Repate zvezde ali kometi
rs* jj^az.ven premičnih  in stalnih zvozd se oaai prikažejo 6e druge zvezde
 -ijiii npbn. ki imajo svitte jvpc, id jim zato repate zvezde prapimo. lmeaujcmn jili tndi komcto,. Itepate zr«zde ali kometi dubirajo svojo sritlnbo od solnca, in m; tutli okolo njega obrauajo, pa nc po prav kimnili, a vendcr iie ilaljših potili, nego premiinir«. Zatu jili pa malokdaj in samo takr.it ridimo, kadar se našoj zemlji nokoliko bolj približajn. Rep ali mi-tla ?,a njimi je ncka mogla, ki jih obdaje, in se r uaglem tekn dalefr /.n njimi 1-aztoKue.   Solučni airki sc v zvezdo in v ono me»lo vpni, in oboje
razsvitle. Rep je veči-dol orl solnra proi obr-ncn in se pogostoma vIpžo po več milijonov niilj dalcč po svotskciu prostnru. Npkatei-p i-p-patiise potreliiijfijo za svoj olibod preko tisocj lf>t, in naj)>olj znanirnite so 6no, ki so sc bile prikazale 16K0. in 1811. leta. Druge repatie* se vrafajo v kraj^em ('asu; pnaehnn so Hallej, H n k p in B i c I a po sebi iine.novaue repatiee prav natanino prera-¦'¦miili. Kepatšca Hallcv prikaži- v vmkih .'.'> do 711 letili, Knke <¦'•/. vsake i> leta in 1 [o dai, Biela pa v >• lctih in 270 dne-h. Dolgo dolgo so ijili zvc/.dojiledi tega mnfinja, da so zvozde repatice taki sopari; to krivo mnehje nabajamo se pri najbolj slovečib zvezdogledcib v 16. in 17. stoletji. Tycho de Brabe je prri to krivo mnenje uuiiil in iz opazovanja kometov, ki ju je bilo sideti 1572. in 1577.1ete, dokazal. da rcpate zvezdo niso v ozračji, ter so mnogo dalje od raeseca in drugib planetov.
V začetku 17. stolctja, ko su /. novo izaajdenimi daljnoglodiTnašli soluviie pegs, mislili so ufenjaki, da zrezde repatice solnee izpariva. Herel v Dan-zigu je bil mneoja. dn jili vsi planeti izparivajo; (jalilei je trdil,*da jih iz-parivajci le oni plancti, ki so naSej zemlji najbliže, kakor Venera in mesee ; Uarte.fij jo zopct vse drugiue in"i) in dejal, da so koraeti izgorela sojDCa. Kt> so je 1680. leta prikazal kumet. sku.sil je slavni Durfel v svojih učenih
razpravah dokazati, da so vse repate zvezde, katero so našim ofem vidne, tmiEostalna foJesa .spadajoca k osoJjjčja, ter .%> v svojem objjodu ravaa/o po istih postavah, kakor zvozde preniičiiiee (planeti). ki se po svojej krožnej poti oknlo solnea zmiroin daljo pomiSejo in so nikdar nif ne uatavijo. Krožnn pota repatic*so tedaj elipse, kakm' pri planetih, samo da su olipae pri repaticab zeio podolgaste ali iztegnoni'. zatorej pa čas obhoda pri nekaterih repatieah iznaša preko 1000 lot. Malo k*t pozneje nastopil je slavni zvezdogled ^evton « svojira osvetjcm, tev j'' |mt!'dil mnenjn Diirfolnovo in lo mnonji1 tudi na-tančneje doloeil.
Zvezdogledi trdijo, da so komcti najvt-rja telosiv ua.si!ga osolučja.
Lsta 43. pred Kristovem rojstvoni, kmalu po smrti Oezarjevej, prikazal se jd komet, katercga so ljudjo pri Ijclejn dnovu s prosthni otmi lcbko videli. Himljani so rokli, da jc to duh umorjeaoga Cezarja. Tudi 1402. leta je bilo vidoti na Neinškcui in v Itoliji komet pri belem dnevu. Lahi so trdili, da ta komet naznanja bližajočo se srart pr-inca Jau. Galeazza Viseontija, kateri se je res te zvezdo tako ustraSil, da je vsled tcga strahu moral mlad umreti.
fiepatim zvezrfam so se ij'ucije vseldj prav čntliti, a(i vender tudi sofnee, iuna in drugo zvezde niso nie uianj cuda [»oliio. Pa je uže tak6, da se ča-dimo sanio temu, kar malokdaj vidimo, vsakilanje pa proziranio. Vražni Ijudjc pa še eelo menijo, tla mm repi pri zvezdah repatii-ah šiba ))ožja, s katerirai uaiu Bog hude čase napovedujp. Vžo v starodavuih casili so imeli repato zvezde za napovcdovalko krvavih vojsk. kuge, lakote in drugih takih npzgod. Kadar koli sc je pfikazala repata zvezda, vselej je biio Ijudstvo polno strabu, ter jc ugibalo. kaj mu piin«se ta čudna prikazeu. Še eelo imenitni in sloveti možje so imeli krivo vero, da repate zvezde pomeuijo velike svetovne prevrate, nesrete in druge reve in nadlogo. Cicero je dejal, da kometi napovodujejo vojske in mešfaaske razprtijc; Plinij jih imenujc ncsrečne zvezdc. s kato-rimi je vsaka sprava nemogoCa.
Zanimiva je dogodbic-a, katero nam pripovedujr rimski zgodovinar Dio Cassij. Ko jl' namreč nek zvezdogled pokazal ccsarjn Vezpazijanu s po-menljivim obrazom zelo vepato zrezilo, dejal mu je cesar smijoi se: ,Ta zvezda moni nif mar, za njo naj se briga boguti kralj Perzijanski, ker on ima take Metinaste laso, a jaz sem plešast."
Ko se jc rapomladi 837. leto neaadoma pokitzal komet na nebu. prerzel je LjuilOTita Pobožnega tak strah, da je ncinudoraa ukazal ziiiati eerkvf iii samostane, 6os, da bi s tem utolažil jezo Ijožjo.
Takih zgodb bi še Jehko mnogo navedli. a uaj bbde dosti. ker že iz naved«nih lchko sklepate, zakaj so je strali in vraža o ropatih zvezdab do deuašnjcga dne ohrauila. Jtodimo torej brez strahu. ker repatft zvezdfi nam ne oznanujejo nn vojnke, ne kuge, ne kakc drngo nadloge, temvef; kažejo naiu It! vsemogoč-nost in neskončno modrost Stvarnikovo, pred katerim se mora človck v prah ponižati in ga ponižno moliti.                            Ivan T.   .