kal je z dolžino 1.065 metrov najdaljši, z višino 95 metrov pa največji slovenski premostitveni objekt.
Največ težav je izvajalcu del, italijanskemu podjetju Impresa Grassetto, povzročala graditev predora pod Trojanami.
Prvi odsek slovenske avtoceste je bil dokončan leta 1972, in sicer 32 km med Vrhniko in Postojno.
tekcijo vidljivosti in navzočnosti ogljikovega monoksida, ozvočenjem ... Na odseku, ki bo vožnjo mimo Trojan skrajšal za 15 do 20 minut, bomo vozili 100 km/h, plačali pa prav toliko tolarjev cestnine.
Več kot 10 odstotkov do zdaj zgrajenega slovenskega avtocestnega omrežja predstavljajo premostitveni objekti. Med njimi je gotovo najbolj znan največji tehnološki dosežek v
Sloveniji na tem področju - viadukt Črni Kal. Z dolžino 1.065 metrov je najdaljši, z višino 95 metrov pa največji slovenski premostitveni objekt, za trboveljskim dimnikom drugi največji slovenski objekt. Da bi rešili problem spusta s 420 metrov nadmorske višine na slovensko obalo, so med letoma 1994 in 1999 preučevali več kot 70 različnih predlogov povezave.
Italijani se delajo "Francoze"
Trojanski predor je izvajalcu, italijanskemu podjetju Impresa Gras-setto, zaradi težkih geoloških razmer povzročal veliko težav. Prišlo je do plazenja tal nad predorsko cevjo, ta-
Razbremenjena magistralka Pred časom so se v javnosti pojavili namigi, da je Slovenija pri graditvi avtocest izjemno počasna, saj naj bi nas prekašali celo naši južni sosedje. Na DARS menijo, da ta stališča niso utemeljena. Graditev naj bi potekala v skladu z ekonomskimi zmožnostmi Slovenije. Hrvaška in Slovenija naj bi bili precej različni glede prometnih potreb, prevzemanja čedalje večjih tranzitnih prometr ih tokov in realnih finančnih zmožnosti. Državni zbor je nedavno podprl sprejetje dveh zakonov o poroštvu menjenih graditvi avtoce tudi s finančne plati za D. liko laže, saj bo država n jilo in izdala dolžniške ir ne papirje v višini 360 milijonov evrov za izvedbo graditve avtocest.
Na vožnji proti štajerski metropoli se lahko prepričamo, da je odsek od Trojan do Blagovice geografsko zelo raznolik. Če temu dodamo še za-
DARS, najt. Tako bo ARS neko-ijela poso-vrednost-
graditev zaradi plazenja tal za štiri mesece celo ustavili.
ko da je na več objektih v Trojanah nastala gmotna škoda. Odškodninske zahtevke je vložilo 28 oškodovancev, a se pri tem zapleta. DARS jim je sicer obljubil povrnitev škode iz lastnega žepa, kasneje pa naj bi sredstva izterjal od izvajalca del. A Italijani, ki so škodo dolžni poravnati, nočejo o tem nič slišati. Po zagotovilih Abdona Peklaja, direktorja dejavnosti priprave in organizacije gradnje ter obnov pri DARS, naj bi bile odškodnine izplačane že v mesecu avgustu, vendar pa je to precej odvisno od tega, kdaj jih bo ob iskal odvetnik omenjene italijanske družbe, pravi Peklaj. Prve težave pri graditvi so se pojavile že septembra 2002, ko je 2 5 centimetrov debela betonska obloga na nekaterih mestih odstopila celo za en meter. Marca 2003 so
htevne geološke pogoje, je polletna zamuda pri graditvi razumljivejša. Statistično se bo zdaj kar 90 odstotkov prometa preusmerilo na avtocesto, magistralna cesta pa bo močno razbremenjena. Peter Avsenik
kratki pogovor
E1jjB љ ЈЈфиМишЈфЈ
lii/fynmijjj jjjJijßJi
1 Abdonom Peklajem, direktorjem dejavnosti priprave in organizacije gradnje ter obnov pri DARS, smo se pogovarjali o graditvi novega avtocestnega odseka in o splošni problematiki slovenskih avtocest
Kako ocenjujete potek graditve novega avtocestnega odseka Tro-jane-Blagovica?
Odprli smo 8,2 kilometra dolg avtocestni odsek, manjkajoči člen povezave med Koprom in Mariborom. Gre za najzahtevnejši avtocestni odsek - enega od treh znanih orehov na slovenskem avtocestnem križu. Eden je bil Trojane, eden Črni Kal, čaka pa nas še odsek Rebernice. Ključni čas graditve je bil po mojem mnenju čas, ko smo gradili predor, pri katerem smo imeli razmeroma velike geološke in geomehanske težave v samem predoru, saj je zaščitna betonska obloga začela pokati in so deformacije presegle dovoljene meje.
Treba se je zavedati, da približno tretjina odseka poteka po premostitvenih objektih, tretjina po predorih, tretjina pa so normalne trase. V predor je bilo vgrajenih okoli 450.000 kubičnih metrov betona, 34 tisoč ton armature in več kot 100 kilometrov raznih biotehničnih sider. Seveda smo morali ob tem zgraditi še potrebno komunalno infrastrukturo, ki spremlja tovrstno gradnjo. Ker je to zahteven avtocestni odsek, je opremljen tudi z inteligentnimi transportnimi sistemi. Podatki o stanju na avtocesti se prek računalniških postopkov zbirajo v nadzornem centru na Vranskem. Računalnik nato predlaga operaterju ukrep za rešitev morebitnega zapleta oziroma ustrezna prometna navodila. Operater pa mora presoditi in preveriti, ali je računalnik predlagal pravo rešitev.
Kako je z odškodnino za objekte, ki so bili poškodovani pri graditvi predora?
DARS se je v reševanje tega problema vključil pozneje; obveznost plačevanja odškodnin je namreč po pogodbi naložena izvajalcu. Seveda pa tudi oni sledijo svojim interesom in tako je prišlo do nekaterih zaple-tovpri izplačilu odškodnin. Zato se je DARS odločil, da bo od- Ključni pri graditvi novega avtocestnega
», , •	,	odseka so bili zapleti pri trojanskem predoru.
skodnino poravnal sam, pozneje pa se bo o tem pogajal z izvajalcem, in sicer tako, da bo unovčil bančno garancijo za odpravo napak. Računamo, da bi se zadeve dokončno lahko rešile avgusta, precej pa je odvisno od tega, kdaj nas bo obiskal izvajalčev odvetnik, ki je ta čas na dopustu.
Govori se, da Hrvaška avtoceste gradi hitreje. Kako to komentirate?
To je zelo nehvaležna primerjava, osebno bi vam raje posredoval nekaj drugačnih: Slovenija ima precej gostejšo avtocestno mrežo kot Hrvaška, tudi poseljenost v Sloveniji je bistveno večja. Poleg tega je teren hrvaških avtocest precej odprt, pri nas pa je velika geografska raznolikost - po gostoti predorov smo peta država v Evropi. Imamo torej tako poseljenost in takšne razmere, ki za graditev avtocest zahtevajo več časa.
Ambiciozna, izobražena in izkušena Breda Zorko. Njenega znanja nočejo ali ne znajo izrabiti. Odgovorni ji namreč ne dodelijo višjega delovnega mesta, kot je pravosodni referent, za katerega se zahteva V. stopnja izobrazbe.
Ugotavljamo, da na trgu delovne sile vlada velik nered, in to predvsem zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj in izobrazbe. V zvezi s tem bomo predstavili primer Brede Zorko, diplomirane upravne organizatorke dela in diplomirane pravnice, ki je že več kot dvajset let zaposlena na sodišču (zemljiška knjiga) kot pravosodna referentka.
Kljub univerzitetni izobrazbi opravlja delo, za katerega se zahteva srednješolska izobrazba. Prijavila se je že na več razpisov, poslala ogromno prošenj za zahtevnejše delovno mesto. Predsednico Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesno Pavlič-Pivk je večkrat prosila za premestitev. Vedno je bila zavrnjena, in to kljub dejstvu, da je z Okrožnim sodiščem v Ljubljani in njegovim predsednikom Alešem Zalarjem sklenila pogodbo o izobraževanju. Obe fakulteti je namreč končala ob delu, za prvo pa ji je šolnino v celoti povrnilo sodišče. Za Bredo Zorko tore j delovne izkušnje in izobrazba zagotovo niso vprašljive, ker oboje ima.
Kako se je začelo?
Zorkova je za svoji izobrazbi ustrezno delovno mesto prvič zaprosila lanskega junija. Zdelo se ji je škoda, da njeno znanje ne bi bilo izkoriščeno. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič-Pivk ji je v pogovoru zagotovila, da bo preučila vse možnosti, da zasede drugo
tev in čedalje večjih psihičnih pritiskov, se je obrnila na takratno ministrico za pravosodje Zdenko Cerar.
Da se na sodišču niso vse moči usmerjale le v sodne zaostanke, priča tudi postavitev Nevenke Zaletel s srednješolsko izobrazbo za voditeljico oddelka. Zaletelova je bila zadol-
delovno mesto. Dva meseca kasneje	sporočila, da je v bolniškem stale-
je Zorkova na predsednico sodišča	žu. Naj pri tem zapišemo, da človek
naslovila pisno vprašanje, v katerem	res ne more vedeti vnaprej, kdaj bo
jo je zanimalo, kakšne možnosti ima	zbolel, hkrati pa mu zakon dodelu-
za ustreznejše delovno mesto. Po be-	je pravico do bolniškega staleža ka-
sedah Brede Zorko je takratni vodi-	dar koli, ko je ta potreben in nujen, teljici zemljiške knjige Simoni Re-
mih in prav tako eni izmed referentk s končano srednjo šolo potekla pogodba o obveznem izobraževanju. Prav takrat pa je začel veljati nov akt o sistemizaciji delovnih mest, ki dode-luje delavcem, ki ne izpolnjujejo izobrazbenega pogoja, tako imenovani odpustek, kar pomeni, da lahko ostanejo na svojih delovnih mestih pod pogojem, ki ga določa 200. člen zakona o javnih uslužbencih.
V istem obdobju je bila Breda Zorko prvič in morda ne čisto po naključju opozorjena zaradi kršitev delovnih obveznosti. Voditeljica zemljiške knjige Simona Re-mih jo je opozorila med drugim na to, da ni pravočasno
Posredovalo je ministrstvo
Zorkova se je prijavila na razpis za prosto delovno mesto na zemljiški knjigi, ki se je nenadoma pojavilo, vendar ni bila izbrana. Voditeljica
zemljiške knjige Simona Remih je bila mnenja, da imajo uslužbenci, ki so na zemljiški knjigi zaposleni za določen čas, prednost pred tistimi z nedoločenim, in izbrala tako kandidatko.
Glede na to, da se Okrajno sodišče v Ljubljani ponaša z največ sodnimi zaostanki v Sloveniji in je Vesna Pavlič-Pivk, ko je 23. aprila 2004 postala njegova predsednica, na eni prvih novinarskih konferenc dejala, da bo storila vse za boljše ime sodišča, lahko sklepamo, da tega ni mislila čisto zares. Skoraj nedopustno je, da njeni podrejeni za sodnega referenta ne izberejo delavca, ki zelo dobro pozna stanje na sodišču in ima hkrati znanje, s katerim lahko zmanjša sodne zaostanke. Ker Zorkova ni več vzdržala stalnih zavrni-
Varuh človekovih pravic je v primeru Zorkove presodil, da ne gre za načrtno diskriminacijo in da ni nič narobe, če so na razpisih izbrani kandidati z veliko slabšim profilom, kot ga ima Zorkova.
žena za dnevno odrejanje dela. Za Bredo Zorko z univerzitetno izobrazbo ga je večkrat zmanjkalo ali pa se je zanjo našlo delo na "šalterju", kjer je morala izdajati računalniške izpiske. Zorkova se je počutila, kot da ji nastavljajo past, saj je bilo pričakovati, da bo tako delo odklonila in tako storila disciplinski prekršek.
Ministrica Cerarjeva je na okrajno sodišče naslovila vprašanje o napredovanju njihove uslužbenke Brede Zorko. Stvari so se končno premaknile in Zorkovi je bilo obljubljeno mesto sodne referentke. Vendar iz te moke ni bilo kruha. Zdajšnji pravosodni minister Lovro Sturm je tako Višjemu sodišču v Ljubljani predlagal službeni nadzor. Rezultati so naslednji; pet zaposlenih na zemljiški knjigi v Ljubljani nima ustrezne izobrazbe za delovno mesto, ki ga zasedajo. Zal pa je to edini podatek javne narave, čeprav naj bi bilo ugotovljenih še veliko drugih nepravilnosti.
Diskriminirana?
Je mogoče reči, da je bila Breda Zorko nenehno diskriminirana? Na enem od sestankov z njo in odgovornimi naj bi j i Pavličeva zapovedala tišino in jizagrozila z disciplinskim postopkom ter službenim nadzorom, ker jo je 3. 11. 2004 iskala ob 15.30, pa je ni našla, Zorkovi pa ni uspelo pojasniti, da se njen delovnik konča ob 15. uri. Sestanek naj bi bil sicer zelo jedrnat in naj bi trajal tri minute, Zorkova pa je bila po njem še v veliko slabšem položaju, zato se je
^ШУ 102.1
jRadio m.9-9;,5
V i v Af
M«*botatel:02/j37-19*9
tel.: 02/537 194-9 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34- 66 46 GSM: 031/34 51 51
t «V- f-t — - " 'i» • » '■
http://www.radio-viva.com
e-mail: viva@radio-viva.com
obrnila tudi na varuha človekovih pravic in ga seznanila s svojo željo, da bi opravljala odgovornejše in bolj strokovno delo, vendar je urad ugotovil, da v njenem primem ne gre za diskriminacijo ali za kakršne koli druge nepravilnosti. Vesna Pavlič-Pivkje na začetku leta 2005 za časnik Delo dejala, da obžaluje, ker zaradi različnih odsotnosti sodišča nikoli ne delajo v polni sestavi, ampak kvečjemu s 60- do 70-odstotno zmogljivostjo. Če bi predsednica Pavlič-Pivkova res želela delovati racionalno in učinkovito ter v korist sodišča, bi morala bolje izkoristiti znanje svojih zaposlenih, da bi s tem uravnovesila storilnost, zmanjšano zaradi odsotnosti. Vendar se očitno ni odločila tako.
110 tisočakov dnevno za menedžerja
V obdobju med 1. 9. 2004 in 30. 6. 2005 je sodišče kot pomoč za reševanje zaostankov dobilo mened-žeija, ki je na dan stal 110.000 tolarjev. Kakšno pot je ubral menedžer? Najprej je dvignil normaiv zaposlenim, nato je pozabil na načelo vrstnega reda na zemljiški knjigi, ki pravi, da se stvari rešujejo po vrsti, kot so bile vložene, saj je dal prednost lažjim zadevam. V kratkem času je tako opravil veliko dela Malo pa je prekršil tudi zakon o javnih uslužbencih, ko je dal odločbe geodetske uprave v reševanje uslužbencem s srednješolsko izobrazbo, ker ti niso bili uradniki.
Breda Zorko si je potem zamislila svoj projekt za zmanjšanje zaostankov na zemljiški knjigi in ga želela tudi izpeljati. Zračunala je, kako bi z istim številom ljudi naredili za 60 odstot-
kov več, s tem da se normativ ne bi spremenil. Vendar predsednica sodišča ni želela imeti nič s tem in je predlog Zorkove zavrnila, češ da je zaostanki ne zanimajo. Upoštevati pa je vredno tudi podatek, da Zorkova za svoj projekt ni pričakovala več kot 300.000 tolarjev mesečno. Projekt, ki gaje izvajal menedžer dr. Andrej Rus, pa je mesečno stal 2 milijona tolarjev.
Kaj pravi sodišče oziroma njegova predsednica Vesna Pavlič-Pivk? V zelo kratkem odgovoru na vprašanja, posredovana po elektronski pošti, pravi, da o zaposlenih, njihovi izobrazbi in delu, nameščanju in premeščanju delavcev na delovna mesta ne more podati nobenega komentarja. Gre namreč za notranjo organizacijo sodišča, njene spremembe pa so odvisne od najrazličnejših dejavnikov. Poleg tega bi odgovori na vprašanja vsebovali osebne podatke o zaposlenih, česar pa zaradi varstva osebnih podatkov ne smejo posredovati... Na tak način pa je seveda težko priti stvarem do dna.
Kaj sedaj? Zakaj je Breda Zorko neuspešna? Ker odgovorov žal nismo dobili, lahko zapišemo samo to, kar je povedala Zorkova in kar smo ugotovili iz mnogih zapisov. Je moteča odločnost Zorkove? So odveč njene želje in cilji po zmanjšanju zaostankov na zemljiški knjigi? Ali je nemara napačna njena politična opredeljenost? Je namreč članica strokovnega sveta za pravosodje pri SDS. Kdo ve? Zagotovo pa ni prav, da država šola ljudi z davkoplačeval-skim denarjem z namenom, da delajo za njeno dobro, po končanem šolanju pa jih ne zna ali noče primerno zaposliti. Melitka Križman
Oba ministra sta se zanimaj za primer Brede Zorko. Cerarjeva je predsednici sodišča svetovala, naj preuči možnosti za boljše delovno mestoZorkove, pod Šturmom

www.raplus.com


jo zdravo pamet in splošno znane informacije. Posebne meritve ali derma-tološki testi pa ne bodo potrebni. Direktivo o optičnem sevanju, s katero naj bi med drugim določili standarde v prostorih, kjer zaposleni uporabljajo laserje, so že podprle vse članice EZ, evropski parlament pa je opravil prvo obravnavo, medtem ko naj bi druga sledila septembra.
18. stoletju igrali na Saškem. Strokovnjaki so delo ocenili za največjo najdbo v 75 letih, izvedba pa naj bi bila prva nova poustvaritev katerega od skladateljevih del v 250 letih.
Sevanje
Evropska komisija načrtuje sprejetje minimalnih standardov za zavarovanje delavcev pred optičnim sevanjem, kar pa ne pomeni, da bo Bruselj gradbenim delavcem ukazal, naj imajo med delom oblečene majice, pa tudi dekolteji natakaric ne bodo prepovedani. Delodajalec, katerega delavci delajo na prostem, naj bi bil dolžan le oceniti tveganje in sprejeti ustrezne ukrepe, pri tem pa se bo moral pri oceni, kako nevarno je sonce za njegove delavce, zanesti na svo-
Zastrupitev
V začetku avgusta se je v Španiji 1.208 oseb zastrupilo s piščanci, okuženimi s salmonelo, en oboleli moški pa je umrl. Po navedbah naj bi se bilo zastrupilo kar 1.553 oseb.
Za posledicami okužbe s salmonelo je umrl 90-letni moški. Preiskave so pokazale, da je moški zbolel, potem ko je zaužil piščanca. Zaradi tega so s španskega trga že umaknili več kot 150.000 piščancev dveh tržnih znamk družbe Sada.
Vivaldijevo delo
Avstralski glasbeniki so po približno 250 letih prvič izvedli novo delo skladatelja Antonia Vivaldija; 11-stavčno skladbo so odkrile avstralske akademske študije v Nemčiji. Raziskovalka iz Melbourna Janice Stockigt je glasbo našla na dresdenski univerzi v zadnjih dneh svojega petletnega projekta, v katerem je raziskovala katoliško cerkveno glasbo, ki so jo v
Največji bančni rop
Iz trezorja sedeža brazilske osrednje banke v Fortalezi, glavnem mestu brazilske države Ceara, so roparji odnesli 150 milijonov brazilskih re-alov ali 52 milijonov evrov, kar je doslej največji rop v zgodovini Brazilije. Roparji so v dvorano s šefi, ki meri okoli
500 kvadratnih metrov, obdana pa je z dva metra debelimi zidovi, prišli skozi 200 metrov dolg predor. Rop so v banki opazili šele dva dni pozneje. Roparji so se na akcijo pripravljali v neki hiši, kjer so odprli fiktivno vrtnarsko podjetje, kar jim je omogočalo, da so kopali, ne da bi bili sumljivi. Predor poteka štiri metre pod zemljo. Število udeležencev ropa ni znano, policija pa domneva, da jih je bilo precej in da so delovali izredno natančno. Doslej največji rop v Braziliji se je zgodil leta 1999, ko so roparji iz podružnice banke Banespa v San Paulu odnesli 37 milijonov realov.
Konec tovarišev
Ogovarjanje s "tovarišica" in "tovariš", ki je bilo zadnjih 50 let množično v rabi v socialistični Kitajski, med prebivalci te države ni več priljubljeno. Raziskava, ki sojo opravili
njih dve tretjini Kitajcev pri ogovarjanju navajata poklic osebe, preostali pa se zatekajo k izrazoma "gospa" in "gospod". Opustitev nekoč povsod navzočega "tovariša" kaže torej korenite družbene spremembe na Kitajskem, ki se je konec 70. let minulega stoletja začela odpirati svetu.
Zavrnili so ga
ZDA so se odločile, da iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadined-žadu ne bodo odobrile vstopnega vizuma za ZDA, kjer naj bi se septembra v New Yorku udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN. Washington je primer preučeval v luči obtožb, naj bi bil Ahmadinedžad vpleten v ugrabitev ameriških diplomatov leta 1979 v Teheranu. ZDA so sicer obvezane, da svetovnim voditeljem dovolijo sodelovanje na sre-
čanjih ZN na sedežu v New Yorku; doslej pa se še ni zgodilo, da bi kateremu od voditeljev zavrnile vizum.
Previdno z vitamini
Neustrezno označeni multivita-minski dodatki predstavljajo morebitno nevarnost za nosečnice, ki lahko tako nevede spijejo tudi vitamin A. Slednjega omenjajo v zvezi z deformacijo hrbtenice, vodenogla-
Ш i-• > _.. Ш _	iate^fi»
Celovec nič več
Irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair bo jeseni odpravil lete iz
mini uspelo dogovoriti o nadaljevanju triletnega sodelovanja Tako z 29. oktobrom Ryanair ne bo več letel v London, od 31. oktobra pa ne v Frankfurt. Družba je že pred enim letom odpravila letalsko progo do Rima. Ryanair leti še na tri avstrijska letališča, in sicer v Gradec, Linz in Salzburg.
med 6.000 zaposlenimi v državnih, zasebnih in tujih podjetjih, je pokazala, da dve tretjini Kitajcev svoje kolege v službi ogovarjata samo z imenom ali priimkom. Za 16 odstotkov vprašanih je sprejemljiva uporaba angleških imen kolegov, medtem ko jih pet odstotkov ogovarja z "brat" in "sestra". Komaj odstotek anketiranih ostaja zvest tradicionalnima "tovarišica" ali "tovariš". Na uradnih sreča-
cijami sečnega trakta pri dojenčkih. Raziskava, ki je potekala od lanskega novembra do marca letos, je pokazala, da 20 izmed 60 multivi-taminskih izdelkov nima opozorila o vsebnosti vitamina A. Do deformacij pri zarodku zaradi vitamina A prihaja v zgodnjem stadiju nosečnosti. Vitamin A je potreben za zdrave kosti, kožo in dober vid, zlasti ponoči, krepi pa tudi imunski sistem.
Premeščen
Nekdanjega prvega moža ruskega naftnega koncema Jukos Mihaila Ho-dorkovskega, kije bil zaradi finančnih prevar obsojen na devet let zapora, so preselili v novo celico, ki si jo bo delil z desetimi drugimi zaporniki. V njej ne
1. do 6. stoletja se je na polotoku Vižula razprostirala ogromna cesarska palača s štirimi terasami. V njej je bil po zadnjih odkritjih tudi veliki termalni kompleks z bazeni in prostori za nego telesa.
bo imel dostopa niti do televizije niti do časopisov. Uprava zapora ni pojasnila, zakaj je prišlo do preselitve.
Rimski "wellness"
Na polotoku Vižula pri Meduli-nu v Hrvaški Istri je skupina mednarodnih arheologov na izkopaninah rimske cesarske palače odkrila največji doslej znani rekreacijsko-
mi selivkami doseže tudi
Evropo.
psi. V Indiji, kjer prevladuje hindu-izem, veljajo krave za svete živali.
Voščena lutka
V slavnem londonskem muzeju voščenih lutk Madame Tussauds so odkrili voščeno lutko britanskega princa Williama. Strokovnjaki oce-
Ptičja gripa
Zaradi epidemije ptičj e gripe, katere žarišča so se v zadnjih tednih pojavila v več ruskih pokrajinah, je na zahodu Sibirije poginilo že več kot 2.700 ptic. Tako so v več območij v osrednji Sibiriji med perutnino zabeležili primere smrtno nevarnega virusa ptičje gripe H5N1, ki se lahko prenese tudi na ljudi. Potem ko je xonec julija na območju Novosibirska umrlo več kot 2.300 glav perutnine, so oblašti potrdile tudi nove izbruhe bolezni v sosednjem Altaju, ki meji na Kitajsko. Zato v številnih vaseh perutnino pobijajo in domačinom skušajo preprečiti, da bi zapustili domove. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko epidemija s ptica-
Albert II., novi vladar žepne kneževine Monako, bo od 10. do 19. aprila 2006 poskusil osvojiti severni pol s pasjo vprego iz ruske baze Borneo, oddaljene kakih sto kilometrov od severnega pola. Za to potovanje se je monaški vladar odločil po študijskem potovanju na Spitsber-ge v norveškem otočju Svalbard v bližini polarnega kroga, kamor se je napotil po stopinjah svojega prapraded-ka Alberta I., ki je bil pionir oceanog-rafije in ekologije, utemeljil pa je tudi monaški oceanografski muzej. Princ
njujejo, da bo model 23-letnega princa privabljal predvsem obiskovalke in zasenčil celo lutko pevca Robbieja Wüliamsa. Avtorji modela so pri oblikovanju uporabili fotografije, saj princ William, kije pred kratkim diplomiral, ni imel časa, da bi jim požiral. Več kot 1,80 metra visoka voščena lutka stoji ob modelu
Albert П., ki je položaj prevzel po trimesečnem žalovanju za umrlim očetom, 81 -letnim knezom Rainierjem IL, je 12. julija postal trideseti suveren dinastije Grimaldi, ki tej sredozemski državici vlada že od 13. stoletja.
Singapur
Svete krave
Vsak, ki ujame eno izmed številnih krav, ki tavajo po ulicah New Delhija, in jo pripelje v posebni zbirni center, bo za svoj trud dobil nagrado v znesku 2.000 rupij (46 dolarjev). Takšen odlok je sprejelo sodišče v New Delhiju, hkrati pa od mestnih oblasti zahteva, da nagradi vsako tovrstno potezo, ki bo omogočila več reda na ulicah New Delhija. Po teh se dnevno neovirano sprehaja okoli 35.000 krav, bivolov in podobnih živali, ki pripomorejo k splošnem kaosu; le-tega ustvarjajo že pešci, kolesarji, rikše, avtomobili in tovornjaki pa tudi opice, kamele in potepuški
V Singapurju sta ob 40-letnici neodvisnosti te azijske države potekali velika civilno-vojaška slovesnost in parada, ki sta pomenili vrhunec dvotedenskih praznovanj. Parado so si s častnih mest na tribunah med drugim ogledali predsednik S. R. Nathan, premier Lee Hsien Lo-ong in 82-letni ustanovitelj modernega Singapurja, sedaj minister mentor, Lee Kuan Yew. Slednji je še vedno nesporna avtoriteta tako . v političnem kot tudi gospodarskem življenju države. Sin-/ k	gapurjekot angleška kolonija z večinsko kitajskim pre-
f гЛ	bivalstvom žc od leta 1959 naprej užival visoko
stopnjo avtonomije in je imel svojo vlado, po referendumu leta 1962 pa se je priključil t. i. Malajski federaciji. Singapur ie 9. avgusta 1965 izstopil iz federacije, potem pa ie predstavniški dom 22. decembra 1965 razglasil republiko v okviru Commonwealtha. Mestna državi-v	ca z nekaj več kot tremi milijoni
«	'	prebivalcev se je kmalu pre-
ji	levila v pomembno finanč-
ijel \ Ш Шгф • no središče in eno najpo-KgMH^ membnejših gospodarstev v " Aziji, uspelo pa ji ie tudi vzpostaviti visoko stopnjo , rasne m verske strpnosti.
vostjo in deforma-
termalni kompleks v tem delu Evrope. V sklopu večletnih raziskav rezidence, ki je najbrž pripadala Kris-pu, sinu rimskega cesarja Konstantina, so strokovnjaki Mednarodnega raziskovalnega centra za arheologijo (MIC) Brioni-Meddin izkopali odlično ohranjen antični "wellness center" z nenavadnimi in prečudovitimi talnimi mozaiki. V času od
prestolonaslednika Charle-sa in kraljice Elizabete II.
Na sever
THE NEW SCIENTIST
THE GUARDIAN
TIME
PANORAMA
Stres pospešuje odvisnost
Gen, ki pomaga vinskim mušicam do odpornosti proti alkoholu, so imenovali vinski gen. Ta gen kontrolira tudi reakcijo muh na stres in znanstveniki predvidevajo, da takšna povezava med prenašanjem alkohola in stresom obstaja tudi pri ljudeh. S tem je mogoče pojasniti to, da v stresni situaciji nekateri lahko popijejo več alkohola, da bi začutili pijanost, kar povečuje možnost odvisnosti. Pri poskusu s hlapi etanola so se vinske mušice obnašale prav tako kot ljudje: najprej jim je odpovedala koordinacija gibanja, potem pa so zaspale. Da so prišle k sebi, so potrebovale povprečno dvajset minut. Po štirih urah so jih spet podvrgli alkoholu, vendar se je zdaj že pojavila odvisnost - za opijanje-nje so potrebovale več časa, za zdravljenje "mačka" je bilo potrebnih že 28 minut. Pri muhah, ki so imele napako na omenjenem genu, se čas okrevanja ni podaljševal in tudi odvisnost se ni razvila. Pri drugi skupini zdravih muh so izzvali stres s tem, da so jih za 30 minut izpostavili temperaturi 37 stopinj Celzija. Za iztreznje-nje so potrebovale skoraj pol ure.
Navodila na papirju
Piramide faraonov in jedrski bunkerji 20. stoletja na prvi pogled nimajo ničesar skupnega. To pa se lahko kaj kmalu spremeni, ker so shranjevalci jedrske dediščine Velike Britanije v piramidah in egipčanskih dosežkih odkrili nekaj koristnega zase. Uprava atomske energetike V. Britanije je začela projekt, vreden osem milijard dolarjev, v katerem bodo razmontirali 26 raziskovalnih reaktorjev in jedrske odpadke, ki bodo nevarni še nadaljnjih tisoč let, zakopali v posebne bunkerje in specializirana skladišča. Težava je v tem, da so podatki o procesih razgradnje in opisi nevarnosti dela z uranom, plutonijem in drugimi odpadki shranjeni v računalniških programih, ki bodo čez deset let že zastareli. Na srečo je nekdo poznal nekaj egipčanske zgodovine in se je spomnil, da zvitki papirusa, ki so pravilno shranjeni, lahko obstanejo tisočletja dolgo in so še vedno berlj ivi. Zato naj bi bili odlični za uporabo v industriji jedrskih odpadkov. Tudi sodoben papirje že tako kakovosten, da se sčasoma ne spreminja več in praktično ne propada. Nanj so natisnili navodila za ravnanje z odpadki in ga shranili v medeninaste zaboje pod pogoji, podobnimi puščavskim.
Dvatisočletni otrok
Živela je v Kristusovem času, vendar je bilo njeno življenje kratko. Pri starosti okoli pet let je mala Egipčan-ka odšla na drugi svet. Ko so jo pripravljali na dolgo potovanje, so iz njenega telesa vzeli vse notranje organe razen srca in jih zamenjali z aro-matičnimi sredstvi. Nato so jo zavili v tkanino in položili v krsto. Tako je preležala naslednjih dva tisoč let, najprej v Egiptu, zadnjih 80 let pa v Egipčanskem muzeju v San Hoseju. Nekaj mesecev pa je deklica, ki so jo imenovali Serit, prebila v bioračunalniš-kem centru v Stanfordu. Tam so jo zdravniki in drugi strokovnjaki odvili iz blaga, vendar ne fizično, pač pa virtualno, saj bi ji sicer preveč škodili. Naredili so okoli 60 tisoč rentgenskih posnetkov in tudi njen tridimenzionalni portret. Zagotovo ni bolehala za nobeno kronično boleznijo; najverjetneje je umrla zaradi infekcije, ki jo je dobila zaradi onesnažene vode. Tako je v Egiptu končalo okoli 50 odstotkov otrok, mlajših od štirih let. Zlata maska na njenem obrazu, ki so jo odkrili pod povoji, pa priča, da so bili njeni starši bogati.
Hrana prihodnosti
NASA pripravlja sendviče, ki bodo ostali užitni nekaj let, in preučuje, katera hrana ustreza potrebam uporabnika, upoštevajoč njegove alergije in druge posebnosti njegovega organizma Očitno se hrana, ki jo bomo kupovali v trgovinah in naročali v restavracijah v prihodnosti, po videzu ne bo nič razlikovala od današnje, vendar jo bodo pripravljali in obdelovali na drugačen način kot danes. Prihodnost je mogoče videti že zdaj, saj je za porabnike čedalje bolj privlačna tako imenovana funkcionalna hrana in napitki z dodatkom mineralov, vitaminovin maščobnih kislin ome-ga-3. Samo v Evropi so takšne hrane proizvedli za 800 milijonov evrov. Vendar nas pravo presenečenje šele čaka: hrana, pridobljena s pomočjo molekularnih raziskav, genetskih odkritij pa tudi vesoljskih raziskav. Molekulama gas-tronomija je nova raziskovalna smer zlasti v Evropi in se ukvarja z analizo fizikalno-kemijskih procesov, ki potekajo med pripravljanjem hrane, z namenom, da bi nova odkritja uporabili pri oblikovanju novih, za zdaj neobičajnih receptov. Morda bomo prišli celo do nekaterih nenavadnih kombinacij, kot so na primer ikre in čokolada.
Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija
•	prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno
•	brezplačno prejmete majico Demokracija
•	sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe
Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo.
t	firočilnta		ife - \m шшјШ - p] ш>р гјшјјЈ^шЈ Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315,1001 Ljubljana
Demokracija			
imejL
datum:
___
podpis naročnika:
-
S to naročilnico se zavezujem Demokracije najmanj eno leto
Davčni zavezanec: □ da ~ ne
Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak
cena: 550 SIT
ч
Deset let po "začetku konca" vojne v nekdanji Jugoslaviji, ki jo je zagnal velikosrbski nacionalizem, je Hrvaška v Kninu proslavila uspeh operacije Nevihta. A niti hrvašlca stran pri tem ni bila povsem nedolžna. Še danes Hrvaška le stežka prizna vojne zločine, ki jih je prinesel osvobodilni boj, s katerim so hrvaške sile v začetku avgusta 1995 v le nekaj dneh znova pridobile ozemlja L i. srbske Krajine in hkrati pospešile konec vojne v Bosni.
Prave vojne na Hrvaškem, v kateri so Srbi pridobili obširna, etnično mešana ozemlja, je bilo konec že leta
Junaštvo in zločin
1992, kasnejše vojaške akcije, kot je bila npr. v Liki septembra 1993, pa so Hrvaški prej kot ozemeljske pridobitve prinesle mednarodne incidente.
Velikopotezna operacija
Uspeh Nevihte lahko pripišemo različnim dejavnikom. Srbijapo uvedbi sankcij s strani mednarodne skupnosti ni bila več zmožna vzdrževati oddaljenih položajev lcrajinskih rojakov, poleg tega se je hrvaška vojska v nekaj letih dodobra izurila, odločilnega pomena pa je bila pomoč ZDA Hrvaški v obliki urjenja oficiijev in posodabljanja vojaške tehnologije.
Petega avgusta 1995 so hrvaške sile napadle Krajino z 200.000 možmi, 350 tanki, 18 lovskimi letali in drugo oborožitvijo. V štirih dneh so padli Knin in večina zasedenih mest, uradna bilanca ob koncu operacije pa je bila 174 mrtvih in 1.430 ranjenih na hrvaški strani. Po neuradnih virih naj bi bilo umrlo 263 hrvaških in več kot 500 srbskih vojakov.
Najspornejši so dogodki, ki so sledili koncu vojaških operacij. Za srbsko barbarstvo iz začetka vojne so se Hrvatje kmalu oddolžili. V strahu pred maščevanjem je večina srbskega prebivalstva že prej zapustila svoje domove. Ocene o številu beguncev nihajo med 90.000 do 250.000.
Nevihti so sledili številni zločini. Hrvaški odbor Helsinškega monitorja je leta 1999 navedel okoli 600 pobitih
srbskih civilistov in požig oz. miniranje 22.000 srbskih hiš. Čeprav so bili nekateri posamezniki spoznani za krive in obsojeni, so vidni vojni zločinci, kot sta generala Ante Gotovina in Janko Bobetko, ostali nekaznovani. Generali naj bi bili, tako jih bremeni obtožnica Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, skupaj s tedanjim hrvaškim predsednikom Tudmanom
zaradi nezdružljivosti političnega delovanja z aktivno vojaško službo - bojkotirala uradno proslavo in v znak protesta proti "popustljivi" politiki Zagreba do Haaga pripravila svojo.
Razcep je bil še opaznejši med uradnim Zagrebom in Beogradom. Srbski predsednik Boris Tadič je namreč po opravičilu zaradi zločinov srbske strani, izrečenem ob deseti obletnici genocida v Srebrenici, pričakoval
pripravljali prisilno in trajno odstranitev srbskega prebivalstva iz Krajine. V večinskem delu hrvaške javnosti pa je zakoreninjeno prepričanje, da gre za junake, ki jih ne smejo izročiti Haagu.
Po desetih letih razkol
Obletnica Nevihte je rpnila v znamenju razcepa znotraj hrvaške javnosti, saj je skupina upokojenih hrvaških generalov - tistih, ki jih je predsednik Stipe Mesič leta 2000 upokojil
podobno dejanje s strani Hrvaške -obsodbo zločinov nad krajinskimi Srbi. Zagreb bi moral po njegovo priznati, da je šlo v času neposredno po Nevihti za načrtno etnično čiščenje, uboj (po srbskih ocenah) 2.500 ljudi pa je označil za organiziran zločin.
V Beogradu so svojci pogrešanih v Nevihti hrvaškemu veleposlaništvu izročili seznam več kot 2.600 ljudi, ki jim ne morejo niti položiti cvetja ali prižgati sveč na grobu, patriarh
Pavle pa je ob obletnici Nevihte daroval mašo za žrtve operacije.
Srbski premier Vojislav Koštu-nica je ob tej priložnosti Nevihto označil za "največje etnično čiščenje po 2. svetovni vojni" in zahteval, da se Srbom omogoči vrnitev na njihove domove v Krajini.
Hrvaški vrh tovrstne ocene zavrača in vztrajno brani nacionalni mit v nastajanju. Od tod tudi čustvene izjave, da je bila Nevihta "čista kot solza". Tako je hrvaški predsednik Stipe Mesič priznal le posamične izpade tistih, ki so se po njegovo bojevali zase in ne za Hrvaško in ne omadežujejo pozitivne podobe Nevihte. Premier Ivo Sanader je izrazil hrvaški ponos nad Nevihto, ki po njegovo ostaja vir trajnega navdiha za hrvaški narod. Tako predsednik kot premier sta Tadičeve izjave prikazala kot protislovje v duhu normalizacije odnosov med državama oz. kot plod srbskih notranjepolitičnih razmer.
Vnovična pridobitev ozemelj Republike Hrvaške je bila povsem legitimno dejanje in tudi srd, ki se je po Vukovarju in podobnih grozodejstvih nad Hrvati kataliziral po koncu operacije Nevihta, je človeško povsem razumljiv. Kljub temu pa kaže, da Hrvaška pri oceni vojnih zločinov še naprej uporablja dvojna merila. To je ne bo pripeljalo daleč, kar ne nazadnje dokazujejo tudi zapleti pri začetku pristopnih pogajanj z EU. M. V.
V
Začel se je dan O za Bližnji vzhod; dan, ko Izrael po 38 letih z območja Gaze umika tako svoje prebivalce kot vojaške enote. Če bo umik uspešen, bo največji zmagovalec izraelski premier Ariel Šaron, ki je umik obljubil februarja letos na izraelsko-palestinskem vrhu.
Prepustitev Gaze Palestincem je ključnega pomena za nadaljnja mirovna pogajanja na tem območju, katerih cilj je doseči trajni mir.
Umik iz Gaze bo zagotovo postal zgodovinski mejnik v izraelsko-pa-lestinski zgodovini in hkrati tudi najpomembnejši dosežek v odnosih med obema narodoma od leta 1979, ko je bil podpisan sporazum v Oslu. Od takrat na Bližnjem vzhodu vlada hladen mir, a po besedah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa je "slab mir vreden več kot dobra vojna".
Gaza v palestinskih rokah
Večina prebivalcev Izraela podpira umik iz Gaze, čeprav v zadnjih tednih v državi potekajo množični protesti proti preseljevanju judovskega prebivalstva s tega območja. Prebivalci ne želijo zapustiti svojih domov, postopek preseljevanja judovskih naseljencev pa je ob-čutijiva točka tudi za izraelske vojake. Slednji so se več tednov pripravljali na eno najbolj bolečih vojaških operacij, ko bodo morali svoje rojake (nekatere tudi prisilno) izseliti iz njihovih domov. A večina Izraelcev se tako kot njihov premier zaveda, da je cena, ki jo morajo plačevati za varovanje osem tisoč Izraelcev, ki živijo na območju Gaze skupaj z 1,4. milijona Palestincev, previsoka. Eden glavnih ciljev umika je tako izboljšati varnost Izraela in sta-
Ariel Šaron je z umikom iz Gaze pred svojo politično prelomnico, ki ga bo spodnesla ali pa povzdignila med največje izraelske voditelje v zadnjem stoletju.
Šaronova zadnja poteza
biiizirati politično situacijo v državi, saj bo izraelska vojska brez stalne vojaške navzočnosti v Gazi lahko več pozornosti namenjala drugim kritičnim točkam v državi.
Medtem pa Palestinci že proslavljajo "osvoboditev" svojega ozemlja. Palestinske oblasti so že obljubile sodelovanje pri preseljevanju Judov, predvsem tako, da bodo Izraelcem pustili, da se umaknejo, in da bodo poskušali preprečiti morebitne teroristične napade. Palestinski premier Ahmed Kurej je v Gazi prejšnji teden dejal, da pomeni umik iz Gaze korak bliže k osvoboditvi Zahodnega brega in k uresničitvi njihovih sanj o neodvisni palestinski državi. A pot do te je še dolga, pred-
vsem zato, ker Izrael še ne kaže resnejših namenov o umiku svojih državljanov z Zahodnega brega.
Žgoče vprašanje varnosti
Uspešnost mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu in posledično tudi umika iz Gaze je odvisna predvsem od tega, kako mirno oziroma nasilno bo potekalo preseljevanje judovskih priseljencev. Če bi se ponovil teroristični napad, kot seje zgodil pred kratkim, ko je devetnajsdetni Izraelec Edan Natan Sada, pripadnik skrajne rasistične skupine Kach, na avtobusu napadel arabske Izraelce in štiri tudi ubil, bi to lahko postavilo na kocko celo-
ten proces umika iz Gaze. Izraelska obveščevalna služba Mosad je že večkrat svarila pred takšnimi napadi, saj naj bi bilo veliko pripadnikov izraelskih rasističnih skupin tako kot Sada pripravljenih izvesti podobne napade, ker ostro obsojajo izraelski umik z območja Gaze. Predstav-
m«ш 1 v i^^BMHHU
Čeprav večina Izraelcev podpira umik iz Gaze. v • Eden izmed skritih motivov pri umiku iz Gaze naj bi bilo zadnjem času potekajo številni protesti proti njemu. širjenje izraelskih ozemelj na območju Zahodnega brega.
>\l Izraelu se ne bojijo samo napadov Palestincev. ampak tudi napadov pripadnikov skrajnih izraelskih rasističnih skupin.
največjih voditeljev in mirovnikov, če pa se bo ponesrečil zaradi nasilja z ene ali druge strani, bo uničeno vse, za kar si je dolga leta prizadeval.
Šaronova zmagovita poteza
Nedvomno Ariel Šaron z umi-
cej mešane poglede, saj se večina izmed njih boji, da bodo za Gazo morali plačati predvsem na ozemlju Zahodnega brega, zato se njihovo veselje ob umiku judovskih priseljencev meša s strahom. Prejšnji teden je namreč izraelska vlada odobrila načrte za začetek graditve novih judovskih naselbin na območju Zahodnega brega, ki ga Saron v svojih govorih imenuje zibelka judovskega ljudstva. Saron je še posebej odločen pri vprašanju Jeruzalema, ki ga Palestinci nemalokrat imenujejo prihodnja prestolnica, in poudarja, da Jeruzalem nikoli več ne bo razdeljen.
Mnogi se sprašujejo, kakšni so Šaronovi
da je Šaronov glavni motiv predvsem pridobivanje časa, saj se skoraj sorazmerno z umikom iz Gaze širijo judovske naselbine na Zahodnem bregu in s pomočjo varnostnih ograj Saron premika meje v korist izraelske države. Na spremembe v odnosih s Palestino pa so močno vplivale tudi politične spremembe v
umiku iz Gaze še dolgo ne bo prišlo do podobnih dramatičnih premikov na tem območju. Vsekakor pa bo za nekdanjega generala uspešen umik ključnega pomena za njegovo nadaljnjo politično pot in najverjetneje ena izmed zadnjih pomembnih političnih potez tega izraelskega politika.
Ana Müllner
RUMENE STRANI
SLOVENIJA TEL
INTER MARKETING
www.rumenestrani.com
nike Mosada pa najbolj skrbi dejstvo, da bi do novih napadov prišlo v najbolj poseljenih predelih Izraela, kot je na primer Vzhodni Jeruzalem. Aboljkot napadi pripadnikov skrajnih izraelskih rasističnih skupin Izraelce skrbi možnost napadov s strani palestinskih teroristov. Slednji bi namreč lahko z napadi na približno 60 tisoč izraelskih vojaških in policijskih enot zunanjemu svetu vzbudili vtis, da se Izrael z območja Gaze umika kot poraženi sovražnik. Ariel Saron, ki je v prvi vrsti odgovoren za dogovor o umiku iz Gaze, je že dal vedeti, da bo v primeru takšnih napadov Izrael odgovoril "s strogostjo, kakršne do sedaj še niso poznali". Če bo umik uspešen, se bo Šaron v izraelsko zgodovino zapisal kot eden
kom iz Gaze postavlja na kocko svojo politično kariero, saj kot glavni pobudnik umika Izraelcev z območja Gaze z neuspehom lahko predčasno konča svojo politično kariero. Že na začetku pogajanj o umiku je moral najprej prepričati svojo stranko Likud, ki jo je pred leti tudi pomagal ustanoviti. Večina pripadnikov stranke je prepustitev Gaze Palestincem označila kot konec Velikega Izraela, saj s tem prepuščajo del obljubljene dežele tujim rokam. A predvsem Palestinci imajo na vprašanje Gaze pre-
Da v zadnjem času prihaja do boljšega sodelovanja med Izraelom in Palestino, je zaslužen tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki vodi zmernejšo politiko od svojega predhodnika.
skriti motivi pri umiku iz Gaze. Šaron bi se namreč za to potezo lahko odločil že pred leti in najverjetneje bi takrat laže prepričal svoje sodržavljane in svojo stranko o koristnosti tega umika. Mnogi analitiki menijo,
sebi enakega, pa ga kljub temu ne zavrača popolnoma tako kot njegovega predhodnika Jaserja Arafata. Šaron v času pred umikom iz Gaze poudarja, da se morata Izrael in Palestina po umiku iz Gaze spet vrniti k mirovnemu načrtu, ki je že dalj časa na mrtvi točki.
Kako bo umik Izraela z območja Gaze vplival na nadaljevanje mirovnega procesa, bo pokazal čas. Danes je jasno, da načrt B v primeru neuspešnega umika ne obstaja in predvsem Šaron se dobro zaveda, da po
palestinskem vrhu. Čeprav Šaron novega palestinskega predsednika Mahmuda Abasa še ne obravnava kot
Čez nekaj dni bo dopolnil 85 let, njegove misli in prodornost
pa se vtisnejo v srce tako mladim kot starim. Je politični emigrant, večino svojega življenja je preživel v Argentini. V drugo svetovno vojno se je najprej vključil kot jugoslovanski prostovoljec, nato pa se je leta 1943 pridružil domobrancem; deloval je v odseku organizacijskega štaba za vzdrževanje reda in iliscipline v lastnih vrstah. Po prihodu v Argentino je imel veliko nalog v slovenski skupnosti. Tako je bil denimo predsednik in odbornik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, odbornik in šest let tudi predsednik Zedinjene Slovenije, voditelj odseka za izobražence pri prvem katoliškem shodu v Argentini, vodja narodno-družbenega odseka v okviru drugega katoliškega shoda, eden od ustanoviteljev Slovenske kulturne akcije, q,dbornik in član glasbenega odseka, predsednik zadruge Sloga in odbornik, koncertiral je kot pevec solist in v kvartetu s sestrami, bil soustanovitelj štirinajstdnevnika Sij slovenske svobode. Od leta 1991 do 1994 je bil pooblaščenec slovenskega zunanjega ministrstva v Argentini. Bil je tudi eden glavnih pobudnikov, da je Slovenija leta 1994 odprla veleposlaništvo v Buenos Airesu. Leta 1998 mu ju takratni veleposlanik v Argentini izročil častni znak svobode Republike Slovenije, ki mu ga je poqelil predsednik države za njegove zasluge pri uveljavljanju Slovenije v Argentini. Leta 1999 je pri Mohorjevi družbi izšla njegova knjiga Na tujem v domovini, v kateri so zbrani njegovi članki in govori.
Po vojni ste odšli v Argentino, kamor se je zateklo veliko slovenskih političnih emigrantov. Kakšne so ocene o številu Slovencev, ki so takrat prišli ali pa že bili v Argentini?
Po triletnem čakanju v avstrijskih in italijanskih taboriščih so se končno morale začeti odpirati poti za trajno naselitev in tako se nam je ponudila priložnost, da smo bili množično in brez omejitev sprejeti v Argentino, ki je bila tedaj še imigracijska država. Tja so že v prejšnjih dobah prihajali slovenski izseljenci, večinoma iz ekonomskih razlogov, nekaj pa tudi zaradi narodnega zatiranja po italijanskem fašizmu. Števila predvojnih slovenskih priseljencev ni mogoče natančno določiti, argentinske oblasti so jih ocenjevale na 40.000. Ar-
šne so vaše oz. njene povezave s Slovenijo? Koliko j e še Slovencev, ki živij o v Argentini?
Slovensko izseljenstvo v Argentini se deli v glavnem na dve plasti. Kot skupnost deluje povojna politična emigracija, predvojni vseljenci pa se združujejo v društvih, ki niso trdneje povezana med seboj. Politična emigracija se je organizirala tako, da vsa njena središča navzven predstavlja organizacija Zedinjena Slovenija. Kulturno središče je Slovenska kulturna akcija, duhovno oskrbo pa daje katoliška narodna misija. V času komunističnega režima je organizirana skupnost v določeni meri nadomeščala domovino, s tem da je spodbujala žive dejavnosti v vzgoji, izobraževanju, kulturnem posredovanju in ustvarjanju, gospodarskem na-
javnih služb. Vendar se zaradi posebnosti, ki jo ima po svojem izvoru, ne odpoveduje funkciji kritičnega opazovalca dogajanja v domovini.
Vrniva se k vašemu življenju v Argentini. Kakšna je bila vaša življenjska pot? Kako ste se znašli? Kako ste se preživljali?
Po vselitvi v Argentino z ženo in nekajmesečnim sinom sem tri leta opravljal pomožno delo pri recikliranju uvoženih zavrženih vojaških vozil. Potem sem dobil službo uradnika v cementnem podjetju, v njem prehodil več sekcij in položajev ter se tam tudi upokojil. Z bančnim posojilom sva z ženo zgradila skromen dom, v katerem so nama odrasli otroci, ki so zdaj že vsi osamosvojeni. V skupnosti so me poznali kot dejavnega v kulturnem in organizacijskem življenju. Argentini z delom in spoštovanjem njenega reda izražam hvaležnost za svobodo, ki mi jo je nekdaj domovina odrekla. Domovina srca pa mi je rodna Slovenija, a ne samo kot ideja, ampak kot dežela grobov prednikov in žrtvovanih sorojakov ter varuhinja vrednot, po katerih mi je bila izoblikovana osebnost in katerim hočem ostajati zvest. To zvestobo vrednotam razumevam kot zvestobo narodu, ki me tudi nagiba k služenju njegovim ljudem.
Vaše zasluge pri argentinskem priznanju neodvisne Slovenije so bile ogromne. Kako ste ljudem in predvsem oblastem v Argentini predstavili takratne razmere v Sloveniji, da nas je Argentina kot ena prvih latinskoame-riških držav priznala že januarja 1992?
Službo pooblaščenca, ki mi je nalagala dolžnosti na diplomatskem in pozneje konzularnem področju, sem nepoklicno opravljal med letoma 1991 in 1994. Moje delovanje je bilo osredinjeno na uradne odnose z argentinski-
Pogovor z Božidarjem Finkom
Spremembo sem
pričakoval in vanjo verjel
gentina je nekdaj veljala za državo v razcvetu, odprto vsem ljudem dobre volje. Profesor Ernest Tomec je že pred vojno katoliškim študentom priporočal Argentino, če bi bilo kdaj treba misliti na umik iz Slovenije in Evrope.
Kako danes deluje slovenska skupnost v Argentini in kako je povezana med seboj? Kak-
predovanju in tudi političnem snovanju, vse pa z mislijo na trpečo domovino. Ta prizadevanja je nosila skupina, ki jo je sestavljalo začetnih 7.000' ljudi, ki so se priselili v letih 1947 in 1948. Po padcu režima se je Slovenija odprla in od tedaj se nekdanja politična emigracija celovito vključuje v življenje domovine, celo z vračanjem in preseljevanjem ter sprejemanjem
mi oblastmi, organi skupnosti pa so si prizadevali predvsem s propagandnimi akcijami in so bistveno pripomogli k ustvarjanju javne naklonjenosti. Z vsakdanjimi osebnimi stiki in notami sem moral organe, ki oblikujejo zunanjepolitične odnose, prepričevati, da Slovenija izpolnjuje pogoje za priznanje neodvisne države. S temi prizadevanji je uspelo, da )}
» se je argentinska izvršilna oblast že sredi decembra 1991 odločila, da prizna Republiko Slovenijo; formalno jo je pozneje priznala hkrati z Urugvajem in Čilom. Po priznanju je bilo treba skrbeti za primerno navezavo diplomatskih stikov, priznanje potnih listin in ugodnejši vizumski režim, ureditev poštnih zvez in vsega drugega, kar je bilo treba prenesti s področja skupne države. Ko je bilo to opravljeno, so me zaposlovali konzularni posli in tudi izvedba prvih državnozborskih volitev, h katerim smo bili povabljeni nekdanji izbrisani. Pri tem delu sem se čutil srečnega, saj sem lahko služil neodvisni slovenski državi, katero sem zatrdno pričakoval. S prijatelji sem dolga leta širil idejo o slovenski državni samostojnosti in se udeleževal včasih kar ostrih diskusij s tistimi, ki so videli reševanje slovenskega vprašanja v demokratični jugoslovanski skupnosti. Spise o tem sem objavljal v glasilu Slovenske kulturne akcije in pozneje v štirinajstdnevniku Sij slovenske svobode.
Usmeriva se zdaj na našo skupno nepo-zabljeno preteklost. Kakšna je vaša definicija partizanstva in tudi domobranstva? Ali je po vaše partizanstvo nujno povezano z revolucijo?
Ločujem pojma partizan in partizanstvo. Sprejemam, da so se nekateri odzvali klicu k uporu v dobri veri, da gredo res samo v boj za svobodo. Ne obsojam niti tistih, ki so sicer spoznali prave namene vodstva, pa se niso upali rešiti iz zank, v katere so se zapletli. Partizanstvo kot celoto pa označujem za izvršilno silo komunistične partije, ki je s terorističnimi akcijami pripravljala teren za prevzem oblasti in je šla v sovražnosti z okupatorjem samo s tem namenom. Domobranstvo je bilo po mednarodnem pravu predvidena domača varnostna sila, ki je nastopala proti partizan-stvu samo zaradi obrambe življenja in premoženja naših ljudi pred terorističnimi dejanji in zaradi njegovega vsiljevanja družbene oblike po boljševiškem modelu. Nikakor pa ni domobranstvo nastopalo proti partizanstvu zaradi njegovega deklariranega upora proti okupatorju. Vendarle je iz njegovega prejšnjega kroga na začetku okupacije nastajalo več pobud za odpor, pozneje pa so prav v njegovem poveljniškem kadru okupatorji zaznavali sovražno usmerjenost proti sebi in so vodilne častnike pozaprli v koncentracijska taborišča. Partizanstvo je bilo torej neposredno namenjeno izvajanju revolucije, kolikor je njegov terorizem sploh mogoče povezovati s klasičnim pojmovanjem revolucije. Domobranstvo pa je bilo ustanovljeno za vzdrževanje jav-
(T i />
Partizanstvo je bilo u» ej neposredno namenjeno izvajanju revolucije, kolikor je njegov terorizem sploh mogoče povezovati s klasičnim pojmovanjem revolucije. Domobranstvo pa je bilo ustanovljeno za vzdrževanje javne varnosti ter ohranjanje uveljavljenega duhovnega in družbenega prepričanja.
ne varnosti ter ohranjanje uveljavljenega duhovnega in družbenega prepričanja.
Sedanja vlada oz. ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlaga dokončno soočenje s preteklostjo s t. i. vojnimi zakoni. Se vam zdijo predlagani nagrobni napisi v tem predlogu primerni, ali prinašajo zadoščenje za vse žrtve, pa naj so bile ubite v vojni ali po njej? Kakšna bi bila za vas optimalna rešitev tega vprašanja?
Predloge o spremembah vojnih zakonov poznam samo približno. Vsekakor morajo biti priznani kot žrtve vojnega nasilja vsi, ki so
sprejemljivo, da bi omenjali žrtve vojne, saj je bilo takrat vojno stanje že končano. Tisti, ki so po vojni poboje ukazovali in izvrševali, pa tudi niso bili več revolucionarji, ampak so bili vodstveni delavci in izvrševalci državnega aparata. Morda celo ni ustrezno označevati pobite za žrtve revolucije. Domobrancem in pozneje pomorjenim pripadnikom Slovenske narodne vojske se mora priznati vojaški status in čast vojaškega groba, pobite pa imeti za žrtve vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike, ranjence in bolnike... Samo splošno pietet-no stališče je zavajajoče, ker odvrača pozornost od narave zločinskih dejanj komunistov.
Leta 1998 ste od takratnega veleposlanika v Argentini prejeli častni znak svobode Republike Slovenije, ki vam ga je podelil predsednik republike. Kakšni so bili vaši občutki ob tem?
Delo pooblaščenca sem opravljal v duhu služenja slovenski državi in njenim ljudem, ne zaradi osebne časti. Tedanji predsednik republike je podpisal ukaz o odlikovanju na vnovični predlog zunanjih ministrov, ki so pač poznali moje delo. Častni znak sem sicer sprejel kot osebno priznanje, a sem počastitev preusmeril na vse prijatelje, ki so si tudi prizadevali za ugled slovenstva in nove države. V zahvalnem nagovoru sem poudaril misel na pravično poravnavo sporov med nami.
Na slavnostni akademiji ob 60-letnici povojnega izseljenstva v Cankarjevem domu prejšnji mesec ste imeli zelo "udaren" govor. Javno ste obtožili komunizem, ki naj bi bil po vaše poleg nacifašizma najbolj trdovratna in zahrbtna sramota 20. stoletja. Zakaj?
Nisem hotel biti samo udaren, ampak predvsem tudi stvaren. Prepričan sem, da bi moral biti komunizem že davno uradno obtožen in obsojen ter zavržen tako, kot je svet z nami vred zavrgel nacifašizem. Saj je pri nas in drug-
Če hoče Slovenija dokazati značaj pravne države, ni dovolj, da pred seboj in pred svetom samo razkriva, kaj se je tako strahotnega dogajalo na njenih tleh, ampak mora poiskati storilce, ugotoviti njihovo krivdo in s pravičnim kaznovanjem vzpostaviti porušeno pravno ravnotežje.
utrpeli krivico s strani katere koli oborožene sile, torej tudi s strani partizanov. Pri tem ne smejo biti povprek izvzeti vsi, ki bi jih kdor koli smel označevati za kolaborante. Pojem poklicnega ali prostovoljnega sodelovanja z okupatorjem bi bilo treba jasno in restriktivno opredeliti. O napisih na grobiščih se ne izrekam dokončno. Za grobišča iz povojnih pobojev ni
je v svetu povzročil s silo in prevaro največ žrtev. Nacizem in fašizem sta imela brutalen obraz in sta uvajala nacionalno hegemonijo nad tujimi narodi, med katerimi sta nekatere obsodila tudi na uničenje. Oba sta bila s silo zadušena. Komunizem je sicer ponujal srečo vsem, a je za to sedem desetletij strahoval lastne ljudi povsod, kjer je zavladal. Končno pa
Z ženo Valentino sta vzgojila šest otrok, vsi imajo akademsko izobrazbo. Trije od njih so svetovno znani pevci. Tudi vi ste odličen pevec. Od kod takšna ljubezen do petja v družini Fink? Ste pevsko še vedno dejavni?
Nagnjenje k petju sva oba z ženo prejela od prednikov. Radi smo peli z otroki v družini, vsi pa smo sodelovali v zborih v slovenski šoli in drugje v skupnosti. Tako se je nekaterim obudil tudi poklic in volja do poglobljenega glasbenega študija ter uveljavljanja. Meni pa so odtekla leta in lepo petje rad samo poslušam.
Gregor Drnovšek
se je zrušil sam v sebi. Njegova sprevrženost deloma učinkuje še zdaj, precej tudi med nami.
V Sloveniji še vedno odmeva javno razkritje kazenske ovadbe zoper Mitjo Ribičiča, ki ga bremeni genocida. Kako gledate na to ovadbo in kaj od nje pričakujete? Nasledniki nekdanjega režima so se spotaknili ob dejstvo, da je vložitev ovadbe sploh prišla v javnost. Očitno ni v njihovem interesu, da bi odgovorni za povojne zločine odgovarjali. Dvojna morala?
Novica o ovadbi me je skoraj presenetila, saj v gluhi loži, iz katere slovenska družba še vedno ne more, ni bilo videti, da bi kmalu prišlo do te stopnje. Če hoče Slovenija dokazati značaj pravne države, ni dovolj, da pred seboj in pred svetom samo razkriva, kaj se je tako strahotnega dogajalo na njenih tleh, ampak mora poiskati storilce, ugotoviti njihovo krivdo in s pravičnim kaznovanjem vzpostaviti porušeno pravno ravnotežje. Če v tem in drugih primerih, do katerih mora priti, ne bi prišlo do obsodilne ali oprostilne sodbe, bo spomin na veliko hudodelstvo še dolgo bremenil kolektivno vest in oviral dosego spravnega stanja. Pripominjam, da zahteve po kaznovanju ne poraja duh maščevalnosti, ampak prepričanje, da je to potrebno zaradi ohranjanja pravnega in tudi moralnega reda v družbi. Moralna zapoved odpuščanja velja za posameznega človeka, ne za družbo, ki ima zaradi splošne blaginje pravico in dolžnost kaznovanja.
V svojem govoru v Cankarjevem domu ste z zanimivim primerom orisali razcepljenost slove nskega naroda med vojno. Nazorno ste predstavili razliko med delovanjem partizanov in domobrancev. Lahko na kratko predstavite ta primer?
S prime-om požara sem hotel predstaviti, kako je mogoče sodelovati iz različnih nagibov za kak nepo sredni skupni cilj, a s povsem različnim končnim namenom. Če mi gori hiša in sprejemam pomoč soseda, ki mi je celo zanetil ogenj, da me uniči, zdaj pa se boji, da se bo po-
Hkrati ste zavrnili tudi očitke, ki so vam jih desetletja "lepili" komunistični veljaki, da ste narodni izdajalci in kolaboran-ti. Je narod mogoče izdati?
Besedna zveza narodno izdajstvo je nesmisel in propagandna puhlica. Naroda ni mogoče izdati, ker ni subjekt, ki bi lahko terjal zvestobo. Narod je skupek duhovnih, včasih tudi bioloških danosti in vrednot, predvsem pa ga označuje volja do individualnosti in zavest skupne življenjske usode. Nima pa organov, ki bi mogli posameznike obvezovati in sankcionirati za od-
Komunizem je sicer ponujal srečo vsem, a je za to sedem desetletij strahoval lastne ljudi povsod, kjer je zavladal. Končno pa se je zrušil sam v sebi. Njegova sprevrženost deloma učinkuje še zdaj, precej tudi med nami.
žar razširil ria njegovo posest, pri gašenju delujeva skupaj, a imava različne, celo nasprotne interese. Meni gre samo za moj dom, soseda pa skrbi njegova domačija, medtem ko bi mojo hišo rad videl požgano. Ko se je bilo treba braniti pred uničevalnimi dejanji z vojaškim zatiranjem komunističnega partizanstva, ni šlo brez zunanjega sodelovanja z okupatorjem. Vendar so si bili nagibi vsake strani nasprotni. Okupatorju je šlo za svojo kožo, do našega naroda pa je bil sovražen. Branilci pred komunisti pa so mrzili tuje nasilneže in so bili zgroženi ob napovedovanju njihovih vojnih ciljev, vendar so v skrajni sili morali sprejemati njihovo tehnično pomoč. Kje je tu nečastna kolaboracija?
stopanje. Izdaja česar koli tudi ne more biti v samem zunanjem ravnanju, ampak je v namenu, da se uniči ali onesposobi tisto, čemur je kdo zavezan. Izdaje naroda nikjer ne sankcionirajo, samo v nekdanji Sovjetski zvezi je bilo nekaj takega, kar bi kazalo, da gre za narodno izdajo. Kazniva je bila namreč izdaja domovine, vendar je ta pojem pomenil organizirano skupnost, državo torej, kot povsod po svetu. Sicer pa je pripisovanje narodnega izdajstva taki množici nasprotnikov komunizma sramotitev naroda, saj bi narod, ki rodi toliko izdajalcev proti samemu sebi, ne bil vreden niti obstoja, kaj šele časti.
Kako ste sprejeli zamenjavo oblasti po lanskih parlamentarnih volitvah? Kako so jo sprejeli Slovenci v Argentini?
Spremembo sem pričakoval in vanjo veijel. Kolikor sem mogel spremljati razvoj miselnosti in čutenja našega človeka v domovini, sem vedno zaznaval tisto globinsko jedro, ki danes postavlja naš narod nad evropsko povprečje in ga komunistična tiranija ni mogla zatreti. Z drugimi želim in upam, da se bo družba zdravo kon-solidirala in dokončno rešila ostankov bližnje preteklosti. To upanje mi daje preobrat po zadnjih volitvah in visoka javna podpora sedanji vladi.
V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Teritoriji, identitete, mreže, ki je zadnji del obsežne predstavitve slovenske umetnosti zadnjih treh desetletij. Tokratna postavitev predstavlja našo umetnost med letoma 1995 in 2005.
Razstavo Teritoriji, identitete, mreže sta zasnovala pred nedavnim preminuli kustosa Moderne galerije Igor Zabel (razstava mu je tudi posvečena) in Igor Španjol, ki sta k sodelovanju kot sokustose povabila
rJ
lotfsnsi
iu
J U
Ш\
nost« S. del
""'t!,,
skupino strokovnjakov z različnih področij. Direktorica galerije Zdenka Badovinac je ob predstavitvi razstave dejala, da le-ta ne prinaša enciklopedičnega pregleda umetnosti
- za problematiziranje pojma sodobnega. Zadnji del trilogije si tako po njenih besedah postavlja vprašanje, kaj je to nova slika, zato so bili za razstavo izbrani slikarji, ki se v svojih de-
je. Razstava predstavlja nove medije, nove tehnologije, hkrati pa tudi zvrsti, kot sta arhitektura in oblikovanje ter nove oblike plesa in filma, ki niso ozko povezane z likovno umetnostjo, temveč gre za vizualno umetnost.
zadnjega desetletja, ampak gre - tako kot pri prejšnjih dveh postavitvah
Heterogena produkcija umetnosti
Na razstavi je s svojimi deli zastopanih več kot sedemdeset posameznikov in skupin. Predstavitev arhitekture obravnavanega obdobja zaje-lih ukvarjajo z novimi vsebinami ter ma prav tako več kot sedemdeset popri tem uporabljajo nove tehnologi- sameznikov in skupin arhitektov.
Kustos Igor Španjol je dejal, da se je sodobna umetnost v
Trilogija slovenske umetnosti
In zakaj so se v Moderni galeriji odločili, da slovensko umetnost zadnjih treh desetletij predstavijo v obliki trilogije? Glavni razlog naj bi bil v premajhnih razstavnih površinah Moderne galerije. Po besedah Badovinčeve so se namreč pojavila dela in projekti, ki za svojo predstavitev zahtevajo večje razstavne površine. Že na prvi razstavi v okviru trilogije, ki je obravnavala umetnost v letih 1975-1985, so se poleg klasičnih umetniških del pojavili mul-timedijski projekti. Poleg tega so bile že na prvi razstavi ob "visoki umetnosti" predstavljene nove popobli-ke izražanja in subkulture. Druga razstava je obravnavala desetletje med 1985-1995, ki so ga zaznamovale politične in socialne spremem-
nim prostorom, vplivi pa so potekali v obe
smeri. Značilno je tudi sklicevanje na	be. Te so vplivale na umetnost, ki
avantgardne tradicije. Produkcija	se je v tem obdobju začela ukvar-
umetniških del je bila v tem obdobju	jati tudi z bolj neumetniškimi vse-
po njegovih besedah zelo heterogena.	binarni, predvsem v instalacijah.
Barbara Kavtičnik
zadnjem desetletju izoblikovala kot močno polje v okviru vizualnih umetnosti. Za to obdobje so značilne tudi intenzivne povezave z mednarod-
Madžarska prestolnica je bila v tem času v znamenju enega največjih evropskih glasbenih festivalov. Prireditev z imenom Sziget je potekala na otoku Obuda sredi Donave in je na 60 prizoriščih ponudila okrog tisoč dogodkov.
V poletnem času po vsem svetu potekajo različni festivali, ki privabljajo množice obiskovalcev. Eden takšnih je tudi veliki glasbeni festival v Budimpešti, ki je tokrat potekal že trinajstič in ponudil bogat program dogodkov. Organizator festivala Ka-roly Gerendai je že prejšnji teden,
pred začetkom festivala, napovedal rekordno število obiskovalcev. Festival je v resnici privabil okoli 400.000 ljubiteljev tovrstnega dogajanja.
Posebnost festivala Sziget je, da gre za več festivalov v enem: posamična prizorišča namreč ponujajo nize dogodkov, ki delujejo kot individualni festivali. Na svoj račun so tako prišli
ljubitelji različnih glasbenih zvrsti, kot so hard rock, world music, elektronska plesna glasba, razne alternativne zvrsti, blues in džez. Eden od odrov je bil namenjen gledališču, sicer pa so festival spremljali tudi razstave, literarna srečanja in koncerti klasične glasbe. Poskrbeli so tudi za najmlajše, saj so zanje pripravili posebne dejavnosti.
Glasbeni gostje
Med vidnejšimi imeni na letošnjem festivalu velja omeniti škotsko rokovsko zasedbo Franz Ferdinand, britansko zasedbo Underworld, švedski The Hives, trip hop zasedbo Mor-cheeba, nastopili so Nick Cave in The Bad Seeds, britanska funkovska zasedba Brand New Heavies, Mando Di-
ao iz Švedske, metalski zasedbi Brainstorm in Obituary, ameriška punk-pop zasedba Good Charlotte, hip-hop-dancehall-reggae izvajalec Sean Paul, legende s punk scene Toy Dolls, heroji metala Korn in številni drugi. Na festivalu je sodeloval tudi slovenski glasbenik Marko Brecelj.
Barbara Kavtičnik
V sklopu prireditev Festivala Ljubljana si lahko v peterokotnem stolpu ljubljanskega gradu ogledate razstavo španske slikarke in kiparke Ane Mazoy.
Umetniško izražanje Ane Mazoy zaznamuje simbolika, ki združuje
življenjske izkušnje z bogastvom dediščine starih kultur. Organizatorji razstave so zapisali, da njene figure doživljajo metamorfoze, predstavljajo nenehno spreminjajoči se tok življenja. Kolažna tehnika in raznovrstni posebni materiali poudarjajo simbolično zastav-
ljeno pripoved. Pogosta uporaba kvadrata in ponavljanje izbranih likovnih elementov pa v njenih slikah pričarata časovno dimenzijo.
Umetnica je diplomirala na Akademiji lepih umetnosti San Fernando v Madridu. Na začetku osemdesetih let se je uveljavila v
Španiji, pozneje je svoja dela predstavila tudi drugod po Evropi in ponekod v Južni Ameriki. Od leta 1991 poučuje na UAM (Universidad Autonoma de Madrid). Združuje umetniško in pedagoško delo, pripravlja razstave, piše in sodeluje na seminarjih ter kongresih.
till časi The Seasons iletl Motets idske Folk Songs
Solistična in komorna glasba Solo and Chamber music
Društvo slovenskih skladateljev je izdalo sedem zgoščenk s klasično glasbo: Solistična in komorna glasba (Peter Kopač), Jani Golob (Jani Golob), Planet življenja (Rok Golob), Without return (Emil Spruk), Letni časi, Moteti, Ljudske (Andre Misson), Zvočni pogovor v troje (Trio pro musica nova) in Oscilacije v ateljeju.
Skladatelj, pianist in pedagog Peter Kopač (r. 1949 na Jesenicah) danes živi in deluje v Škofji Loki. Akademijo za glasbo je končal leta 1981. Od 1980 deluje kot klavirski pedagog, korepe-titor in knjižničar na Glasbeni šoli v Škofji Loki, od leta 1996 pa še kot pedagog za glasbenoteoretične predmete na Srednji glasbeni šoli v Celju. V skladateljevem opusu so predvsem dela, napisana za posebne priložnosti. Njegov ustvarjalni jezik je zmeren, ne preveč avantgarden, "poslušljiv", z do
potankosti izdelanimi solističnimi parti. Po tehtnosti izstopajo dela za klavir, flavto, vokal in godala. Na zgoščenki Peter Kopač: Solistična in komorna glasba je pet skladb: Sonatina za flarto solo, Pet Rubajatov Omarja Hajama za sopran in klavir, Concertino za flavto in godala "PourleTemps Passe", Godalni kvartet m Trislike Edvarda Muncha za violino in к1а\1г.
Jani Golob
Jani Golob (r. 1948) se je najprej posvetil violini in po diplomi na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1972 postal violinist v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Vendar ga je vse bolj privlačilo skladateljstvo, zato je vpisal študij kompozicije, kjer je diplomiral leta 1978. Najprej seje uveljavil na področju zabavne glasbe, potem gaje pritegnila ljudska glasba. V osemdesetih letih seje uveljavil tudi v kom-poniranju filmske ter scenske glasbe za gledališče in televizijo. Največji del skladateljeve ustvarjalnosti obsega ko-
morno in orkestralno glasbo. Prvo delo je nastalo leta 1977, potem pa je sledila vrsta klasičnih del. Leta 1987 je zapustil orkester in najprej postal urednik resne glasbe in baleta na nacionalni televiziji, leta 1998 pa izredni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Je predsednik Društva slovenskih skladateljev. Na zgoščenki Jani Golob so štiri njegova dela: Komorna glasba za 11 instru-men tov, Elegija za krilni rog in goda -la, Koncert za violino in orkester, Koncert za violončelo in godala.
Rok Golob
Med slovenskimi skladatelji najmlajše generacije izstopa s svojim optimizmom in muzikalno zagnanostjo Rok Golob, ki seje rodil leta 1975 v glasbeni družini. Že zgodaj se je začel učiti, sprva violino, potem pa še klavir. Odraščal je vokolju, napolnjenem z glasbo. Študiral je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, s prijatelji ustano-
vil prvo skupino So What?, kmalu pa še svoj godalni kvartet Rokulus. V letih 1993—1997 je študiral kompozicijo na Akademiji za glasbo, vse bolj pa se je uveljavljal kot eden redkih mul-tiinstrumentalistov in skladateljev-izvajalcev. Poleg popularne glasbe je vztrajal tudi v čisto "klasični" smeri in napisal vrsto uspešnih skladb, ki so bile izvajane na koncertih vodilnih slovenskih ansamblov. Po študiju je odšel v ZDA, kjer se je spoznal z mnogimi glasbeniki in sodeluje v več projektih. Njegov glasbeni opus je zelo obširen. Že v svoji diplomski Simfoniji iz sanj je napovedal bleščečo kariero. Slovenska filharmonija je leta 2002 izvedla njegovo skladbo Planet življenja, kije zdaj na voljo tudi na zgoščenki.
Emil Spruk
Emil Spruk je samosvoja, nekon-vencionalna glasbena osebnost, z ustvarjalnim pogledom, uprtim tako v preteklost kot v prihodnost. Njegova moč je v prepričljivem in sugestivnem
Komorna glasba 24 11 instrumentov
Chamber Music for 11 Instruments
Elegija za krilni rog in godala
Elegy for flugelhorn and strings
Koncart za violončelo in godala
Concerto for violoncello and strings
The Planet of Life
Zaoščenki Založbe kaset in plošč RTV Slovenua
Violončelo in harfa
Violončelistka Kannen Pečar se je rodila leta 1984 v Ljubljani, živi pa v Ruperčah pri Mariboru. Violončelo se je začela učiti že pri petih letih. Vpisala je magisterij v Zagrebu in hkrati podiplomski študij na
Izvedla je koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja. Sledili so uspešni nastopi v Mariboru, Zagrebu, Gradcu, Salzburgu, Münchnu, Trstu, na Dunaju itd. Leta 1999 ji je Slovenska filharmonija izkazala posebno čast in jo predstavila kot solistko v koncertu Edouarda Laloja na njenem nastopu v okviru jubilejnega, 50. dubrovniškega festivala. Leto pozneje je debitirala v koncertni dvorani Vatroslava Li-sinskega z uspešno iz-
vedbo Dvor koncerta ob
žakovega spremljavi
KARMEN PEČAR
violončelo / cello
Antonin lhvtak: Konctrt za rioionirfo in eriiriirr p h muhi, op JIH
Dmitrij Ststakavii: Konctn za rielonttle in erttaer it. I r /ii-rfum, op. 107
Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Za seboj ima bogato koncertno dejavnost. Že kot trinajstletnica je debitirala z orkestrom Slovenske filharmonije.
nastopu in verjetno je to tudi razlog, zakaj je na zgoščenki Without return večina posnetkov vzetih iz živega koncerta. Tako je tudi širšemu krogu občinstva dana možnost vsaj delno podoživeti del fluida, ki ga avtor prenese na celoten avditorij. Pri tem mu zvesto sledi celoten orkester z izjemnimi solisti, trobentarjema Dominikom Krajnčanom in Davidom Jarhom, saksofonisti Tadejem Tomšičem, Alešem Sušo in Mirom Kadoičem, pianistoma Silvom Stinglom in Blažem Jurjevčičem ter kitaristom Jani-jem Modrom. Orkestru Big Band RTV Slovenija dirigira sam. Njegove skladbe odlikujejo dolge polifone linije v različnih kombinacijah pihal in trobil, pri čemer se rahlo spogleduje s starimi mojstri. Na zgoščenki je sedem skladb (57 minut glasbe).
Andrej Misson
Andrej Misson seje rodil leta 1960 v Novem mestu. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je doktoriral iz glasbene teorije. Sprva je bil zaposlen kot arhivar v Operi, hkrati
vrstni repertoar sega od baroka prek klasike in moderne do del sodobnih skladateljev. Iz sodelovanja s slovenskimi skladatelji je nastalo nekaj izvirnih del za harfo, posvečenih njej, ki so jih napisali Primož Ramovš, Ivo Petrič, Uroš Krek, Jani Golob, Aldo Kumar, Milko Lazar in Aleš Strajnar. Na zgoščenki Mojca Zlobko Vajgl -
Zagrebške filharmonije. Lani je kot solistka nastopila na ot\ oritvenem koncertu nc vega koncertnega cikla SNG Maribor. Je tudi zelo dejavna komorna glasbenica. Na zgoščenki z naslovom Karmen Pečar izvaja skladbi Antonina Dvoržaka Koncert za violončelo in orkester v h-molu in Dmitrija Šostakoviča Koncert za violončelo in orkester št. 1 Viis-duru.
pa je vodil zbor Vinko Vc dopivec in honorarno predaval na glasbeni akademiji ter na Orglarski šoli. Od leta 1994 redno predava na Akademiji za glasbo. Na zgoščenki Andrej Misson so predstavljeni trije cikli: Letni časi, Motetim Ljudske. V ciklusu zborovskih pesmi Letni časi je emotivno bogata Mumova besedila, polna zaverovanosti v brezupnost človekovega boja za srečo, uglasbil v niz ekspresiv-nih razpoloženjskih slik Sakralne skladbe (Pater noster, Jubilate Deo, Ave Maria, Ave maris Stella, Magnißcat) kažejo drugi obraz Missonove ustvarjalne osebnosti. V njih pogosto posega po kompozicijskih prijemih, značilnih za duhovno glasbo starejših obdobij. Sakralnim skladbam so na neki način sorodne tudi Missonove priredbe slovenskih ljudskih pesmi (Eno si zapojmo, Mrtvec pride I oo ljubico, Vdovec, Rožmarin - Marijin sin).
Pro musica nova
Ansambel Trio pro musica nova
deluje od leta 1999 v zasedbi Hinko Haas (klavir), Jernej Brence (violina in viola) in Zoran Mitev (fagot in kon-
Mojca Zlobko
Harfistka Mojca Zlobko Vajgl, rojena v Ljubljani, je najprej študirala klavir in harfo ter leta 1991 diplomirala iz harfe na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po prvi redni zaposlitvi kot solo harfistka v orkestru Opere SNG v Ljubljani se je povsem posvetila solističnemu in komornemu muziciranju. Podiplomski študij harfe je ^ končala na Visoki šoli za glasbo v Hamburgu. Kot solistka in članica različnih komornih sestavov je gostovala v Kanadi, na Danskem, Norveškem, Švedskem, v Latviji, Franciji, Italiji, na Portugalskem, Poljskem itd. Z velikim uspehom je nastopala na uglednih mednarodnih glasbenih festivalih. Kritiki so jo uvrstili med najboljše Harfa izvaja dela sedmih domačih in mednarodno najbolj uvljavljene skladateljev: Lucijam Marije Šker-harfistke njene generacije. Kot solist- janca, Primoža Ramovša, Vinka Glo-kaje v minulih letih nastopila s števil- bokarja, Uroša Kreka, Iva Petriča, nimi uglednimi orkestri. Njen razno- Zvonimirja Cigliča in Mirka Lazarja.
Mojca Zlobko Vajgl
Of I a ifowntJh sModolHJr*
trafagot). Zasedba ima zgled v klasičnem klavirskem triu. Vsi trije izvajalci so doslej z navedenimi petimi glasbili nastopali doma in na tujem, njihova programska prednost pa je slovenska glasba. Po mnenju glasbenih kritikov ansambel odlikujejo sveže interpretacije, verjetno tudi zaradi nenavadne zasedbe. Uspešno sodelujejo s sodobnimi slovenskimi skladatelji, kar se odraža prav na zgoščenki Zvočni pogovor v troje, na kateri je sedem skladb sedmih skladateljev: Ja-nija Goloba (Glasba), Dušana Bavd-ka (Capriccetto), Nenada Firšta (Tri-vium), Tomaža Sveteta (Anaxagoras), Marka Mihevca (Trillus diabolicus), Larise Vrhunc (Rdeče in modro) in Igorja Stuheca (Zvočni pogovori v troje). Gre za izbor del, ki so v zadnjih letih favorizirala njihove nastope.
Oscilacije v ateljeju
Elektroakustična glasba je otrok moderne dobe in glasbenega razvoja v drugi polovici 20. stoletja in ima korenine v vseh tistih ustvarjalnih prizadevanjih, ki so slišala in razumela glasbo predvsem kot kontinuiteto in so-
sledje zvokov. Ob tem pa so silovit tehnični razvoj in predvsem odkritja na področju elektronske tehnologije, kot so različni načini snemanja in zapisovanja zvoka in na drugi strani preoblikovanje in predelovnje zvočnega gradiva, ustvarili pogoje za raziskovanje in kompozicijske postopke znotraj elektroakustične alkimije. V nasprotju s klasično glasbo, katere izvedba sledi zapisu in nastanek poteka od ideje do realizacije, od abstraktnega h konkretnemu, se elektroakustična glasba rojeva po poteh, kjer glasbeni potencial raste iz zvočnega gradiva samega, ustvarja se sproti in neposredno in se v akustični realizaciji oblikuje v vedno bolj kompleksne umetniške tvorbe. Na zgoščenki Oscilacije v ateljeju je predstavljenih sedem takšnih skladb sedmih slovenskih skladateljev: Janeza Matiči-ča (Oscilacije), Bora Turela (Amarcord,
I.	stavek—Zlata doba), Igorja Stuheca (Študija za elektronske zvoke), Brine Jež Brezavšček (Odej za basklaii-net in elektroniko), Lojzeta Lebiča (Ate^eZ7.),MarjanaŠijanca( Ven us Orchestra) in Jakoba Ježa (Pogled zvezd
II.	za elektronske zvoke). V.M.
Kaže, da bo Robbov vodnjak le deležen prepotrebne obnove.
Dalj časa se že govori o usodi Robbovega vodnjaka na Mestnem trgu v Ljubljani, ki ga je ob različnih vplivih načel zob časa. V tem mesecu naj bi se (končno) začelo reševanje znamenitega objekta.
Vodnjak treh kranjskih rek italijanskega baročnega kipaija Frances-ca Robbe na ljubljanskem Mestnem trgu bo deležen potrebne obnove, f Začelo se bo z interventnim posegom na vodnjaku, ki bo vključeval de-montažo, prevoz umetnine v Restavratorski center RS in nekatera restavratorska dela. Vendar pa še vedno ni odgovora na sporno vprašanje, kje bo stal vodnjak in ali bo na trgu izvirnik ali kopija. Umetnostni zgodovinar Matej Klemenčič je na tiskovni konferenci pojasnil, da bo odloči-
stolnici. Če se bodo odločili, da se izvirnik vrne na prvotno lokacijo pred mestno hišo, bo treba določiti pogoje, ki bi jih na Mestnem trgu morala zagotoviti mestna občina, da bi se fizična ogroženost vodnjaka zmanjšala na zadovoljivo raven. V primeru selitve vodnjaka v Narodno galerijo pa bo treba določiti pogoje, ki bi jih v tem primeru morala zagotoviti galerija.
Končno akcija!
O usodi vodnjaka zaradi slabega stanja in ohranjenosti je bilo veliko govora, vendar doslej dela niso stekla. Do odločitve, da se izvirnik Robbovega vodnjaka nadomesti s kopijo, je prišlo v 70. letih. Kopije figur so bile izdelane do leta 2000, ko pa bi avgusta tega leta moralo priti do selitve vodnjaka z Mestnega trga, je le-to preprečila Civilna iniciativa. V naslednjih letih so v Restavratorskem centru RS izvedli številne raziskave, pri katerih so uporabili najsodobnejše tehnologije. Aprila lani sta Slovensko umet-nostnozgodovinsko društvo in odde-
Reševanje vodnjaka
tev o tem sprejeta na podlagi ugotovitev pri procesu restavriranja.
Reševanje izvirnika
Klemenčič je tudi pojasnil, da je poudarek pri tokratni akciji na "reševanju originala in ne na izdelavi
neje postopoma tudi druge dele vodnjaka in jih prepeljali v Restavratorski center RS. Restavratorska dela na kipih in obelisku se bodo začela še ta mesec, septembra ali oktobra pa bo na podlagi ugotovitev ob restavratorskih posegih sprejeta odloči-
našli v Narodni galeriji, na Mestnem trgu jih bodo nadomestile kopije.
Stroški
Stroške bodo lahko dokončno določili, ko bo znana odločitev o selitvi vodnjaka v galerijo ali o njegovi vrnitvi na Mestni trg, in jih vključili v proračun mestne občine Ljubljana za leto 2006. Pred poletno sezono 2006 naj bi Robbov vodnjak v prenovljeni podobi spet krasil Mestni trg vpre-
lek za umetnostno zgodovino na filozofski fakulteti organizirala strokovni posvet o Robbovem vodnjaku.
Robbov vodnjak treh kranjskih rek - Save, Ljubljanice in Krke - je bil pred Mestno hišo postavljen jeseni 1751 na pobudo ljubljanskega župana Jurija Ambroža Kapusa. Likovno pa tudi vsebinsko spodbudo je Robbi verjetno predstavljal Bernini-jev Vodnjak štirih rek na Trgu Navo-navRimu. Barbara Kavtienik
kopije". Ker je zdajšnje stanje vodnjaka zelo slabo in posegi na kraju, kjer stoji, niso mogoči, bodo že konec meseca vodnjak demontirali po delih, najprej kipe in obelisk, kas-
tev o selitvi arhitekturnega dela vodnjaka v ljubljansko Narodno galerijo ali njegovi vrnitvi na prvotno lokacijo na Mestnem trgu. Kipi naj bi v vsakem primeru svoje mesto
Iščemo
zunanje sodelavce.
ki želijo sodelovati na področju pridobivanja novih naročnikov revije Demokracija.
Za dober zaslužek pokličite 01/43 45 463.
Demokracija
Mark Tulij Cicero
Založba Litera
V zbirki Iz antičnega sveta je založba izdala filozofski spis Lelij— o prija teljstvu, ki je bilo v antiki in srednjem veku eno najbolj priljubljeni]! del Marka Tulija Cicera (106—43 pred Kr.). Poleg Aristotelove Niko-mahove etike je Lelij edini daljši ohranjeni antični spis o prijateljstvu. Cicero je dialog o prijateljstvu verjetno napisal leta 44 pred Kr., torej v svojem poznem obdobju, ko je ta
		
	IZ ANTIČNEGA SVETA	
	Mark Tulij Cicero	
	LELIJ - 0	
	PRIJATELJSTVU	
Ü9		
	«K LITERA	
kjer je v internaciji vodil zbore in se razdajal v glasbi. SpominP/ladaSva-re so tudi spomini tistih tržaških Slovencev, ki jim je zborovska dejavnost dajala možnost združevanja in kulturnega delovanja v težkih razmerah: v skupnem delu sc našli moč za vztrajanje in upanje v obstanek.
Vojni dnevnik
ZRS, Koper
Monografija zgodovinarke Marte Verginelle Suha pasta, pesek in bombe (izdalo Znanstvenoraziskovalno središče Koper) je analiza avtobiografskih dnevniških zapiskov tržaškega Slovenca Bruna Trampu-ža, ki v svojih zapiskih naiprej opiše predvojne izkušnje, nato pa še vojno "odisejado". Ta se začenja z vključitvijo v italijansko vojsko v Trstu, se
znameniti rimski govornik po Cezarjevi zmagi opustil politično delovanje, se umaknil v samoto ter v filozofiji iskal utehe za žalost in razočaranje. Cezarjeva zmaga je dokončno pokopala njegov up o preporodu rimske republike, ki naj bi temeljila na »soglasju vseh poštenih ljudi". Po Cicero-novem mnenju lahko človek doseže popolno srečo samo v sklopu države, ki temelji na zakonih; hkrati pa se zaveda, da moč ljubezni prekaša moč zakonov in da je zakon, ki ga ni navdihnila ljubezen, prazna beseda.
Vlado Švara
Goriška Mohorjeva družba
V zbirki Naše korenine je Goriška Mohorjeva družba izdala knjigo spominov Vlada Švare S slovensko pesmijo skozi življenje. Vlado Švara je znan glasbenik in pevovodja. Pod njegovim vodstvom in ob njegovem orglanju je pelo pet generacij pevcev, od rojstnih Ricmanj do Kati-nare, Boršta, Klanca, Doline, Nabre-žine in drugih vasi pa do raznih tržaških predmestij, Sv. Jakoba in Ro-cola. Slovensko pesem je prenesel tudi v vasi in mesta osrednje Italije,
drugi svetovni vojni. Avtor razčlenjuje obdobje gradnje socializma in predvsem usodo posameznika v tem procesu. Zgodbe si Jcronološko sledijo vse do sedemdesetih let. Gre za intimne zgodbe posameznikov, večinoma Kavčičevih prijateljev, znancev in tudi znanih ljudi iz polpretekle zgodovine. Prostor dogajanja je Ljubljana, predvsem njen meščanski milje, ki se sooča z velikimi ideološkimi in zgodovinskimi spremembami. Epska zgodba romana je zapleten splet tematskih ravni, ki brez prehodov prestopajo druga v drugo ali pa jih povezujejo asociativni premiki, ki spletajo dokumentarne ravni romana, razdeljene na osebno zgodbo glavnega protagonista pripovedi, ki se kot deček odpravi na šolanje v Ljubljano, in široko zgodbo okoliščin, ki so povezane z vojnimi in povojnimi dogodki in posebej z velikimi družbenimi premiki v življenju prestolnice. Romanu je dodana spremna beseda literarne zgodovinarke Helge Glušič pod naslovom Neminljive pokrajine spominov.
Dve domovini
Založba ZRC
nja Žitnik), Hrepenenje po domovini v poeziji slovenskih avtoric vzdom-stvu (Irena Avsenik Nabergoj), Ma-riza Ličan: Sledi življenja izseljenke (Breda Čebulj Sajko), Slovenke v Grčiji (Marinka Skrt), Politika socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije dozdomstva (Lidija Franjič).
Redkobesednice
Prešernova družba
V zbirki Sedmerica velikih je izšla zbirka otroških pesmi Toneta Pavčka z naslovom Redkobesednice. Pesmi našega priznanega pesnika so razdeljene v pet sklopov, ki nosijo naslove: Cenčarija, Družinski tingaraja, Dečekgreza soncem, Maj-nice, Drevo s pticami. Pesmi spremljajo ilustracije Ančke Gošnik-Godec.
Janez Pavel II.
Založba Mladinska knjiga
Poljak Karol Wojtyla je kot papež Janez Pavel II. vodil Cerkev v času velikih sprememb od padca komunizma do pospešene globalizaci-je. V želji po zbliževanju narodov in ver je v dobrih šestindvajsetih letih pontifikata prepotoval več sveta kot vsi njegovi predhodniki skupaj. Obiskal je veliko držav sveta, dvakrat tudi Slovenijo. Preplet barvnih fotografij in besedila predstavlja Janeza Pavla II. v njegovih uradnih in zasebnih življenjskih trenutkih, skozi velika apostolska potovanja, čas pre-
mišljevanja in molitve do slovesa od sveta, ki ga je trajno zaznamoval. Bogato fotobiografijo (fotografije Gianni Giansanti, besedilo Valentina Alarzaki) dopolnjujejo utrinld o vatikanski državi, ki jo je vodil.
MARTA VERGINELLA
SUHA PAŠTA, PESEK iN E 0MBE
Vojni dnevnik Bruna Тгзт.р uža
nadaljuje v italijanski uniformi v Libiji in Tuniziji, doseže preobrat s Trampuževim padcem v britansko ujetništvo in njegovim služenjem pri britanskem RAF v Palestiii in Egiptu ter se konča z njegovim prihodom na Vis in med jugoslovarske oziroma slovenske partizane. Delo je kot celota zanimivo tako z vid ika osno v-nega sporočila, ki ga prinaša Tram-pužev dnevnik, kakor tudi nadgradnje, ki jo je prispevala zgodovinarka, ko je s svojim razpravljanj em o biografija in njenem pomenu besedilo preoblikovala v znastve no delo.
Kavčičev roman
Študentska založba
V obsežni romaneskni trilogiji Prihodnost, ki je ni (983 strani) se Vladimir Kavčič ukvarja s časom po
Revija Dve domovini, izdajajo Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, v številki 21 prinaša deset prispevkov: Izseljevanje Kočevarjev v Združene države Amerike (Marjan Drnovšek), Beneška Slovenija: migracijski procesi z vidika obmejnostiin narodotvornih determinant (Simon Škvor), Izobraževanje v kontekstu švedskega multikulturalizma (Marina Lukšič-Hacin), Pogledi na emigracijo z vidika delovne terapije: Slovenci na Švedskem (Urša Bratun), Kulturno življenje v izseljenstvu: koncept kompleksne obravnave (Ja-
Lovro Kašelj je bil petdeset let župnik v Hodišah na avstrijskem Koroškem. Bil je kulturnik, in literarni ustvarjalec in prizadeven narodni delavec. Ob 90-letnici se mu je Krščanska kulturna zveza oddolžila za njegovo požrtvovalno delo z obsežnim zbornikom, ki temeljito predstavi njegovo bogato življenje in delo.
V zborniku je ujeto življenje in delo slovenskega duhovnika, publicista, vsestranskega kulturnega in narodnega delavca, predvsem pa pokončnega, zavednega in neomajnega koroškega Slovenca. Vse svoje delovno življenje je bil Lovro Kašelj koroški Cedermac. Rodil se je v zavedni slovenski družini 7. avgusta 1913 v Stari vasi pri Grebinju. Oče je bil lastnik gostilne pri Foštlnu. Za tiste razmere je bil zelo razgledan in
Cerkev v Hodišah leta 1955
je vzorno gojil slovenski knjižni jezile, dobro pa je obvladal tudi deželni nemški jezik. Svojo predanost slovenščini je vselej izpričeval s svojo odlično govorno in pisno knjižno slovenščino. Tudi zato je bil izbran za urednika mesečnika Vera in dom, ki mu je najprej spremenil naslov v Družino in dom, saj je za verske vsebine skrbela Nedelja. Poudaril je: "Meni je šlo vedno in povsod le za slovensko narodno stvar. V tem kontekstu sem skušal imeti načeln odnos do doma, do naroda in zlasti do kulturne dejavnosti med našimi ljudmi. Bolj kot politika, ki nikoli ni bila enotna, se mi je zdela pomembna kultura, celovita prosveta, ki vzdržuje narod."
12 let na čelu KKZ
Več desetletij seje angažiral na odgovornih funkcijah koroško-sloven-skega kulturno-političnega življenja. Že v študentskih letih je bil predsednik Akademije slovenskih bogoslov-
U
/
\
pri vseh poštenih ljudeh spoštovan mož, ki ga je jugoslovanska oblast izbrala za župana domače občine. Ko je nadarjeni sin Lovro, eden od šestih otrok Foštlnove družine, končal gimnazijo v Celovcu, je leta 1934 vpisal filozofijo in teologijo na bogoslovju v Celovcu. Leta 1939 je bil posvečen v duhovnika. Kaplanoval je v Slovenjem Plajberku, v Smar-jeti in pri Št. Jakobu v Rožu, Pli-berku in pri Božjem grobu.
Župnik v Hodišah
Obdobje "hitlerije" je preživel nekaj časa v Pliberku, večinoma pa na Prečnici. Čeprav je bilo zaukazano: "Kärtner spricht deutsch!", se je s prečniškimi farani pogovarjal slovensko. To je bil čas, ko je bilo prepovedano tudi petje slovenskih cerkvenih pesmi pri bogoslužju. Bil je eden redkih slovenskih duhovnikov, ki jih nacisti niso izgnali iz domače župnije, saj je bil še premlad, da bi mu mogli karkoli očitati. Ker je bila slovenščina iz bogos-
lužja strogo izključena, je bilo mnogo vernikov - tudi iz sosednjih župnij - hvaležnih, da so se mogli pri njem v materinščini vsaj spovedati.
Sredi leta 1945 je prišel kot administrator v Št. Vid v Podjuni, leta 1952 paje dobil svojo stalno faro Ho-diše, kjer je ostal petdeset let, do upokojitve leta 2002. V Hodišah je takoj začutil razliko v primerjavi s prejšnjo šentviško faro v Podjuni, kjer je še vladala slovenska zavest.
V	Podjuni je bila mladina še zagnana za kulturno delovanje.
V	cerkvi ni bilo treba spregovoriti niti ene nemške besede, ker so vsi farani govorili slovensko. V Hodišah pa je razvoj turizma zaradi bližnjega hodiš-kega jezera še pospešil germa-nizacijo. Danes v Hodišah le še redkokje govorijo slovensko.
Narodnjak in kulturnik
Vse življenje se je ukvarjal s kulturo in narodno dejavnostjo. Že kot gimnazijec je
sodeloval pri dijaškem listu Zvezda, v bogoslovju pa je bil dalj časa celo urednik glasila Bratoljub in predsednik Akademije slovenskih bogo-slovcev. V tistih letih ni postal le imeniten poznavalec slovenske literature, temveč se je temeljito vadil tudi v lastnem literarnem ustvarjanju.
Predan je bil svojemu slovenskemu materinemu narečju, prav tako
ШШШШ
cev. Bilje med ustanovnimi člani Narodnega sveta koroških Slovencev in več let njegov preudarni odbornik. Odbornik je bil tudi pri Mohorjevi družbi. Največ zaslug je imel kot predsednik Krščanske kulturne zveze, ki jo je vodil dvanajst let. Za njenega predsednika so ga izvolili leta 1971innatem mestu j e ostal do leta 1983. Ves čas predsedovanja seje zavzeto trudil za vsestransko kulturno delovanje. Številne nove dejavnosti in programe, ki so jih predlagali odborniki ali sodelavci, so z njegovo pomočjo uresničili. Leta 1972 so začeli s prireditvijo Koroška poje, leta 1974 so ustanovili Mladinsko in lutkovno gledališče, leta 1977 Glasbeno šolo, leta 1979 so uvedli Tischleijevo nagrado, 1981 Družinsko petje in Srečanje koroških vižarjev, leta 1983 so ustanovili Narodopisni oddelek, ki se je kasneje preoblikoval v samostojno društvo Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, leta 1988 pa so uvedli še Einspieleijevo nagrado. Literarno ustvarjanje koroških Slo-
пмнш
Valentin Inzko, Lovro Kašelj in France Gorše leta 1980
vencev je bilo Lovru Kaslju vedno srčna zadeva. Njegovo zanimanje se ni ustavilo samo pri Milki Hartman in drugih predstavnikih starejše generacije, temveč je posebno skrb posvečal mladini. Kje bi objavljali mladi avtorji, nekdanji kresovci s Plešivca, če j ih ne bi vabil k sodelovanju kot urednik Vere in doma?
Kakšna ironija, da se je prav eden izmed teh izkazal za skrajno nestrpnega, saj je odklonil sodelovanje v reprezentativni dvojezični antologiji Slovenska beseda na Koroškem -Pismenstvo in slovstvo od začetkov do danes, k je izšla leta 1985 in je v njej predstavljeno delo vseh umrlih in živečih slovenskih literarnih ustvarjalcev, če bi bil v njej zastopan tudi Lovro Kašelj. Izdajatelji antologije so bili Reginald Vosper-nik, Pavle Zablatnik, Erik Prunč in Florijan Lipuš. Eden od urednikov, dr. Zablatnik, ga je vsaj omenil.
Župnik Kašelj je bil še večkrat deležen neupravičene kitike in bolečih napadov. Ko so slovensk študentje demonstrirali proti vodstvu dunajskega študentskega doma, je užival tako veliko zaupanje študirajoče mladine, da je bil brez zadržkov sprejet kot posredovalec. Toda le nekaj let kasneje se je prav iz teh vrst mlajše generacije, k jo je vedno skušal razumeti in ji je pomagal, zlil nanj in na njegovo idejno usmeritev tak val nestrpnosti, da mu je razočaranje hudo zagrenilo življenje.
Navezovalec stikov
Kot predsednik KKZ se je trudil za dobre odnose z drugo kulturno organizacijo koroških Slovencev, s Slovensko prosvetno zvezo. V času predsedovanja KKZ je začela delo-
vati skupna Glasbena šol čaju je bil strpen in je vsak Slovenci občutil kot nesrei rodne interese; razprtije s globoko pretresle. Po njegi gi so se normalizirali odru tično Slovenijo in njenim mi ustanovami, predvsem kulturnih organizacij Slo\ Na podlagi prijateljstva Kazimirjem Humarjem, kom slovenske katoliške Gorici, so se razvili Korošl Primorsk kulturni dnevi bolj bogata in dolgoživa menjava med obema man
ik
Odličen govornik
Bil je odličen govorec, km govorniškm darom vsakokraten, skrbno pripi vor ali pridigo. Prof. Jo: unig: "Vsebinsko in jeziko-eden najboljših pridig; slavnostni govornik je 23. novembra 1951 na p letnice Narodne šole in šolskh sester v St. Rüper ti
;arj
Janko Zerzer izroča Lovru Kaslju Tischlerjevo nagrado, 1999
i. Po zna-spor med čo za na-o ga vselej ;ovi zaslu-osi z ma-kulturni-z Zvezo enije. sprelatom predsedni-jrosvete v oziroma danes naj-kulturna ijšinama.
kijezveli-predstavil avljen go-že Wako-vno je bil ev." Kot nastopil 'ioslavi 50-delovanja :u pri Ve-

likovcu. Šestega maja 1965 je govoril na skepni prireditvi gospodinjske šole v Št. Jakobu, leta 1978 ob 70-letnici Narodne šole v Št. Petru in leta 1980 na skepni prireditvi šolskh sester v Št. Rupertu. Kot predsednik KKZ je uvodoma govoril na območnih zborih organizacije in na proslavah obletnic pri krajevnih društvih. S svojimi vsebinsko bogatimi in jedrnatimi govori je uvajal vsakoletno prireditev Koroška poje. Govoril je Tischlerjevim nagrajencem, med njimi leta 1983 slovenskim šolskm sestram in leta 1984 Milk Hartman. Leta 1981 je bil slavnostni govornik ob blagoslovitvi novega doma v Tinjah, leta 1985 ob 50-letnici dr. Janka Zerzerja (ob podelitvi Tischlerjeve nagrade leta 1999 mu je Zerzer govor "vrnil"). Slavnostni govornik je bil tudi na različnih prireditvah KKZ, na primer ob Družinskem petju na Radi-šah26. aprila 1981. Kot predsednik KKZ se je z občuteno napisanimi govori poslovil leta 1974 od Luke Rramolca, leta 1979 od dr. Joška Ti-
Lovro Kašelj, okrog leta 1942
schlerja, leta 1980 od dr. Franca Suš-nika in leta 1988 od Nika Kriegla.
Koroški Öedermac
Cerkev ga je imenovala za duhovnega svetnika in ga pokicala v kulturno sekcijo liturgične komisije, Krščanska kulturna veza ga je imenovala za svojega častnega predsednika, Zveza kulturnih organizacij Slovenije mu je podelila zlato od-ličje. KKZ in Narodni svet koroških Slovencev sta mu za življenjsko delo leta 1999 podelila Tischlerjevo nagrado. Leta 2000 je KKZ skupaj z Mohorjevo družbo izdala zbirko njegovih pesmi Sadovi večerne zarje. Napisal je številne priložnostne pesmi, prevajal je iz nemščine in svetopisemske psalme, Schubertovo Ave Marijo, napisal je nekaj dramskih besedil, priredil dramsko besedilo Podkrnoški gospod pisateljice Dolores Vieser itd.
Urednica zbornika o Lovru Kaslju Marija Makarovič je zapisala, da je hodišk župnik Lovro Kašelj gospod v pravem pomenu besede. Bil je premočrten in je brez slepomišenj povedal tisto, kar je mislil. Zbornik, pri katerem so sodelovali še Nužej Tolmajer, dr. Janko Zerzer, Marija Gruškovnjak in lektor dr. France Vr-binc, v prvem delu prinaša Kaslje-vo avtobiografijo, osrednji del je posvečen objavi njegovega izbranega dela (potovanja in romanja, zapisi o prijateljih in ožjih znancih, o kulturnem in narodnem delovanju, nagovori in govori, publicistično delovanje in literarno ustvarjanje), sledi obsežna slikovna dokumentacija in na koncu še bibliografija. Opremljen je s številnimi dokumentarnimi fotografijami.
Vitez in grad
'DUŠAN KOS
ITEZ IN GRAD
Založba ZRC je izdala knjigo zgodovinarja Dušana Kosa Vitez in grad, ki prikazuje vlogo gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja.
Monografija (432 strani) prinaša podrobno raziskavo poznosrednje-veškega plemstva v luči njegovih bivališč. Plemstvo je bilo v srednjeveški družbi tista skupina, ki ni le vladala, marveč je tudi na zunaj simbolizirala hierarhično urejenost sveta: grad, specifično plemiško bivališče, je bil eden njegovih najvidnejših znakov in se je kot tak "moral" razlikovati od bivališč podložnih slojev.
Raziskava obravnava zlasti 13. in 14. stoletje, posega pa tudi v starejšo dobo. Omejuje se na ozemlje Kranjske ter slovenski del Štajerske in Koroške. V prvem delu odgovarja na kompleksna vprašanja o nastanku gradov; avtor se je mnogo bolj kot videzu in stavbnemu razvoju graj-
skih poslopij posvetil pravnozgodo-vinskim vprašanjem o nastanku, statusu, lastništvu in posedovanju gradov ter notranjim odnosom med grajskimi posestniki v "zlati dobi" plemstva. Podnaslovi prvega poglavja Kaj je grad?: Oris raziskovanja slovenskih gradov in plemstva, Vznik gradov in grajska politika, Nekatere značilnosti gradov in dvorov, Deželna politika in gradovi v poznem srednjem veku, Lastninsko-posest-ne oblike, Upravljanje z gradovi, Grad kot kapital, Grad, mesto in vas v plemiškem življenju. Drugi del knjige vsebuje analizo prek 180 gradov, ki so bili obljudeni vsaj še v začetku 15. stoletja, ter njihovih prebivalcev. Knjiga torej poudarjeno prikazuje naše najstarejše gradove, mnoge že izginule ali v ruševinah.
0 vlogi gradov
Avtor je s primerjavami ugotovitev v tuji historiografiji poiskal podobnosti in razlike s sosednjimi deželami istega pravnega in družbenega sistema. Odgovarja na vprašanja o vlogi gradov in mest v plemiškem življenju, govori tudi o dejanskem
številu, razvoju in pomenu konkretnih srednjeveških plemiških rodbin na Slovenskem, njihovem obvladovanju gradov oziroma o prostorski in politični mobilnosti plemstva, o pravnih in političnih okvirih nastanka gradov, o zvezi med deželno politiko in gradovi, o pravnih lastninsko-posest-nih oblikah, o upravljanju z gradovi, o gradu kot kapitalu, o gradu, mestu in vasi kot krajih poslovnega življenja plemstva ter o fenomenu privlačnosti mesta za naselitev podeželskega plemstva od 13. stoletja dalje.
Kljub izrazito problemski zasnovi je monografija napisana berljivo in tekoče. Čeprav je v zadnjem desetletju v Sloveniji izšlo nekaj obsežnejših del o gradovih ali plemstvu, pa je to delo prostorsko obsežnejše, izrazito znanstveno in primerljivo s podobnimi deli v mednarodni stroki. Besedilu je dodanih 76 rodoslovnih preglednic najpo-
membnejših plemiških rodbin, 5 zemljevidov, 149 posnetkov plemiških pečatov z grbi in 120 upodobitev obravnavanih gradov.
Dr. Dušan Kos je znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Preučuje življenje ljudi med 11. in 18. stoletjem na Slovenskem. Je avtor štirinajstih znanstvenih monografij in nekaj desetin razprav s področja socialne, kulturne, diploma-tične zgodovine in izdaj zgodovinskih pisnih virov.	V. M.
Regionalna Televizija posebnega pomena
ibnega pomena
Mel|>fca cesta 34, 2900 h
Informacije za katerimi stojimo!
Marketing: 02/ 234 55 81 ,
www.rts-tv.com
RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVET!
~7 fi- J=
ŠTAJERSKI VAL
VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE
roimr.radiodur.si
Ilismo najuečji, nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _ _______— _______
Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si.
Kurilno olje [je lahko cenejše!
HJON0
RAVNO PRAV
Nevarne, turobne ulice Dogtow-na v Venicu v Kaliforniji se tujcem niso zdele nič posebnega. Peščici najstniških deskarjev, med njimi Stacyju Peralti, Tonyju Alvi in Jayu Adamsu, pa so bile v sedemdesetih navdih za revolucionarni slog skejtbordanja.
Agresivno vijuganje so s smrtonosnega Tihega oceana prenesli na asfalt. In tako imenovani Dečki Z (večinoma dečki iz neurejenih družin in nemogočega obnašanja) so postali senzacija, lokalne legende. Bili so ča-
rovniki prostega sloga na kolescih, prazne bazene so spremenili v arene divjih, čudovitih športnih veščin, bili so geneza današnjih ekstremnih športov. Dekleta so se metala za njimi, reklamni agentje pa so nenadoma tudi sami želeli kos te pogače, kos tistega, kar je zelo hitro postajalo svetovni fenomen. Bo tesno prijateljstvo vzdržalo pritisk, ko se bo najstniška prostočas-na aktivnost spremenila v velik posel in ko se bodo dinamične osebnosti spremenile v zvezde brez nadzora?
Slog Z
Od nevarnih valov že dolgo pozabljenega pomola do asfaltnih, za-
! Lords of Dogtown
Režija:	Catherine Hardwicke
Scenarij:	Catherine Hardwicke, Stacy Peralta
Produkcija:	Art Linson, lohn Linson, David Fincher
Igrajo:	Emile Hirsch, Victor Rasuk, John Robinson,
	Michael Angarano, Heath Ledger, Nikki Reed,
	Jeremy Renner, Eddie Cahill, Shea Whigham
Premiera:	18. 8. 2005
Distribucija:	Continental Film
nemarjenih mestnih predelov Gospodarji Dogtowna oživljajo uporniške začetke nekaterih nepozabnih zvezd športne kulture. "Ameriški grafiti ali Fast Times at Ridgemont High sta prelomna filma o kulturi mladih," pravi Amy Pascal, predsednica Sony
Pictures. "Gospodarji Dogtowna so take vrste film. Ti otroci so sprožili gibanje, ki je živo še danes."
Na začetku sedemdesetih je bilo skejtanje dolgočasen šport z obrati za 360 stopinj in stojo na rokah, hitrost in slog še zdaleč nista bila pomemb-
Fantom iz opere
V skritih kotičkih operne hiše se, zahvaljujoč "njegovemu glasu", razvija izjemen pevski dar mlade zboristke Christine.
Samo učiteljica baleta Madame Giry (Miranda Richardson) ve, da je Christinin (Emmy Rossum) skrivnostni "angel glasbe" v resnici Fantom (Gerard Buđer), glasbeni genij iznakaženega obraza, ki tava po kata-
kombah operne hiše in straši številne umetnike, ki v njej živijo in delajo.
Ko vročekrvna diva La Carlotta (Minnie Driver) nenadoma sredi generalke zapusti postavitev zadnje operne predstave, nova upravnika
hiše (Simon Callow & Ciaran Hinds) nimata druge izbire, kot da glavno vlogo pod žarometi prepustita mladi Christine. Njena izvedba jemlje dih tako občinstvu kot Fantomu, ki se je povsem posvetil temu, da iz svoje varovanke naredi naslednjo veliko operno divo. Toda Christini začne kmalu dvoriti bogati mecen Raoul de Chag-ny (Patrick Wilson), kar razjezi Fantoma in pripravi prizorišče za dra-
na. A usoden splet okoliščin je pri-vedel do vzpona dogtownovskih jezdecev: plastična kolesa, ubijalska suša, ki je izsušila bazene, in deskar-ska estetika, ki so se ji vdajali mulci, kot so bili že omenjeni Tony Alva, Jay Adams in Stacy Peralta.
"Ker smo imeli ta kolesa, plastično maso, ki je zagrabila asfalt, smo lahko deskah vertikalno," pravi Peralta. "Po stenah smo drseli kot po valovih. Tako seje začela zadeva
z Dečki Z. Najprej smo bili deskar-ji, ki smo si z vsem zagonom želeli postati profesionalci, nato pa smo postali profesionalni skej:erji."
Dečki Z so postali slavili po svojem skejtanju v bazenih in radikalnem obnašanju. Ljubite ji asfalta, izobčeni deskarji so zavzeli stene bazenov v soseščini in iznašli povsem nov slog skejtanja. Z ene iztegnjeno roko, ki se je držala asfalta, so vijugali kot njihov deskarski vzornik Larry Bertleman. Skejtanje Dečkov Z je bilo nekaj povsem drugačnega, navdihovalo je otroke in za vedno spremenilo svet športa. Ekipa Zephyr, kot so se kasneje imenovali, je bila agresivna, strastna in poetična. Vsakega terena so se lotili, kot da naslednjega dne sonce ne bo več vzšlo.
matični crescendo, v katerem strast, ljubosumje in moška obsedenost grozijo, da bodo pahnili mlada ljubimca tja, od koder ni več vrnitve.
Muzikal Andrewja Lloyda Web-bra je nastal po romanu Gastona Le-rouxa The Phantom of the Opera in je postal najdonosnejši gledališčni projekt na svetu s prihodkom več kot 3,2 milijarde ameriških dolarjev. Pre-mierno je bil prikazan v Her Majes-
ty's Theatre na londonskem West Endu 9. oktobra 1986, od lakrat pa ga je videlo več kot 80 milijonov ljudi. Fantom iz opere jedoživelvečkot 65 postavitev v 18 državah po vsem svetu. Film Joela Schumacherja bo občinstvo popeljal v živ svet ljubezni, glasbe in napete drame t er hkrati novi generaciji filmskih gledalcev pričaral močno, napeto in ganljivo zgodbo. Monika Maljevič
na kratko
Meryl Streep, Gwyneth Paltrow in Annette Bening bodo igrale v filmu o aferi Watergate, zaradi katere je Richard Nixon odstopil s položaja predsednika ZDA. Film bo priredba gledališkega dela Dirty Triks Johna Jetra, ki prikaže soprogo Nixonovega pravosodnega ministra Johna Mitchlla Martho Mitchell, ki je novinarjem odkrila vpletenost Bele hiše v škandal. Martho bo igrala dvakratna oskaijevka Meryl Streep, novinarko pa Annette Bening. Gwyneth Paltrow bo Maureen Dean, soproga Nixonovega svetovalca Johna Deana. Režijo bo prevzel Ryan Murphy, producent filma bo Brad Pitt. Konec maja je nekdanji drugi mož FBI Mark Felt javno priznal, da je bil on "globoko grlo", ključni vir novinarjev Washington Posta Boba Woodwarda in Carla Bernsteina, ki jima je v času afere Watergate zaupno posredoval informacije o škandalih administracije predsednika Richarda Nixona. S tem je končal eno največjih novinarskih skrivnosti sodobne zgodovine.
Italijanska igralka Stefania Sandrelli bo na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah, ki bo potekal med 31. avgustom in 10. septembrom, prejela zlatega leva za življenjsko delo. V eni najdaljših karier italijanske in svetovne kinematografije je bila "Sandrellije-va, ki se je znašla tako v vlogah moderne kot tradicionalne ženske, muza največjih režiserjev", so v sporočilu za javnost zapisali prireditelji najstarejšega filmskega festivala na svetu in opozorili na galerijo nepozabnih likov, ki jih je poustvarila. Stefania Sandrelli, v mladosti je zmagala na lepotnem tekmovanju v svojem rodnem mestu Viareg-giu v Toskani, je debitirala v filmu Pietra Germija Ločitev po italijansko. Pozneje je snemala z režiserji, kot so Bernardo Bertolucci, Ettore Scola, Luigi Comencini, Jean Becker, Alain Corneau, Bigas Luna in Gabriele Muccino. "To je prelepo darilo, zahvalila bi se vsem, ki so mi pomagali ustvariti tako kariero," je sporočila lavreatka. Zlatega leva za življenjsko delo bo prejel tudi japonski režiser Hajao Mijazaki.
Ameriški režiser in producent Francis Ford Coppola je korak bliže uresničitvi dolgoletne želje, da bi posnel film po knjižni predlogi Na cesti (On the Road) pisatelja Jacka Kerouaca. Coppola, ki je avtorske pravice za priredbo enega najslavnejših romanov povojne književnosti odkupil že pred 26 leti, se bo zadovoljil z vlogo producenta, režijo bo zaupal Walterju Sallesu, scenarij pa Joseju Riveri, ki sta sodelovala že pri filmu Motoristov dnevnik. "Priredba knjige je nadvse težka, doslej še nismo našli dobrega režijsko-scenarističnega dvojca," je dejal Coppola. Neznano ostaja, kdo bo igral glavno moško vlogo. Na cesti je najbolj znan roman Jacka Kerouaca (1922-1969) in hkrati delo, ki je zaznamovalo generacijo "beatnikov".
i The Phantom of the Opera
Režija:	Joel Schumacher	
Scenarij:	Andrew Lloyd Webber, Joel Schumacher	
Produkcija:	Jeff Abberley, Julia Blackman, Keith Cousins	
Igrajo:	Gerard Butler, Emmy Rossum, Patrick Wilson	>
	Alan Cumming, Minnie Driver, Miranda Richardson,	
	Ciaran Hinds, Simon Callow, James Fleet,	
	Victor McGuire, Jennifer Ellison	
Premiera:	18.8.2005	
Distribucija:	Blitz Film & Video Distribution	
	k	(71/3 ELEKTROPROM
EVJ		♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij
ELEKTROPROM d.0.0.		in geodetske storitve
Loke 22		♦ bar sedmica
1412 KISOVEC		♦ lokalna televizija ETV
tel.: 03 S6 17 ISO		♦ trgovina EVJ Center
fax: 03 56 71 488		♦ elektroinstalacije
		♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
www.elektroprom.si		♦ kabelsko komunikacijski sistemi
		♦ grafitne ščetke
		♦ tiskana vezja
		♦ delovni stroji in nizke gradnje
19.8.2005
Slovenija 1
a
6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.30 ĆICAVAJE SVINJA?,
KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) 7.45 MO|E SAN|E, KRATKI DOKUMENTARNI FILM
EBU (VPS 07.50) 8.00 FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA,
14/26 (VPS 08.05) 8.25 CUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA,
14/26 (VPS 08.25) 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 NA LINIJI: IVO |AN, ODDAJA ZAMUDE 9.30 |URE PERVANJE-MARCEL BUH:
VRTIČKARjl: OSVA|AN|E ZEMLJE, TV NAD. 10.05 Ml SMO ... TURKI 10.3S KRALJESTVO PLANINSKEGA ORLA:
VELIKI LOVCI SE VRAČA|0, DOKUMENTARNA SERIJA, 3., ZADNJI DEL 11.25 NAJVEČJI AKVARII NA SVETU,
FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDA|A 12.20 OSMI DAN
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 ZADNJA VEČERJA 14.05 ISKANJE IZGUBLIENE LJUBEZNI,
DOKUMENTARNA ODDAIA 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.05) 15.40 TIMOTEI HODI V SOLO,
RISANA NANIZANKA, 20/26 (VPS 15.40) 16.05 IZ POPOTNE TORBE: NIT (VPS 16.05) 16.25 SVET ŽIVALI, NEMŠKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 10/13 (VPS 16.25) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME
(VPS 17.00) 17.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 6/12 (VPS 17.35) 18.30 ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) 18.40 LUKA IN LUČKA, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 CELESTIN, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, SPORT 20.00 SLOVENSKI VENČEK (VPS 20.00) 21.00 SLAČENJE, NZ NADALJEVANKA, 9/20 (VPS 21.00) 22.00 ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 POLNOČNI KLUB: DOLGO VROČE LJUBLJANSKO
POLETIE (VPS 22.50) 0.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA: MARCOS VALLE,
2. DEL, PONOVITEV (VPS 00 00) 1.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. 2.05 TURISTIKA ■ MENORCA, PONOVITEV 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.25) 2.50 INFOKANAL
10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 20. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemimi, 4. sezona, 214. del ameriške nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 109. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 18. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 1. sezona, zadnji del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+
20.00 Komedija: Brata Blues 2000, ameriiki film 22.15 Midve z mamo, 3. sezona, 16. del ameriške naniz. 23.10 Novo življenje, ameriški film 1.50 E+, ponovitev
TevePika
ШЕ
Slovenija 2
6.30 infokanal 9.00 zabavni infokanal 10.00 otroški infokanal 11.00 tv prodaja 11.30 zabavni infokanal 13.55 tv prodaja
14.30 glasnik, oddaja tv maribor (vps 14.30) 15.10 tedenski izbor 15.10 Štafeta mladosti 15.55 ustrelil sem jesseja jamesa, ameriški čb film (vps 15.55) 17.15 druga godba 2004: meiteisho,
posnetek koncerta 18.20 mostovi - hidak 18.55 rt preživetja, angleška nadaljevanka,
6/8, ponovitev (vps 18.55) 20.00 zürich: atletika-zlata liga,
prenos (vps 20.00) 23.00 slovenski magazin (vps 23.05) 23.25 south park, ameriška risana
humoristična nanizanka,3/14 ^ 23.50 labirint, sčg film (vps 23.55)^ 1.45 dolgčas, francoski film, ponovitev (vps 01.50)^ 3.50 infokanal
Kanal A
9.05 TV prodaja
9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 19.
dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz.
Pop TV
PCP
6.55	24UR, ponovitev
7	55	Sedma nebesa, 8. sezona, pon. 15. dela
ameriške nanizanke
8	45	Materina pot, pon. 2. dela mehiške nad.
9.40	Zastavljeno srce, pon. 103. dela venezuelske nad.
10.30	TV prodaja
11100	Srčna dama, pon. 129. dela mehiške nad.
11.50	Prava ljubezen, pon. 101. dela venezuelske nad.
12.45	Vražje neveste, ponovitev dokumentarne serije
13,40	TV prodaja
14.10	Sedma nebesa, 8. sezona, 16. del ameriške naniz.
15«0Q	Prava ljubezen, 102. del venezuelske nad.
15.55	Srčna dama, zadnji del mehiške nadaljevanke
16.55	Zastavljeno srce, 104. del venezuelske nad.
17.55	24UR-vreme
18.00	Materina pot, 3. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20 00	Akcija: Smrtonosno orožje 3, ameriški film
22.05	Pod lupo pravice, 1. sezona, zadnji del
ameriške nanizanke
23.00	XXL premiere
23.05	Prijatelji, 10. sezona, 13. del ameriške
.	humoristične nanizanke
23.35	Parčkanje, 3. sezona, 2. del angleške nanizanke
0.15	Vrtinec 3, ameriški film ^
2.00	24UR, ponovitev
3.00	Nočna panorama
Prva TV

06.00	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	YU-GI-OH, risana serija
07.25	Digimoni, risana serija
07.50	TV prodaja
08.20	Tri v vrsto
08.40	Spomin
09.00	YU-GI-OH, risana serija
09.25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 497. del
10.50	Življenje ob jezeru, 19. del
11.15	Črna kronika, 19. del
11.45	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.05	Tri v vrsto
13.15	TV prodaja
13.35	Alo, alo, 22. del angleške serije
14Л0, - Vikarka iz Dibleya, 11. del angleške serije
14.45	Črni gad, 11. del angleške serije
15 20	Hotel poldruga zvezdica, 11. del
angleške serije
15.55	Gospod Bean, 22. del angleške serije
16.25	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto izložb, sto strasti, 498. del italjanske
telenovele
18.00	Življenje ob jezeru, 20. del
18.25	Črna kronika, 20. del
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Vroči veter, 5. del srbske serije 21.00 101 škandal Hollywooda,
razvedrilna oddaja 21.50 Resnične zgodbe - v iskanju pravice, ameriška serija
22.45	Okrožje Columbia, 11/16. del ameriške nanizanke
23.30 Marlenna & Salome, pogovorna oddaja
00.30	Vroči veter, 5. del srbske serije 01.30 101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja 02.20 Resnične zgodbe - v iskanju pravice, ameriška serija
03.15	Okrožje Columbia, 11/16. del ameriške nanizanke
04.00 Marlenna & Salome, pogovorna oddaja
08.30	Tv prodaja
9.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
09.30	Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon
10.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
11.00	Slovenska glasbena lestvica, pon
12.00	To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon
13.00	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon
13.30	Tv Prodaja
14.00	Glasbeni Mozaik
16.30	Kulturne drobtinice, 25. let revije Nova revija, pon
17.00	Sijaj, pon
17.30	Algea, popolnoma naravno poživilo za športnike
18.00	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
18.30	Ekofestival 2005,2. del, prvič
19.00	Zaigrajmo in zapojmo 2005, pon
20.00	Predah v gibanju, gost: Izidor Pečovnik
21.00	Las vegas, mesto kiča
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon
23.00	Evropski večeri z Lojzetom Petrletom, gost:
Peter Skvarča
00.30	Tv prodaja
01.00	Glasbeni mozaik
SOBOTA,
20.8.2005
Slovenija 1

6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI
7.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: WAITAPU,
MLADINSKA NADALJEVANKA, 2/5 7.35 OTOK ŽIVALI: SAŠA NAJDE DOM,
RISANA NANIZANKA 8.00 OTOK ŽIVALI: SAŠA IMA TRUDAPOLN DAN,
RISANA NANIZANKA 8.25 KINO KEKEC: POLETJE Z DUHOM,
KANADSKO-AVSTRIJSKI FILM (VPS 08.20) 9.50 TEDENSKI IZBOR 9.50 SLOVENSKI VENČEK 10.50 POLNOČNI KLUB:
DOLGO VROČE LJUBLJANSKO POLETJE 12.00 HOROVO OKO, BRAZILSKA DOKUMENTARNA
SERIJA, 3., ZADNJI DEL (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.20 TURISTIKA - MENORCA, PONOVITEV 13.40 SLOVENSKI UTRINKI,
ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 13.40) 14.05 MINUTE ZA... KVARTET 7 PLUS,
ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.05) 14.15 MALI MENIH,
NEMŠKA NADALJEVANKA, 8/15, PONOVITEV 15.05 EMIL IN DETEKTIVI, NEMŠKI FILM (VPS 15.05) 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.25 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR
(VPS 17.25) 18.40 PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 ŠPORT
20.00 ČOKOLADNE SANJE, HUMORISTIČNA
NADALJEVANKA, 8/10, PONOVITEV (VPS 20.00) 20.35 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA:
MARIJA ŠEME BARIČEVIČ (VPS 20.35) 21.30 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 7/8 (VPS 21.35) 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.05) 22.35 BRIGADA, RUSKA NADALJEVANKA,
7/15 (VPS 22.40) 23.30 DRAKULOVA DEDINJA, ŠPANSKO-NEMŠKI FILM ДИ (VPS 23.35) f 0.55 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) 2.00 INFOKANAL
Slovenija 2
	
6.30	INFOKANAL
9.00	TV PRODAJA
9.30	INFOKANAL
11.00	TV PRODAJA
11.30	INFOKANAL
12.45	TV PRODAjA
13.20	KDA| JE MOŠKI MOŠKI?,
	NEMŠKI FILM (VPS 13.30)
14.50 SKOZI ČAS
15.00 CARLO GOLDONI: PRIMORSKE ZDRAHE, POSNETEK PREDSTAVE SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA TRST (VPS 14.55) 16.50 RADOVLJICA: KOŠARKA (M),
PRIJATELJSKA TEKMA, SLOVENIJA ■ FINSKA, PRENOS (VPS 16.50) 19.00 |AZ SEM PA MUZIKANT,
DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 20.00 GLAVNI OSUML|ENEC, ANGLEŠKA
NADALIEVANKA, 1/2, PONOVITEV (VPS 20.00) 21.40 SAGA O FORSVTIH, ANGLEŠKA LITERARNA
NADALIEVANKA, 3/10, PONOVITEV (VPS 21.40) 22.50 KULTURNA REVOLUCI|A ■ MAOVA POSLEDN|A BITKA. NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 2., ZADN|I DEL, PONOVITEV (VPS 22.55) 23.45 DRUGA GODBA 2004: DAARA |,
POSNETEK KONCERTA (VPS 23.50) 0.55 INFOKANAL
Kanal A
a
TV prodaja
Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 105. dela am. nad. Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 106. dela am. nad. Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 107. dela ameriške nadaljevanke
Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 108. dela ameriške nadaljevanke
Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 109. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Zvezda na igrišču, kanadski film 16.40 Umor, je napisala, 3. sezona, ameriška naniz. 17.30 Linda Green, 2. sezona, zadnji del angleške
humoristične nanizanke 18.00 E+
20.00 Kriminalka: Smrtonosna elita, ameriški film ^ 21.45 Las Vegas, 1. sezona, 20. del ameriške naniz. 22 40 Ponarejevalec, ameriški film 0.35 Dannyjeve zvezde, ponovitev
Pop TV
7.30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija
8.20	Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija
8.40	Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija
9.25	Mala Kitty, sinhronizirana risana serija
9.50	Sneguljčica, sinhronizirani risani film
10.40	Tom in jerry, risana serija
10.50	Lepo je biti milijonar, ponovitev
11.55	Formula 1, prenos treninga
13.00	Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka
13,55	Na deželi je lepo, 1. sezona, 9. del avstralske naniz.
14.50	Lesket, ameriška nadaljevanka, 1/4
15.50	Močno zdravilo, 5. sezona, 13. del ameriške naniz.
16.45	Miss Slovenije 2005, reportaža s polfinalnega
izbora
17.15	24UR - vreme 17.20§| Življenjsko razpotje, ameriški film
19.00	24UR
20.00	Filmski hit: Čaka te pošta, ameriški film
22;05	Sužnja ljubezni, ameriški film
23.55	Sosed, moj prijatelj, ameriški film
1.40	24UR, ponovitev
2.40	Nočna panorama
Prva TV
B HB
07.10	YU-GI-OH, risana serija
08.00	Življenje ob jezeru, 16. del 08.25 - Življenje ob jezeru, 17. del
08.50	Življenje ob jezeru, 18. del
09.15	Življenje ob jezeru, 19. del
09.40	Življenje ob jezeru, 20. del
10.05	Črna kronika, 16. del
10.40	Črna kronika, 17. del
11.15	Črna kronika, 18. del
11.50	Črna kronika, 19. del
12.25	Črna kronika, 20. del
13.00	TV prodaja
13.15	Ena na ena, ponovitev
14.05	Prestižno, ekskluzivno, ponovitev
14.40	Adijo pamet, kontaktna oddaja
15.40	Lisice, 1. del srbske serije
16.35	Prvaki med silaki
17.10	Ljubezenske prevare, 14. del
17.50	101 zgodba Hollywooda
18.35	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
20.00	Vznemirjenje, ameriška romantična drama, 1997
21.50	24 ur v življenju neke ženske, francoska drama, 2002
23.40	Reporter X
00.10	Vznemirjenje, ameriška romantična drama, 1997
02.00	24 ur v življenju neke ženske, francoska drama,
03.50	Reporter X
tv program
TevePika
Ш5
07.30	Tv Prodaja
08.00	Navigator, pon
08.30	Ekofestival 2005, 2. del, pon
09.00	Tv Prodaja
09.30	Kulturne drobtinice, 25. let revije Nova revija, pon
10.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
11.00	Evropski večeri z Lojzetom Petrletom, gost:
Peter Skvarča
12.30	Zaigrajmo in zapojmo 2005, pon
13.30	Glasbeni mozaik
16.00	Moto šok, pon
16.15	Vodič po podjetništvu, pon
16.30	Predah v gibanju, gost: Izidor Pečovnik, pon
17.30	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
18.00	Do zdravja malo drugače, prvič
19.00	To morate vedeti, svetovalna oddaja, terme Olimia
19.30	Algea, popolnoma naravno poživilo za
I 2| športnike
20.00	Odbojka na mivki, Siemens masters 2005
20.30	Slo motion, prvič
21.00	Sijaj
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Živeti zdravo, operacije srca
23 00	Slovenska glasbena lestvica, pon
00.00	Tv Prodaja
00.30	Glasbeni mozaik
NEDELJA,
Slovenija 1
a
Slovenija 2
6.30	infokanal
7.55 tv proda|a
8.30 skozi čas
8.40	tedenski izbor
8.40 velika imena malega ekrana:
marija Seme baričevič
9.40 mladi virtuozi: pianist [ure rozman (vps 09.40)
10.00 svetovni dan mladih s papežem, prenos
iz kölna (vps 10.00) 12.30 tedenski izbor 12.30 24. srečanje tamburašk1h in
mandolinskih skupin in orkestrov slovenije, 1/4 (vps 12.30)
13.05 VRTICLAVICA - 643 M,
DOKUMENTARNI FELJTON (VP! 13.30 ATLETIKA • ZLATA LICA,
POSNETEK IZ ZÜRICHA (VPS 13 16.3S MARJANCA 2005, ODDAJA TV
1. DEL (VPS 16.35) 17.55 PUPENDO, ČEŠKI FILM, PONOVITI 20.00 SAMARIJANI: BELE HALJE, MODpl IZRAELSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 20.00) 20.50 NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVStri
NADALJEVANKA, 19/22 (VPS 2C 21.40 UMETNOST GLASBE IN PLESA:
VREME, GLASBA HAROLDA ARLEl 22.55 KOŠARKA (M), PRIJATELJSKA T^KI SLOVENIJA-FINSKA, POSNETEK IZ RADOVLJICE (VPS 0.45 INFOKANAL
13.05)
35) MARIBOR,
ev (vps 17.55)
:e kavbojke.
■ralska ,50)
Nevihtno
na (vps 21.40) ma,
Kanal A
2L8J005
10 ŽIV ŽAV:
MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 6/7; SNORČKI, RISANA NANIZANKA, 8/13; MALI LETEČI MEDVEDKI, RISANA NANIZANKA, 7/12 (VPS 07.30) 9.45 NIKO GRAFENAUER: PEDENJPED,
OTROŠKI MUZIKAL (VPS 09.45) 10.25 MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 10.25)
10.55 DEŽELE, KJER SO DOMA LEGENDE, FRANCOSKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 3/13 (VPS 10.55) 11.20 OZARE, PONOVITEV 11.25 OBZORJA DUHA: BREZ SONCA MOLČIM,
PONOVITEV (VPS 11.25) 12.00 L|UD|E IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00)
13,00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON. (VPS 13.10) 14.10 TEDENSKI IZBOR
14.10 IGRE BREZ MEJA - KRANJSKA GORA (VPS 14.05) 15.35 NIKOLI OB DESETIH - KINGSTON (VPS 15.35) 16.35 TURISTIKA - MENORCA 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) 17.20 HRI-BAR, PONOVITEV (VPS 17.20) 18.20 SLOVENSKI OLIMPIJCI:
LEON ŠTUKELJ - GIMNASTIKA (VPS 18.20) 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18,30) 18.40 HOPLA, RISANKA (VPS 18,40) 18,45 ČARLI IN MIMO, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19,00 DNEVNIK 19.25 ZRCALO TEDNA 19.40 VREME 19.45 ŠPORT
20.00 100 LET SLOVENSKEGA FILMA: RDEČI BOOGIE AU:
KAJ TI JE DEKLICA?, SLOVENSKI FILM (VPS 20.00) 21.20 DRUŽINSKE ZGODBE (VPS 21.20) 22.15 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.20) 22.40 TRI ŽIVLJENJA IN ENA SMRT, FRANCOSKI FILM (VPS 22.45)
0.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, PONOVITEV 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) 1.50 INFOKANAL
9.30 TV prodaja 10.00 Mladi in nemirni, 4. sezona, po
dela ameriške nadaljevanke 10.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, poi
dela ameriške nadaljevanke 11.40 Mladi in nemirni, 4. sezona, poi
dela ameriške nadaljevanke 12.30 Mladi in nemirni, 4. sezona, poi
dela ameriške nadaljevanke 13,20 Mladi in nemirni, 4, sezona, poi
dela ameriške nadaljevanke 14.10 Dannyjeve zvezde, gostja Šahov
Darja KapS 15.10 Pametna hiSa, ameriški film 16.40 Umor, je napisala, 3. sezona, ai 17.30 Pa zamenjajmo!, ameriška doku 18.00 E+ 20.00 Družinski film: Moj najljubši ma 21.45 Znova na prostosti, 2. sezona, f.
ameriške nanizanke 22.40 Navigator 23.10 KrSćenec, ameriški film 1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev
Pop TV
7.30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Rudijevo moštvo, sinhronizirani
8.25	Action Man, sinhronizirana risani
8.50	Ogijeva druščina, sinhronizirani i
9.10	Zadnji primer inšpektorja Gadg;1
sinhronizirani risani film
10.30	Super punce, sinhronizirana ris<n
11.00	Tom in Jerry, risana serija
11.15	Lepo je biti milijonar, ponovitev
12.35	Diagnoza: umor, 7. sezona, ami
13,30	Formula 1, prenos dirke za VN
16.00	Ta čudežni svet, dokumentarna
16 30	Močno zdravilo, 5. sezona, 14,
nanizanke
17.15	24UR-vreme
17.20	Mesto brez milosti, ameriški filn|i
19.00	24UR
20.00	Nedeljski film: Obračun, amerišfei film
22.10	Vrhunci Velike nagrade Turčije, oddaja o dirki
formule 1 iz Carigrada
22.25	Kvartopirci, ameriški film
0.35	24UR, ponovitev
1.35	Nočna panorama
Prva TV
22.55)
A
ntaktna oddaja
angleške serije erije
07.30	Yu-Gi-Oh, risana serija
08,20	Digimoni, risana serija
09.35	Otroško nedeljsko dopoldne, ko
11.30	TV prodaja
11.45	Skozi ključavnico, ponovitev
12.30	Alo, alo, 22. del angleške serije
13.00	Vikarka iz Dibleya, 11. del angielške serije
13.30	Črni gad, 11. del angleške serije
14.05	Hotel poldruga zvezdica, 11, de
14.40	Gospod Bean, 22. del angleške
15 05	Adijo pamet, kontaktna oddaja
16.20	Shaka Zulu, 2. del ameriške serijle
17.10	Vznemirjenje, ameriška romantii n;
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
20.00	Mondenost, ameriška komedija,
22.00	Znani in zanimivi, razvedrilna o
22.45	Marlenna & Salome, ponovitev
23.45	Shaka Zulu, 2. del ameriške serij
00.35	Dobro je biti..., razvedrilna
01.00	Mondenost, ameriška komedija,
03.00	Znani in zanimivi, razvedrilna oi
03.45	Marlenna & Salome, ponovitev
04.45	Shaka Zulu, 2. del ameriške serij
a oddaj.
1998 i Idaja
1998 Ii idaja
TevePika
BS®
inovitev 210. inovitev 211. inovitev 212. novitev213. novitev 214. ska mojstrica
imeriška naniz. mentarna serija
sovec, am. film del
PCP
09.30	Tv Prodaja
10.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
10.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
11.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu
1Z00	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
12.30	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon
13.00	V harmoniji z naravo, pon
13.30	Tv Prodaja
14.00	Tam kjer je veselje doma
16.30	Ekofestival 2005, 2. del, pon
17.00	Jana, oddaja o sončni strani življenja, zemeljske spremembe
17.30	Algea, popolnoma naravno poživilo za športnike
18.00	Slo motion, pon
18.30	Štiri tačke, oddaja za hišne ljubljence, prvič
19.00	Predah v gibanju, gost: Izidor Pečovnik, pon
20.00	Slovenska glasbena lestvica
21.00	Vodič po podjetništvu, pon
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon
23.00	To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon
00.00	Sijaj
00.30	Glasbeni mozaik
PONEDELJEK,
Slovenija 1
J3
risana serija la serija risana serija 'ta,
ina serija
ieriška nanizanka Turčije oddaja del ameriške
в as
7.00 TEDENSKI IZBOR
7.00 UTRIP
7.15 ZRCALO TEDNA
7.35 POŠTAR, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) 7.50 ANWAR, KRATKI DOKUMENTARNI FILM EBU (VPS 07.50)
8.05 FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA,
15/26 (VPS 08.05) 8.30 GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA,
15/26 (VPS 08.25) 8.55 TEDENSKI IZBOR 8.55 IZ POPOTNE TORBE: NIT 9.15 SVET ŽIVALI,
NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 10/13 9.45 JURE PERVANjE-MARCEL BUH: VRTIČKARJI: ZVER Z BAjERJA, TV NADALJEVANKA 10.20 IGRE BREZ MEJA-KRANJSKA GORA 11.50 NIKOLI OB DESETIH - KINGSTON 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 HRIBAR 14.15 SLOVENSKI OLIMPIjCI:
LEON ŠTUKELI - GIMNASTIKA 14.25 PO SVETU NAOKOLI,
NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/8 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.05) 15.40 METKA IN ZVERINKO ZVER,
RISANA NANIZANKA, 6/11 (VPS 15.40) 16.00 RISANKA
16.05 RADOVEDNI TAČEK: LOPATA (VPS 16.05) 16.20 ŽELODKO SUPERCA, RISANKA (VPS 16.20) 16.30 BINE: OBLEKA, LUTKOVNO-IGRANA
NANIZANKA ZA OTROKE, 12/14 (VPS 16.30) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)
17.35 POGLED IZZA OGLEDALA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.35) 18.30 ŽREBANjE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.30) 18.40 CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 OČI IN SINE, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 MALI MENIH, NEMŠKA NADALjEVANKA,
9/15 (VPS 20.00) 20.50 RDEČE POLETJE,
FRANCOSKA NADALJEVANKA, 8/10 (VPS 20,45) 21.40 NARAVNA ČUDESA: YUNNAN SHILIN (VPS 21.40) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: IVANA ORLEANSKA,
FRANCOSKA NADALjEVANKA, 1/3 (VPS 22.50) 0.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.10) 1.40 INFOKANAL
Slovenija 2

6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL
11,00 TV PRODAJA
11.30 ZABAVNI INFOKANAL
13.05 TV PRODAJA
13.40 TEDENSKI IZBOR
13.40 SLOVENSKI MAGAZIN
14.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA: NEVIHTNO
VREME, GLASBA HAROLDA ARLENA 15.30 SAMARIJANI: BELE HALJE, MODRE KAVBOJKE,
IZRAELSKA DOKUMENTARNA ODDAJA 16,20 TURISTIKA - MENORCA 16,45 DOBER DAN, KOROŠKA 17.15 SALVO D'AQUISTO, ITALIJANSKA
NADALJEVANKA, 2, ZADN|I DEL (VPS 17.10) 18.55 GORMENGAST, ANGLEŠKA NADALjEVANKA, 3/
4, PONOVITEV (VPS 18.55) 20.00 JAMAŠITOVO ZLATO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 1/2, PONOVITEV (VPS 20,00) 20.50 ZNAMENIA IN ČUDEŽI,
FRANCOSKI FILM, PONOVITEV (VPS 20.50) 22.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 22.40) O.OO SOLZE ČRNEGA TIGRA, TAJSKI FILM,
PONOVITEV (VPS 00.05) 1.45 INFOKANAL
Kanal A
22.8.2005
9.25 TV prodaja
9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 20.
dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške
nanizanke 10,50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 21. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 215. del ameriške nadaljevanke
14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 110. del ameriške
nadaljevanke 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 19. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 3. sezona, 1. del ameriške
hum. nanizanke 18.00 E+
20.00 Filmski ciklus - Ed Harris: Brezno, ameriški film 22.35 Zvezdna vrata, 4. sezona, 17. del ameriške nanizanke
23.30 Seinfeld, 6. sezona, 9. del ameriške
humoristične nanizanke 0.00 Ta nora služba, 1. sezona, 20. del ameriške
humoristične nanizanke 0.30 Samo bedaki in konji, 1. sezona, 5. del angleške
humoristične nanizanke 1.05 E+, ponovitev
Pop TV
PCP
6.55	24UR, ponovitev
7.55	Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 16. dela
ameriške nanizanke
8.45	Materina pot, pon. 3. dela mehiške nad.
9.40	Zastavljeno srce, pon. 104. dela venezuelske nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Srčna dama, pon. zadnjega dela mehiške nad.
11.50	Prava ljubezen, pon. 102. dela venezuelske nad.
12.45	Diagnoza: umor, ponovitev ameriške nanizanke
13.40	TV prodaja
14.10	Sedma nebesa, 8. sezona, 17. del ameriške naniz.
15.00	Prava ljubezen, 103. del venezuelske nad.
16.00	Proti vetru, 1. del mehiške nadaljevanke
16,55	Zastavljeno srce, 105. del venezuelske nad.
17.50	24UR-vreme
17.55	Materina pot, 4. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	XXL ponedeljek: Slovo od očeta, ameriški film
21.45	Rudniki kralja Salomona,
ameriška nadaljevanka, 1/4
22.40	XXL premiere
22.45	Teksaški mož postave, 5. sezona, 22. del
ameriške nanizanke
23.40	Prijatelji, 10. sezona, 14. del ameriške
humoristične nanizanke
0.10	Parčkanje, 3. sezona, 3. del angleške nanizanke
0.50	24UR, ponovitev
1 50	Nočna panorama
Prva TV
B ИВ
06.00	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	YU-GI-OH, risana serija
07.25	Digimoni, risana serija
07.50	TV prodaja
08.20	Tri v vrsto 08,40: Spomin
»
09.00	YU-GI-OH, risana serija
09.25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 498. del
10.50	Življenje ob jezeru, 20. del
11.15	Črna kronika, 20. del
11.50	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.05	Tri v vrsto
13.10	TV prodaja
13.35	Okrožje Columbia, 11/16. del ameriške nanizanke
14.20	Mondenost, ameriška komedija, 1998
16.20	Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto izložb, sto strasti, 499. del italijanske
telenovele
18.00	Življenje ob jezeru, 21. del
18.25	Črna kronika, 21. del 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Dekle tvojih sanj, Španska komedija ^
22.00	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
22.25	UrSka Sov
23.25	Dekle tvojih sanj. Španska komedija
01.25	Dobro je biti.... razvedrilna oddaja
01.50	UrSka Sov
1605 16.10
16,35
17.00
17.35
18.05 18.40 18.55 19,00 19.35 20.00 21.00
22.00 22.50
ZMAjSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 21/25 (VPS 15.40)
MUNKIII, RISANA NANIZANKA (VPS 16.05) ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA, 9/13 (VPS 16.15)
ZLATKO ZAKLADKO: OB STAREM KALU (VPS 16.35)
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)
PREZRTA OKOLIA: GOLIČAVE IN PUSTOTE, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.35) Ml SMO ... ŠVEDI (VPS 18.05) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
VREME, MAGNET, ŠPORT POD ŽAROMETOM (VPS 20.00) STRANSKI TIR, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 21.00)
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) COLONIA DIGNIDAD, BRAZILSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50)
PREZRTA OKOLIA: GOLIČAVE IN PUSTOTE, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. POD ŽAROMETOM, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) INFOKANAL
TevePika
B3»l Slovenija 2
07.30 Tv Prodaja
08.00 Predah v gibanju, gost: Izidor Pečovnik, pon
09.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
09.30 Živeti zdravo, operacije srca
10.00 To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon
11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža
11.30 Navigator, pon
12.00 Vodič po podjetništvu, pon
12.15 Tv prodaja
12.45 Glasbeni Mozaik
16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon 17.00 Do zdravja malo drugače, pon 18.00 Štiri tačke, oddaja za hišne ljubljence, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, 25. let revije Nova revija, pon 19.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Kog kaj briga, gost: Marko Crnkovič Jana, oddaja o sončni strani življenja, aknasta koža 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Aruna, dr. alternativne medicine, 6 del., pon E+
Tv Prodaja Glasbeni mozaik
TOREK,
Slovenija 1
a
6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.35 DEČEK IZ SOSEDNJE HIŠE,
KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) 7.50 LAHKO LETIM, KRATKI DOKUMENTARNI FILM
EBU (VPS 07.S0) 8.05 FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA,
16/26 (VPS 08.05) 8.30 GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA,
16/26 (VPS 08.30) 8.55 TEDENSKI IZBOR 8.55 RADOVEDNI TAČEK: LOPATA 9.10 BINE: OBLEKA. LUTKOVNO-IGRANA
NANIZANKA ZA OTROKE, 12/14 9.30 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 30/52 9.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: WAITAPU, MLADINSKA
NADALJEVANKA, 3/5 10.10 IURE PERVANIE MARCEL BUH:
VRTIČKARII: DELNIČARSKA DRUŽBA. TV NADALJEVANKA 10.45 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR 12.00 PRI IOŽOVCU Z NATALIJO 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.20 TEDENSKI IZBOR 13.20 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA:
MARIJA ŠEME BARIČEVIČ 14.20 ČOKOLADNE SANJE,
HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 8/10 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANIA ■ BARANGOLjSOK (VPS 15.05)
6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 14.30 TV PRODAJA 15.05 TEDENSKI IZBOR 15.05 MARJANCA 2005,
ODDAIA TV MARIBOR, 1. DEL 16.20 SLOVENSKI UTRINKI,
ODDAJA MADŽARSKE TV 16.45 ŠUTO ORIZARI - OBLJUBLJENA DEŽELA,
DOKUMENTARNI FILM 17.50 MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA - BARANGOLiSOK, PONOVITEV 18.25 DUŠAN JOVANOVIČ: ŽRTVE MODE BUM-BUM, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA (VPS 18.25) 19.15 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19/20 (VPS 19.35) 20.30 BORIS KOBAL: AFRIKA AU NA SVOJI ZEMLJI,
TV PRIREDBA PREDSTAVE SSG TRST (VPS 20.30) .22.40 UBIJ ME NEŽNO, ŠPANSKI FILM (VPS 22.45) ^ NA LINIJI: IVO JAN, ODDAJA ZA MLADE, PON. INFOKANAL
ШШИШ
Kanal A
23.8.2005
9.25 TV prodaja
9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 21.
dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10 50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 22. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemimi, 4. sezona, 216. del ameriške nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 111. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja
16,05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17,00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 20. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 3. sezona, 2. del ameriške
v hum. nanizanke 18,00 E+
20.00 Akcija: Krvavi šport 3, ameriški film ^ 21.45 Zvezdna vrata, 4. sezona, 18. del ameriške PlPPI nanizanke
22.40 Seinfeld, 6. sezona, 10. del ameriške
Ш humoristične nanizanke
23.10 Ta nora služba, 1. sezona, 21. del ameriške
humoristične nanizanke 23.40 Samo bedaki in konji, 1. sezona, 6. del angleške
humoristične nanizanke 0.15 E+, ponovitev
Pop TV
7.00 8.00
8.50
9.50 10.40
11.10 Proti vetru, pon. 1. dela mehiške nadaljevanke 12.00 Prava ljubezen, pon. 103. dela venezuelske nad. 12.55 Rudniki kralja Salomona, ponovitev ameriške
nadaljevanke, 1/4 13.50 TV prodaja
14.20 Sedma nebesa, 8. sezona, 18. del ameriške naniz. 15.15 Prava ljubezen, 104. del venezuelske nad. 16.10 Proti vetru, 2. del mehiške nadaljevanke 17.05 Zastavljeno srce, 106. del venezuelske
nadaljevanke 17.55 24UR-vreme
18.00 Materina pot, 5. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno
20.45 Življenjska zgodba: Druga ženska, ameriški film 22.30 XXL premiere
22.35 Teksaški mož postave, 5. sezona, 23. del
ameriške nanizanke 23.30 Prijatelji, 10. sezona, 15. del ameriške
humoristične nanizanke 0.00 Parčkanje, 3. sezona, 4. del angleške nanizanke 0.40 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama
Prva TV
B ÖS
06.00 06.15 06.30 07.00 07.25 07.50 08.20 08.40 09.00 09.25 09.45 10.00 10.05 10.25 10.50 11.15 11.50 12.50 13.05 13.10 13.45 14.45 16.45 17.10 17.35
18.00 18.25 19.00 19-55 20.00 20.55 21.2S
22.15 23.15 00.10 00.40
01.30
TV prodaja The Best Off TV prodaja
YU-GI-OH, risana serija Digimonl, risana serija TV prodaja Tri v vrsto Spomin
YU-GI-OH, risana serija
Spomin
Tri v vrsto
Prva prebere prva
TV prodaja
Sto izložb, sto strasti, 499. del
Življenje ob jezeru, 21. del
Črna kronika, 21. del
Adijo pamet, kontaktna oddaja
TV prodaja
Tri v vrsto
TV prodaja
UrSka Sov, ponovitev
Dekle tvojih sanj. Španska komedija
Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
Yu-Gi-Oh, risana serija
Sto izložb, sto strasti, 500. del italijanske
telenovele
Življenje ob jezeru, 22. del Črna kronika, 22. del Adijo pamet, kontaktna oddaja Plemeniti komentar Lisice, 2. del srbske serije Prvaki med silaki, reportaža Ljubezenske prevare, 15. del ameriške resničnostne serije
Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej Lisice, 2. del srbske serije Prvaki med silaki, reportaža Ljubezenske prevare, 15. del ameriške resničnostne serije
Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej
TevePika
SREDA
24.8.2005
Slovenija 1_Д
□a
24UR, ponovitev
Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke
Materina pot, ponovitev 4. dela mehiške nadaljevanke
Zastavljeno srce, pon. 105. dela venezuelske nad. TV prodaja
6.00 Tv Prodaja
6.30 Za vas in mesto, ž Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 Do zdravja malo drugače, pon 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Sijaj, pon
10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič
10.30 Evropski večeri z Lojzetom Petrletom, gost:
Peter Skvarča 12.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 12.30 Kulturne drobtinice, 25. let revije Nova revija, pon
13.00 Tv Prodaja 13.30 Glasbeni mozaik 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 |ana. oddaja o sončni strani življenja, aknasta koža
17.30 Algea. njen vpliv na imunsko dagajanje v telesu 18.00 V harmoniji z naravo 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Kog kaj
briga, gost: Marko Crnkovič 20.00 To morate vedeti, svetovalna oddaja 21.00 Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 štiri tačke, oddaja za hiSne ljubljence, pon 23.30 Slo motion 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik
6.50 6.50 7.00 7,35
7.50
8.00
8.25
8.50 8.55 8.55 9.20 9.35
9.40
10.15 ;
11.10 13.00 13.15 13.15 13.35 14.25
15.00 15.05
15.40
16.00
16.40
1700
17.25
18.20 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00
22.00
22,55
0.55 1.50
2.40 3,05
TEDENSKI IZBOR
KULTURA
ODMEVI
KUL SAM IN LJUBKA SUZI, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) SLIKA, KRATKI IGRANI FILM CIAK JUNIOR (VPS 07.50)
FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA, 17/26 (VPS 08.00)
GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA, 17/26 (VPS 08.20) RISANKA TEDENSKI IZBOR
ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA, 9/13 ZLATKO ZAKLADKO: OB STAREM KALU NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: IGRAMO SE
JURE PERVANJE-MARCEL BUH: VRTIČKARJI: GOBE, TV NADALJEVANKA NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 6/12 NAŠA LJUBA LASSIE, AMERIŠKI FILM (VPS 11.10) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR
NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA, ODDA|A TV MARIBOR DEŽELE, KJER SO DOMA LEGENDE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/13 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MO|A GOST|A ... - VEND...GEM ... (VPS 15.05) SNORČKI, RISANA NANIZANKA, 8/13 (VPS 15.35)
POD KLOBUKOM: SLON IN SADEŽ, PONOVITEV (VPS 16.00)
SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 11/26 (VPS 16.45)
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00)
ŠE DVA TEDNA..., DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.30)
TURISTIKA, PONOVITEV (VPS 18.20) ŽREBANIE ASTRA (VPS 18.40) BINKO, RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
VREME, MAGNET, ŠPORT
SEDMI PEČAT: MOŽ Z LUNE, AMERIŠKI FILM
(VPS 20.00)
ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00)
EMIL FILIPČIČ: UJETNIKI SVOBODE, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA (VPS 22.55) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. ŠE DVA TEDNA...,
DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.40) INFOKANAL
Slovenija 2
w 9.00 10.00 11.00 11.30 14.00 14.35 15.45
16.25 16.25
17.15
18.25
W.OO
20.00
20.50
22.10
23.40
1.20
INFOKANAL ZABAVNI INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL
EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.45) TEDENSKI IZBOR
VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 19/20 DRUGA GODBA 2004: DAARA J, POSNETEK KONCERTA
MOSTOVI - HIDAK: MO| GOST, MOJA GOST|A ... - VEND...GEM ..., PONOVITEV 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 10/24, PONOVITEV^
MEDNARODNA OBZOR|A: MED SOVRAŠTVOM IN SOŽITJEM, PONOVITEV (VPS 20.00) JAZZ ETNO FUNKY FESTIVAL PERPETUUM JAZILLE, ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 20.50)
PRVA LJUBEZEN, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 22.10)
100 LET SLOVENSKEGA FILMA: UMETNI RAJ, SLOVENSKI FILM, PONOVITEV (VPS 23.35) INFOKANAL
Kanal A
9.25 TV prodaja
9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 22.
dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 23. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 217. del ameriške nadaljevanke
14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 112. del ameriške
nadaljevanke 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonde imajo vsi radi, 3. sezona, 21. del
||§§ ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 3. sezona, 3. del ameriške
hum. nanizanke 18.00 E+
20.00 Hollywood zaupno, 9. del ameriške
dokumentarne serije 20.55 Odvečna koža, dokumentarna oddaja 21.45 Zvezdna vrata, 4. sezona, 19. del ameriške nanizanke
22.40 Seinfeld, 6. sezona, 11. del ameriške
humoristične nanizanke 23.10 Ta nora služba, 1. sezona, zadnji del ameriške
humoristične nanizanke 23.40 Samo bedaki in konji, 2. sezona, 1. del angleške
humoristične nanizanke 2.15 E+, ponovitev
Pop TV
Prva TV
19.55 20.00 21.00 21.50 22.25 00.10 01.00 01.50 02.20
Plemeniti komentar Ena na ena, pogovorna oddaja Shaka Zulu, 3. del ameriške serije Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja Dilerji, ameriški triler 2003 ^ Ena na ena, pogovorna oddaja Shaka Zulu, 3. del ameriške serije Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja Dilerji, ameriški triler 2003
TevePika
EE
6.55	24UR, ponovitev
7.55	Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 18. dela
ameriške nanizanke
8.45	Materina pot, pon. 5. dela mehiške nad.
9.40	Zastavljeno srce, pon. 106. dela venezueiske nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Proti vetru, pon. 2. dela mehiške nadaljevanke
11.55	Prava ljubezen, pon. 104. dela venezueiske nad.
12.50	Preverjeno, ponovitev
13.35	TV prodaja
14.05	Sedma nebesa, 8. sezona, 19. del ameriške naniz.
14.55	Prava ljubezen, 105. del venezueiske nad.
16.00	Proti vetru, 3. del mehiške nadaljevanke
17.00	Zastavljeno srce, 107. del venezueiske nad.
17.55	24UR - vreme
18.00	Materina pot, 6. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	TV kriminalka:
Zbogom, jutrišnji dan!, ameriški film
21.40	Učiteljica, ameriški film, 2/2
23.20	XXL premiere
23.25	Teksaški mož postave, 5. sezona, 24. del
ameriške nanizanke
0.20	Prijatelji, 10. sezona, 16. del ameriške
humoristične nanizanke
0.50	Parčkanje, 3. sezona, 5. del angleške nanizanke
1.30	24UR, ponovitev
2.30	Nočna panorama
6.30	Tv Prodaja
7.00	Evropski večeri z Lojzetom Petrletom, gost:
Peter Skvarča
8.30	Tv Prodaja
9.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
9.30	Algea, njen vpliv na imunsko dagajanje v telesu
10.00	Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon
10.30	jana, oddaja o sončni strani življenja, aknasta koža
11.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
12.00	Na piki, aktualna pogovorna oddaja, Kog kaj
briga, gost: Marko Crnkovič
13.00	Glasbeni Mozaik
17.00	Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič
17.30	Kulturne drobtinice, planinski jubilej, prvič
18.00	Do zdravja tudi tako, gost: stud o Ank, prvič
18.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja
19.00	Slovenska glasbena lestvica, pon
20.00	Vodič po podjetništvu, prvič
20.30	Sijaj
21.00	Živeti zdravo, bolečine v hrbtenici
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00	Preverjeno POP TV
23.45	Odbojka na mivki, Siemens maslers 2005, pon
00.15	Tv Prodaja
00.30	Glasbeni mozaik
ČETRTEK,
Slovenija 1
a
S ИВ
06.00	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV proda|a
07.00	YU-GI-OH, risana serija
07.25	Digimoni. risana serija
07.50	TV prodaja
08.20	Tri v vrsto
08.40	Spomin
09.00	YU-GI-OH, risana serija
09,25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 500. del
10.50	Življenje ob jezeru, 22. del
11.15	Črna kronika, 22. del
11.50	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.05	Tri v vrsto
13.15	Spomin
13.20	TV prodaja
13.55	Lisice, 2. del srbske serije
14.50	Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej
15.50	Ljubezenske prevare, 15. del ameriške
resničnostne serije
16.40	Prvaki med silaki, reportaža
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto izložb, sto strasti, 501. del italijanske
telenovele
18.00	Življenje ob jezeru, 23. del
18.25	Črna kronika, 23. del
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
0.45 1.40 2.05
DUHOVNI UTRIP: SAVNA IN DUHOVNOST,
PONOVITEV (VPS 18.20)
MO|STER MIHA, RISANKA (VPS 18.40)
VREME (VPS 18.55)
DNEVNIK
VREME, MAGNET. SPORT
FOYLOVA VOJNA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA,
4„ ZADNJI DEL (VPS 20.00)
OSMI DAN (VPS 21.35)
ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.10) GLASBENI VEČER
MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA: PROMENADA (VPS 23.00) SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO IN GEORGE PEHLIVANIAN ■ G. MAHLER: SIMFONI|A ŠT. 1 (VPS 23.3S) DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) INFOKANAL
Slovenija 2
25A2QQ5
6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.35 PRVI OTROK NA LUNI,
KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) 7.50 PROSIM, NE KLIČITE GA ARMANDO,
ITALIJANSKI KRATKI IGRANI FILM CIAKjUNlOR (VPS 07.50)
8.00 FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA,
18/26 (VPS 07.55) 8.25 GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA,
- 18/26 (VPS 08.20) 8.50 RISANKA 9.00 TEDENSKI IZBOR 9.00 SKIP IN SKIT,
risana nanizanka, 11/26 9.10 pod klobukom: slon in sa^ež 9,55 iure pervanje-marcel buh:
VRTIČKARJI: GRAJSKI DUH, TV ^IADALJEVANKA 10.30 POD ŽAROMETOM 11.25 OSCAR WILDE:
VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEUT, TV PRIREDBA PREDSTAVE AKADEMIJE ZA GLEDALIŠČE, R/fao, FILM IN TELEVIZIJO V LJUBLJAN (VPS 11.20)
13.00 poročila, Sport, vreme (vps 13.00)
13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 DRUŽINSKE ZGODBE 14.15 VIDEOPISMA - BRANA IN PETAF 14.40 PESEM KAMNA: KAMEN, HRANA IN VINARSTVO, DOKUMENTARNA ODDA|A TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.40) 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA -
barangoljsok (vps 15.05) 15.40 cedrik, risana nanizanka, 33/52 (vps 15.40) 15 jo risanka
15.55 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC:
RDEČA KAPICA (VPS 15.50) 16.10 NOGOMET NI ZA PUNCE,
KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 16.10) 16.25 ENAJSTA ŠOLA: KONTEJNER,
ODDAjA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.25) 16.50 GEOMETRIJSKE BASNI, RISANA NANIZANKA (VPS 16.50)
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME
(VPS 17.00) 17,30 JASNO IN GLASNO:
FORMALNA IZOBRAZBA = SANJSKI POKLIC?, _KONTAKTNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 17.30)
Kanal A
Pop TV
6.55 7.55
8.45
9.40
10.30 11.00
24UR, ponovitev
Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke
Materina pot, ponovitev 6. dela mehiške nadaljevanke
Zastavljeno srce, ponovitev 107. dela venezueiske nadaljevanke TV prodaja
Proti vetru, ponovitev 3. dela mehiške nadaljevanke_
12.55
13.45 14.15
15.05
16.05 17.00 17:55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.45
6.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODA|A 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.00 TV PRODAJA 13.35 TEDENSKI IZBOR 13.35 TRIO PSALTERIA -
S CITRAMI OD RENESANČNE GLASBE DO |AZZA 14.55 MED VALOVI,
ODDA|A TV KOPER-CAPODISTRIA 15.25 SOUTH PARK,
AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 3/14 15.50 SLOVENSKI MAGAZIN 16.15 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA ■
BARANGOLjSOK, PONOVITEV 16.55 DOMŽALE: POKAL UEFA V NOGOMETU, POVRATNA TEKMA 2. PREDKROGA: DOMŽALE ■ AŠDOD, PRENOS (VPS 16.55) 19.00 SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA,
1/13, PONOVITEV ^ 20.00 OPERNO POLETIE •
A. SALIERI: PREPOZNANA EVROPA, POSNETEK OPERE IZ MILANSKE SCALE (VPS 20.00) 22.15 USPEH, ANGLEŠKA DRAMA (VPS 22.15) 23.55 IASNO IN GLASNO:
FORMALNA IZOBRAZ8A = SANJSKI POKLIC?, KONTAKTNA ODDAJA, PONOVITEV 0.45 KROG 2. JAPONSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.40) 225 INFOKANAL
Prava ljubezen, ponovitev 105. dela
venezueiske nadaljevanke
Teksaški mož postave, 5. sezona, ponovitev 24.
dela ameriške nanizanke
TV prodaja
Sedma nebesa, 8. sezona, 20. del ameriške nanizanke
Prava ljubezen, 106. del venezueiske nadaljevanke
Proti vetrn, 4. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 108. del venezueiske nad. 24UR - vreme
Materina pot, 7. de! mehiške nadaljevanke 24UR
Romanca: Njeni zmenki, ameriški film Vražje neveste, dokumentarna serija XXL premiere
Izpovedi taksistu 2, dokumentarna Prijatelji, 10. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke Parčkanje, 3. sezona, 6. del angleške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama
Prva TV
SlfflS
9.25 TV prodaja
9.30 Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 23.
dela ameriške humoristične nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške
nanizanke 10.50 E+, ponovitev 12.50 TV prodaja
13.20 Domače kraljestvo, 4. sezona, 24. del ameriške
humoristične nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 218. del ameriške nadaljevanke
14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 113. del ameriške
nadaljevanke 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 3. sezona, 22. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 3. sezona, 4. del ameriške
hum. nanizanke 18.00 E+
20.00 Krimič: Ugrabljeni v raju, ameriški film 21.40 Ljubezen v laseh, 3. sezona, zadnji del angleške
nadaljevanke 22.40 Sestre in zdravniki, 2. del ameriške
humoristične nanizanke 23.20 Navigator, ponovitev 23.50 Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.30 E+, ponovitev
06.00	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	YU-GI-OH, risana serija
07.25	Digimoni, risana serija
07.50	TV prodaja
08.20	Tri v vrsto
08.40	Spomin
09.00	YU-GI-OH, risana serija
09.25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	Prva prebere prva
10.05	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 501. del
10.50	Življenje ob jezeru, 23. del
11.15	Črna kronika, 23. del
11.50	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.05	Tri v vrsto
13.20	Spomin
13.45	TV prodaja
14.10	Ena na ena, ponovitev
15.00	Dilerji, ameriški triler 2003
16.35	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto izložb, sto strasti, 502. del ital. telenovele
18.00 Življenje ob jezeru, 24. del
18.25	Črna kronika, 24. del
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00 Alo, alo, 23. del angleške serije
20.35	Vikarka iz Dibleya, 12. del angleške serije
21.10	Črni gad, 12. del angleške serije
21.45	Hotel poldruga zvezdica, 12. del angleške serije
22.20 Gospod Bean, 23. del angleške serije
22.50	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
23.40 Alo, alo, 23. del angleške serije
00.15	Vikarka iz Dibleya, 12. del angleške serije
00.50 Črni gad, 12. del angleške serije
01.25	Hotel poldruga zvezdica, 12. del angleške serije
02.00	Gospod Bean, 23. del angleške serije
02.30	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
TevePika
Ш•}
6.00	Tv Prodaja
6.30	Kulturne drobtinice, planinski jubilej, pon
7.00	Vodič po podjetništvu, pon
7.15	Moto šok, pon
7.30	Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon
8.00	Sijaj, pon
8.30	Tv prodaja
9.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
9.30	Algea, njen vpliv na imunsko dagajanje v telesu
10.00	Zaigrajmo in zapojmo 2005, pon
11.00	jana, oddaja o sončni strani življenja, aknasta koža
11.30	V harmoniji z naravo
12.00	Las vegas, mesto kiča
12.30	Samozdravilna energetska metoda Rudija
Klariča, pon
13.00	Preverjeno POP TV
14.00	Glasbeni Mozaik
17.00	Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon
17.30	Navigator, prvič
18.00	Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon
18.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja
19.00	Narodno zabavni koncert, GTV, prvič
20.00	To morate vedeti, svetovalna oddaja
21.00	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00	Slovenska glasbena lestvica
00.00	Tv prodaja
00.30	Glasbeni Mozaik
RADIO OGNJIŠČE
PETEK
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
	besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
	obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Turistične novice
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
11.15	Knjižne minute (presoje)
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	VoSčilo PRO-jevcem
1130	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar tedna
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
17.00	Ob petkih pospravljamo podstrešje
18.00	Poročila, VaSa pesem
18.15	Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago
	Ocvirk)
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Iz Mohorjeve skrinje
21.15	Ponovitev Komentarja tedna
21.30	Mozaik dneva
22.00	Klasična glasba
	Ponovitve:
23.00	Doživetja gora in narave
24.00	Srečno na poti
00.45	Spoznanje več- predsodek manj
04.40	Radio Vatikan
12.50	Iz žitnice slovenstva	13.00
13.00	Glasbena voSčila	13.30
15.00	INFO oddaja	14.00
15.30	Osmrtnice, obvestila	14,05
15.45	Koledar prireditev	14.15
15.50	Pričevalci vere	14.30
16.00	Mali oglasi	15.00
17.00	Slovene' Slovenca vabi	15.30
18.00	Poročila, VaSa pesem	15.45
18.15	NaS gost	15 JO
19.30	Poročila	17.00
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)	
20.00	Radio Vatikan	18.00
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?	18.15
20.30	Radijska molitev	19.00
21.00	Škofov nagovor pred nedeljo	19.15
21.15	SvetniSki kandidati - Skof Vovk	19.30
	Ponovitve:	19.45
2100	Za življenje	20.00
23.00	Obala neznanega	20.20
24.00	Slovene' Slovenca vabi	20.30
04.40	Radio Vatikan	21.30
		2100
K	IEDELJA	
h		23.00
		
		24.00
05.00	Z molitvijo v nov dan	04.40
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov	
05.30	Poročila	
05.45	Napovednik programa	T
06.00	Pričevalci vere	1
06.20	Prognostik	
06.30	Kratke novice	05.00
06.35	Kličemo 113	05.10
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje	05.30
	besede z razlago)	05.45
07.00	Zvonjenje	06.00
07.15	Iz žitnice slovenstva	06.20
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,	06.30
	obvestila	06.35
08.00	Iz življenja vesoljne Cerkve	06.45
08.30	Koledar prireditev	
08.45	Spominjamo se	07.00
09.00	Prenos sv. MaSe	07.15
10.00	Oznanila	07.30
10.15	Graditelji slovenskega doma	
11.00	Poročila, osmrtnice, obvestila	08.00
11.15	Kmetijska oddaja	08.10
12.00	Zvonjenje	08.30
12.05	Besede Matere Terezije	08.45
12.15	VoSčilo PRO-jevcem	09.00
12.30	Glasbena voSčila	09.15
15.00	INFO oddaja	10.00
15.30	Osmrtnice, obvestila	11.00
15.45	Koledar prireditev	12.00
15.50	Pričevalci vere	12.05
16.00	Glasbena voSčila	1115
17.00	Slovencem po svetu in domovini	12.30
18.30	Sakralna glasba	12.50
19.30	Poročila	13.00
19.45	Škofov nagovor za nedeljo	13.30
20.00	Radio Vatikan	
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?	14.00
20.30	Obala neznanega - izzivi vere	14.05
21.30	Radijski roman	14.15
	Ponovitve:	14.30
22.00	NaS gost	15.00
23.00	Graditelji	15.30
23.45	SvetniSki kandidati	15.45
00.30	Iz življenja vesoljne Cerkve	15.50
PONEDELJEK
SOBOTA
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45
07.00 07.30 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00
12.00 12.05 1115 12.30
Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila
Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice KliCemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
Naravoslovne zanimivosti
Koledar prireditev
Spominjamo se
Sobotna iskrica
Poročila, VaSa pesem
Za Življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z
Bogdanom ŽorZem 2. Zakonska oddaja 3.
Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom
Gržanom
Zvonjenje
Besede Matere Terezije Voićilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila
05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45
07.00 07.15 07.30
08.00 08.10 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 12.50
Mali oglasi Stare, ma lepe Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere
1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne
zagate 4. Aktualno
Poročila, VaSa pesem
Glasovanje za Vašo pesem
Kratke novice
Napovednik
Za otroke
Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Prijatelji radia Ognjišče Mozaik dneva
Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji radia Ognjišče II. (2. ■ 5.) Ponovitve: Sakralna glasba
Slovencem po svetu in domovini Radio Vatikan
TOREK

Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila
Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Bim-bam-bom
Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
Kmetijski nasvet
Kratka kateheza
Koledar prireditev
Spominjamo se
Poročila
Napovednik
Poročila
Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje
Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva
17.00 18.00 18.15 19.00 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30
21.30 22.00
23.00 24.00 04.40
Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila
Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Bim-bam-bom
Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
Kmetijski nasvet
Predstavljamo vam
Koledar prireditev
Spominjamo se
Poročila
Napovednik
Poročila
Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje
Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva Mali oglasi
Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo
(2., 4.)
Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I, Poročila, Vaša pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Kratke novice Napovednik Za otroke
Sejalec seje besedo (ponov.)
Radio Vatikan
Kaj bo jutri na R.O.?
Luč v temi (1.), juretov večer (2., 4., 5.),
Vstani in hodi (3.)
Mozaik dneva
Sončna pesem
Ponovitve:
Ponedeljekova 17.
Prijatelji radia Ognjišče
Radio Vatikan
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZ5, osmrtnice, obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Sredin trn
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
10.15	Srečno na poti
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
1100	Zvonjenje
1105	Besede Matere Terezije
1115	VoSčilo PRO jevcem
1130	Poročila, osmrtnice, obvestila
1150	Iz žitnice slovenstva
1300	Zlati zvoki
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GVvetru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Sredin pogled v svet
15.00	INFO oddaja
1S.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Mali oglasi
17.00	Pogovor o
18.00	Poročila, VaSa pesem
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza)
21.30	Mozaik dneva
22.00	Glasba z znamko
	Ponovitve:
23.00	Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in
	hodi (3.)
24.00	Šport na Radiju Ognjišče
04.40	Radio Vatikan
ČETRTEK
SREDA
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)_
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.1f	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Pod lipo domačo
08.30	Koledar prireditev
08,45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
10.15	Doživetja gora in narave
11.00	Kratke novice, Vaša pesem
12,00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	Voščilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	GV v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar Družine
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15,50	Pričevalci vere
16.00	Glasbena voščila
17.00	Oddaja KP študija
18.00	Poročila, Vaša pesem
18.15	Dijaška oddaja
19Л0	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Karavana prijateljstva I.
21.30	Mozaik dneva
22.00	Karavana prijateljstva II.
Ponovitve:
23.00	Pogovor o
24.00	Sveta vera bodi vam luč
04.40	Radio Vatikan
športna kolumna
Esad Babačič
Pri Humarju je težava v tem, da je človek preprosto predober piarovec. Za nameček je še sposoben poslovnež, kar gre mnogim v nos. Še posebej tistim alpinističnim soborcem, ki so že dolgo v senci njegovih medijskih podvigov. Od tod njihova želja, da ga pokažejo kot ekstremista, nekoga, ki izziva usodo, hkrati pa ne spoštuje temeljnih alpinističnih zakonitosti.
Medijski alpinist
V prid jim gre Humarjeva cirkuška žilica, ki jo spretno obrača sebi v prid. Mediji ga imajo preprosto radi in tudi zdaj, ko je zavist dosegla kritično nejo, se zdi, daje Humar vendarle zmagal. In to kljub temu, da ni splezal do vrha. Zdi se celo, da so nekateri komaj čakali, da mu spodleti. Če bi lepo plezal in se ne kazal v javnosti, se nihče ne bi spraševal, koliko bo stalo reševanje iz ledene stene. Bil bi žrtev, nič več in nič manj kot to.
Humaiju preprosto manjka skromnosti, s katero se Slovenci tako radi ponašamo, zato ga je treba postaviti na realna tla.
Zdaj se ukvarjajo s tem, ali bo Tomaž nehal s takšnimi vratolomnimi podvigi. Kot da počne nekaj neprimernega, nekaj, kar je daleč od profesionalizma. To pa seveda ni res. Če je kdo zares v formi, potem je to Humar. In zakaj bi šel zdaj, ko je ne vrhuncu kariere, v nekakšno c rugo ligo? En neodločen izic pač ni dovolj za izpad iz lige Verjamem, da bo imel Humar zdaj še več razlogov za nadaljevanje športne poti, ki je bila, v celoti vzeto, več kot bleščeča.
Kaj se zgodi s tistimi, ki se vdajo malodušju, lahko vidimo pri nogometu. Nihče več se ne sprašuje, kdo bo letos prvak. Pravzaprav je malo tistih, ki sploh vedo, kateri klubi so v prvi ligi. Zdaj ko ni Olimpije, je tudi vseeno, na katerem mestu je Maribor. To, da je na prvem
mestu Nafta, ni nobeno presenečenje, saj takšnih kategorij v našem nogometu sploh ni več. Tudi gesta veteranov Olimpije, da rešijo vsaj košček stare slave in začnejo igrati v peti ligi, je naletela na bolj medel odziv. V slogu čudenja in nejevere se odvijajo tudi tivolske igrice, v katerih je vse manj domačih igralcev in vse več tujcev, ki se zajedajo v narodov blagor. Kot kazen z neba je prišla še poškodba edinega domačega bisera. Ožbolt je bil na najboljši poti, da postane košarkar, okrog katerega bi se gradila nova Olim-pija. Tako pa je novim lastnikom ostala zelo vprašljiva zasedba, s katero bodo težko ogrozili najmočnejša evropska moštva. Za nameček zamujajo s pripravami debel mesec, kar je še
uspeh naše košarkarske reprezentance, ki se bo čez dober mesec poskusila prebiti med evropsko elito. Prejšnja leta je bilo v zraku upanje, tokrat pa ni niti kančka optimizma. Vse skupaj je podobno ravnoduš-nosti in resignaciji brez primere. Tudi sam sem se zalotil, da z nekakšnim mirom čakam letošnje prvenstvo, na katerem imamo zares dobro moštvo. Kot da bi nas slabe izkušnje ujele v nekakšno apatijo, iz katere ni videti izhoda. Samo upam lahko, da se takšno ozračje ni preneslo na igralce, ki morajo v Beograd lahki in spočiti. Ne sme se ponoviti zgodba s prejšnjih prvenstev, ko so prišli s priprav še bolj utrujeni, kot so bili prej. Večina najboljših igralcev ima za seboj polno sezono, zato verjet -
Zdaj se ukvarjajo s tem, ali bo Tomaž nehal s takšnimi vratolomnimi podvigi. Kot da počne nekaj neprimernega, nekaj, kar je daleč od profesionalizma. To pa seveda ni res. Če je kdo zares v formi, potem je to Humar. In zakaj bi šel zdaj, ko je na vrhuncu kariere, v nekakšno drugo ligo?
posebej nerodno, če vemo, da je bila Olimpija znana po svojem eksplozivnem začetku sezone. Veliki klubi se še niso dobro ogreli, ko jih je naš prvak presenetil. Tako so si Ljubljančani nabrali zalogo točk in se nekako prebili čez krizne čase, ki so nastopili v drugem delu sezone. Tokrat bo presenečenje veliko težje, saj bo Olimpija vsaj tako težka kot najboljši klubi. Po vsem tem niti ni čudno, če nihče ne verjame v
no ni smotrno, da se obremenjujejo s treningi. Seveda je vse v rokah strokovnega štaba, ki mora najti pravi odnos med obremenitvijo in sproščenostjo. Igra je vendarle na prvem mestu, zato ne gre pretiravati z utežmi in drugimi pripomočki za dvigovanje telesne vzdržljivosti. Fantje so dovolj zreli in profesionalni, da znajo skrbeti za kondicijo. Če bodo prišli v Beograd igrivi, potem lahko računamo celo na medaljo.

Natanko pred letom dni smo lahko uživali v olimpijskih bojih najboljših športnic in športnikov; fantastični izidi in pripravljenost pa še vedno burijo domišljijo: kje je namreč tista skrajna točka, do katere lahko še seže človekova zmogljivost.
Le kako naj opredelimo to skrajno točko, ki bi predstavljala skrajno človekovo motoriko in tekmovalnost? Francoski režiser Jacques Perrin svetuje: "Za trenutek se ozrite okoli se-
Živalska
olimpijada
be!" Njegova najznamenitejša dokumentarca Nomadi neba in Mikrokoz-mos ponujata odgovor na postavljeno vprašanje. Skrajna točka človeko-
dvigovanju uteži, skoku v daljavo in	kalifornijskih prerij ima vse vrline
višino ter plavanju na 800 m. Da pa	zmagovalca; ŠČUREK naj bi bil naj-
ne bi prišlo do kakršnih koli neso-	hitrejši insekt; ČOPOVEC brani lus-
glasij in odstopanj, bodo vse nasto-	kaste barve vseh mogočih rib in se po
ve zmogljivosti je namreč nedosegljiv pajoče živali pomanjšane oz. pove-prostor med simfonijo ptičjega sveta čane na povprečno velikost športni-in koračnico iznajdljivih žuželk. Še ne- ka (183 cm), za enak faktor pa bodo
koliko niže, v tišini morskih globin, kraljujejo najpopolnejše plavalke - ribe; nekje na sredini pa se sesalci in plazilci udeležujejo najsrditejših spopadov. Še dobro, da smo okrepljeni z razu-
pomanjšane oz. povečane tudi njihove sposobnosti (hitrost, moč itd.).
Asafa Powell (9,77 s)
Na sporedu je že prva disciplina
mom, saj bi nam v nasprotnem zares - tek na 100 m. Pred klasičnim sprin-
kopnem premika z izjemno čvrsto prsno plavutjo; v zadnji startni vrsti pa je ves nestrpen BRZEC - bleščeče zelen hrošč, ki je rojen za najhitrejše dirke. To je torej cvet najhitrejših. Pripravljeni, pozor, zdaj! Še preden je počila pištola, je bilo že vse končano! Oba insekta sta namreč na startu reagirala v tisočinki sekunde, njune predispozici-
trda predla. Za tolažbo in poduk si zato nekoliko pobliže oglejmo to "nedosegljivo skrajno točko". Oglejmo si BBC-jevo večkrat nagrajeno animirano reportažo o živalskih olimpijskih igrali-"Animal Games"!
Konsenz
Živalska olimpijada se bo torej za-
toni se postavlja vprašanje: katero je je pa so ju izstrelile proti cilju. Takšne
najhitrejše živo bitje na planetu? Publika je v pričakovanju odgovora na vprašanje že na nogah. Nastopajo: GEPARD, mojster sunkovitih sprememb hitrosti, eksplozivnosti in najhitrejši kopenski sesaleq TEKAČICA, sorodna kukavici, je lastnica uradnega ptičjega rekorda (41 km/h); OGR-čela! Planinski orel je iz svojih moč- LIČASTI LEGVAN - plazilski lovec nih krempljev pravkar odvrgel baklo, ki je uspešno zanetila olimpijski ogenj. Kresničke uprizarjajo svetlobni spektakel, preostale živali na tribunah pa rajajo od navdušenja. "Dobrodošli! Za nas bosta komentirala John Motson in Jonathan Pearce!" Na čarobnem otoku so se znašle vrhunsko pripravljene živali petih živalskih vrst. Insekti, ptice, ribe, sesalci in plazilci se bodo pomerili v šestih disciplinah: sprintu na 100 m, streljanju,
hitrosti človeško oko še zaznati ne zmore. Ali bo potreben fotofmiš? Br-zec je v izenačenem merilu tekel hitreje od reaktivnih 800 km/h, tekačica 170, gepard pa je bil s svojimi 8-me-trskimi koraki (4 koraki/sek) šele peti s časom 2,17 sekunde. Med tekom njegova telesna temperatura naraste na smrtonosnih 40,5 stopinj Celzija. Fo-
tofiniš je naposled odločil: zmagovalec je legvan (0,83 sekunde), le sto-tinko pred brzcem, zadnji pa je čopo-vec s skoraj minutnim zaostankom!
Hossein Rezazadeh (263 kg)
Uteži so primerno naložene in vse je pripravljeno za naslednjo disciplino. AFRIŠKEGA SLONA so morali kot edinega nastopajočega pomanjšati. To ga je tako zmedlo, da mu ni uspelo dvigniti niti začetnih 25 kg. Sramota za sesalce! Za njim je šel po zlato odličje SKARABEJ, to pot povečan kar za 2.560-krat, ki v naravni velikosti premika kamenje, z našiljenim rožičkom pa je tudi nadvse uspešen borec. Dvigne fenomenalnih 54.000 kg in prevzame vodstvo. Občinstvo je navdušeno, saj je dvignil toliko, kot če bi človek dvignil 5 dvonadstropnih avtobusov. Členkaste nožice mu namreč omogočajo dvigovanje neverjetnih bremen. ZLATI OREL lahko s svojim peresno lahkim telesom zagrabi in ponese rovko, težko tudi do 7 kg. Tokrat je v povečanem merilu zmogel odličnih 96 kg. Prirejen vodni poligon je omogočil nastop tudi NILSKEMU KROKODILU. Le-ta se nenadoma
Jadrorepec je na 800 m ugnal vso plavalno konkurenco s časom 25,42 sekunde.
Ogrličasti legvan je v BBC-jevem eksperimentu postal najhitrejša žival na planetu, saj je 100 m odsprintal v 0,83 sekunde.
kot vaterpolist prikrade iz vode, z ostrimi zobmi zagrabi utež, močno odrine z repom, v katerem je izvir njegove moči, in dvigne 83 kg. Nato je nastopila popolna tišina. S silovitim skokom iz vode, v katerem je tik pod
gladino zagrabil plen (27 kg), se je namreč predstavil še VELIKI PES LJUDOŽER. Kakšna dinamika, 85-odstotnega mišičja (op. človeško telo je prepredeno s 35 odstotki)!
Rajmond Debevec
V streljanju so diskvalificirali GO-SENICO METULJA (DEBELO-GLAVČKA). S čim večje razdalje je bilo namreč treba zadeti v tarčo; gose-ničin iztrebek pa je žal s stotih metrov zgrešil cilj. Pred izstrelitvijo je sicer naredila natanko tako kot navadno pričaka parazite: stisne zadnjično mišico, "metek" nekoliko zadrži in ga v pravem trenutku izstreli. Tokrat je šlo pač mimo. GEKONOVO skrivnostno orožje je rep. Z njim na pretkan način odganja kače. Ko se kača priplazi v njegovo bližino, dvigne rep, stisne mišico in izstreli tekočino iz ozkih repnih raz-poklin.Tuditopotjebils 15 mizjem-no natančen. LEDENI VIHARMK je že od rojstva obsojen na oster boj za preživetje. Mešanico bruhanja iz fer-mentiranega ribjega olja, želodčne kisline in ribjih iztrebkov uperi v tarčo s 7 m. S to mešanico lahko uniči vodo-prepustno plast sovražne petjadi. Uf, zdaj bo šele zasmrdelo! Na (iz)strel se namreč pripravlja SKUNK. S hrbtom se postavi proti tarči, gre v nekakšno stojo - tako je namreč videti poslednje opozorilo, preden izlije. V naravi cilja v oči - tokrat s 14,8 m. Zlato medaljo pa je prejel RIBA STRELEC, ki je izjemen v lovljenju insektov. Z razmaknjenima očesoma ocenjuje razdaljo, prilagaja se premikajočemu se cilju, opazovanemu izpod vodne gla-
na kratko
čani, ali bodo tekmovanje formule 1 gostili še sedmič. Na dirki v In-dianapolisu 19. junija je nastopilo le šest dirkalnikov, saj je francoski izdelovalec pnevmatik Michelin svojih sedem moštev opozoril, da jim ne more zagotoviti varnosti na tekmi. Ekipe McLaren-Mercedes, Renault, BMW-Williams, Toyota, BAR-Honda, Red-Bull-Racing in Sauber so po propadlih pogajanjih s FLA in preostalimi moštvi svojim voznikom naročile, naj se po krogu za ogrevanje odpeljejo v bokse. Priljubljenost formule 1 v ZDA je po junijski farsi še upadla.
Modul Group partner Uniona Olimpije
Vodstvo košarkarskega kluba Union Olimpija je razkrilo ime novega poslovnega partnerja. To je podjetje Modul Group. Ljubljanski kolektiv je dobil novega trenerja Josipa Grdoviča in športnega direktor-ja Hrvoja Ciketiča. Predsednik Olimpije Andrej Lah je z Modul Groupom zelo zadovoljen, saj bo podjetje v štirih letih v klubski proračun prispevalo več kot dozdajšnji generalni pokrovitelj. Čeprav bi po logiki s tem prevzelo vodilno vlogo pri načrtovanju in vodenju kluba -
Ali bo partnerstvo z Modul Groupom ljubljanskim košarkarjem koristilo?
saj je že postavilo novega trenerja, trenerja mlajših selekcij in športnega direktorja -, Lah zagotavlja, da bo klub še naprej vodila zdajšnja struktura Zadovoljen, da Olimpiji naslednja štiri leta ne bo treba životariti v evropski konkurenci, je direktor klu-
ba Gregor Fric dejal: "Minili so časi romantike v košarki. Amaterskih pristopov v evroligi ni več in vsak se mora znajti po najboljših močeh. V pogodbi je člen, po katerem je mogoče prekiniti sodelovanje, kakor tudi predvidevanje, da bi se sodelovanje podaljšalo po letu 2009." Poznavalci so do takega partnerstva precej skeptični.
Indianapolis pod vprašajem
Dva meseca po dirki za VN ZDA v Indianapolisu, ko je nastopilo le šest dirkalnikov, pri avtomobilistič-ni zvezi Indianapolisa niso prepri-
РК1Г51
Povečani skarabej je pravi Herkules, saj dvigne kar 54.000 kg.
breklo, hidravlika pa jo je naposled ponesla do zlata vrednih višin.
Mike Powell (8,95 m)
V skoku v daljavo je bil prvi pred odskočno desko predstavnik sesalcev KENGURU, ki v naravi brez težav skače tudi 5 m daleč. Njegov zalet je skokovit in ritmičen. Petne tetive mu proizvajajo ključno energijo za skok, močan rep pa je dodatek za boljši odskok. Stopala, gladka kot športni copati, pristanejo pri 15,6 m in zanetijo prešereno razpoloženje med sesalci. SPREHAJALKA (iz družine Peri-ophthalmidae) s periskopskimi očmi nejevoljno dvigne vrhnjo plavut. V Afriki, od koder prihaja, preživi večino časa zunaj vode, vanjo se vrača samo po kisik. Diha celo skozi kožo, prednje plavuti pa so kot človeški laket. S skakanjem privlači samice. Se počasen zalet, globok vdih in lep doskok pri 11 m. SARANČINE (Acridiidae) zadnje noge so kot katapult, v kolenskem sklepu pa se hrani neverjetna energija. Samo ena mišica iz njene noge lahko dvigne 1,4 kg - zavitek in pol sladkorja S 40 m daljave je bil le eden pred zanimivo kobilico. Ta srečnež pa ni bil CESARSKI PINGVIN. On je odšel po zalet globoko pod vodo, iz katere se je potem izstrelil do 6 m. S takšnimi skoki se na Antarktiki namreč re-
Grant Hackett (7:38,65)
Zemlja, odpri se! je zadonelo iz 45. poglavja knjige preroka Izaije. In res se je zgodilo -zelenico so preplavile podivjane vode. Nastal je prekrasen bazen, v katerem se bo odločila zadnja disciplina: plavanje na 800 m. Krila OSLOVSKEGA PINGVINA so se razvila v plavuti tako, da je dobesedno glisiral po vodni gladini. ATLANTSKI MAKO je na tekmovanje prispel s slovesom enega najhitrejših oceanskih sprinterjev. Njegova hidro-dinamičnost je predčasna OSTRIZ-NJAK (Istiophoridae) bi s 720 km/h kmalu prebil zvočni zid pod morsko gladino. VELIKA PLISKAVICA (delfin) je zastopala barve sesalcev in zaradi lovljenja zraka vseskozi izgubljala dragoceni čas. Nekje vmes smo izgubili POVODNEGA HROŠČA... To je bila zares izjemna dirka, ki pa je na koncu postregla s prvovrstnim presenečenjem. S preplavanim časom 25,42 sekunde je namreč zmagal JADROREPEC, plazilec, ki je zadnje metre odtekel kar po vodni gladini. Pod nogami so se mu vzpostavile zračne blazinice, s katerimi je lahko ohranjal površinsko napetost. V skupni razvrstitvi so tako slavili PLAZILCI!	Lovro Kastelic
Navadna raketa je v izenačenem merilu skočila kar 178 m daleč.
dine. Ko je pritisnil na brazdo v ustih in stisnil škrge, je s 35 m sprožil eno najnatančnejših "vodnih pištol".
Javier Sotomayor (2,45 m)
Skok v višino; za postavljanje letvice so bili zadolženi pedantni orli. Kaj kmalu pa je prišlo do dveh ne-nadejanih diskvalifikacij - INDIJSKE DROPLJE in prve favoritke BOLHE, ki je pri naskoku na neverjetnih 622 m zgrešila letvico, stadion in še marsikaj. Kot struni je imsla napeti zadnji nogi, v katerih se je pretakal protein resilin, najprožnejša snov na svetu. Zal pa ji ni uspelo nadzorovati smeri letenja. Droplja v času osvajanja skoči tudi po 600-krat na dan, zaljubljenost pa ji je tudi tokrat zmešala glavo. Tudi PACIFIŠKI LOSOS med mrestenjem kar poskakuje (s 55 km/h) od energije. Tedaj pordi in se na vse kriplje odriva z repom. Za bron je skočil 11 m. Gla\ni boj za zmago pa je potekal med G^ iLEGOM in ŽERKO MAJHNIH DVOKRIL-CEV (iz družine Ceratitis capitata). Galego je v finalu dolgo časa odmerjal in ocenjeval višino. Potem pa se je z zaletom kot skokica, z nožnimi tetivami, prepolnimi energije, odrinil nad višino 25 m. Meter prekratko ... Ličinka se je morala za zmago popolnoma zviti, brezmišično telo je na-
šport
šuje pred nevarnimi morskimi leopardi. Naslov najboljšega skakalca na planetu pa je naposled pripadel žabi, imenovani NAVADNA RAKETA. Bila je zares raketa, ki je doskočila pri fantastičnih 178 m. V zraku je malodane lebdela, dolge noge, obdarjene s finimi mišičnimi vlakni, pa so kot naročene za idealno skočno reakcijo.
Legendarna funky soul zasedba Earth, Wind & Fire bo ob izidu novega albuma Illumination proslavila zavidljivih 35 let delovanja. Člani skupine (Maurice White, Philip Bailey, Verdine White in Ralph Johnson) so v času svojega obstoja vplivali na kar nekaj generacij glasbenikov, novinarjev in oboževalcev, njihov glasbeni šarm pa ni popustil vse do danes. Pohvalijo se lahko s šestimi grammyji v kategoriji R&B in večmiljonsko prodajo albumov, med katerimi so po trije zlati in platinasti ter kar osem dvojno platinastih. Njihove pesmi so še vedno navdih številnim glasbenikom po vsem svetu, izseke njihovih uspešnic pa lahko pogosto zasledimo tudi v novodobnih hitih. Ne dvomimo, da bodo producentje Raphael Saadiq (Macy Gray, The Roots, D'Angelo), Jimmy Jam in Terry Lewis (Gladys Knight, Janet Jackson, Mary J. Blige) ter mnogi izjemni gostje (Will.I.Am iz Black Eyed Peas, Big Boi iz Outkast, Kelly Rowland iz Destiny's Child ter Sleepy Brown) s svojim glasbenih deležem pustili edinstven pečat na novem projektu zasedbe Earth, Wind & Fire. EWF se bodo tako z zvokom modernega R&B ter fuzijo soula, funka in disca novi generaciji poslušalcev predstavili 19. septembra, ko izide njihov 23. studijski album Illumination.
Tamoto
Po razpustu nemške nu-metalske zasedbe Guano Apes je prvotni in ustanovni član, bobnar Dennis Po-schwatta, ustanovil novo zasedbo z imenom Tamoto, kjer je poleg bob-narskih palčk poprijel še za kitaro in mikrofon. V primeru Tamoto lahko bolje kot o skupini govorimo o dvojcu, katerega drugi vezni člen je Marcus Gumball, ki prihaja iz čisto drugih glasbenih voda. Gumbal oz.
IZŠLA JE ZGOŠČENKA Z EPIZODAMI PRILJUBLJENEGA MATJAŽA JAVŠNIKA
13 EPIZOD MATJAŽA +3 TILIKE
ustvarjata precej zanimivo koherenco vokalnega izraza. Toda v primeru Tamoto ni zanimiva le vokalna kombinacija, glasba je namreč več kot presenedjiva mešanica vsega mogočega. Res je, da v primerjavah ne moremo mimo zvoka Guano Apes (pri posameznih pesmih sta sodelovala tudi dva Dennisova nekdanja kolega iz banda: basist Stefan Ude in kitarist Henning Ruemenapp), pa vendarle so pesmi polne raznih domislic, lahko rečemo prav odkritega otroškega navdušenja, ki odkriva povsem nova glasbena področja. Ko se sprehajamo od pesmi do pesmi, se kar težko odločimo za posamezne presežke, ki bi lahko izstopali kot potencialni singli. Preprosto jih je preveč, vsak zase pa so po eni strani sklenjena celota, po drugi pa delček zgodbe, ki jo Dennis in G-Ball pripovedujeta skozi 19 pesmi dolgih 51 minut. Pop, rap, elektronika, rockabilly in etno so povezani z odlično nasnetim bobnom, poudarjenim basom, obema gorečima vokaloma, ki vsak po svoje zaznamujeta pesmi in melodiko, ki ploščo postavlja visoko nad povprečje podobnih izdelkov sodobne rokovske oz. novome-
tov, ki rešujejo svet pred novo jedrsko katastrofo, pa igrajo Jamie Foxx, Josh Lucas in Jessica Biel. Na željo samega režiserja so Incubus, ki so svoj zadnji studijski projekt A Crow Left Of The Murder izdali leta 2004, posebej za film posneli kar tri nove pesmi (v eni gostuje Chrissie Hyn-de), pa vendarle je to le kamenček v mozaiku odličnega fflmsko-glasbe-nega projekta, saj je na njem kar nekaj zavidljivih glasbenih imen in sodelovanj. Kultni funky-soul zasedbi Sly And The Family Stone se je pri novi izvedbi hita Dance to the Music pridružil Will.I.Am iz zasedbe
Black Eyed Peas (hkrati je tudi pro-duciral pesem), David Bowie je pesem (She Can) Do That ustvaril G-Ball je namreč rhythm & blues iz- talske scene. In to je točno tisti band, skupaj z BT, Kasabian so prispe-vajalec, kar pomeni, da oba skupaj za katerega prvi singel Beware je vi- vali nov singel L.S.F. (Lost Souls Fo-
deospot posnel ta čas rever), še posebej zanimiva pa je pri-eden izmed najbolj vro- redba velike uspešnice skupine The čih slovenskih mladih Moody Blues Nights in White Sa-režiserjev Mitja Okorn. tin, ki so se je lotili nekdanji deep-purplovec Glenn Hughes in dva 'rde-Nevidni bojevnik ča čilija', bobnar Chad Smith in ki-Stealth ali Nevidni tarist John Frusciante. Filmbovslo-bojevnik jc film, ki ga jc venskih kinematografih premierno režiral Rob Cohen, v prikazan 22. septembra 2005, med-glavnih vlogah treh pilo- tem ko je cd z glasbo že v prodaji!
Reševanje alpinista Humarja
Besna sem kot že dolgo ne. Na našo zaplankanost in na naše medije. Na našo duhovno majhnost in inteligentno ožino, ki so jo v primeru reševanja Tomaža Humarja odsevali vsi po vrsti. Morda bom s tem zapisom koga užalila, ampak če ima lahko o tem že vsak pijanček po telefonu, v radijski eter na primer, svoje mnenje, ga bom izrazila tudi jaz.
Tomaž Humar je vsem dobro služil. Avgust je, čas medijskih kislih kumaric in brez spremljanja njegovega plezanja in še pred tem priprav nanj slovenski mediji ne bi imeli o čem poročati. Zato se mi zdijo, prvič, povsem neumestna razmišljanja nekaterih "strokovnjakov", da je Hum;ir izkoristil medije. Ne, mediji so izkoristili Humarja in njegovo goro Ubij a vedeli, da Tomaž Humar Slovence zanima. Ali pa je šlo v zadnji obtičal krepko nad 6000 metri, vsaj za obojestranski interes, pri čemer je Tomaž reševal svoje življenje, mi smo pa gledali v zaslone in zraven jedli čips.
Drugič, ko se je iz dneva v dan čakalo, ali bo helikoptersko reševanje s strani Pakistancev uspešno, in ko so ga v ranih jutranjih urah ob silnih težavah, prekoračitvi vseh meja vendarle rešili, je še dva dni iz nacionalke, POP-a, časopisnih dnevnikov - prvi med njimi je bil Dnevnik - in radijskih postaj donelo vprašanje, koliko bo reševanje stalo. Nas, davkoplačevalce, katerih večina še svoje zadnjice ne dvigne, da bi prišla vsaj na Triglav. In potem smo lahko spremljali sporočila tiskovnih predstavnikov ali kar komunikeje, v katerih so nekaj pleteničili o poslovni tajnosti pogodbe itd... Brez veze. Tomaž je ostal živ. ŽIV! Kje so bili silni alpinisti, ki bi kaj povedali o gori, feljtoni o vseh dosedanjih poskusih, portreti Tomaža Humarja z vsemi njegovimi vzponi in padci, vključno s tistim skozi luknjo v domači hiši, ko se je za leto dni priklenil na invalidski voziček? Ne! Denar! Le kdo bo plačal tp ogromne stroške? Da jih ne bo morda vlada, Rupel, iz naših žepov? Moj Bog.
A za tiste na igli, ki jih zdravijo z metadonom in po številnih komunah, pa se vedno znova vrnejo v svet droge in zraven potegnejo še koga, za tiste pa imamo denar? Pa so ene navadne zgube že od rojstva. A za pijančke, ki jih dva-, trikrat zdravijo, ko pa pobijejo svojo družino, se sodni proces vleče več let, na koncu jih vtaknejo v kakšen zavod, kjer zanje skrbijo vsi od sester do psihiatra, zanje pa je denar? Naš, davkoplačevalski. Pa za tiste, ki prižigajo cigareto za cigareto, dobijo raka in jim minister Bručan odobri nekaj milijonov vredna zdravila, da jih iztrga smrti, orli pa še kar naprej kadijo, a za te pa je denar? Kje je zdaj tisti gospod, ki je razglabljal, da Tomaža ne smemo spustiti do nobene gore več?
Prav. Naj stopi do tistih, ki jih je ustavila policija in so, alkoholno omamljeni, pošteno napihali, ter jim prepove, da še kdaj sedejo v avto! Ker niso ogrožali le sebe, ampak tudi sopotnike in druge udeležence v prometu...
Zdaj samo še čakam, da se bo kdo spravil na našega zunanjega ministra Rupla in predsednika Drnovška, kajti svoja pakistanska kolega sta povabila na obisk v Slovenijo. Veste, koliko bo to stalo? In še kaj bodo pojedli in popili, morda bodo s seboj pripeljali še žene. To bodo stroški! Groza!
Če bom čez tri leta volila isto politično garnituro, jo bom zaradi Tomaža Humarja. Ker bom vedno dala glas tistim, ki jih zanima Človek, in ne onim,
horosko
%
ki jih zanima le denar!
Magična gledalka
Lev (22. julij - 21. avgust)
Pričakujte introverten odziv od nekoga, ki sicer ni takšen. Nalepše vam bo, ko boste ugotovili, da se sploh niste motili, ampak ste imeli ves čas prav kjub prepričevanju o nasprotnem. Imeli se boste skrajno lepo.
Devica (22. avgust - 21. september)
Ne bi si mogli želeti lepšega začetka tedna. Nekateri boste doživeli celo napredovanje na svojih delovnih mestih, drugi pa vsaj pohvalo za dobro opravljeno delo in sodelovanje. Tudi doma bo ozračje pozitivno.
Tehtnica (22. september - 22. oktober)
V	začetku tedna boste imeli izjemne priložnosti za komunikacijo in sklepanje poslov. Tisti, ki se boste v tem času lotili česa povsem novega, boste s prvimi izidi izjemno zadovoljni in boste imeli še več energije.
Škorpijon (23. oktober - 21. november)
Vedno gre za podrobnosti in nikoli ni nič drugače. Kot da bi bilo laže požreti kaj velikega kakor pa nekaj malenkosti. V tem času boste pravi magnet za ljudi, ki se ne bodo mogli upreti vašemu vplivu.
Strelec (22. november - 20. december)
Otepali se boste s takšnimi neumnostmi, kot si nikdar ne bi mislili, vendar boste zdržali in naredili vse potrebno za izhod iz krize. V življenju je pač tako, da ima človek največ energije prav takrat, ko je pod stresom.
Kozorog (21. december - 19. januar)
Kaže, da ste končno pokazali svoje ambicije in začeli delati v skladu z njimi. Človek mora pač najprej poskrbeti zase, saj drugače ne more poskrbeti za nikogar. Doma pazite, da boste dovolj pozorni.
Vodnar (20. januar - 18. februar)
V	tem tednu boste morali izjemno paziti na določene ljudi, ki vam delajo škodo. Telefonski račun bo sicer visok, vendar ne boste izgubili nič od zagroženega. Ne bo vam škodilo nekaj zasebnega življenja.
Ribi (19. februar - 20. marec)
Ni treba, da bi v življenju spoznali prav vsa dejstva in imeli vse izkušnje, kajne? Nekaj se lahko naučimo tudi iz izkušenj drugih. Delo, ki ga opravljate z veseljem, vam bo zelo koristilo.
Oven (21. marec - 20. april)
Premislite o svojih telesnih aktivnostih v tem času. Morda le ne delate prav tega, kar ste si zadali. Nekoliko boste slabe volje, ker ste nenehno neobveščeni o stvareh, ki so za vas precej velikega pomena.
Bik (21. april-21. maj)
Ponedeljek vam bo prinesel samo zabavo in veselje, celo tistim, ki ste v službi. Tudi v torek in sredo se bo tako razpoloženje nadaljevalo, vendar z zmanjšano intenzivnostjo. Do konca tedna bodite potrpežljivi.
Dvojčka (22. maj - 21. junij)
To, kar zdaj počnete, vam ni čisto nič podobno. Vaš način je bolj umirjen in prijeten. Ne bojte se izpeljati določene stvari, čeprav se zdi, da imate za to razloge. V soboto in nedeljo se boste imeli zares lepo.
Rak (22. junij - 21. julij)
Če mislite, da ljudje ne opazijo in ne občudujejo vaših najboljših lastnosti, se zelo motite. Presenečeni boste, ko boste dobili veliko podpore z vseh strani. Bodite tako trdni, da vam vse to ne bo stopilo v glavo.
MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO
Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani
6.200,00 SIT
Nova obzorja
, d.o.o.
Komenskega 11 1000 Ljubljana
IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani
5.000,00 SIT
OKOPI
Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani
2.200,00 SIT
PREMIKI
Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani
2.200,00 SIT
PREMIKI
100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani
2.200,00 SIT
PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani
3.000,00 SIT
MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani
2.200,00 SIT
j
тшшшвшш
MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani
6.510,00 SIT
C
o
C
0)
o >
>
D □
O
<1)
0) C 03 o
Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/43 45 463 ali preko elektronske pošte knjigarna@demokracija.si
T^v	k n j i g a r Ii a
Demokracija
nagradna križanka
28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov
Samorog
^ it-№
Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, Žive teme sedanjosti, literarni junaki in njikoiv zgodbe, pesniške širine duha m pravljična obzorja sveta.
Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu
Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjižni klub@samorog.com, splet: www.samorog.com
sestavil: miran erceg
mesto v teksasu
kraj v občini trebnje
poli™
brežnjev
kraj v občini postojna
janez logar
tropska ovijalka
hrvaški pesnik (dalibor)
slovenska pesnica
velika prireditev
pomeno-slovec
kemijski znak za telur
rakev, truga
verujeva opera
linda evans
lili
novy
geslo
površina, prostor, območje
grški športni klub
učenje
katalonski pisatelj (miguel)
arhitekt mihevc
džamija v kairu
ameriški pesnik (sidney)
nikola tesla
menih na atosu (gligorij)
plod, sadež
konica
živino-zdravnica
nenavadno velik človek
letna plača vladarjev
vojaška stopnja
pritok balhaškega jezera
salvador d.ali
sp. kolesar (abraham)
kemijski znak za natrij
pretepač
morska riba, tun
temačnost,
tema (knjižno)
mesto v jugovzhodni franciji
otok v melanezijl
sl. novinar (franci)
italij. skladatelj (giovanni)
mozo-ljavost
ln
ljudmila
moško ime, vojislav
humoristka eržišntkova
ameriška igralka, gardner-jeva
rimski grič
manj kot ena
prerok iz stare zaveze
arica insko)
a ji nipič
edvard seršen
oskrbovaje, nega
kraj v občini sežana
iztok mlakar
I
max imdahal
otok v otočju tuamotu
mesto na sardiniji (iz črk sena)
DURAK, ORONIM, LAVABO, NGAMI, JAR, CP, EN, KIR, STARO SELO, ARI, KOLORATURA, RAS, AVATARA, LEVANT, LOB, NA, OE, ANJA, ARAD, PS, STEN, NSU, ŠTRUCA, PITA, MARATONEC, ENERGETIKA, KRI, KARTONAŽA, AON
1 nagrajenci 31. številke	
1.	nagrada: JOSIP ŠKODA, poštno ležeče, 1353 Borovnic« 2.	nagrada: BREDA PERKO, Pod vrbami 55, 3.	nagrada: FILIP ŽAGAR, Kočevska 119,! Dobitnikom čestitamo in jih h da nam pošljejo svojo davčne	i 1000 Lj. 1330 Kočevje ikrati prosimo, ) številko.
nagrade
1
bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog
.—v. — — — — — — — — — — — — — — — — — —
Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 25. 8. 2005 pošljite na naš naslov:	i
Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i
s pripisom "Nagradna križanka".	1
včeraj, danes, iutri...
•	15.8.1769 seje rodil francoski vojskovodja, državnik in cesar Napoleon Bonaparte. Rekel je: "Če hočemo držati besedo, je najbolje, da je nikoli ne damo."
•	15.8.1896 so pod predsedstvom Janeza Evangelista Kreka izdelali podroben krščansko-so-cialni program za delavce. Odločili so se za ustanovitev zveze vseh slovenskih krščanskih socialnih društev.
•	16.8.1918 so v Ljubljani ustanovili nadstran-karsko organizacijo Narodni svet z namenom, da izrazi voljo slovenskega naroda do nacionalne samoodločbe in oblikovanja neodvisne jugoslovanske države.
•	17.8.1908 se je v Trstu rodil slovenski pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob.
•	17.8. 1945 je bila razglašena neodvisna republika Indonezija, nekdanja nizozemska kolonija.
•	18.8.1818 se je v Ljubljani rodil slovenski pesnik, kritik in prevajalec, tajnik Slovenskega društva Franc Malavašič.
•	18.8.1830 se je rodil zadnji Habsburžan, cesar velike Avstro-Ogrske, Franc Jožefi. Po njegovi smrti je prestol za dve leti zasedel Karel I.
•	18.8.1905 se je v Žagi pri Bovcu rodil slovenski mladinski pisatelj Oskar Hudales.
•	19.8.1780 se je rodil francoski pesnik Pierre-Jean de Beranger. Neka gostiteljica ga je pohvalila, ker vedno prihaja zelo točno na kosila. Beranger je pojasnil: "Sem že toliko star, da vem, daje nevarno zamujati v družbo. Ko povabljenci čakajo, kar tekmujejo, kdo bo povedal več slabega o vas."
•	19.8.1875 se je v Železnikih rodil Jernej Demšar. Z Josipom Tičarjem sta 16. junija 1912 ustanovila v Kranjski Gori prvo gorsko reševalno postajo. Oba sta bila zdravnika.
•	19.8.1895 so na Velem polju pod Triglavom odprli Vodnikovo kočo.
•	20.8.1816 so izbrali Čeha Franca Sokola za prvega učitelja na Javni glasbeni šoli v Ljubljani. S tem seje začelo glasbeno šolanje na Slovenskem.
•	20.8.1936 se je začela v Kranju in Škofji Loki največja stavka okoli 8.500 tekstilnih delavcev. Razširila se je v Tržič, Ljubljano, Maribor in Prebold v 67 tekstilnih podjetij.
•	21.8.1869 se je rodil francoski pripovednik in pisec komedij Pierre Veber. Nekoč so se v dražbi pogovarjali o stiskaču, ki ga delo ni preveč zanimalo. "Kaj pa zdaj počne?", je vprašal Veber. - "Začel je delati." - "Torej sem imel prav, ko sem trdil, daje pripravljen za denar narediti vse!", je ponosno rekel Veber.
oqled nazaj
Sorbon in Sorbona
15. avgusta 1274 je v Parizu umrl francoski teolog Robert de Sorbon, spovednik francoskega kralja Ludvika IX. Njegovo najdaljnosežnejše delo je bila ustanovitev Sorbone, kolegija, katerega ime so v prihodnosti poistovetili s pariško univerzo.
Sorbon je bil reven kmečki sin. Izobraževal se je v Reimsu in Parizu, kjer je s po-božnostjo in prizadevnostjo pritegnil pozornost grofa d'Artoisa in kralja Ludvika IX. Leta 1251 je postal kanonik v Cam-braisu. Njegov pomen in vpliv pri kralju Ludviku IX. sta naraščala vse do leta 1258, ko je bil imenovan za pariškega kanonika in dvornega kaplana.
Sorbon je začel poučevati okrog leta 1253. Leta 1257 je ustanovil teološki kolegij za revne študente z imenom "Maison de Sorbonne", ki je kmalu prerasel v eno glavnih evropskih študijskih središč ter navsezadnje postal osrčje pariške univerze. Sorbon je postal leta 1258 rektor pariške univerze. Zagovarjal je najširši dostop do visoke izobrazbe in spisal številne teološke traktate in komentarje.
Škof Jernej Legat
Slovenski duhovniki imajo neprecenljive zasluge za ohranitev slovenstva na Primorskem. Pomembno vlogo med njimi je odigral tudi tržaško-koprski škof Jernej Legat, ki seje rodil 16. avgusta 1908 v Naklem na Gorenjskem.
Bogoslovje je študiral v Gorici, saj je bfl nečak goriškega nadškofa Jožeta Balanta. Cesar Ferdinand Avstrijski ga je 7. oktobra 1846 imenoval za tržaško-koprskega škofa. Imenovanje je 21. decembra 1846 potrdil papež Pij IX. Škof Legat je nato vodil škofijo kar 28 let. Bil je zelo delaven, odločen in neutrudljiv. Prizadeval si je za ka-tolištvo v mestni družbi in v življenju. Skrbel je za povezanost med slovensko in hrvaško duhovščino. Veliko je pridigal in izdajal pastirska pisma. Pri srcu so mu bila razna verska združenja in družbe, pospeševal je ljudsko šolstvo. V letih 1869-1870 se je udeležil prvega vatikanskega koncila. Bil je tudi član istrskega sabora v Poreču.
Škof Legat je cenil razumno in sprejemljivo sodelovanje. V Trstu in škofiji je povečal število župnij. V njegovem času so bile zgrajene ali dograjene številne cerkve. Med
od 15. 8. do 22. 8.
njimi je bila tudi kapucinska cerkev na Montuzzi, ki jo je škof posvetil v letu 1870. V tej cerkvi, kjer je škof pokopan, so postavili njegov doprsni kip.
Letala nad Slovenijo
20. avgusta 1915 so italijanska letala prvič bombardirala slovensko ozemlje na Ajševici. V prvi svetovni vojni se je namreč nad Slovenijo razvila tudi letalska vojna, potem ko je bilo sestreljeno italijansko letalo nad doberdobskim bojiščem. Boji letal nad slovenskim ozemljem so bili vse pogostejši. V12. soški ofenzivi je sodelovalo 240 avstrijskih in 320 italijanskih letal. V 1.000 zračnih poletih in 400 zračnih bitkah je vsaka stran izgubila po okoli 40 letal.
Prva svetovna vojna je pomenila tudi začetek slovenskega in jugoslovanskega letalstva. Po razsulu Avstro-Ogrske so Slovenci predstavljah tudi ogrodje narodnega
letalstva nove države. Vračali so se domov in se v Ljubljani in Mariboru pridružili tamkajšnji eskadrilji. Med najbolj znanimi slovenskimi piloti so bili Štefan Huzjan, Vilko Peternelj in Venčeslav Vrtovec.
1. novembra 1918 je letalec ljubljanske es-kadrilje Mirko Plehan iz hangarja na celovškem vojaškem letališču "odpeljal" letalo, priletel nad Kranj in v Šiški pri Ljubljani pristal na domačem travniku. Tako je postal prvi slovenski in jugoslovanski vojni pilot.
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis-ma bralcev objav- DlMOh Ijamo v skladu z načelom profesi-onaine novinarske • - • • - ..: etike, katere na- äSSÄBfc men je služiti inte- tap*® ties resom javnosti ne	«*'s
glede na politično. ^ ^ svetovnonazorsko ali kakršno koli jV", f drugo prepričanje.
Di.mokk \( i.ia
__	„J
Poskusi • tlestaffilizacije ■•»• »"'"parlamenta
Krasni novi mediji
Naslov namiguje (Sobotna priloga Dela, 30. julija), da bodo krasni novi mediji šele nastali z novim zakonom in da smo doslej imeli medije, ki so bili demokratični. Ta teza se utemeljuje z izjavo, "da ni treba dokazovati, kaj so mediji naredili za demokratizacijo in za oblikovanje državljanske zavesti v zadnjih dvajsetih letih". Avtor bi lahko mirno zapisal "v zadnjih šestdesetih letih". Krasni novi mediji so metafora za medije, ki jih je oblikovala totalitarna zavest vključno z nastankom t. i. novoreka. Naredili so le to, kar jim je bilo režimsko dovoljeno in ukazano. Relevantno pa je seveda tisto, česar niso naredili, pa bi lahko, če bi bili res demokratični v pravem pomenu pojma medijska demokracija.
Od avtorja prispevka sem v naslovu pričakoval poglobljeno sociološko in komunikološko (da ne rečem informacijsko) analizo stanja, ki bi o krasnih novih medijih govorila kot o značilnem pojavu iz polpretekle zgodovine medijskega komuniciranja v Sloveniji. Poleg tega v prispevku ni ničesar splošnejšega o vsebinski oziroma pomenski strukturi in organizaciji medijev v demokratičnem okolju. Prispevek preprosto našteva neke afere (Seme, Mate, Možina, Simoniti), ki za ljudi (javnost) sploh niso zanimive in živijo svoje neodmevno medijsko življenje kot nepomembno napihnjeni propagandni balončki. Anketa podjetja Ninamedia kaže, da je podpora vladi narasla in da omenje-
ne afere te podpore ne zmanjšujejo. Medijska manipulacija se torej ne obnese in "sociološko" utemeljevanje prizadevnih televizijskih novinark ter Delovih poročevalcev in komentatorjev je privlečeno za lase, da ne rečem strokovno in seveda medijsko jalovo. Jemlje nam zgolj čas in Delu časopisni prostor, ki bi ga lahko uporabili za aktualnejše teme. V zadnjem času se pojavlja tudi sintagma o vsebinski analizi medijskih besedil, ki naj bi bila sposobna razločiti in razumeti, kaj omenjene vsebine pomenijo, kako se pri avtorjih pomensko konstituirajo in pri informacijskih naslovnikih (sprejemnikih) plasirajo in umestijo v zavest. V preteklosti naj bi to funkcijo opravljalo preizkušeno ponavljanje takih in drugačnih polresnic (medijskih manter), ki so oblikovale množično zavest in jo vzdrževale v zaukazanih informacijskih gabaritih, dejansko pa niso vplivale na individualno zavest. Lep primer tega početja je izid zadnjih parlamentarnih volitev, ko je večina volivcev takim naporom in prepričanju pokazala osle. Demokratične spremembe so razprle individualno zavest, zmanjšale ali izničile strah pred avtentičnim odločanjem in razumevanjem posameznika in povzročile tudi tiho spremembo množične podzavesti. Profesorji in docenti FDV in FF teh sprememb kot da niso zaznali, jih ustrezno strokovno in medijsko interpretirali in s tem pripomogli, da se oblikuje realno prepričanje o stanju zavesti v Sloveniji. In kar je neumnost non plus ultra, verjamejo in glasno sporočajo, da prihajajo z novim zakonom v Slovenijo ti "krasni novi mediji", tisti torej, ki so bili, v dominantni obliki so še, in se kažejo in razkazujejo zdaj in tu.
Kako se informacijska analiza zapisanega (natisnjenega), izgovorjenega (zvočnega) in prikazanega (slikovnega) kot pomenska zmes feno-menalnega (dogajajočega se v zavesti in podzavesti) pri naslovniku sporočila začne, nastaja in oblikuje, je
skrivnost in dosežek vsake individualne zavesti, njene notranje zmogljivosti, ki ostaja informacijsko zastrta drugim osebkom in tujek v množični zavesti (qualia). V nastalih in naših razmerah se individualna zavest očitno maščuje razvidni prevari, la-žem in zaroti javnega medijskega sporočanja, ki naj bi vendarle ponazarjalo skupno množično zavest v obliki dobrohotnega, resničnega in avtentičnega spoznavanja in čustvovanja večine prebivalstva v domačem medijskem prostoru. Slovenski medijski prostor je študijsko izredno zanimiv prav zaradi informacijske anomalije, kako se medijsko utemeljuje njegova demokratičnost z neavten-tičnimi (neznanstvenimi) raziskovalnimi pristopi in z vztrajanjem v tem stanju razvidnih odklonov, digresiv-nih manir sporočanja in nadaljevanja medijskega deluzionizma akterjev. Scena spominja na duševno motnjo, imenovano deluzija, ki je še naj-razumljivejša metafora za nadčloveško (javno, ideološko, nadzavestno) in medčloveško (zasebno, intimno) komuniciranje v eri totalitarizmov.
Ključna tema današnje medijske aktivnosti naj ne bi bile afere, temveč razvojni zagon prebivalstva skupaj z vlado, ustanovami, podjetji in intelektualci. Želeli bi si stanje nekakšne razvojne evforije, ki medsebojno spodbuja in oblikuje korake hitrejšega gospodarskega in tehnološkega napredovanja. To bi bilo nekaj, kar bi velika večina prebivalstva podpirala skupaj z mediji, novinarji, publicisti in kompetentnimi posamezniki.
Anton P. Zeleznikar, Ljubljana
Uprimo se pritiskom Italije
Podpisani že nekaj let zaskrbljeno spremljamo naduto obnašanje
Italije v odnosu do Slovenije v zvezi z graditvijo drugega železniškega tira Koper—Divača. Pritiskom se je pridružil celo predsednik FJK Riccar-do Illy, ki je sicer zagovornik odprtosti in enakopravnega sodelovanja s sosedi, ko je razglasil drugi tir za odvečen projekt in nam v zameno ponudil svoj krajši odsek Koper—Trst, kar bi velik del koprskih luških tovorov preusmerilo na pontebsko progo (Trst—Videm—Trbiž), bistveno zmanjšalo tovorni promet, rentabilnost in konkurenčnost slovenskih železnic ter spremenilo Luko Koper v slepo črevo tržaškega pristanišča. Med argumenti za tako rešitev pobudniki redno navajajo tudi nujnost ustvarjanja sinergij med tržaškim in koprskim pristaniščem, pri čemer zamolčujejo dejstvo, da se je prvi tak poskus ustvarjanja sinergij po zaslugi tržaškega nacionalističnega zakotja končal s polomom in v škodo koprskega pristanišča. Ob teh pritiskih je prišlo celo do neokusnega tožarjenja Slovenije v Bruslju. In ko je sredi leta 2004 prišla v javnost novica, da je drugi tir Koper— Divača prišel na seznam prog, ki naj bi jih sofinancirala EZ, so nasprotniki tega projekta napadli tudi evropsko komisijo in očitali njenemu predsedniku Prodiju, da se je v primeru konfliktnosti interesov med Slovenijo in Italijo glede poteka petega koridorja obnašal pilatovsko. Pritiski so dosegli vrhunec z nedavno izjavo italijanskega prometnega ministra Pietra Lunardija na srečanju evropskih prometnih ministrov v Moskvi (Delo,30. 5. 2005), da bo storil vse, da Slovenija ne bo mogla črpati sredstev EZ za drugi tir Koper—Divača, češ da z dajanjem prednosti temu projektu načrtno zavira graditev petega koridorja oz. hitre proge Trst—Divača kot njegovega sestavnega dela. Izsilil naj bi bil celo,
RADIO,.JA	
■ 96,4 MHz H	
Slovenske gorice	
	Qjjfew = = uđk
Trg osvoboditve 5,2230 taut, Iti: 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22	90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz
ELEKTRONSKA POŠTA: radio© radio-rsg.si, INTERNET STRAN: m™.mdiwsg.si	
} naj bi posebna evropska mešana tehnična komisija preučila ta zaplet in predlagala ustrezno rešitev.
Izhajajoč iz izčrpnih pojasnil, ki jih je na Lunardijevo izjavo dal minister za promet Janez Božič (PD, 9. 6. 2005), ugotavljamo, da Slovenija dosledno spoštuje in izvaja vse sprejete mednarodne obveznosti v zvezi z graditvijo petega koridorja in da so italijanski očitki ter grožnje brez vsakršne resne podlage. Za njimi se skriva predvsem poskus, da bi zavrli skokovit razvoj Luke Koper v korist tržaškega pristanišča in v korist potenbske proge preprečili graditev ter posodobitev najkrajše in s tem tudi konkurenčne slovenske železniške smeri jug—sever (Koper—Ljubljana—Maribor—Hodoš in naprej v podonavski bazen). Zato se podpisniki pridružujemo kritični slovenski javnosti, ki ogorčeno ugotavlja, da nam Italija z neprikrito nadutostjo vsiljuje odločitve, ki očitno ciljajo h kolonizaciji Slovenije. To hkrati opozarja, da se z vstopom Slovenije v EZ v odnosih naše zahodne sosede do nas ni prav nič spremenilo, da nas pred njenimi izsiljevanji in nadutostjo ne bo obvarovala niti EZ in da se moramo nasloniti predvsem na lastne moči. Zato od pristojnih slovenskih oblasti pričakujemo, da se bodo tem pritiskom odločno uprle in ustrezno zavarovale slovenske nacionalne interese. Milan Gregorič, Lucijan Pelicon, mag. Bert Pribac, Silvan Prodan, Tomaž Bizajl, Ado Butala, Dušan Puh, Evgen Pečarič, Jože A. Hočevar, Janez Lenassi, Franjo Batagelj
Dvojna merila (1)
V četrtek, 11. 8. 2005, ste na 11. strani vašega tednika obj avili čla-
nek novinarja Aleša Kocjana z naslovom Dvojna merila, k zaradi objektivnega informiranja javnosti potrebuje pojasnilo Policijske uprave Ljubljana (PU Ljubljana).
V članku se omenja, da pregled nekaterih primerov pokaže, da razkrivanje imen v odmevnejših primerih ni bilo nobena posebnost, prav tako pa tudi ne komentiranje ovadbe, potem ko je ta že bila poslana na tožilstvo, in da je policija kar nekajkrat na lastno pobudo razkrila imena ovadenih, še posebej če je šlo za javne osebe.
Dva primera, opisana v članku, se nanašata na obveščanje javnosti s strani PU Ljubljana, zato je treba povedati, da PU Ljubljana pri obveščanju javnosti dosledno upošteva vse zakonske predpise, k določajo komuniciranje z javnostjo v policiji in širše. Pri obveščanju javnosti se dosledno upoštevajo določila zakona o varstvu osebnih podatkov na eni strani in interes kriminalistične preiskave na drugi v sorazmerju z javnim interesom.
Če pogledamo v članku opisan primer Troha, je treba poudariti, da policija javnosti ni obveščala o podaji kazenske ovadbe z imenom in priimkom osebe, kakor je opisano v članku. Dne 16. 10. 2001 je PU Ljubljana v okviru rednega obveščanja javnosti v dnevnih informacijah poleg drugih informacij podala informacijo o podaji kazenske
ovadbe zoper 38-letnega L. T. iz Ljubljane in nikakor ne z imenom in priimkom (kopija dokumenta v prilogi). PU Ljubljana je javnost obvestila v skadu s tedaj veljavnimi predpisi. Omenjanje začetnic osumljenih je prenehalo šele v letu 2004.
V drugem primeru je navedeno, da sta direktor PU Ljubljana in načelnik UKP PU Ljubljana na dolgo in široko komentirala ovadbo zoper državnega sekretarja Borisa Šuštarja za Večer. Pojasniti je treba, da omenjena nista komentirala ovadbe na dolgo in široko, temveč sta sodelovala na tiskovni konferenci na Generalni policijski upravi, kjer sta potrdila podajo ovadbe in predstavila zgolj izvedene ukrepe policije brez vsebinskih komentarjev ovadbe na način, kot je bilo uskajeno s tožilstvom.
PU Ljubljana upošteva tudi način sodelovanja med tožilstvom in policijo, da se s tožilstvom posvetuje, in sicer kako se bo javnost obvestila v posameznem primeru, da ne bo ogrožen interes nadaljnje preiskave oz. nadaljnjih postopkov.
Poudariti je treba, da imajo v večini odmevnejših zadev še pred komentarjem policije novinarji veliko podatkov o posameznih primerih in policijo naprošajo samo za potrditev, da je zadeva dejansko v preiskavi pri kriminalistični policiji. Naj omenimo, da je novinarka Večera v omenjeni zadevi na
podlagi informacij iz svojih virov podrobno pisala o zadevi, še preden je policija "komentirala" ovadbo.
PU Ljubljana je javnost v vseh primerih obveščala na korekten in predvsem zakonit način. Glede objavljanja imen pa lahko skenemo z besedami novinarke Večera, k je v istem članku v uvodu zapisala, da so pri policiji in tožilstvu končno spregovorili o najnovejši slovensk podkupovalni aferi, čeprav o imenih osumljenih niso hoteli govoriti.
Peter Kralj, tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana
Kako zakopati resnico?
Mučno je iskati resnico naše pretekosti za obsodbo komunizma. Ta ne zadostuje za popravo krivic, zaradi katerih bi morali biti obsojeni vsi zločinci komunističnega sistema. Mnogi med nami še vedno zagovarjajo pokojne pa tudi še živeče krvnike slovenskega naroda. Zločine sicer licemersko priznavajo, saj so izkopane kosti dovolj trdna priča zločinov neusmiljenega maščevanja strahopetnega zmagovalca nad nemočnimi žrtvami. Duhovna slepota služabnikov nekdanjega režima jim pač ne dopušča iskrenega priznanja, da so bili zvesti sodelavci zločincev.
Izdaja komunistov kjub časovnemu odmiku od usodnih dogodkov postaja čedalje očitnejša. Vse več Slovencev spoznava grozljivo farso "pravičnega zmagovalca", ko je večji izdajalec sodil manjšemu, seveda v strahu, da mu resnica ne bi odvzela oblasti, pridobljene z lažjo in prevaro. Največja ironija naše osvoboditve leta 1945 je, da so zmago komunizma izbojevali nekomunisti. Komunistični agitatorji tistega časa so s spretno manipulacijo navdušenja ob koncu vojne prepričali ne-
vedne borce, da so zmagali oni. Kolikor bi bila to res zmaga NOB, bi morali biti okupator in domobranci razoroženi na naših tleh, ne pa na avstrijski strani pod angleško zavezniško upravo. In prav ta uprava je storila velik greh nad slovenskim narodom, saj bi morala kot zmagovalka poskrbeti tako zanje kot za nemške vojake, ne pa da jih je izročila komunističnim krvoločnežem, da so se, pijani od zmagoslavja, nasitili s krvjo pobitih bratov. Največji izdajalec našega naroda je zagotovo Edvard Kardelj. Vendar je razumljivo, da tega ni mogel storiti sam. Kdaj bo naša uradna zgodovina izločila iz učbenikov laži in prevare, da bodo naši potomci končno spoznali resnico rdečih herojev in tragedijo državljanske vojne, ki jo je povzročil komunizem?
Komunisti so že s 27. aprilom 1941 zavedli mnoge Slovence; v resnici je bil to dan izdaje, saj je bil ta praznik usmerjen proti kasnejšim zaveznikom vse do napada Nemčije na SZ. In prav slavna KP je hitela slepo izvrševati Stalinov ukaz, da bi pomagala Sovjetski zvezi v njenem boju. Prevarala je takratne politične stranke z obljubo o povojni demokraciji in izigrala slovenski narod, saj je ta nikoli ni pooblastil, naj jo vodi v osvobodilni boj. To pravico sije vzela sama in še danes so njeni privrženci v neprijetni zadregi, zakaj se je večina Slovencev v resnici bojevala med seboj. Okupator je bil stranskega pomena, saj je bil vojaško premočan, da bi ga lahko izzivali. Po vojni je bilo vse to drugače prikazano, čeprav je bila ta mučeniška epopeja za osvoboditev izpod enega zla v drugo, še večje zlo. Druga svetovna vojna ni bila nič drugega kot spopad fašizma s komunizmom.
Vse "dobrine" komunizma še danes zagovarjajo naši borci NOB. 37.240 jih še vedno prejema nagrado za ohranjanje pridobitev komunizma! V letu 2004 so nas te pridobitve stale 16 milijard tolarjev in pol. Kljub osamosvojitvi še mnogi Slovenci ne znajo ločevati med dobrim in zlim. Govorijo o sociali komunizma, čeprav komunistični voditelji niso ljudem ničesar dali iz svojega, vse
je plačeval delavec sam; sistem pa je bil tak, da je neuki delavec mislil, da mu vse daje država (Tito!).
Prihodnost, grajena na lažeh in prevari, je slaba popotnica za nadaljevanje oblasti istih oblastnikov. A slovenski volilec do zadnjih volitev ni spregledal. Mnogi bi bili še radi ribarili v krvavi preteklosti in varovali nacionalne interese s pomisleki o sojenju krivcem. Naš ugled pa bo rasel, če bo EU uv dela, da smo sposobni obsoditi tiste, ki so povzročili krvavo nasilje nad lastnim narodom. Pravi paradoks sedanjega časa je, da država še vedno plačuje milijarde tolarjev tisočim varuhom zločinskega režima. Spomnimo se obsodbe 57. številke Nove revije. Mnogi so'pozneje priznali, da je niti prebrali niso, a so ukrepali po ukazu. Kako lahko torej zaupaš takim domoljubom? In ta napredna organizacija minulega sistema pridobiva celo nove somišljenike, koristoljubneže, ocl katerih nimata ne Bog ne država nobene koristi. Res čudovit primer preobrazbe naprednega revolucionarja, kadar ropa imetje nazadnjaškega re-akcionarja. Čudovit primer duhovnega hlapčevstva po našem I. Cankarju - pa ne socialnega, z njim so manipulirali komunisti. Žal je tega hlapčevstva vse preveč tudi danes, ker smo premalo odločni.
Mnogi se še spominjajo izreka komunistov: Prišli smo v zgodovino! A. Einstein je zapisal: "Človeški razum je omejen, neumnost pa neomejena!"
Resnica je vedno neprijetna za obe strani; za tistega, ki jo oznanja, in za tistega, ki jo je zatajil. Prvi je v nevarnosti zaradi resnice, drugi pa zaradi spoznanja svoje resnične podobe! Ali ni to doživel že Jezus Kristus pred 2000 leti? Vendar njegova Resnica zmaguje.
Alojz Schweiger, Črnomelj
Afere pod LDS (1)
Da bi se izognili morebitnim nejasnostim, vam pošiljamo naslednje pojasnilo. V prispevku novinarke Vide Kocjan z naslovom Afere pod LDS je med drugim navedeno, da je Ultra v času, ko je bil njen men-
Ofenziva!
Načrtno se pripravlja in tudi že izvaja obsežen in usklajen napad na v parlamentu izglasovani zakon o RTVS. Glavni pobudnici napadov in predvsem sejanja megle sta LDS in SD, ki sta v parlament vložili zahtevo za referendum; ta naj bi bil 25. septembra. Njuna in njihovih somišljenikov ofenziva bo brez dvoma udarna in brezkompromisna, kot se spodobi za organiziran in predvidoma tudi žaljiv napad. Če bodo hoteli prepričati čim več volivcev, od katerih bo le malokdo prebral zakon, bodo morali z vsemi trobili in pozavnami ljudem zabičati, da je zakon slab in nesprejemljiv. Za koga nesprejemljiv? Mar za večino uslužbencev slovenske javne televizije? Brez dvoma le za uživalce dolgoletne Sinekure, t. j. donosne službe, kjer ni treba dosti delati, in njihovih paranoičnih jurišnikov. Gotovo je na javni televiziji nekaj zelo dobrih in usposobljenih novinarjev in odgovornih urednikov tudi informativnih oddaj. Vprašanje je le, koliko svobode imajo pri tem delu oz. koliko jim je to omogočeno in dovoljeno. Že desetletja so kot "strokovnjaki" vabljeni v studio eni in isti ljudje, ki gledalcem razlagajo ne tisto, kar je aktualno in pomembno, temveč svoje osebno pristransko mišljenje. Tega lahko imajo, nobene pravice pa nima javna televizija tako "zabetonira-na" mnenja posredovati poslušalcem in gledalcem, saj po takih razlagah nimajo možnosti pravilne presoje domačih in svetovnih dogodkov. Mar Slovenija ne premore nobenega boljšega in objektivnejšega "strokovnjaka"? Enako deluje večina dnevnih medijev. V to zvrst spada tudi članek v Sobotni prilogi Dela, Kultura, 6. avgusta pod udarnim naslovom Takemu gospodarju ne nameravam služiti. V njem nekdanji v. d. generalnega direktorja za umetnost na kulturnem ministrstvu Simon Kardum daje duška svojim travmam in užaljenosti. Iz prispevka zvemo, da je doslej služil že trem različnim ministrom: Jožefu Školču, Andreji Rihter in Vasku Simonitiju. Menda se Simoni-ti doslej ni upal, se znal ali hotel srečati z njim, ki je po lastni izjavi njegov prvi general in potemtakem edino upanje. Ups. V nadaljevanju zvemo, da se je le srečal z ministrom in njegovima "sozasliševalce-ma" in to srečanje ga je spomnilo na primere iz sovjetske zgodovine in Jugoslavije. Te stvari seveda ne pozna iz lastnih izkušenj, o njih je le bral. V znak protesta je začel nositi jakno z Leninovo podobo. Le kaj ima Lenin skupnega s kulturo? Pa ja ne tega, da je dal postreliti uporne ukrajinske kmete, druge pa poslal v Sibirijo, kjer so nečloveško trpinčeni umirali, in tako za vedno uničil svetovno žitnico, kar je Ukrajina bila pred prihodom Sovjetov? Kot sad tega pogovora so obtožbe, da so minister in njegova skupina "črni boljševiki, ki so se iz rdeče prebarvali v črno". Zmedeni članek nikakor ne zasluži, da zasede štiri stolpce v prilogi, ki bi namesto obrekovanja in navadnega opravljanja morala objavljati pomembne kulturne zadeve, ne pa popolno subkulturno jadikovanje. Pa si je "kulturnik" S. Kardum zaslužil tudi predstavitev v Dnevniku RTVS 8. t. m., kjer ga je vsa zaskrbljena spraševala Edita Cetinski! Mar ni to že zadosten razlog, da gredo vsi s strani LDS in SD nezapeljani slovenski državljani na referendum 25. septembra in glasujejo za zakon o RTVS in tako dokažejo, da se ne pustijo "vleči za nos". Dokažimo, da vemo, o čem bomo odločali!	Marija Vodišek
tor Gregor Golobič, poslovno sodelovala s številnimi večinsko državnimi ali javnimi podjetji in državnimi ustanovami. Novinarka pri navajanju podjetij, s katerimi Ultra poslovno sodeluje in so naročniki njenih storitev, omenja družbo Elektro Gorenjska. Želeli bi vam sporo-
čiti, da omenjene navedbe ne držijo, saj Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d., nikoli ni bil naročnik storitev, ki jih ponuja družba Ultra.
Mag. Maja Fišinger, svetovalka uprave za splošne zadeve Elektro Gorenjska

Plečnik bo vesel
Kraja nesrečnega imena te dni ne pretresa neizpolnjena ljubezen, ampak početje tamkajšnjega župnika Antona Kompareta. Stroji so vrt za trnovsko cerkvijo v Ljubljani začeli prekopava-ti 21. julija, in to brez vednosti župljanov, brez spomeniškovarstvenega dovoljenja in brez soglasja Arhitekturnega muzeja. Na omenjenem zemljišču je danes otroško igrišče, v nekaj letih pa naj bi nastal dom za ostarele. Naslednik legendarnega Janeza Pogačnika pravi, da mu je takšen poseg na simbol slovenske osamosvojitve (na vrtu za cerkvijo se že od leta 1991 ob dnevu državnosti zbirajo slovenski politiki prve demokratične vlade, člani Nove revije in drugi kulturniki) dovolil sam Plečnik "V poetičnem in duhovnem smislu sem se pogovarjal s Plečnikom o ureditvi otroškega igrišča na vrtu." Plečnik naj bi se bil strinjal: "Otroke imam rad, vesel bom, da boš poskrbel zanje." Arhitekturni muzej o graditvi sploh ni bil obveščen, tudi Trnovčani so ogorčeni, saj njihov kulturni spomenik propada. A glavno je, da bo Plečnik vesel...
Odstavljal in bil odstavljen
Bojan Petan, predsednik uprave DZS, nekdanji državni svetnik, nekdanji brežiški občinski svetnik, nekdanji nadzornik družbe Casino Portorož in visok funkcionar LDS, za katerega pravijo, da sije blizu z Gregorjem Golobičem, nekdanjim generalnim sekretarjem in poznejšim predsednikom sveta LDS, je pretekli teden "odletel" z mesta predsednika nadzornega sveta družbe Terme Čatež, kjer je bil prvi med nadzorniki le dobro leto dni. Danes je le še član devetčlanskega nadzornega sveta. Širša javnost Petana pozna po tem, da sta z Borutom Mokrovičem, nekdanjim predsednikom uprave čateških Term, vodila pravo vojno. Petan je nato dosegel Mokrovičevo odstavitev, novi nadzorniki pa so le nekaj tednov pozneje izglasovali Petanovo zamenjavo. Četudi pravih razlogov ni nihče navedel, so se pojavile informacije o tem, da je Petan v Termah Čatež deloval v korist DZS, kije največji lastnik Term, kar pa Petan zanika. Pojavile so se tudi govorice, da bo Petan oz. DZS svoj delež v Termah prodal ali objavil ponudbo za prevzem družbe. Predvsem slednje pojasnjuje vse preteklo dogajanje v Termah, ki družbi nikakor ni koristilo.
Vriskova članarina
Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), se ne strinja s predlogom ministra Andreja Vizjaka, da bi vlada z novo ureditvijo zborničnega sistema odpravila obvezno plačevanje članarine zbornici. Zato namerava jeseni opraviti anketo v upanju, da bo z njo dokazal, da si 173.235 članov zbornice (od teh je 172.051 fizičnih oseb) še naprej srčno želi plačevati obvezno članarino (v primeru neplačila za to poskrbi DURS) v višini 4 tisoč tolarjev za fizične in dobrih 28 tisoč tolarjev za pravne osebe. Vriskovo zavzemanje za obvezno članstvo, ki med lastniki in najemniki kmetijskih površin povzroča veliko hude krvi, je seveda razumljivo, saj zbornica samo iz članarine dobi dobrih 48 milijonov tolarjev mesečno, nekaj milijonov pa ji primakne še država. Tako obsežen proračun zahteva seveda tudi profesionalno vodenje. In prav tu se je Peter Vrisk doslej izkazal kot eden najbolje plačanih funkcionarjev. Vriskovo nestrinjanje z ministrom za gospodarstvo je torej razumljivo. Drugače pa je seveda, če na to gledamo s stališča večine plačnikov, ki tožijo, da od zbornice razen občasnega glasila ne dobijo ničesar.
Uljjjjijjjli/ simjßi ißj/uj]
Drama, Id se je odvijala v Rupalski steni himalajskega osem-tisočaka Nanga Parbata, se je srečno končala. Helikopeter pakistanske vojske je s pomočjo dvižne vrvi z višine 6000 metrov rešil slovenskega alpinista Tomaža Humarja, ki je preživel šest dni v tej mogočni in za zdaj še nepremagljivi steni.
Humar se je po rešitvi zahvalil za pomoč vsem, še posebej pakistanskim oblastem, ki so tako zahtevno reševanje dovolile. Izkazale so se tudi slovenske oblasti, ki so pri pakistanskih dosegle, da se je pakistanska vojska aktivno lotila reševanja ujetega alpinista. Pomembno vlogo pri Humar-jevem reševanju je odigral tudi eden najuspešnejših slovenskih alpinis-tovvseh časov Viki Grošelj, ki je celotno mednarodno akcijo Humarje-vega reševanja koordiniral iz Slovenije. Grošelj je vrhunski alpinist in gorski vodnik, po poklicu pa športni pedagog, zaposlen na Osnovni šoli Pirniče pri Ljubljani. Poleg številnih vzponov v domačih in tujih gorah je sodeloval v številnih odpravah v Himalajo in stal na vrhovih desetih osemtisočakov od štirinajstih, kolikor jih je v tem pogorju. Ah se bo tako kot znameniti Reinhold Messner povzpel na vseh štirinajst osemtisočakov, pa je malo verjetno, saj je že leta 2000 dočakal abraha-ma. Povzpel se je tudi na najvišje vrhove Evrope, Afrike, Južne Amerike, Severne Amerike, Avstralije, Azije in Antarktike. Doslej je napisal vrsto knjig, v katerih je na zanimiv način popisal svoje alpinistične podvige.
RADldf ZELENI VAL
93.1 s, 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
'rvana
RVO 090 93 619:
m m Л 9Ü0 SIT 2 DD /
Prestavite program Prve Tv na prvi
kanal vašega TV-ja.
Pokličite 090-93-61-92 in z malo sreče
vas bomo
bogato nagradili
Q И0
UMTS internet: hitrost do 384 kb/s.
Informacije na brezplačnih številkah:
naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700,
Mobluporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70.
www.mobitel.sl
Mobitel UMTS
Nova generacija mobilnih telekomunikacij