Poštama plačana v gotovimi. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo je v Maribora, Raška cesta 5, poštni predal 22. “okopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. ^Pr*T«; Maribor, RnSka cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VIL, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De^ belo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Stev. 27. Sreda 4. aprila 1928. Leto III. Kakšen razredni boj? Vprašanje krčanskim socialcem. Nedavno smo v »Del. Politiki« Pozvali »Krekovo mladino« z njenim *Ognjem«, naj se pridruži razredno organiziranemu proletarijatu, ako je dejansko za razredni boj. Medtem je izšla 3. številka »Og-nia«, v kateri zaman iščemo odgovora na naša jasno zastavljena vprašanja. Morda je odgovor Krekovcev to, da v članku »Jugoslovanska Strokovna Zveza« pišejo: »Jugoslovanska Strokovna Zveza je razredna organizacija delavstva, ki pripoznava verska načela... Ni pa razredno - bojna organizacija v duhu in smislu marksizma in kapitalizma. — Ta dva sta za nas ena črta!« Zakaj sta marksizem in kapitalizem eno, tega Krekovci ne povedo. Kaj je njihova razrednost iti socialistična razredna bojevnost, tudi ne Povedo. Strokovna komisija je razredno-bojevna organizacija, ki se v verska prepričanja svojih članov ne meša, Prav tako, kot se socialistična stranka tudi ne. Mi znamo vedno ločiti cerkev °d Vere. Mi vemo, da so cerkev — Papež, kardinali, škofi, prelati. Vera to pa je delavska žena, ki ob Pomanjkanju kruha v hiši moli k Bogu: »Daj nam danes naš vsak- danji kruh!« Mogočna organizacija, SjJe diplomati so po vseh dvorih, cije voditelji so krmarji mnogih držav — to je cerkev. Mati, ki ob l^rtvaški postelji svojega otroka |če tolažbe pri Mariji — to je vera. ykofija, ki izkorišča viničarje — to Je cerkev. Ubogi viničar, ki se nadeja boljšega vsaj na onem svetu "7- to je vera. Cerkev seveda izkorišča vernost ljudstva. Pa zato se J!e borimo proti veri, temveč proti izkoriščanju vere. Socializem — to je evangelij Modernega proletarijata. Marks ga ie prvi začrtal. Življenje ga bo uresničilo. Ali je to nasprotno veri? Marksizem — to je druga beseda za socializem. Zakaj je za vas Krekovce marksizem in kapitalizem isto? Pravite, da je vaša Jugoslovanka Strokovna Zveza razredna, toda ne tako razredna kakor Združena Delavska Strokovna Zveza. Kaka pa je potem vaša razrednost? Razložite jo! Ali je vaša razrednost v tem, da pri volitvah obratnih zaupnikov postavljate skupno listo z orjunaši proti delavski razredni listi? Ali je vaša razrednost v tem, da je tajnik Jugoslovanske Strokovne Zveze tudi v vodstvu SLS, ki je pod ministrom Gosarjem odpravila stanovanjsko zaščito? Razrednosti sta samo dve: kapitalistična in proletarska. Tu se ne da slepomišiti. Socializem je samo eden in sicer ta, za katerega se že desetletja bori socialistična internacionala. Vse govorjenje, da je Marksov socializem surov materializem itd., vse to je prazno čvekanje onih, ki bi radi z lažjo in demagogijo odvrnili delavstvo od terjanja človeških pravic. Če si pa predstavljate proletarski boj tako, da mora iti proletarija.t skozi ves kapitalistični pekel potrpežljivo z rožnim vencem v roki, pa živite v veliki zablodi. Te zablodo vas bo mogel ozdraviti samo kapitalistični bič. V svoji 3. številki kritizirate na platnicah zadružno glasilo »Pod lipo« in pravite: »Ljudje božji, ali ne vidite, da greste v buržujstvo, ki se ga otepate?« Tega očitka socialističnim zadrugam seveda niste dokazali. Dokler govorite za »razrednost« Jugoslov. Strok. Zveze in se družite proti razrednosti naših organizacij z orjunaši v železniških delavnicah, dokler te svoje zablode sami javno ne zavržete, dotlej moramo reči brez vsake demagogije: »Ljudje božji- ali ne vidite, da hlapčujete tudi duševno kapitalistom, ki se jih otepate? Ali ne vidite, da proletarijatu delate samo škodo, ko mu lepo govorite, njegove organizacije pa dejansko razbijate? Ali ne vidite, da uganjate demagogijo, ko se v eni sapi s parolo: Živela enotna boievna fronta proletarijata! borite proti razrednim organizacijam proletarijata izpod strehe SLS?« Ljudje božji, odgovorite! ?a zaščito stanovanjskih najemnikov! Za gradbo nevarnost, , Z ozirom na grozečo se zaščita stanovanjskih najemni-°v s 1. majem letos res ukine in ker 50 tudi predlogi bivšega krščansko-s°cialnega ministra dr. Gosarja ne-s Premi ji vi, je ljubljanska socialistična s^upina z Zedinjenjem sklicala javen s«od v nedeljo ob 10. uri dopoldne Pr®d Mestnim domom, katerega se je beležilo nad' 1200 zborovalcev, če-Praiv so sklicatelji imeli v zadnjem j^enutku neprilike s prostorom in je javnost zaradi tega deloma napačno informirana. Zborovalci so pazno sledili govornikom ter dajali duška proti namera-krivici z ogorčenimi protesti, tovorili so na shodu ss. Likar, Ven-Ca)z in Štukelj, na kar je bila soglasno ^Prejeta naslednja resolucija: Zaščito stanovanjskih najemnikov Podaljšujejo vse naprednejše države dve do pet let. Naša država jo ho-Ce odpraviti, oziroma proti predlogu stanovanj! socialističnega narodnega poslanca s. Petejana Josipa celo znatno poslabšati ter sprejeti karikaturno zaščito, ki more dovesti stanovanjsko zaščito samo še do absurdnosti. Odprava stanovanjske zaščite mora povzročiti ogromno preseljevanje, veliko pomanjkanje stanovanj in ve-rižništvo s stanovanji, kar bi imelo za delavstvo in vse siromašne sloje katastrofalne socialne posledice. Shod dalje odločno protestira proti nameri, da se hoče nalagati neobvezno skrb za stanovanja občinam in napraviti s tem zaščito iluzorno. Zaraditega zahteva na shodu zbrano delavstvo: 1. Zaščita stanovanjskih najemnikov se naj podaljša do konca leta 1935. 2. Državi, državnim oblastem, občinam in drugim korporacijam naj se z zakonom naloži ter dovoli potreb- na sredstva, da v tem času zgrade potrebna stanovanja. 3. Zakonska predloga s. Petejana se ima takoj obravnavati v narodni skupščini; če se to ne zgodi, oziroma nameravana socialna krivi- se ca izvede, bo delavstvo zastopnike v narodni skupščini klicalo na odgovornost. Shod je poslal obenem zagrebškemu zborovanju in s. Petejanu brzojavni pozdrav in bodrilo za skupni boj za zaščito stanovanjskih najemnikov. Končno je predsednik shoda pozval udeležence na najodločnejši bqj za zaščito stanovanjskih najemnikov ter propagande za gradbo stanovanjskih hiš. Danes je bil s. Petejan zadržan, da bi govoril na tem shodu; upajmo pa, da se nam bo nudila v kratkem prilika, da mu bomo dokazali na ponovnem shodu, da smo z njim v boju za delavske pravice. K občinskim volitvam v Rušah. Lep uspeh naših sodrugov! Dne 1. aprila so se pri nas vršile ponovno občinske volitve. Pri volitvah 11. decembra 1. 1. smo dobili socialisti 198 glasov in s tem absolutno večino v občinski zastop, česar so se naši »burgarji« tako prestrašili, da so intrigirali na vse strani in končno dosegli razveljavljenje legalno izvoljenega odbora in obenem razpis novih volitev, katere pa so še trikrat prestavili in jih končno določili za 1. april, medtem pa uvajali partizansko gospodarstvo na občini, še bolj pa proti zakonitosti z uradnimi popravki volilnih imenikov. Na ta način so nas oškodovoli za okoli 25 glasov, oziroma so približno 25 delavcev oropali njihove državljanske pravice. Med tem so bili tudi odpusti v tovarni, s čimer je odgotovalo več naših volilcev še predzadnji dan, nekaj jih je pa šlo k vojakom in v zdravilišča; zraven tega so uvedli proti nam strašno gonjo, češ, da smo na socialistični listi sami tujci, komunisti pod krinko socialistov. Apelirali so na takozvane zmerne socialiste, da. ne gredo na volitve, ali kljub vsemu temu smo napredovali od zadnjih volitve 11. decembra za 18 delavskih glasov! Vse nasprotne stranke skupaj, ki so imele tudi vezane liste, so dobile sicer en ogoljufan glas večine, kar pa še ne dokazuje, da niso Ruše rdeče! Ponovno izvoljeni socialistični odborniki nam dajejo garancijo, da bo konec intrig in partizanstva na občini. U-vesti se mora redno gospodarstvo v korist in dobrobit občanov, posebno malih ljudi, delavcev in kmetov. Ponosni smo na tai naš uspeh, ker smo pokazali, da združeni lahko kljubujemo vsem nasprotnikom in vsem intrigam. Živele rdeče Ruše! Socialistična kritika državnega proračuna Govor sodr. Petejana v narodni skupščini povodom razprave o državnem proračunu. (Nadaljevanje.) Take slučaje imam tudi iz drugih krajev, recimo iz Bosne. Danes sem dobil pismo, ki kaže, kako se pri nas tolmači zborovalna svoboda. V Zenici . . . (Ivan Vesenjak: V Mariboru je pa zborovalna svoboda!) Gospod kolega, ako ste Vi to sami občutili, je to posledica Vaše politike, ker vadite dvojno- politik^. Eno na shodih, drugo pa v parlamentu. Naš narod pa dvojne politike ne pozna. (Franc Smodej: To je izmišljeno!) Gospod Smodej, to ni izmišljeno, to so posledice Vašega stanovanjskega zakona. (Ivan Vesenjak: Na dotičnem zborovanju so bili fanatizirani ljudje!) Na vsakem zboru se ljudje lahko fanatizirajo. (Ivan Vesenjak: Na Vaših pa najbolj!) Jaz sem sam poskusil, kakšna je svoboda na zborih, ki se vrše pod Vašo firmo. (Fran Smodej: Vi pridete na zbore samo terorizirat.) Vi ste še hujši terorist. Vi ste uvedli teror v Sloveniji. (Stepan Barič: Toga su se naučili od Vas.) Oni so prej preganjali in ubijali naše ljudi. (Fran Smodej: Niti eden ni bil ubit! Kdo je ubil Fakina?) Kdo je ubijal na Zaloški cesti naše ljudi? (Fran Smodej: Mi ne!) Streljali so Vaši policaji pod Vašo komando. Sram Vas bodi. (Medklici poslanca Bariča: Vi ne veste, kaj je bilo. Vaša žandarmerija je streljala.) Gospod Smodej, nikar ne hodite na solnce. Vaša politika ni od danes, ampak je stara že nad 30 let. Gospodje, ne bi omenil motenja zborovanj, če ne bi bil k temu izzvan, ker to se dogaja kolikor toliko povsod, tudi na Angleškem, kjer vlada najbolj prosta svoboda. Hotel sem to omeniti samo mimogrede, da pokažem, kakšna politična svoboda vlada pri nas. V Bosni, v Zenici, so delavci sklicali zbor, da protestirajo proU šikanam inženerja nekega podjetnika, ki so bile tolike, da jih delavci niso mogli več prenašati. Delavci niso imeli drugega pripomočka, kakor da skličejo zbor, sklenejo tam resolucijo in jo pošljejo na ministrstvo za šume in rudnike. Dogodilo se je pa, da je okrajni glavar zborovanje prepovedal in delavcem ukazal, da naj svoj protest naznanijo rudarski oblasti brez zborovanja. Ta slučaj je pač dovolj karakterističen in nam jasno dokazuje. da se pri nas razlaga svoboda tako, kakor komu prija. Te dokaze, gospodje, sem navedel zato, da se mi ne bo očitajo, da govorim vobče in da delam krivico vladi ali komu drugemu, ne da bi za to imel dokaze. Drug slučaj, ki ga moram tudi omeniti, zadeva istotako Vojvodino. Tam imamo več slučajev občinskih volitev, ki so jih omenili že moji tovariši iz kluba. Govorili so o tem, kako se vršijo tam občinske volitve in kaj se dogaja po izvršenih volitvah. Imamo slučaje iz občine Beočin, pa tudi od drugod, kjer so bili izvoljeni v občinske odbore delavski zastopniki. Toda teh delavskih zastopnikov, ki so bili izvoljeni popolnoma pravilno in zakonito, pozneje župan ni hotel zapriseči in priznati, in vsi ugovori še do danes niso nič pomagali. Še danes ti delavski zastopniki ne morejo izvrševati svojih pravic, ki jim jih je dal narod iz svobodne volje. Tudi v Bosni imate slučaje, da niso urejene občine, da narod ne ve, kje in komu naj peveri svoje pravice. Gospodje, če premislimo vse te dokaze, se ne čudimo, da se buržuazijske stranke tako pehajo za oblast in da te stranke, oso-bito pa policije, nočejo dati iz rok in nočejo dovoliti, da bi državljani svobodno mogli vživati svoje pravice in vršiti dolžnosti. Gospodje, imel .bi omeniti danes še nesrečno bastilijo, toda nočem govoriti o tem, ker se je že včeraj o tem preveč povedalo. Omeniti hočem samo to, da mi je žal, da je včeraj vladna večina odklonila predlagano anketo. Osobito mi je pa žal, da je to storil g. notranji minister, ki je Slovenec in je odlonil to anketo, ki bi nam dala najvišjo moralno silo doma in na zunaj. Študiral sem, zakaj je g. minister odklonil anketo, ki bi naj preiskala stvari, ki niso samo gola fraza, ampak dokazana dejstva. Dokazano je po pričah, da je bil ta in ta tepen ob tej in tej uri in v tej in tej sobi. če bi ta anketa preiskala vse te stvari in ugotovila, koliko je na tem resnice, mislimo, da bi bilo to od velike koristi. Reklo se je, da tega ne smejo storiti, ker bi bile dane s tem koncesije opoziciji, na drugi strani bi se pa v inozemstvu priznalo, da so vsi ti očitki resnični. Toda ta politika vladne večine je pogrešna. Inozemstvo prav dobro ve, kaj se dogaja v Glavnjači. Gospodje, danes po odklonitvi ankete inozemstvo še bolj veruje v resničnost teh očitkov in ima še več interesa, da celo stvar bolj pretirava, kakor je pa res. (Ivan Vesenjak: Kako pa postopajo z vašimi tovariši v Trstu?) Gospod profesor, o tem bom že govoril. Toda to še ni noben vzrok, da se pri nas vse to tolerira. (Klerikalec Stepan Barič: Idite v Trst, pa tamo tako govorite.) Jaz sem narodni poslanec Jugoslavije, ne pa Trsta. Danes sem tukaj narodni poslanec in imam pač pravico, da o tem govorim. Gospodje, smatram, da je ta odklonitev netaktnost, ki nam bo v inozemstvu več škodovala, nego koristila. Zelo sem bil zadovoljen s prvim delom odgovora g. notranjega ministra, ki je nekako desavuiral današnji vladni sistem. To je bilo zelo veliko. Zato sem pričakoval, da bo temu sledil tudi drugi korak in da bo g. minister sprejel parlamentarno anketo, ki naj bi preiskala dogodke v Glavnjači, ne pa morda kake druge ankete, ki ne bi nikdar prinesla dovolj jasnosti. Gospodje, smatram in mislim, da smarate to tudi vi, da je nujna socialna in kulturna potreba, da take stvari v naši državi že vendar enkrat prenehajo. Istotako je treba omeniti tudi eno drugo slabo stran naše politike, pod katero trpi osobito delavski razred že 5 let. To je zakon o zaščiti države. Gospodje, ta zakon je bil ustvarjen pod utisom ubijstva pok. ministra Draškoviča. Konštatiram, da služi danes ta zakon v vse druge svrhe, nego pa za to, za kar je bil sprejet. Danes ščiti ta zakon gotove plačkaše, da smejo po mili volji izrabljati in plačkati delavski razred, ki mu je odvzeta vsaka pravica, da bi se mogel braniti. Gospodje, dokazano je, da se pod zaščito tega zakona plačka i sama država. (Dalje prihodnjič.) V Moskvi ne bo enotne proslave 1. maja. Pristaši Trockija, Radeka in o-stalili voditeljev, ki jih je, kakor znano, sedanji diktator Sovjetske Rusije, Stalin, poslal v prognanstvo, so sklenili, da ne bodo 1. majsko proslavo izvedli skupno z oficijelno komunistično stranko, ki ji načeluje Stalin. Svoj sklep utemeljujejo s tem, da s stranko, ki se proti lastnim v opoziciji stoječim sodrugom po služuje carističnih metod in ki je torej po svojem bistvu konterrevo-lucionarna in bonapartistična, revolucionarni proletarijat ne more in ne sme imeti nobene zveze. Enako stališče zastopajo tudi Trockiju vdane komunistične organizacije v Nemčiji in na Češkem. (Naši komunisti pa so svojim čitateljem doslej sploh zamolčali, da je Stalin poslal Trockija v pregnanstvo. Niti z eno besedico niso doslej obsodili carističnih metod današnjega diktatorja in voditelja komunistične stranke, narobe, oni odobravajo njegovo početje in prognanstvo Trockija, Radeka in drugih, potem pa socialistično delavstvo vabijo na skupne proslave in v enotno fronto z njimi, ki so »konter-revolucionarji« najhujše vrste, s katerimi Trockijevi pristaši v Rusiji in v vseh ostalih deželah v Evropi nočejo imeti nobenih stikov več. — Op. ur.) Klerikalci podražujejo vodo v Mariboru, ampak tudi na ne samo Dunaju! Nižja Avstrija se je po prevratu razdelila tako, da ima sedaj dva deželna zbora: enega za mesto Dunaj in enega za ostalo deželo. To so hoteli klerikalci, da na ta način vsaj en del dežele rešijo »rdeče povodnji«. To se pa danes maščuje. V podeželskem deželnem zboru imajo sicer klerikalci, ali kot se oni tam imenujejo »krščanski socialci«, večino, ampak denarja nimajo, medtem ko stoji Du-naj, ki ga upravljajo socialisti, v finančnem oziru naravnost sijajno in to kljub temu, da je dunajska mestna uprava znižala razne davke in dajatve! Vi tem slučaju gre za pitno vodo. Dunaj ima dva moderna vodovoda, napeljana iz Semmerinškega pogorja, nad 100 km daljave. Vodna naklada na Dunaju je sledeča: Vsaka oseba dobi dnevno 35 1 vode brezplačno, kar je pa več, se smatra kot večja poraba in se plača za 1000 1 15 grošev ali 1.20 Din. Industrija plača 4 groše ali 32 par za kubični meter. Skupni dohodki znašajo letno 9.4 milijonov šilingov ali 75.2 milijona Din. Sedaj pa so prišli klerikalci v nižjeavstrij-skem deželnem zboru na prefrigano idejo, da obdavčijo dunajski vodovod, ki gre po ozemlju njihove dežele in sicer s stodvajsetodstotno naklado na celokupni donos vode na Dunaju, kar 'bi znašalo 91 milijonov Din letno. Kaj bi to pomenilo za dunajsko prebivalstvo, ki ga socialistična uprava ščiti pred vioskimi davščinami, to si lahko zračunamo. Za večjo porabo bi se moralo plačati 2.40 Din za kub. meter in industrija bi pa morala plačati namesto dosedanje štiri, še 10 grošev. Tedaj 250 odstotkov več! Toda krščanskih socialcev apetit še s tem ni izčrpan. Da bi mogli svojo deželno kaso še bolj napolniti, so se domislili, da bi bilo treba tudi napeljavo električne struje obdavčiti, ki je napeljana mnogo desetkilometrov iz Gornje Avstrije na Dunaj in sicer na vsak meter napfcljave po 1 šiling, t. j. 8 Din mesečno. Da se bodo socialisti v nižjeavstrijskem deželnem zboru takim roparskim naklepom energično uprli, ravnotako Dunajčani, ni dvoma. Tu se zopet jasno vidi, kako gospodarijo klerikalci in kako socialisti. Dokler so vladali na dunajski občini črni, ni dobilo prebivalstvo niti enega litra proste vode. Zato pa so profilirali samo pri vodi letno nad 12 milijonov zlatih kron, medtem ko se zahteva sedaj samo toliko, kolikor znašajo faktični stroški za vzdrževanje. Dnevne novice. Proslava prvega maja se bo v ljubljanski oblasti vršila enotno, da se s tem bolj poudari, kako nujno je potrebno, da se delavstvo skupno bojuje za svoje socialne pravice in za svoja načela. Letošnji maj bodi v glavnem protest proti splošni reakciji. Propagandni izlet v ljubljansko okolico priredi na velikonočni pondeljek dne 9. aprila t. 1. krajevna organizacija Socijalistične stranke Jugoslavije v Ljubljani skupno z ostalimi delavskimi organizacijami. Zbirališče ob 1. uri popoldne pred Gradiščem štev. 2, od kjer odidejo izletniki do Ježice, preko mostu na Gameljne. V Gameljnah kratek odmor, nakar odhod v Tacen, kjer je zopet kratek odmor. Nato odhod v Št. Vid, Spodnjo Šiško do kavarne Evropa, kjer je razhod. Izleta se udeleži godba na pihala in delavski pevci. Za razvedrilo in zabavo bo dovolj preskrbljeno. Vse sodruge in somišljenike poživljamo, da ta dan ne prirejajo drugih izletov, temveč se udeleže polnoštevilno s svojimi družinami našega izleta, da se medsebojno seznanimo in ustvarimo prepotrebno družabnost. — Odbor SSJ v Ljubljani. Javna vprašanja g. dr. Gosarju, ministru socialne politike na razpoloženju. S svojim načrtom stanovanjskega zakona, s katerim kvarite delo sodr. Petejanu, ste pokazali, da ne razumevate pravilno stanovanjskega vprašanja in da ne čutite stiske stanovanjskih najemnikov. Vi hočete vse breme odvaliti od države in ga preložiti na ramena občin. Vprašamo Vas, ali se ne zavedate, da je stanovanjsko vprašanje splošno važna socialno-politična zahteva, na kateri je in mora biti v prvi vrsti zainteresirana država? Vprašamo Vas, ali se ne zavedate gorostasnosti svojega predloga, da naj b itiste občine, ki bi, upoštevajoč stisko stanovanjskih najemnikov, odložile prisilne deložacije za več kakor poldrugi mesec, s tem nase prevzele dolžnosti za vse deložirance in brezstanovanjce preskrbeti zasilna stanovanja na svoje stroške? Kje naj vzamejo občine denar? Vprašamo Vas, ali ne uvidite vse nevarnosti Vašega predloga, da smejo hišni posestniki po svoji volji odpovedovati stanovanja, višina pa naj bo maksimirana po zlati valuti? Kaj se bo zgodilo? Hišni posestnik bo rekel najemniku: Na- jemnine Ti jaz nič ne zvišujem, pač pa Ti odpovedujem stanovanje. Če Za nego zob je neobhodno potrebna zobna pasta „PEBECO“. nočeš biti deložiran, priznaj prostovoljno tisto najemnino, katero jaz zahtevam. Sicer bom dal stanovanje na dražbo in tisti, ki bo največ ponudil, bo stanovanje dobil. Vprašamo Vas, ali nimajo hišni gospodarji lahko nad Vami največje dopadenje in ali ne zaslužite, da Vas izvolijo za svojega častnega člana? G. Gosar, Vi ste včasih hoteli biti socialni politik, P3 ste kot socialni politik definitivno doigrali. Prosimo za pismen odgovor v »Pravici« ali pa v »Ognju«. — V# stanovanjskih najemnikov. V Ljubljani rastejo šotori in barak* na prostem kakor gobe po dežju, h tega nihče ne vidi. V ljubljanski cfr čini so ustvarili sedaj demokrati i® klerikalci lepo večino. Vseh je 45, opozicija pa šteje le 4 občinske svetnike. Taka večina bo menda vendar v stanu, da zgradi v najkrajšem čast) potrebno število cenenih stanovanj’ Ljubljanski podžupan prof. Jarc je špasen človek. Ko je sodrug Likat rekel, da se je med demokrati in klerikalci sklenil zakon, je filozof prof-Jarc z vso ogorčenostjo izvajal, da je naš zastopnik žalil cerkvene ustanove in s tem »za 1'ase« privlekel nepedagoško trditev, ki ji najbrže saffl ni veroval ter vlačil verski obred v politično kupčijo. Da bo g. profesor potolažen, mu moramo povedati, da je naš govornik mislil pri tem na civilno poroko. Vsaj g. profesor vendar sam ve, da je bil ta zakon sklenjen na magistratu, torej nima z verskimi obredi nič opraviti. Koliko časa pa drži tak civilni zakon, bo pa pokazala — bodočnost. Vprašanje je le še, če so dobili klerikalci za ta zakon škofov dispenz. Umrl je s. Ivo Kopač v Ljubljani v soboto dne 31. marca 1928. Pogreb je bil v pondeljek dne 2. apr. ob 17. uri popoldne iz bolnice na Vič. Pokojnik je bil zvest član naše organizacije. Pokopala ga je pljučna bolezen. Blag mu spomin! Nemški parlament razpuščen. Volitve so razpisane za 20. maja. V soboto je imel Richstag svojo zadnjo sejo. Po tem, ko je bil prečitan dekret o razpustu in novih volitvah, so se vršili običajni nagovori. Ko je predsednik sodrug Lobe zaklical: Naj živi nemško ljudstvo! so zaklicali komunisti: Doli! Volilcev bode pri pred-stoječih volitvah okrog 41 milijonov, t. j. za 2 in pol milijona več, kot pri zadnjih volitvah leta 1924. V Nemčiji volijo seveda tudi žene. Na Poljskem se parlament punta proti diktaturi Pilsudskega, ki je postal nekak napol Mussolini. G. Pil-sudski ukazuje parlamentu, koga si naj voli za predsednika in pri tem pušča renitentne poslance uklenjene iz zbornice goniti. Parlament pa ne mara diktature, zato si je izvolil za predsednika socialističnega voditelja LEO SILA: človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 5 Res je, da ni mogel prikrivati žive krvi svojega telesa, toda vse to je bilo tako otroško nedolžno in velikokrat potencirano samo radi dolgočasja, ki je velikokrat domovalo pri marsikateri uri tega ali onega profesorja. Koliko pesmic im verzificiranih pisem so napisali! Gorje pa, če je katera prišla v roke razredniku ali kakemu napetemu profesorju! Čustvo do deklet in spoznanje, da je sošolka povsem drugačno bitje, se je razvijalo od razreda do razreda. In že v tretjem so si razdeljevali punce. Nekateri starejši so celo znali pripovedke iz zakotne ulice, kjer so se shajale prostitutke. Časi so bili nemirni in otroci so doživljali veliko stvari zgodaj in nihče ni imel časa, niti smislla, da bi se prijateljsko pogovoril z njimi. Po prevratu so prišli novi učenci, novi sošolci in sošolka Marja. Lepa, črna, temno poltna, ogo-reta od južnega solnca in v kratkem belem krilu. In Leo je sanjaril o njej in mnogo sošolcev. Toda Leo je bil eden izmed najmlajših in tudi denarja ni imel za bonbone, ki jih je Marija, hčerka sodnega svetnika, kaj rada zobala. Zato je moral v ozadje. V peti šoli je napisal pesem z akro-stihonom o Marji in o sošolcu Tonetu, dvakratnemu repetentu, spretnemu goljufu pri šolskih nalogah in veščem v raznih znanostih življenja, ulice . . . Zato je dobil v odmoru klofuto. Še isti dan, ko je pesem izšla v razrednem listu. Dekle je prvič poljubil v četrti šoli, ko je imel 14 let. Z nekaterimi tovariši so se skupno po večerih potikali po parku. Eden izmed njih, sin višjega finančnega uradnika, je na skrivaj tržil z zaplenjenim tobakom. Z dekleti so se spoznali pri sokolskih telovadnih nastopih, v parku, na promenadi . . . Tako se je zgodilo, da so jih hodili čakat po telovadbi, ali pa, da so se dogovorjeno sešli v gozdu izven mesta. Na eni izmed takih ekskurzij si je Leo priboril nežno bledo Mirko. Ko so zvečer posedali v mraku parka, sta se poljubila. Pol ure po tistih prvih poljubih sta šla po gozdni aleji parka roko v roki. Ostali so, razdeljeni po bližini, sledili. Bili so cel1 klub, ki je imel ljubimce in ljubimke, tobakove tihotapce ter stražarje, ki so morali prežati, če se ne bliža njihovemu ljubimkanju kaka nevarna zver. Kak profesor ali oče tega ali onega, te ali one ... In tako dalje. Hodili so spretno precej časa. Tisti večer po prvih poljubih pa je Leo prisolil klofuto enemu svojih sošolcev, ki je moral vršiti ljubezensko stražo. Tudi on se je potegoval za Mirko, katero pa je usoda naklonila Leonu. Hotel se je maščevati. Stopil je iz zasede k njima in izzivalno čestital. To je bilo skrajno žaljivo. Leo je spustil roko svoje izvoljenke in mu prisolil krepko klofuto. Kmalu na to se je vse razbilo. Oče fanta, ki je tržil s tobakom in je bil tudi v ljubimkanju četi poglavar, jih je iztaknil. Leo in Mirka po tem nista govorila nikoli več. Kakor da ju je postalo nenadoma sram tistih prepovedanih poljubov . . . Tri leta nato je umrla Mirka na jetiki. Hrepenenje Leonovo, ki mu nihče ni mogel dati ne besedice nasveta, utehe ali česarkoli, je rastlo vedno bolj. Motilo ga je velikokrat pri učenju. Včasih se je zavedal svoje sentimentalnosti io petošolske sanjavosti. Zjezil se je, ker je hotel biti tudi v resnosti junak, ker je hotel postati mož. Saj je čital Cankarja, Dostojevskega, Tolstoja in je tudi sam koval pesmi in povesti . . . V peti šoli na počitnicah se je pokazal kot spreten tekmec in razdiratelj ljubezni. Igrali so na vasi Meškov o »Mater«. Iz vseh koncev so se zbrali študentje raznih šol, kakor je to že navada na deželi. Za dijaško podporno društvo so hotel* priigrati nekaj denarja. Leo je bil najmlajši. Imel pa je že eno leto dramatičnega tečaja za seboj, k* ga, je na skrivaj, kljub šolski prepovedi, obiskal-Zato je bil pri dveh vajah celo režišer, dokler se nista sprla »ciganka Silva in župnik«, oba študenta v civilu in zaljubljen parček, ki se je ravn