DK-UDC 05:625; ISSN 0017-2774 • LJUBLJANA, JANUAR-FEBRUAR, 1994 • L STR.XXXII • GRADBENI VESTNIK ZGRADBI: ZRMK (zadaj), GCS (spredaj) Franc ČAČOVIČ Lektor: Alenka RAIČ Tehnični urednik: Dane TUDJINA Uredniški odbor: Sergej BUBNOV, Vladimir ČADEŽ, Vojteh VLODYGA, Stane PAVLIN, Gorazd HUMAR, Ivan JECELJ, Jože BOŠTJANČIČ, Andrej KOMEL, Jože ŠČAVNIČAR, dr. Miran SAJE Revijo izdaja Zveza društev gradbe­ nih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, v Erjavčeva 15, telefon: 221-587. Žiro račun pri SDK Ljub­ ljana 50101-678-47602. Tiska Ti­ skarna Tone Tomšič v Ljubljani. Re­ vija izhaja mesečno. Naročnina za člane društev znaša 1260 SIT. Za študente in upokojence velja polo­ vična cena. Naročnina za gospodar­ ske naročnike znaša 12.600 SIT, za inozemske naročnike 100 US $. Re­ vija izhaja ob finančni pomoči Mi­ nistrstva za znanost in tehnologijo, Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezi­ jo, Univerze v Ljubljani in TF, OG Gradbeništvo univerze v Mariboru. V naročnini je vštet prometni davek. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 1-2 • LETNIK 43 • 1994 • ISSN 0017-2774 V S E B I I U A - C O N T E A I T S članki, študije, Jaš Žnidarič: A„. , ra.ZP„raVe SMERNICA SVETA EVROPSKE SKUPNOSTI O GRADBENIH PROIZVODIH ... 4Articles studies, proceedings Damjana Dimic: Prevod - SMERNICA SVETA, z dne 21. decembra 1989 ................................... 8 Janez Duhovnik: PREDLOG ZAKONA O GRADITVI ......................................................................... 19 Poročila Informacije Uredništvo' Reports - Information SPLOŠNI UVODNIK ................................................................................................. 1 Peter Fajfar: INFORMACIJA O STANDARDIH NA PODROČJU POTRESNE VARNOSTI KON­ STRUKCIJ ................................................................................................................ 37 Poročila Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Proceedings of the Department of Civil Engineering University, Ljubljana Marjan Stanek: NELINEARNA ANALIZA ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ ........ NONLINEAR ANALYSIS OF REINFORCED CONCRETE STRUCTURES 41 Nqvosti - Gradbeništvo Tehniška fakulteta Univerza v Mariboru Civil Engineering News University in Maribor Stojan Kravanja, Branko Bedenik, Zdravko Kravanja: MINLP OPTIMIRANJE MEHANSKIH STRUKTUR - I. del: SOČASNO OPTIMI­ RANJE TOPOLOGIJE IN PARAMETROV .............................................................. 53 MINLP OPTIMIZATION OF MECHANICAL STRUCTURES - Part I: SIMULTA­ NEOUS TOPOLOGY AND PARAMETER OPTIMIZATION Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Institute for testing and research in materials and structures Ljubljana Damjana Dimic: CERTIFIKATI GRADBENIH PROIZVODOV T«4HW em eljni pogoj za izm enjavo gradbenih proizvodov in storitev z državam i Zahodne in Srednje Evrope bo prim erljivost slovenskega graditeljstva z zah od n oe­ vropsko ravnjo kakovosti, ki naj bi jo po N acionalnem program u kakovosti R epublike Slovenije dosegli najkasneje do leta 2000 . Merila za presojo prim erljivosti na področju graditeljstva vsebuje S m ern ica S ve ta EGS št. 89/106/EGS z dne 21. 12. 1988 o gradben ih -proizvodih, ki določa predvsem • vrste usklajenih regulativnih dokum entov, s katerim i se v EU predpisujejo en o tn e bistvene zahteve in kriteriji za kakovost gradbenih proizvodov, • s istem e in organe za potrjevanje u strezn osti gradbenih proizvodov, • postopke za izdelavo in sprejem anje regulativnih dokum entov. Vsaka država članica EU je n ačela Sm ernice dolžna prenesti v svojo zakonodajo, kar lahko stori z enim zakonom ali pa z več zakonskim i akti. Za osta le evropske države takšen form alen prenos seveda še ni obvezen , am pak ga nam eravajo iz navedenega razloga čim prej speljati. V Sloveniji sta v zakonski proceduri osnutka dveh zakonov, ki vsebujeta izbrana d oločila Sm ernice o gradbenih proizvodih, nam reč • Zakon o s ta n d a rd iza c iji, ki do loča regulativne dokum ente in postopke potrjevanja ustrezn osti in je pripravljen za prvo obravnavo v Državnem zboru ter • Z akon o g ra d itv i, ki do loča b istvene zahteve po kakovosti in je nam enjen obravnavi vlade. Uredništvo je m nenja, da bi se m orala zlasti s Sm ernico in osnutkom Zakona o graditvi seznaniti vsa gradbena javnost v Sloveniji. Zato se je od ločilo v tej številk i Gradbenega vestn ika objaviti: • Sm ernico št. 89/106/EGS o gradbenih proizvodih v prevodu m ag. Dam ijane D im ic in z uvodno razlago Jaša Žnidariča ter • O snutek Zakona o graditvi z uvodnim kom entarjem prof. dr. Janeza Duhovnika. Na ta način želim o tudi pri pristojnih m in istrstvih spodbuditi in p osp ešiti aktivnosti v zvezi z izdelavo nove teh n ičn e regulative in postavitvijo sistem a potrjevanja u strezn osti gradbenih proizvodov na n ačelih Sm ernice. Oboje m ora postati sestavn i del strategije približevanja slovenskega graditeljstva evropski ravni, ki bi jo po našem m nenju moral voditi s ta ln i odbor z a g ra d ite ljs tv o pri resornem m inistrstvu , sestavljen iz priznanih gradbenih strokovnjakov. O snutek zakona o graditvi slon i na sta lišču , da se m ora proces graditve objekta začeti na prostorsko že preverjeni in odobreni lokaciji v fazi zasnove objekta, z opredelitvijo vseh b istven ih teh n ičn ih zahtev, ki jim bo objekt m ed uporabo m oral ustrezati. Te zahteve je treba up oštevati pri izdelavi projekta, m ed gradnjo in pri vzdrževanju objekta kakor tudi pri izdaji gradbenega dovoljenja in izvajanju inšpek­ cijskega nadzora. S tem je postavljena jasn a ločn ica m ed funkcionalnim in estetsk im oblikovanjem objektov in nalogam i gradbene stroke v procesu graditve. U redništvo The basic con d ition for exch ange o f construction products and services w ith th e W estern and Central European countries w ill be th e com parability o f the Slovene construction industry w ith th e W est-European level o f quality, w hich should be ach ieved at th e la test by th e year 2000 , as sch ed uled in the National Q uality Program o f th e R epublic o f Slovenia. The com parability criteria in th e construction field are se t up in th e EEC Council Directive No. 89/106/EEC on construction products, stipu lating • types o f harm onized regulating d ocum en ts to specify th e uniform essen tia l requirem ents and quality criteria for construction products, • system s and bod ies for the conform ity a ttesta tion o f construction products, • procedures for elaboration and estab lish m en t o f th e regulating docum ents. Each EU m em ber country is obliged to transfer the princip les o f th e D irective into its ow n leg isla tion either by one special law, or by m ore legal acts. Indeed, such form al transfer is n o t y et obligatory for other European sta tes, but due to th e afore said reasons a lso th ese countries are go in g to do it as soon as possib le. In Slovenia, the drafts o f tw o law s w hich w ill contain provisions o f th e C onstruction Products D irective (CPD) are presently in th e legal procedure, nam ely S ta n d a rd iza tio n Law, w h ich is going to stipu late regulating docu m en ts, and confor­ m ity a ttesta tion procedures; it is ready for th e first reading in th e Parliam ent, and C on stru ction Law, w h ich is go in g to specify the essen tia l requirem ents; it has been subm itted for th e govern m ent d iscussion . The Editors believe th at th e Slovene civ il-engineering public shou ld g e t acquainted in particular w ith th e CPD and w ith th e Draft C onstruction Law. Therefore it w as decided to publish in th is num ber o f Gradbeni Vestnik: • D irec tive No. 89/106/EEC on co n stru c tio n p ro d u c ts , translated by Mrs. Dam ijana Dim ic, w ith the explanatory contribution o f Mr. Jaš Žnidarič, and • D ra ft C on stru ction Law, w ith the foreword and com m entary o f Prof. Dr. Janez Duhovnik. It has been our in ten tion to in itia te and accelerate in th e co m p eten t M inistries th e activ ities related to th e elaboration o f new techn ical regulating d ocum en ts and to the estab lish m en t o f th e conform ity a ttesta tion system for construction products based on the princip les o f th is Directive. The tw o m u st b ecom e the co n stitu en t part of th e strategy for th e approxim ation o f th e Slovene con stru ction to th e European level o f quality. In our op in ion th is strategy should be con d u cted by a s ta n d in g com m ittee on co n stru c tio n , affiliated to th e com p eten t M inistry, w h ose m em bers should be d istin gu ish ed construction experts. The Draft C onstruction Law em ph asises th e issu e th at th e construction process should start in th e d esign phase by specifying the essen tia l techn ica l requirem ents w hich th e structure shall m eet in use, after th e location has been legally verified and approved. These requirem ents shall be respected in design , construction and m ain tenance phase, as w ell as in the procedure o f granting th e construction licen ce and in execu tin g th e civil authority supervision . In such a m anner a d istin ct boundary betw een the functional and aesth etic architectural design o f con stru ction w orks on one sid e, and, th e tasks to be im p lem en ted in th e con stru ction process by structural and civil engineers, is clearly defined. Editors SMERNICA SVETA EVROPSKE SKUPNOSTI O GRADBENIH PROIZVODIH UDK 006.02(4)EGS:69 JAŠ ŽNIDARIČ UVOD Leta 1957 je šest zahodnoevropskih držav ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), v kateri naj bi na enotnem evropskem trgu, brez mej med državami, do konca leta 1992 v trgovanju dosegli štiri svoboščine: prost pretok blaga, oseb, uslug in kapitala. Države podpisnice so se obvezale postopoma odpraviti vse prepovedi in omejitve pri uvozu, ki bi lahko pomenile samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovanja med drža­ vami članicami. Take omejitve predstavljajo: • carine in količinske omejitve uvoza, • različni nacionalni tehnični predpisi, • medsebojno nepriznavanje kontrole in postopkov potr­ jevanja ustreznosti proizvodov. S tehničnega vidika je treba odpraviti zlasti slednji dve oviri. Pogodba določa tudi pravne instrumente, ki jih imata za izpolnitev postavljenih ciljev na razpolago svet in Komisija EGS. To so: Zakon, ki neposredno velja v vsaki državi članici. Za državo je v celoti obvezujoč in razveljavlja vse obstoječe nasprotujoče si nacionalne zakone in preprečuje vzpo­ redno nastajanje novih. Smernica1, ki je namenjena eni, nekaterim ali vsem državam članicam in je zanje obvezujoča samo glede ciljev, ki jih je treba doseči v določenem roku. Prenos smernice v nacionalno zakonodajo je obvezen, izbira ustrezne pravne oblike pa je prepuščena državi članici, vendar so načela za izpeljavo prenosa zelo stroga. Odločitev, ki je obvezna za naslovnika in ureja posa­ mezne konkretne zadeve. Priporočilo je namenjeno državam članicam, vendar ni obvezujoče. Instrument za poenotenje tehničnih predpisov so pred­ vsem smernice. Avtor: Jaš Žnidarič, dipl. inž. gradb. Prve smernice s področja graditeljstva so bile izdane leta 1971 za področje oddaje javnih del. Prepovedovale so diskriminacijo podjetij iz drugih držav članic na javnih gradbenih razpisih in določale enotne pogoje za udeležbo. Izkušnje pa so pokazale, da glavna ovira trgovanju na področju gradbeništva niso postopki oddajanja del in različni pravni predpisi posameznih držav, ampak na različni tradiciji sloneči gradbeni tehnični predpisi. Da bi zaustavili nastajanje novih nepredvidenih ali neopraviče­ nih trgovinskih ovir zaradi neobstajanja enotnih pravil Skupnosti, je Komisija ES leta 1983 objavila Smernico o postopku informiranja na področju standardov in tehničnih predpisov (83/189/EGS), ki • vsebuje enotne definicije pojmov s področja regulativ- nih dokumentov, kot so npr. tehnična specifikacija, stan­ dard, tehnični predpis, • predpisuje postopek o medsebojnem informiranju držav članic o namerah v zvezi z izdelavo novih nacionalnih standardov in tehničnih predpisov, • predvideva ustanovitev stalnega odbora kot posvetoval­ nega organa Komisije, ki usklajuje izdelavo evropskih standardov in tehničnih predpisov in daje pobude Komisiji za podelitev mandatov (nalogov) evropskim normativnim institucijam za pripravo harmoniziranih evropskih standar­ dov in tehničnih predpisov. Zaradi različnosti pravnih sistemov in različnih nivojev varnosti in splošne kakovosti gradbenih objektov v drža­ vah članicah, v graditeljstvu namreč ne pride v poštev medsebojno priznavanje tehničnih predpisov, kot je to predvideno v drugih industrijskih vejah, ampak zlasti uskladitev (harmonizacija) nacionalnih predpisov in stan­ dardov s skupnimi, dogovorjenimi izhodišči. Status evropskih normativnih institucij je Komisija dodelila: CEN - za vsa industrijska področja, razen elektrotehnike, in CENELEC - za področje elektrotehnike. Leta 1985 se je Komisija ES odločila za t. i. novi pristop (new approach) na področju tehnične harmonizacije in standardizacije. Smernice ES naj v bodoče namesto tehničnih podrobnosti, ki jih je težko uskladiti, za proizvode določajo le bistvene zahteve, zlasti tiste v interesu splošne blaginje ljudi. Za posamezni proizvod, ki mora ustrezati postavljenim bistvenim zahtevam, pa morajo pristojne strokovne institucije (za področje graditeljstva je to CEN) izdelati tehnične specifikacije in v njih določiti vse podrob­ nosti o tem, kako je treba z bistvenimi zahtevami postav­ ljene cilje doseči. Po tem načelu je Komisija doslej izdelala in sprejela skupno 11 smernic. Smernica o gradbenih proizvodih, ki je bila izdana decembra 1988, je bila ena prvih. Nekatere druge doslej objavljene smernice pa obravnavajo npr.: enostavne tlačne posode, igrače, stroje, osebna zaščitna sredstva, plinske naprave, telekomunikacijske naprave idr. VSEBINA IN STRUKTURA SMERNICE Smernica Sveta ES št. 89/106 o zbliževanju zakonov in upravnih predpisov držav članic s področja gradbenih proizvodov, se po zasnovi razlikuje od ostalih smernic. Gradbeni proizvodi so namreč v nasprotju s tistimi, ki jih obravnavajo ostale smernice, zelo različnih vrst. Večina njih so »vmesni« proizvodi, namenjeni vgraditvi v gradbeni objekt, ki predstavlja končni proizvod procesa graditve. Gradbeni proizvodi, na katere se nanaša ta Smernica, so gradbeni materiali in gradbeni elementi, kakor tudi nape­ ljave in njihovi deli, ki so namenjeni vgraditvi v objekte visokih in nizkih gradenj oz. v stavbe in inženirske objekte. V Smernici postavljena načela prinašajo državam Skupno­ sti: • poenotene zahteve za obnašanje gradbenih proizvodov med uporabo (performance requirements), • enotna pravila za opisovanje, klasificiranje in označeva­ nje gradbenih proizvodov, • enoten postopek potrjevanja ustreznosti proizvodov, • priznavanje preskusov in certifikatov v vseh državah članicah, • zaščito enotnega trga pred uvozom proizvodov iz drugih držav. V posameznih poglavjih obravnava Smernica naslednja, za prosto trgovanje pomembna določila: 1. Bistvene tehnične zahteve za gradbene objekte, 2. Harmonizirane tehnične specifikacije, 3. Razlagalne dokumente, 4. Potrjevanje skladnosti proizvoda s tehničnimi specifika­ cijami, 5. Posebne postopke ugotavljanja ustreznosti proizvodov, 6. Priznane organe za potrjevanje ustreznosti. Na načelih Smernice države članice urejajo tudi svoje notranje trge. Za proizvode, ki so namenjeni domačim porabnikom, bodo veljale oz. že veljajo popolnoma enake zahteve za obnašanje med uporabo in, kjer bo to urejeno, tudi isti mednarodni standardi. V večini držav so za potrjevanje ustreznosti vpeljani enaki sistemi, kot jih do­ loča ta Smernica, s tem, da priznane organe za certifici- ranje, nadzor in preskušanje znotraj države imenuje pri­ stojna gradbena oblast. Posebni postopki ugotavljanja ustreznosti so predvideni zlasti za začasno medsebojno priznavanje proizvodov v namembnih državah (v katere se proizvod izvaža), če je bila njihova ustreznost že potrjena v državah izvoznicah, dokler ne bo v Smernici predvideni sistem povsod vzpo­ stavljen. Bistvene tehnične zahteve Bistvene tehnične zahteve se nanašajo na končni pro­ izvod, tj. na gradbeni objekt in ne na posamezne proizvo­ de, iz katerih je objekt zgrajen. V tem je glavna različnost v primerjavi s proizvodi, ki jih obravnavajo druge smernice. Iz teh bistvenih zahtev so nadalje v tehnični specifikaciji izpeljane tehnične zahteve za konkretni proizvod, name­ njen vgraditvi. Med bistvene zahteve, ki jim morajo ustre­ zati gradbeni objekti, štejejo: • mehanska trdnost in stabilnost, • varnost pred požarom, • higienska, zdravstvena in ekološka zaščita, • varnost uporabe objekta, • zaščita pred hrupom, • varčevanje z energijo in toplotna zaščita. Za neki objekt je treba upoštevati vse tiste zahteve, ki so pomembne za njegovo uporabnost. V Prilogi I k Smernici je razčlenjena vsebina vsake bistvene zahteve. V čl. 3(2) uvaja Smernica načelo klasificiranja tehničnih zahtev glede na geografske, klimatske in bivanjske značil­ nosti posameznih držav članic in na ta način priznava, da je popolna harmonizacija tehničnih zahtev na področju graditeljstva težko dosegljiva. Pri tistih tehničnih zahtevah, kjer je to smiselno in možno, se to načelo uveljavi v harmoniziranem tehničnem predpisu z uvedbo več možnih stopenj obnašanja med uporabo nekega proizvoda. Država članica sme predpisati predvidenemu namenu ter svojim razmeram in okolju najustreznejšo stopnjo obnaša­ nja med uporabo oz. ustrezni kakovostni razred proizvoda. Tehnične specifikacije V t. i. Informacijski smernici št. 83/189/EGS je tehnična specifikacija definirana kot dokument, ki opredeljuje zahte­ vane karakteristike proizvoda, kot so kakovostna raven, varnost ali dimenzije ter druge zahteve v zvezi s proizvo­ dom, kot so terminologija, oznake, preskušanje, metode preskušanja, označevanje. S tem skupnim pojmom so v tej Smernici opredeljeni: Harmonizirani standard - tehnična specifikacija, ki jo na podlagi ustreznega razlagalnega dokumenta pripravi in sprejme CEN po posebnem nalogu (mandatu) Komisije in navodilih Stalnega odbora. Evropsko tehnično soglasje - tehnična specifikacija, ki jo podeli organizacija organov za izdajo tehničnega sogla­ sja držav članic EOTA (European Organization for Techni­ cal Approvals) v primerih, navedenih v čl. 8. in v skladu s sporazumom o sodelovanju med Komisijo in EOTA. Izdela ga eden od organov, priglašenih v Skupnosti, na podlagi navodil, kijih po mandatu Komisije sestavi EOTA. Nacionalna tehnična specifikacija - nacionalni stan­ dard, ki je po mnenju držav članic na podlagi ugodnega stališča stalnega odbora skladen z bistvenimi zahtevami Smernice. Predpostavlja se, da je proizvod primeren za nameravano uporabo in da zagotavlja izpolnitev bistvenih zahtev za objekt, če se zanj po predpisanem postopku potrjevanja skladnosti ugotovi, da ustreza ustreznim tehničnim speci­ fikacijam. Tak proizvod ima pravico nositi EC znak. Razlagalni dokumenti Razlagalni ali interpretativni dokumenti konkretizirajo vsako bistveno zahtevo in predstavljajo osnovo za izde­ lavo tehničnih specifikacij. V razlagalnem dokumentu so določeni proizvodi, ki vgrajeni v objekt vplivajo na obrav­ navano bistveno zahtevo in vse njihove lastnosti, ki jih je treba v tehnični specifikaciji predpisati in na gotovem proizvodu dokazati. Razlagalne dokumente izdaja Komisija po posvetovanju s Stalnim odborom, pripravljajo pa jih tehnični odbori predstavnikov vseh držav članic. Doslej je pripravljen za objavo le en razlagalni dokument in sicer za mehansko trdnost in stabilnost. To je tudi razlog, da CEN še ni izdal nobenega harmoniziranega standarda, objavlja lahko le predstandarde. Potrjevanje skladnosti s tehničnimi specifikacijami Predvidena sta dva sistema potrjevanja skladnosti nekega proizvoda z zahtevami relevantnih tehničnih specifikacij, ki vodita k izdaji: a) certifikata o skladnosti proizvoda, ki ga na podlagi opravljenih preskusov in nadzora med proizvodnjo, če je Slika 1 ta v specifikaciji predpisan, izda priznani certifikacijski organ ali b) izjave o skladnosti proizvoda, ki jo po opravljenih predpisanih nalogah izda proizvajalec izdelka. Izbira sistema je odvisna zlasti od pomena proizvoda za izpolnitev bistvenih zahtev. Na predlog Stalnega odbora ga določi Komisija v ustreznem razlagalnem dokumentu, in ga je treba navesti v tehnični specifikaciji. Za vse proizvode, od katerih je odvisna varnost objekta, je potre­ ben certifikat. Potrditev skladnosti po enem ali drugem sistemu, in s tem tudi uporabnosti za predvideni namen, daje proizvajalcu pravico do uporabe EC znaka. Pot do EC znaka je shematično prikazana na sl. 1. Oba sistema sestojita iz nalog proizvajalca in nalog certifikacijskega organa, ki so razčlenjene v Prilogi III in prikazane s preglednico na sl. 2. Najustreznejšo kombina­ cijo nalog za določeni proizvod je treba določiti v relevantni tehnični specifikaciji. Priznani organi za potrjevanje ustreznosti V predvidenih sistemih potrjevanja ustreznosti sodelujejo kot neodvisna tretja stranka t. i. priznani oz. imenovani organi (approved bodies), ki imajo v postopku potrjevanja različne funkcije: • certifikacijski organ, ki v skladu z določili relevantne tehnične specifikacije izpelje postopek za izdajo certifika­ ta, • nadzorni organ, ki med proizvodnjo preverja in presoja izvajanje in rezultate kontrole proizvajalca in • preskuševalni laboratorij, ki meri in preskuša predpi­ sane karakteristike proizvoda. Funkcije vsakega organa so podrobno določene v Prilogi lil, tč. 3. Pogoji, ki jih morajo ti organi izpolnjevati za pridobitev priznanja oz. akreditacije v smislu evropskih standardov serije EN 45000, pa so določeni v Prilogi IV in v dodatnem Navodilu (Guidance paper) št. 6. To so: • potrebno osebje, oprema in premoženje, • tehnična kompetentnost in poklicna poštenost osebja, • nepristranskost osebja in vodstva, • čuvanje zaupnih informacij, • finančna neodvisnost. Vsaka država članica lahko priglasi Komisiji svoje institu­ cije, ki jih predlaga za opravljanje posameznih funkcij v sistemu certificiranja v Skupnosti. Priglasitev velja za določeni proizvod. PRENOS SMERNICE V SLOVENSKO REGULATIVO Cilj slovenskega graditeljstva mora biti čimprejšnja primer­ ljivost njegovih izdelkov in storitev z zahodnoevropsko ravnjo kakovosti. To bo osnovni pogoj za trgovanje z državami zahodne Evrope in tudi s srednjeevropskimi Slika 2 SISTEMI POTRJEVANJA USTREZNOSTI GRADBENIH PROIZVODOV (Priloga III Smernice o gradbenih proizvodih 89/106/EGS) Sistem N aloge p roizvajalca N a loge priznanega organa A . C E R T IF IK A T O S K L A D N O ST I - P R IZ N A N E G A O R G A N A K o n tro la p ro iz v o d n je P re sk u ša n je p o p ro g ra m u Z a č e tn i t ip sk i p re s k u s p ro iz v o d a P rv i p re g le d o b ra ta P rv i p re g le d k o n tro le p ro iz v o d n je v o b ra tu T e k o č i n a d z o r k o n tro le p ro iz v o d n je P re s o ja in o d o b r i te v k o n tro le p ro iz v o d n je N a k lju č n o p re s k u ša n je B. IZ JA V A O S K L A D N O ST I - P R O IZ V A JA L C A 1. m o ž n o s t Z a č e tn i tip sk i p re sk u s K o n tro la p ro iz v o d n je P re sk u ša n je p o p ro g ra m u C e r tif ic ira n je k o n tro le p ro iz v o d n je n a o sn o v i: • p rv e g a p re g le d a o b ra ta • te k o č e g a n a d z o ra in p re s o je k o n tro le p ro iz v . 2 . m o ž n o s t K o n tro la p ro iz v o d n je Z a č e tn i tip sk i p re s k u s p ro iz v o d a 3. m o ž n o s t Z a č e tn i tip sk i p re sk u s K o n tro la p ro iz v o d n je državami, ki se tudi na področju graditeljstva pospešeno prilagajajo zahtevam zahodnega tržišča. Smernica določa okvirne pogoje primerljivosti in je zato treba njena načela vgraditi v nekatere, za področje graditeljstva pomembne zakone, ki se v Sloveniji pripravljajo. To sta zlasti: Zakon o graditvi, v katerega bodo prenešene bistvene tehnične zahteve, in Zakon o standardizaciji, ki bo vseboval določila o standar­ dih in tehničnih predpisih ter postopke potrjevanja ustrez­ nosti. Na načelih te Smernice je treba zasnovati strategijo približevanja slovenskega graditeljstva evropski ravni. Za ta namen mora gradbena oblast čim prej sprejeti ustrezne politične in upravne odločitve, ki bodo omogočile učinko­ vito izvajanje dogovorjene strategije. Prvi pogoj pa je politična volja za spremembe, ki so nujne za uveljavitev slovenskega graditeljstva doma in v tujini in ustrezna organiziranost vseh dejavnikov, ki bodo pri tem morali sodelovati: resorno ministrstvo, Urad za standardizacijo, strokovne institucije, veliki investitorji, gradbena podjetja, idr. Zato je treba pospešiti sprejemanje obeh omenjenih zakonov v parlamentu in po načelih te Smernice: • Imenovati stalni odbor za graditeljstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ki bo vodil strategijo približe­ vanja slovenskega graditeljstva evropski ravni kakovosti in podobno kot Stalni odbor Komisije ES usmerjal in koordiniral pripravo zakonov, tehničnih predpisov in stan­ dardov, določal sisteme potrjevanja skladnosti, predlagal imenovanje organov za potrjevanje ustreznosti ipd. • Izdelati in sprejeti novo slovensko tehnično regulativo, tj. evropske standarde in tehnične predpise in z njimi nadomestiti še veljavno jugoslovansko regulativo. • Vzpostaviti sistem potrjevanja ustreznosti proizvodov na domačem tržišču in takoj vpeljati obvezno certificiranje za tiste proizvode, od katerih je neposredno odvisna varnost in stabilnost gradbenih objektov in ki vplivajo na zaščito okolja. • Vzpostaviti neposredno sodelovanje s partnerskimi in­ stitucijami v drugih državah in doseči recipročno priznava­ nje certifikatov za proizvode, ki so zanimivi za trgovinsko menjavo Republike Slovenije. 1 1 ang.: Directive, nem.: Richtlinie O fficia l Journa l of the E u ro p e a n C o m m u n itie s Uradn i list E v ro p ske skupnosti št. L 40/12, 11. 12. 1989 SMERNICA SVETA z dne 21. decembra 1988 o zbliževanju zakonov, predpisov in administrativnih ukrepov držav članic za gradbene proizvode (89/106/EGS) - Na podlagi Pogodbe o ustanovitvi evropske gospodar­ ske skupnosti, zlasti člena 100a, - na predlog Komisije,1 - v sodelovanju z Evropskim parlamentom,2 - na podlagi mnenja Gospodarskega in socialnega odbo­ ra,3 - ter upoštevaje razloge, kot sledijo: države članice so odgovorne zagotoviti, da so objekti nizke in visoke gradnje na njihovem ozemlju projektirani in zgrajeni tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali in imetja ter da so v interesu splošne blaginje upoštevane druge bistvene zahteve; predpisi držav članic vsebujejo zahteve, ki se ne nanašajo le na varnost objektov, ampak tudi na zdravje, trajnost, varčevanje z energijo, zaščito okolja, ekonomske vidike in druge vidike javnega interesa; te zahteve, ki so pogosto predmet nacionalnih zakonov, odredb ali drugih upravnih predpisov, neposredno vplivajo na kakovost uporabljanih gradbenih proizvodov in se odražajo v nacionalnih standardih za proizvode, tehničnih soglasjih ter drugih tehničnih specifikacijah in določbah, ki zaradi svoje različnosti ovirajo pretok blaga znotraj skupnosti; Prevedla: mag. Damijana Dimic, dipl. inž. kem. Recenziral: Jaš Žnidarič, dipl. inž. gr. Lektorirala: prof. Alenka Raič 71. člen Bele knjige o vzpostavitvi enotnega notranjega trga, ki jo je izdal Evropski svet junija 1985, določa, da bo v okviru splošne politike nekaterim področjem, v katera se uvršča tudi gradbeništvo, dan poseben poudarek. Tehnične ovire na področju gradbeništva morajo biti, kolikor tega ne bo možno doseči že z medsebojnim priznavanjem enakovrednosti med vsemi državami člani­ cami, odstranjene v skladu z novim pristopom, podanim v Resoluciji sveta,4 z dne 7. maja 1985. Ta zahteva opredelitev bistvenih zahtev za varnost in druge vidike, pomembne za splošno dobro, ne da bi bila s tem v državah članicah znižana raven že obstoječe in uteme­ ljene zaščite; bistvene zahteve je treba razumeti tako, da morajo ti objekti s primerno stopnjo zanesljivosti ustrezati eni, nekaterim ali vsem tem zahtevam, kadar in kjer je to določeno v predpisih; kot osnova za izdelavo harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij na evropski ravni ter za pripravo in podelitev evropskega tehničnega soglasja bodo izdelani razlagalni dokumenti, ki bodo te bistvene zahteve konkretizirali na tehnični ravni; te bistvene zahteve predstavljajo osnovo za pripravo harmoniziranih standardov za gradbene proizvode na evropski ravni. Da bi bila dosežena največja možna korist za enoten trg, kar največjemu številu proizvajalcev omogo­ čen dostop na ta trg, dosežena največja možna pregled­ nost trga in vzpostavljeni pogoji za harmoniziran sistem splošnih pravil v gradbeništvu, naj se v čim krajšem možnem času izdelajo harmonizirani standardi. Te stan­ darde pripravljajo zasebna telesa in morajo ohraniti značaj neobveznega besedila; za ta namen sta kot usposobljeni telesi za sprejemanje harmoniziranih standardov v skladu s Splošnimi navodili za sodelovanje med Komisijo in tema odboroma, podpisa­ nimi 13. novembra 1984, priznana Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za elektroteh­ nično standardizacijo (CENELEC); v smislu te Smernice je harmonizirani standard tehnična specifikacija (Evropski standard ali harmoniziran doku­ ment), ki ga je z mandatom Komisije sprejel eden od obeh ali oba odbora, skladno z določili Smernice Sveta 83/189/ EGS z dne 28. marca 1983, v kateri je podan postopek informiranja na področju standardov in tehničnih predpi­ sov;5 posebnost gradbenih proizvodov narekuje natančno for­ mulacijo teh harmoniziranih standardov. Zato je treba izdelati razlagalne dokumente, s katerimi bo izpostavljena vez med mandati za izdelavo standardov in bistvenimi zahtevami. Harmonizirani standardi, ki morajo v čim večji možni meri predpisovati obnašanje proizvoda v uporabi (performance), slonijo na razlagalnih dokumentih, ki mo­ rajo biti pripravljeni v sodelovanju med državami članica­ mi; da bi lahko upoštevali različne ravni bistvenih zahtev za določene objekte in razločke med državami članicami, bodo v spremljajočih razlagalnih dokumentih in harmonizi­ ranih tehničnih specifikacijah predvideni razredi za za­ hteve in obnašanje v uporabi, ki jim bodo morali proizvodi v državah članicah nato ustrezati; harmonizirani standardi morajo vsebovati klasifikacije, na podlagi katerih se bodo gradbeni proizvodi, ki ustrezajo bistvenim zahtevam in so skladni s pravnimi predpisi ter se proizvajajo in uporabljajo skladno s tradicionalnimi tehničnimi postopki, pogojenimi z lokalnimi klimatskimi in drugimi pogoji, lahko tržili tudi v bodoče; šteje se, da je proizvod uporaben, če je skladen s harmoniziranim standardom, evropskim tehničnim sogla­ sjem ali neharmonizirano tehnično specifikacijo, priznano na ravni Skupnosti. Poleg tega je mogoče, da za proizvo­ de, ki so glede na bistvene zahteve manjšega pomena in odstopajo od obstoječih tehničnih specifikacij, imenovani organ izda potrdilo o njegovi uporabnosti; proizvodi, ki so v tem smislu primerni za uporabo, so razpoznavni z EC znakom. Dovoljen jim je prost promet na celotnem območju Skupnosti in se lahko za predvideni namen prosto uporabljajo; v primeru proizvodov, za katere ni mogoče pričakovati, da bodo evropski standardi izdelani v doglednem času ali da proizvodi bistveno odstopajo od standarda, lahko na podlagi skupnih navodil njihovo uporabnost preverimo po postopku za pridobitev evropskega tehničnega soglasja. Skupna navodila za podelitev evropskega tehničnega soglasja bodo izdelana skladno z upoštevanjem razlagal­ nih dokumentov; v primerih, ko ni harmoniziranih standardov in evropskih tehničnih soglasij, lahko kot primerno osnovo za ugotavlja­ nje domnevne skladnosti proizvoda z bistvenimi zahtevami uporabimo nacionalne ali druge neharmonizirane tehnične specifikacije; skladnost proizvodov s harmoniziranimi standardi in z na ravni Skupnosti priznanimi neharmoniziranimi tehničnimi specifikacijami je potrebno zagotoviti z izvajanjem tekoče kontrole proizvodnje, ki jo izvaja proizvajalec, ter nadzor­ stvom izvajanja kontrole, preskušanjem in certificiranjem, kar izvaja neodvisen in za to usposobljen organ ali pa skladnost zagotavlja proizvajalec sam; za proizvode, za katere na evropski ravni ni priznanih standardov ali tehničnih soglasij, je predviden poseben postopek v smislu prehodnega ukrepa. Ta postopek naj omogoči priznavanje rezultatov preskusov, ki so bili izve­ deni v eni od držav članic po tehničnih zahtevah druge države članice, v katero bo proizvod dobavljen; ustanovi naj se stalni odbor za gradbeništvo, ki združuje strokovnjake, imenovane od držav članic in nudi pomoč Komisiji pri izvajanju in uporabi te Smernice; odgovornost držav članic za varnost, zdravje in druge pomene, vezane na bistvene zahteve, mora biti na njiho­ vem ozemlju sprejeta z zaščitno klavzulo, to je s predvide­ nimi ustreznimi zaščitnimi ukrepi, je SVET EVROPSKE SKUPNOSTI SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO: I. POGLAVJE Področje uporabe - Definicije - Zahteve - Tehnične specifikacije - Prost pretok blaga 1. člen 1. Ta Smernica se uporablja za gradbene proizvode, kolikor se nanje nanašajo bistvene zahteve za gradbene objekte, podane v 3. členu (1). 2. V smislu te Smernice se za gradbeni proizvod šteje vsak proizvod, ki je proizveden za trajno vgradnjo v gradbene objekte visokih ali nizkih gradenj. V nadaljevanju se gradbeni proizvodi imenujejo »proizvo­ di«; gradbeni objekti visokih kot tudi nizkih gradenj se v nadaljevanju imenujejo »objekti«. 2. člen 1. Države članice morajo z vsemi potrebnimi ukrepi zagotoviti, da proizvodi, navedeni v 1. členu, ki so name­ njeni uporabi v objektih, lahko pridejo na trg, samo če so primerni za nameravano rabo, kar pomeni, da izkazujejo take lastnosti, da bodo lahko objekti, za katere bodo uporabljeni, vanje montirani, vgrajeni ali instalirani, pri pravilnem načrtovanju in izvedbi gradbenih del ustrezali bistvenim zahtevam iz 3. člena, kadarkoli in kjerkoli je za te objekte potrebno upoštevati predpise, ki vsebujejo te zahteve. 2. V primeru, da so gradbeni proizvodi predmet drugih Smernic skupnosti, je z EC znakom skladnosti, citiranem v 4. členu (2), v nadaljevanju imenovanim »EC znak«, potrjeno, da so skladni tudi z zahtevami teh drugih Smernic. 3. Če neka kasneje izdana Smernica v glavnem zadeva druge vidike, bistvene zahteve te Smernice pa le v manjšem obsegu, je potrebno s to kasnejšo Smernico zagotoviti tudi upoštevanje zahtev te Smernice. 4. Ta Smernica ne sme omejevati pravice držav članic, da ob upoštevanju določil Dogovora predpišejo pogoje, ki jih štejejo za potrebne zaradi zaščite delavcev pri uporabi proizvodov, kolikor to ne pomeni spremembo proizvoda glede na določila te Smernice. 3. člen 1. Bistvene zahteve za gradbene objekte, ki lahko vplivajo na tehnične značilnosti proizvoda, so podane v obliki ciljnih zahtev v Prilogi I. Od teh zahtev je lahko upoštevana ena, več ali vse hkrati. Izpolnjene morajo biti med ekonom­ sko opravičljivo življenjsko dobo objekta. 2. Da bi bili upoštevani morebitni različni geografski in klimatski pogoji, različne življenjske navade ter različne ravni zaščite, ki prevladujejo na ravneh posameznih držav, regij ali lokacij, se lahko za vsako bistveno zahtevo v dokumentih po 3. členu in tehničnih specifikacijah po 4. členu določijo razredi. 3. Bistvene zahteve bodo konkretizirane v dokumentih (razlagalnih dokumentih), s katerimi bodo ustvarjene po­ trebne povezave med bistvenimi zahtevami po 1. členu in mandati za izdelavo standardov ali navodil za evropska tehnična soglasja ali za priznavanje drugih tehničnih specifikacij v smislu 4. in 5. člena. 4. člen 1. Standardi in tehnična soglasja se v smislu te Smernice imenujejo »tehnične specifikacije«. V smislu te Smernice so harmonizirani standardi tiste tehnične specifikacije, ki sta jih potrdila CEN ali CENELEC ali oba skupaj po nalogu Komisije, skladno s Smernico 83/189 EGS, na podlagi mnenja odbora iz 19. člena in na podlagi Splošnih določil za sodelovanje med Komisijo in obema tema organoma, podpisanih 13. novembra 1984. 2. Države članice sodijo, da so proizvodi primerni za uporabo, če objekti, za katere se uporabljajo, pod pogo­ jem, da so bili pravilno projektirani in grajeni, ustrezajo bistvenim zahtevam po 3. členu in ti proizvodi nosijo EC znak. EC znak označuje, da so proizvodi: a) usklajeni z ustreznimi nacionalnimi standardi, prenese­ nimi iz harmoniziranih standardov, katerih referenčni po­ datki so objavljeni v Uradnem listu Evropske skupnosti. Države članice objavljajo referenčne podatke teh nacio­ nalnih standardov. b) usklajeni z nekim evropskim tehničnim soglasjem, izdanim po postopku iz Priloge III ali c) usklajeni z nacionalnimi tehničnimi specifikacijami po 3. členu, če ne obstajajo harmonizirane specifikacije. Seznam teh nacionalnih specifikacij bo izdelan po po­ stopku iz 5. člena (2). 3. Države članice lahko Komisiji posredujejo besedila svojih nacionalnih tehničnih specifikacij, za katere menijo, da so usklajena z bistvenimi zahtevami po 3. členu. Komisija posreduje te nacionalne tehnične specifikacije dalje ostalim državam članicam. Po postopku iz 5. člena (2), Komisija obvesti države članice tudi o tistih nacional­ nih tehničnih specifikacijah, za katere se predpostavlja, da so usklajene z bistvenimi zahtevami po 3. členu. Za vpeljavo in izvajanje teh postopkov je pristojna Komi­ sija v sodelovanju z odborom iz 19. člena. Države članice objavljajo referenčne podatke o teh tehnič­ nih specifikacijah. Komisija jih objavlja tudi v Uradnem listu Evropske skupnosti. 4. Če se proizvajalec ali njegov v Skupnosti stalno bivajoči pooblaščenec nista ravnala ali sta se le delno ravnala po obstoječih tehničnih specifikacijah iz 2. odstav­ ka, ki na podlagi kriterijev iz 13. člena (4) zahtevajo, da mora biti za proizvod izpeljan postopek za izdajo izjave o skladnosti, kot je to podano v Prilogi lll(2)(ii) druga in tretja možnost, se ob upoštevanju določil iz 13. člena (4) in Priloge III uporabnost takega proizvoda glede na 2. člen (1) dokaže po postopku iz Priloge lll(2)(ii) druga možnost. 5. Komisija bo po posvetovanju z odborom iz 19. člena sestavljala, vodila in občasno revidirala seznam proizvo­ dov, ki so manjšega pomena za zdravje in varnost; ti proizvodi smejo na trg, če je bila zanje po priznanih tehničnih pravilih s strani proizvajalca izdana izjava o skladnosti. 6. EC znak pomeni, da proizvod ustreza zahtevam iz 2. in 4. odstavka tega člena. Za namestitev EC znaka na proizvod, na nalepljeno nalepko, na embalažo ali na spremljajoče komercialne dokumente je odgovoren proi­ zvajalec ali njegov v Skupnosti stalno bivajoči pooblašče­ nec. Vzorec EC znaka in pogoji za njegovo rabo so podani v Prilogi III. Proizvodi, ki so omenjeni v 5. odstavku ne smejo nositi EC znaka. 5. člen 1. Če neka država članica ali Komisija sodita, da harmo­ nizirani standardi ali evropska tehnična soglasja, ome­ njena v 4. členu (2) črka a) in črka b), ali mandati, omenjeni v II. poglavju, ne zadovoljujejo določil iz 2. in 3. člena, ta država članica ali Komisija o tem obvesti odbor iz 19. člena z navedbo razlogov. Odbor mora o tem nujno podati svoje mnenje. Na podlagi mnenja odbora in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s Smernico 83/189/EGS, če to zadeva harmonizirane standarde, Komisija obvesti države članice o tem, ali bi bilo treba zadevne standarde ali soglasja umakniti iz objav po 7. členu (3). 2. Po prejemu sporočila po 4. členu (3) se Komisija posvetuje z odborom iz 19. člena. Na podlagi mnenja tega odbora Komisija obvesti države članice o tem ali se zadevni tehnični specifikaciji prizna skladnost z bistvenimi zahtevami in če je tako, se referenčni podatek objavi v Uradnem listu Evropske skupnosti. Če sta Komisija ali država članica mnenja, da neka tehnična specifikacija ne izpolnjuje pogojev za izdajo potrdila o skladnosti po določilih 2. in 3. člena, se posvetuje z odborom iz 19. člena. Na podlagi mnenja tega odbora Komisija obvesti države članice, ali se za­ devni nacionalni tehnični specifikaciji še naprej priznava skladnost ali pa je treba, kolikor to ni slučaj, referenčni podatek v publikacijah po 4. členu (3) umakniti. 6. člen 1. Države članice ne smejo na svojem ozemlju ovirati prostega pretoka, dajanja na trg ali uporabe proizvodov, ki so skladni s to Smernico. Države članice skrbijo, da namensko pravilna uporaba teh proizvodov ni ovirana s predpisi ali pogoji, ki bi jih postavljali javni ali zasebni organi, ki z monopolnega položaja delujejo kot javna podjetja ali javne službe. 2. Države članice seveda lahko dovolijo, da smejo na njihovem ozemlju na trg proizvodi, ki niso predmet 4. člena (2), če ustrezajo nacionalnim predpisom, usklajenim s Pogodbo, če evropske tehnične specifikacije iz II. in lil. poglavja ne določajo drugače. Komisija in odbor iz 19. člena bosta redno spremljala in preverjala razvoj evrop­ skih tehničnih specifikacij. 3. Če zadevne evropske tehnične specifikacije same po sebi ali na podlagi razlagalnih dokumentov iz 3. člena (3) predvidevajo različne razrede za različne stopnje obnaša­ nja v uporabi, smejo države članice na svojem ozemlju določiti obvezne stopnje obnašanja v uporabi le v okviru klasifikacij, ki so bile sprejete na ravni Skupnosti, in to tako, da uporabijo vse razrede, nekatere od njih ali en sam razred. II. POGLAVJE Harmonizirani standardi 7. člen 1. Za zagotovitev kakovosti harmoniziranih standardov za proizvode morajo standarde izdelovati evropske orga­ nizacije za standardizacijo na podlagi mandatov, ki jih podeli Komisija v skladu s postopkom iz Smernice 83/189/ EGS, po posvetovanju z odborom iz 19. člena v skladu s Splošnimi določili za sodelovanje med Komisijo in temi telesi, podpisanimi 13. novembra 1984. 2. Standardi morajo upoštevati razlagalne dokumente ter v največji možni meri postaviti zahteve, ki se nanašajo na obnašanje proizvoda v uporabi. 3. Ko evropske organizacije za standardizacijo pripravijo standarde, Komisija objavi referenčne podatke o standar­ dih v seriji C Uradnega lista Evropske skupnosti. III. POGLAVJE Evropsko tehnično soglasje 8. člen 1. Evropsko tehnično soglasje je pozitivna tehnična pre­ soja o uporabnosti proizvoda za objekt, za katerega je namenjen glede na izpolnjevanje bistvenih zahtev. 2. Evropsko tehnično soglasje se lahko izda za: a) proizvode, za katere ni niti harmoniziranega standarda niti priznanega nacionalnega standarda niti mandata za harmonizirani standard in za katere Komisija, po posveto­ vanju z odborom iz 19. člena, sodi, da zanje standard ne more biti ali še ne more biti izdelan. b) proizvode, ki pomembno ostopajo od harmoniziranih ali potrjenih nacionalnih standardov. Določilo a) ne izključuje možnosti izdanja evropskega tehničnega soglasja proizvodom, za katere obstajajo na­ vodila za izdajo soglasja, čeprav je že bil dan mandat za pripravo harmoniziranega standarda. To velja do tedaj, ko v državah članicah stopi v veljavo harmonizirani standard. 3. V posebnih primerih lahko Komisija ne glede na 2. točko črka a) po posvetovanju z odborom iz 9. člena odobri podelitev evropskega tehničnega soglasja na proi­ zvode, za katere obstoji mandat za harmonizirani standard ali za katere je Komisija ugotovila, da se zanje harmoni­ zirani standard lahko izdela. Odobritev mora imeti ča­ sovno omejeno veljavo. 4. Evropsko tehnično soglasje se po pravilu podeli za dobo 5 let in se lahko podaljša. 9. člen 1. Evropsko tehnično soglasje za neki proizvod temelji na preiskavah, preskusih in oceni na podlagi v 3. členu (3) navedenih razlagalnih dokumentov ter v 11. členu navedenih navodil za ta proizvod ali ustrezno družino proizvodov. 2. Če navodil iz 11. člena ni ali še ni, se evropsko tehnično soglasje lahko izda ob upoštevanju relevantnih bistvenih zahtev in razlagalnih dokumentov, če se s presojo proizvoda strinjajo organi za izdajo soglasij, ki delujejo v organizaciji, navedeni v Prilogi II. Če se organi za izdajo soglasij o tem ne sporazumejo, se predmet odstopi v obravnavo odboru iz 19. člena. 3. Evropsko tehnično soglasje za proizvod se v državi članici izda po postopku, kot je naveden v Prilogi II, na zahtevo proizvajalca ali njegovega v Skupnosti stalno bivajočega pooblaščenca. 10. člen 1. Vsaka država članica sporoči drugim državam člani- cam in Komisiji imena in naslove organov, ki jih je pooblastila za izdajo evropskih tehničnih soglasij. 2. Organi za izdajo soglasij morajo izpolnjevati zahteve te Smernice in biti še posebej sposobni: - oceniti uporabnost novih proizvodov na podlagi znan­ stvenih in praktičnih znanj, - sprejeti neodvisne odločitve, ne glede na interese proizvajalcev ali njihovih pooblaščencev, ki jih to zadeva, - v presojo uravnoteženo združiti prispevke vseh zainte­ resiranih strani. 3. Seznam vseh organov, ki so pristojni za izdajo evrop­ skih tehničnih soglasij ter vse spremembe tega seznama se objavlja v seriji »C« Uradnega lista Evropske skupnosti. 11. člen 1. Po posvetovanju z odborom iz 19. člena izda Komisija organizaciji organov za izdajo soglasij, ki so jih priglasile države članice, mandat za izdelavo navodil za evropsko tehnično soglasje za nek proizvod ali družino proizvodov. 2. Navodila za evropsko tehnično soglasje za nek proi­ zvod ali družino proizvodov naj vsebujejo zlasti naslednje: a) seznam ustreznih razlagalnih dokumentov po 3. čle­ nu (3), b) konkretne zahteve za proizvod v smislu bistvenih zahtev po 3. členu (1), c) postopke preskušanja, d) metodo za vrednotenje in presojo rezultatov preskuša­ nja, e) postopke za nadzor in ugotavljanje skladnosti, ki mo­ rajo ustrezati določilom 13., 14. in 15. člena, f) rok veljavnosti evropskega tehničnega soglasja. 3. Navodila za evropsko tehnično soglasje morajo države članice, po posvetovanju z odborom iz 19. člena, objaviti v svojem uradnem jeziku oziroma jezikih. IV. IV. POGLAVJE Razlagalni dokumenti 12. člen 1. Komisija naroči po posvetovanju z odborom iz 19. člena, naroči tehničnim odborom, v katerih sodelujejo države članice, pripravo razlagalnih dokumentov po 3. členu (3). 2. Razlagalni dokumenti a) konkretizirajo v 3. členu navedene in v Prilogi I določene bistvene zahteve, tako da uskladijo izrazoslovje in tehnične osnove ter navedejo razrede ali stopnje za vsako zahtevo, kjer je to potrebno in kjer je to glede na stanje znanosti in tehnično znanje mogoče. b) navajajo metode za določitev soodvisnosti med razredi ali stopnjami zahtev in tehničnimi specifikacijami po 4. členu, npr. metode izračuna ali dokazovanja ustreznosti, tehnična pravila za projektiranje itd. c) so osnova za izdelavo harmoniziranih standardov in navodil za evropsko tehnično soglasje ter za priznavanje nacionalnih tehničnih specifikacij po 4. členu (3). 3. Po pridobitvi mnenja odbora iz 19. člena, Komisija objavi razlagalne dokumente v seriji C Uradnega lista Evropske skupnosti. V. POGLAVJE Potrjevanje skladnosti 13. člen 1. Za potrjevanje skladnosti proizvodov z zahtevami teh­ ničnih specifikacij po 4. členu je odgovoren proizvajalec ali njegov v Skupnosti stalno bivajoči pooblaščenec. 2. Za proizvode, za katere je predpisano potrjevanje skladnosti, se skladnost s tehničnimi specifikacijami pred­ postavlja v smislu 4. člena. Skladnost se ugotavlja v skladu s Prilogo lil s preskušanjem ali z drugačnimi dokazi na podlagi tehničnih specifikacij v skladu s Prilogo III. 3. Potrjevanje skladnosti nekega proizvoda predpostav­ lja: a) da ima proizvajalec v obratu sistem kontrole proizvod­ nje, s katerim zagotavlja, da je proizvodnja usklajena z ustreznimi tehničnimi specifikacijami ali b) da je za posebne, v ustreznih tehničnih specifikacijah določene proizvode poleg sistema kontrole proizvodnje dodatno za presojo in nadzor kontrole proizvodnje ali proizvoda vključen potrjen certifikacijski organ. 4. Izbor postopka po 3. odstavku predpiše za določen proizvod ali družino proizvodov Komisija po posvetu z odborom iz 19. člena, v skladu s podrobnostmi, navede­ nimi v Prilogi lil in odvisno od: a) pomembnosti proizvoda glede na bistvene zahteve, zlasti tiste, ki se nanašajo na zdravje in varnost, b) narave proizvoda, c) vpliva spremenljivosti lastnosti proizvoda na njegovo uporabnost, d) občutljivosti proizvodnje za napake. Vedno naj se prednostno uporabi najmanj zahteven posto­ pek, vendar ob doslednem upoštevanju zahtev po varno­ sti. Tako določeni postopek mora biti naveden v mandatih in v tehničnih specifikacijah ali v objavah le-teh. 5. Pri enkratni (tudi neserijski proizvodnji) zadostuje iz­ java o skladnosti, podana v skladu s Prilogo lll(2)(ii), tretja možnost, če tehnične specifikacije za proizvode, ki so posebej pomembni za zdravje in varnost, ne zahtevajo drugače. 14. člen 1. V skladu s Prilogo lil omogočajo navedeni postopki: a) v primeru 13. člena (3) črka a) izjavo o skladnosti nekega proizvoda, ki jo izda proizvajalec ali njegov v Skupnosti stalno bivajoči pooblaščenec, ali b) v primeru 13. člena (3) črka b) certifikat o skladnosti za sistem kontrole proizvodnje in nadzor ali za sam proizvod, ki ga izda potrjeni certifikacijski organ. Podrobnosti postopkov potrjevanja skladnosti so podane v Prilogi III. 2. Proizvajalčeva izjava o skladnosti ali certifikat o sklad­ nosti dovoljujeta proizvajalcu ali njegovemu v Skupnosti stalne bivajočemu pooblaščencu, da namesti EC znak na sam proizvod, na prilepljeno nalepko, na embalažo ali na spremljajoče komercialne dokumente. Vzorec znaka in pravila njegove rabe glede na postopke potrjevanja sklad­ nosti so podani v Prilogi III. 15. člen 1. Države članice skrbijo za korektno rabo EC znaka. 2. Če se ugotovi, da je bil EC znak nameščen na neki proizvod, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev te Smernice, mora država članica, v kateri je bila skladnost potrjena, poskrbeti, če je potrebno, za prepoved uporabe EC znaka in da se vsi neprodani proizvodi vzamejo iz prometa ali znaki razveljavijo, vse dokler se za ta proizvod ponovno ne dokaže skladnost. Država članica, ki jo to zadeva, o tem takoj obvesti ostale države članice in Komisijo; pri tem navede vse kvalitativne in kvantitativne podrobnosti za prepoznanje neskladnega proizvoda. 3. Države članice skrbijo za to, da se prepove na proi­ zvode in embalažo nameščati znake, ki bi bili lahko zamenljivi z EC znakom. VI. VI. POGLAVJE Posebni postopki 16. člen 1. Če za katerikoli proizvod ni tehničnih specifikacij po 4. členu (2), šteje namembna država članica, da je proizvod glede na vsako posamezno zahtevo skladen z veljavnimi nacionalnimi predpisi, če preskušanje in nadzor izvede potrjeni organ v državi članici-proizvajalki po veljavnih metodah namembne države članice ali po metodah, ki jih ta država članica priznava za enakovredne. 2. Država članica-proizvajalka obvesti namembno državo članico, po čigavih predpisih se bo izvajalo preskušanje in nadzor ter kateri organ namerava imenovati za ta namen. Namembna država članica in država članica-proi­ zvajalka druga drugi nudita vse potrebne informacije. Po izmenjavi informacij država članica-proizvajalka nato tako določeni organ potrdi. Če ima neka država članica pomi­ sleke, utemelji svoje stališče in o tem obvesti Komisijo. 3. Države članice skrbijo za to, da si priglašeni organi drug drugemu nudijo vso potrebno pomoč. 4. Če država članica ugotovi, da neki potrjeni organ preskušanja in nadzora ne izvaja v skladu z njenimi nacionalnimi predpisi, mora to sporočiti državi članici, v kateri je ta organ imenovan. Ta država članica v primer­ nem času obvesti državo članico, ki ji je to sporočila, o sprejetih ukrepih. Če ta država članica sodi, da ukrepi niso zadostni, lahko prepove trženje in uporabo spornega proizvoda ali zanj določi posebne pogoje. O tem obvesti druge države članice in Komisijo. 17. člen Namembne države članice štejejo vsa poročila in potrdila o skladnosti, izdana po postopku iz 16. člena v državi članici-proizvajalki, za enakovredna lastnim ustreznim nacionalnim dokumentom. VII. POGLAVJE Potrjeni organi 18. člen 1. Vsaka država članica Komisiji posreduje seznam imen in naslovov certifikacijskih organov, nadzornih organov in preskuševalnih laboratorijev, ki jih priglaša za izvajanje nalog za potrebe tehničnih soglasij, certificiranja skladno­ sti, nadzora in preskušanja v skladu s to Smernico. 2. Certifikacijski organi, nadzorni organi in preskuševalni laboratoriji morajo ustrezati zahtevam, postavljenim v Prilogi IV. 3. Države članice navedejo proizvode, ki so v pristojnosti organov in laboratorijev iz 1. točke in naravo del, ki so jim poverjena. Vlil. POGLAVJE Stalni odbor za gradbeništvo 19. člen 1. Ustanovi se stalni odbor za gradbeništvo. 2. Odbor sestavljajo predstavniki, ki jih imenujejo države članice. Predseduje mu predstavnik Komisije. Vsaka država članica imenuje po dva predstavnika. Predstavnika lahko spremljajo strokovnjaki. 3. Odbor izdela svoj poslovnik. 20. člen 1. Odbor iz 19. člena sme na zahtevo svojega predsed­ nika ali neke države članice obravnavati katerokoli vpra­ šanje v zvezi z uvajanjem in praktično uporabo te Smer­ nice. 2. V skladu s postopkom, navedenim v 3. in 4. točki, se sprejmejo opredelitve, potrebne za: a) določitev razredov za zahteve, če ti že niso zajeti v razlagalnih dokumentih in za določitev postopkov potrje­ vanja skladnosti v mandatih za standarde po 7. členu (1) in navodilih za soglasja po 11. členu (1), b) dajanje napotkov za pripravo razlagalnih dokumentov iz 12. člena (1) in odločitve glede razlagalnih dokumentov po 12. členu (3), c) priznavanje nacionalnih tehničnih specifikacij po 4. členu (3). 3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki naj bi jih ta sprejel. Odbor v določenem roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve, posre­ duje svoje mnenje na osnutek. Mnenje se sprejme na podlagi večine glasov, kot je to določeno v 148. členu (2) Pogodbe glede odločitev, ki jih mora na predlog Komisije sprejeti Svet. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderi­ rajo na način, ki je določen v omenjenem členu. Predsed­ nik ne glasuje. 4. Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so ti v skladu z mnenjem odbora. Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če ta ni posredoval nobenega mnenja, Komisija brez odlašanja sporoči Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprej­ mejo. Svet sprejema sklepe s kvalificirano večino. Če v roku treh mesecev od predaje predloga Svet odločitve ni sprejel, sprejme predložene ukrepe Komisija. IX. POGLAVJE Zaščitna klavzula 21. člen 1. Če država članica ugotovi, da proizvod, ki je po pogojih te Smernice deklariran za skladnega, ne izpolnjuje določil 2. in 3. člena, mora take proizvode z ustreznimi ukrepi odstraniti s tržišča, preprečiti njihovo plasiranje na trg ali prepovedati njihov prosti pretok. Država članica takoj obvesti Komisijo o vsakem takem ukrepu, z navedbo vzrokov za tako odločitev in še posebej, ali je do neskladnosti prišlo zaradi: a) neizpolnjevanja določil 2. in 3. člena, če proizvod ni usklajen s tehničnimi specifikacijami iz 4. člena; b) neustrezne uporabe tehničnih specifikacij iz 4. člena; c) napak v samih tehničnih specifikacijah iz 4. člena. 2. Komisija se, kakor hitro je mogoče, posvetuje z vsemi prizadetimi strankami. Če Komisija po posvetu ugotovi, daje ukrep utemeljen, o tem takoj obvesti državo članico, ki je ukrepala in tudi ostale države članice. 3. Če je bila odločitev iz točke 1 posledica napak v standardih ali tehničnih specifikacijah, Komisija po posve­ tovanju z vsemi prizadetimi strankami zadevo preda odboru iz 19. člena, oziroma v roku dveh mesecev odboru, ustanovljenem v okviru Smernice 83/189/EGS, če gre za napako v harmoniziranem standardu in začne postopek v skladu s 5. členom (2), če država članica vztraja pri sprejetih ukrepih. 4. Država članica, ki jo to zadeva, izvede potrebne ukrepe proti tistemu, ki je izdal izjavo o skladnosti in o tem obvesti Komisijo in ostale države članice. 5. Komisija mora zagotoviti, da bodo države članice stalno obveščene o poteku in izidu tega postopka. X. POGLAVJE Končne določbe 22. člen 1. Države članice sprejmejo za izpolnitev določil te Smer­ nice potrebne zakone, pravne in administrativne predpise v roku 30 mesecev po njeni objavi (1). O tem so dolžne obvestiti Komisijo. 2. Države članice Komisiji posredujejo besedila nacional­ nih zakonov, ki so jih sprejele na področju, ki je predmet te Smernice. 23. člen Komisija bo najkasneje do 31. decembra 1993 v posveto­ vanju z odborom iz 19. člena ponovno preverila praktič­ nost postopkov, ki jih predvideva ta Smernica in bo, če bo potrebno, predlagala ustrezne spremembe. 24. člen Ta Smernica je naslovljena na države članice. Bruselj, 21. december 1988. Za Svet Predsednik V. PAPANDREOU 1 Ta Smernica je bila sporočena državam članicam 27. decembra 1988. 1 OJ NoC93, 6. 4. 1987, str. 1 2 OJ NoC305,16.11.1987, str. 74 in OJ NoC326,19.12.1988 3 OJ NoC95, 11.4. 1988, str. 29 4 OJ NoC136, 4. 6. 1985, Str. 1 5 OJ NoL109, 26. 4. 1983, Strt. 8 1 OJ NoC93, 6. 4. 1987, str. 1 2 OJ NoC305,16.11.1987, str. 74 in OJ NoC326,19.12.1988 3 OJ NoC95, 11.4. 1988, str. 29 4 OJ NoC136, 4. 6. 1985, Str. 1 5 OJ NoL109, 26. 4. 1983, str. 8 PRILOGA I BISTVENE ZAHTEVE Proizvod mora biti primeren za izvedbo gradbenih objek­ tov, tako da ti ob upoštevanju njihove ekonomičnosti (v celoti in v posameznih delih) ustrezajo predvideni uporabi in izpolnjujejo naslednje bistvene zahteve, če za objekte veljajo predpisi, ki vsebujejo takšne zahteve. Te zahteve morajo biti take, da so ob normalnem vzdrže­ vanju izpolnjene ves čas ekonomsko sprejemljivega traja­ nja objekta. Zahteve se običajno nanašajo na vplive, ki jih je mogoče predvideti. 1. Mehanska odpornost in stabilnost Gradbeni objekt mora biti projektiran in zgrajen tako, da obremenitve, ki jim je izpostavljen med gradnjo in upora­ bo, ne bodo povzročile: a) porušitve celotnega ali delov objekta; b) večjih deformacij nedopustne stopnje; c) poškodb na drugih delih objekta ali napravah ali vgrajeni opremi zaradi večjih pomikov nosilne konstrukci­ je; d) poškodb zaradi nekega dogodka, ki so glede na vzrok nesorazmerno velike. 2. Varnost pred požarom Gradbeni objekt mora biti projektiran in zgrajen tako, da je v primeru izbruha požara: - nosilna sposobnost konstrukcije ohranjena še določen čas, - nastajanje in širjenje požara in dima v objektu omejeno, - širjenje požara na sosednje objekte omejeno, - stanovalcem omogočena zapustitev objekta ali reševa­ nje na druge načine, - upoštevana varnost reševalnih ekip. 3. Higienska, zdravstvena in ekološka zaščita Gradbeni objekt mora biti projektiran in zgrajen tako, da ne bo ogrožal higiene ali zdravja stanovalcev ali sosedov predvsem ne zaradi: - oddajanja strupenih plinov, - prisotnosti nevarnih delcev ali plinov v zraku, - emisije nevarnega sevanja, - onesnaženja ali zastrupitve vode ali tal, - napačnega odvajanja odpadnih vod, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, - prisotnosti vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta. 4. Varnost uporabe objekta Gradbeni objekt mora biti projektiran in zgrajen tako, da ne more priti do nepričakovanih nesreč v uporabi ali pri obratovanju, kot so drsenje, padec, trčenje, opekline, električni udarec, poškodbe pri eksplozijah. 5. Zaščita pred hrupom Gradbeni objekt mora biti projektiran in zgrajen tako, da je hrup, ki ga zaznavajo stanovalci ali okoliški ljudje, zmanjšan do take mere, da ne ogroža njihovega zdravja in jim daje zadovoljive pogoje za spanje, počitek in delo. 6. Varčevanje z energijo in toplotna zaščita Gradbeni objekt ter njegove naprave za ogrevanje, hlaje­ nje in zračenje, mora biti projektiran in zgrajen tako, da je pri uporabi objekta potrebna količina energije nizka, upoštevajoč klimatske pogoje lokacije in primerno toploto udobje stanovalcev. PRILOGA II EVROPSKO TEHNIČNO SOGLASJE 1. Zahtevo za soglasje vloži proizvajalec ali njegov, v Skupnosti stalno bivajoči pooblaščenec, samo enemu za te namene imenovanemu organu. 2. Organi za izdajo soglasij, ki jih priglasijo države članice se združujejo v organizacijo. Ta organizacija je pri izvaja­ nju svojih obveznosti dolžna tesno sodelovati s Komisijo, ki se v pomembnih stvareh posvetuje z odborom iz 19. člena Smernice. V primerih, ko država članica priglasi več organov za izdajo soglasij, sama nosi odgovornost za usklajevanje teh organov; v tem primeru določi organ, ki bo njen predstavnik v organizaciji. 3. Skupna proceduralna pravila za vložitev zahteve, pri­ pravo in izdajo soglasja pripravi organizacija, ki združuje priglašene organe za izdajo soglasij. Splošna pravila postopka sprejme Komisija na podlagi mnenja odbora v skladu z 20. členom. 4. V okviru organizacije, ki jih združuje, nudijo organi za izdajo soglasij drug drugemu vso potrebno pomoč. Ta organizacija je tudi odgovorna za usklajevanje konkretnih vprašanj v zvezi s tehničnimi soglasji. Če je potrebno, organizacija za ta namen ustanovi pod-odbore. 5. Evropska tehnična soglasja objavljajo organi za izdajo soglasij in o tem obveščajo vse druge potrjene organe. Na zahtevo priglašeni organ za izdajo soglasij posreduje drugemu priglašenemu organu za izdajo soglasij celotno dokumentacijo z vsemi prilogami, ki mu je rabila za izdajo soglasja. 6. Stroški, ki so nastali v zvezi s postopkom za pridobitev evropskega tehničnega soglasja, mora plačati vložnik zahteve v skladu z nacionalnimi pravili. PRILOGA III POTRJEVANJE SKLADNOSTI S TEHNIČNIMI SPECIFIKACIJAMI 1. POSTOPKI KONTROLE SKLADNOSTI Za določitev postopkov potrjevanja skladnosti proizvoda s tehničnimi specifikacijami po 13. členu je treba za kontrolo skladnosti uporabiti spodaj naštete metode. Izbor in kombinacija metod sta za vsak posamezen sistem odvisna od zahtev za določen proizvod ali skupino proi­ zvodov glede na kriterije, podane v 13. členu (3) in (4): a) prvo tipsko preskušanje proizvoda, ki ga opravi proi­ zvajalec ali potrjeni organ; b) preskušanje vzorcev, odvzetih v obratu, v skladu s predpisanim programom preskušanja, ki ga opravi proi­ zvajalec ali potrjeni organ; c) preskušanje naključnih vzorcev v okviru nadzora, od­ vzetih v obratu, na tržišču ali na gradbišču, ki ga opravi proizvajalec ali potrjeni organ; d) preskušanje vzorcev iz pošiljke, pripravljene za od­ premo ali že odpremljene, ki ga opravi proizvajalec ali potrjeni organ; e) kontrola proizvodnje v obratu; f) prvi pregled obrata in kontrole proizvodnje v obratu, ki ga opravi potrjeni organ; g) tekoči nadzor, presoja in vrednotenje kontrole proi­ zvodnje v obratu, ki jo opravi potrjeni organ. V Smernici pomeni kontrola proizvodnje v obratu stalno lastno kontrolo proizvodnje, ki jo izvaja proizvajalec. Vsi elementi, zahteve in predpisi, ki jih je sprejel proizvajalec, morajo biti na sistematičen način dokumentirani v obliki napisane politike in postopkov. Dokumentacija sistema kontrole proizvodnje mora zagotoviti splošno podlago za zagotavljanje kakovosti, omogočiti doseganje zahtevanih lastnosti proizvoda in zagotoviti preverjanje učinkovitosti sistema kontrole proizvodnje. 2. SISTEMI POTRJEVANJA SKLADNOSTI Prednost imajo naslednji sistemi potrjevanja skladnosti: (i) Certificiranje skladnosti proizvoda, ki ga izvaja potrjeni certifikacijski organ na osnovi: (a) (naloge proizvajalca) (1) kontrole proizvodnje v obratu; (2) dodatnega preskušanja vzorcev, ki jih je v obratu odvzel proizvajalec, v skladu s predpisanim programom preskušanja; (b) (naloge potrjenega organa) (3) naloge tipskega preskušanja proizvoda, (4) prvega pregleda obrata in prvega pregleda kontrole proizvodnje v obratu; (5) tekočega nadzora, presoje in odobritve kontrole proi­ zvodnje v obratu; (6) po potrebi preskušanja naključnih vzorcev v okviru nadzora, odvzetih v obratu, na tržišču ali na gradbišču. (ii) Izjava o skladnosti proizvoda, ki jo poda proizvajalec na podlagi: Prva možnost: (a) (naloge proizvajalca) (1) prvega tipskega preskušanja proizvoda; (2) kontrole proizvodnje v obratu; (3) po potrebi preskušanja vzorcev, odvzetih v obratu, v skladu s predpisanim programom preskušanja; (b) (naloge potrjenega organa) (4) certificiranje kontrole proizvodnje v obratu na podlagi: - prvega pregleda obrata in prvega pregleda kontrole proizvodnje v obratu, - po potrebi tekočega pregledovanja, presoje in odobritve kontrole proizvodnje v obratu. Druga možnost: (1) prvega tipskega preskušanja proizvoda, ki ga opravi potrjeni laboratorij, (2) kontrole proizvodnje v obratu. Tretja možnost: (a) prvega tipskega preskušanja proizvoda, ki ga opravi proizvajalec; (b) kontrole proizvodnje v obratu. 3. ORGANI, KI SO VKLJUČENI V POTRJEVANJE SKLADNOSTI Glede na funkcijo organov, ki so vključeni v potrjevanje skladnosti, ločimo: (i) certifikacijski organ; to je nepristranski vladni ali ne­ vladni organ, ki izkazuje potrebno usposobljenost in odgo­ vornost za izvajanje certificiranja skladnosti po podanih pravilih za izvajanje in vodenje postopkov. (ii) nadzorni organ; to je primerno organiziran nepristran­ ski organ, ki razpolaga z organizacijo, usposobljenim osebjem, kompetentnostjo in poklicno poštenostjo, da lahko po predpisanih kriterijih izvaja naloge, kot so: presoja, priporočilo za odobritev proizvoda, presoja izva­ janja kontrole proizvodnje v obratu proizvajalca, izbira in vrednotenje proizvodov po posebnih kriterijih na gradbiš­ ču, v tovarni ali kjerkoli. (iii) preskuševalni laboratorij; to je laboratorij, ki meri, preiskuje, preskuša, umerja ali na drug način določa lastnosti ali obnašanje materialov ali proizvodov v uporabi. v primerih (i) in (ii) (prva možnost) točka 2 lahko naloge iz 3. točke (i) do (iii) izvaja isti organ ali različni organi, pri čemer pa nadzorni organ in/ali preskuševalni laborato­ rij, vključen v potrjevanje skladnosti, opravlja naloge v imenu certifikacijskega organa. Kriteriji za usposobljenost, izkušenost, nepristranost in poklicno poštenost certifikacijskih organov, nadzornih or­ ganov in preskuševalnih laboratorijev so podani v Prilogi IV. 4. EC ZNAK SKLADNOSTI, EC CERTIFIKAT O SKLADNOSTI, EC IZJAVA O SKLADNOSTI 4.1. EC znak skladnosti EC znak skladnosti sestoji iz simbola CE, ki je podan spodaj. Simbol mora biti opremljen z: - imenom ali identifikacijskim znakom proizvajalca in, kjer je potrebno: - oznakami za identifikacijo lastnosti proizvoda, kjer je potrebno tudi glede na tehnične specifikacije, - zadnjima dvema številkama leta proizvodnje, - identifikacijskim simbolom vključenega nadzornega or­ gana, - številko EC certifikata o skladnosti. 4.2. EC certifikat o skladnosti EC certifikat o skladnosti mora vsebovati zlasti: - ime in naslov certifikacijskega organa, - ime in naslov proizvajalca ali njegovega, v Skupnosti stalno bivajočega pooblaščenca, - opis proizvoda (tip, oznaka, uporaba ...), - predpise, s katerimi je proizvod usklajen, - posebne pogoje, ki so vezani na uporabo proizvoda, - številko certifikata, - po potrebi pogoje in obdobje veljavnosti certifikata, - ime in položaj osebe, ki je opolnomočena za podpis certifikata. 4.3. EC izjava o skladnosti Izjava o skladnosti mora vsebovati zlati: - ime in naslov proizvajalca ali njegovega v Skupnosti stalno bivajočega pooblaščenca, - opis proizvoda (tip, oznaka, uporaba ...), - predpise, s katerimi je proizvod usklajen, - posebne pogoje, ki so vezani na uporabo proizvoda, - po potrebi ime in naslov imenovanega organa, - ime in položaj osebe, ki je opolnomočena za podpis izjave v imenu proizvajalca ali njegovega pooblaščenega predstavnika. 4.4. Certifikat in izjava o skladnosti morata biti napisana v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri se bo proizvod uporabljal. PRILOGA IV POTRJEVANJE PRESKUSNIH LABORATORIJEV, NADZORNIH ORGANOV IN CERTIFIKACIJSKIH ORGANOV Preskusni laboratoriji, nadzorni organi in certifikacijski organi, ki jih države članice potrdijo, morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje: 1. imeti morajo osebje ter potrebno premoženje in opre­ mo; 2. osebje mora biti tehnično usposobljeno, izkušeno in poklicno pošteno; 3. vodilno in tehnično osebje mora biti pri izvajanju preskusov, pripravi poročil, izdaji certifikatov in izvajanju nadzora, ki jih predpisuje Smernica, nepristransko, in to do vseh krogov, skupin ali oseb, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z gradbenimi proizvodi; 4. osebje mora varovati poslovne tajne; 5. skleniti mora zavarovanje civilne odgovornosti, razen če to ni urejeno z državnim nacionalnim zakonom države. Odgovorni strokovnjaki države članic bodo občasno pre­ verjali izpolnjevanje pogojev iz točk 1 in 2. SLOVAR K SMERNICI 89/106EGS Smernica Directive Richtlinie Visoka gradnja Building Hochbau Nizka gradnja Civil engineering work Tiefbau Država članica -proizvodnja Producing Member State Mietgliedstaat des Herstellers Namembna država članica Member State of Destination Bestimmungsmit- glidestaat Kontrola proizvod­ nje v obratu Factory produc­ tion control Werkseigene Pro­ duktionskontrolle Skladnost Conformity Konformität Potrjevanje skladnosti Attestation of conformity Bescheinigung der Konformität Prvo tipsko preskušanje Initial type testing Erstprüfung Certificiranje skladnosti Certification of conformity Zertifizierung der Konformität Certifikacijski organ Certification body Zertifizierungs­ stelle Nadzorni organ Inspection body Überwachungs­ stelle Preskuševalni laboratorij Testing laboratory Prüfstelle Potrditev Approval Zulassung Potrjen Approved Zugelassen Potrjeni organ Approved body Zugelassene Stelle (Anerkannte Stelle) Proizvajalec Manufacturer Hersteller Preskušanje Testing Prüfung Nadzor Surveillance Überwachung Presoja Judgment Beurteilung Vrednotenje Assessment Auswertung Potrditev Approval of Anerkennung des Soglasje Approval Zulassung Evropsko tehnično soglasje European tech­ nical approval Europäische tech­ nische Zulassung Tehnična specifikacija Technical specification Technische Spezifikation Izjava o skladnosti Declaration of conformity Konformitats- erklärung Priglašen organ Designated body Bestimmte Stelle Določilo Provision Vodilo Guidenspaper Leitpapier Navodilo Guideline Leitlinie Obnašanje v uporabi Performance Leistungsniveau Gradbeni objekt Construction work Bauwerk Bistvena zahteva Essential requirement Wesentliche Anforderung Razlagalni dokument Interpretative document Grundlagen­ dokument Gradbeni proizvod Construction product Bauprodukt Klasifikacija Classifikation Klassifizierung Uporaben Fit for use Brauchbar Tehnično soglasje Technical approval Technische Zulassung EC znak EC mark EG Zeichen Kontrola proizvodnje Production control Produktions- kontrole (Eigenüberwachung) Proizvajalčeva izjava o skladnosti Manufacturer’s declaration of conformity Konformitäts- erklarung des Herstellers Certifikat o skladnosti Certificate of conformity Konformitäts­ zertifikat Razred Class Klasse Preskušanje naključnih vzorcev Audit-testing of samples Stichproben­ prüfung Pošiljka Batch Lieferung Določilo Provision Festlegung Kontrola kakovosti Quality control Güteüberwachung Kontrola tretje stranke Third patry control Fremdüberwachung Odobritev za certificiranje Licence for certification Genehmigung für Zertifizierung Vložnik Applicant Antragsteller Vodenje Management Durchführung Dajanje na trg Placing on the market Inverkehrbringen Javni organi Public body Öffentliche Stelle V Skupnosti stalno bivajoči pooblaščenec Agent established in the Community In der Gemeinschaft ansässiger Bevoll- mächtiger Uporabnost Serviceability Gebrauchst­ auglichkeit P R E D G O V O R S lo v e n s k e g ra d ite lje č a k a jo v b ližn ji p r ih o d n o s ti z a h te v n e n a lo g e , p ri k a te r ih b o d o n u jn i s o d o b n i te h n ič n i p re d p is i in s ta n d a rd i, s p re m e m b e p a s o n u jn e tu d i p ri z a k o n u o g ra d itv i o b je k to v , k i je te m e ljn i z a k o n z a v s e g ra d ite lje . N a G o s p o d a rs k i z b o rn ic i S lo v e n ije , Z d ru ž e n ju z a g ra d b e n iš tv o in in d u s tr ijo g ra d b e ­ nega m a te r ia la , je b il s re d i le ta 1 9 9 3 u s ta n o v lje n O d b o r z a g ra d b e n o z a k o n o d a jo in te h n ič n o re g u la tiv o , ki u s k la ju je d e lo p ri p r ip ra v i n o v ih p re d p is o v s p o d ro č ja g ra d b e n iš tv a . U s ta n o v lje n a je b ila d e lo v n a s k u p in a , k i je v s o d e lo v a n ju z M in is trs to m za g o s p o d a rs k e d e ja v n o s ti, k i je p r is to jn o z a g ra d ite v , p r ip ra v ila p re d lo g z a k o n a o g ra d itv i. T a je b il p rv ič p re d s ta v lje n s tro k o v n i ja v n o s ti na p o s v e tu 8 .1 1 .1 9 9 3 . S k u p in a je od u d e le ž e n c e v p o s v e ta in d ru g ih p re je la v e č p r ip o m b , ki s o v e č in o m a u p o š te v a n e v p re d lo g u , ki je s e d a j p re d v a m i. Ta p re d lo g b o M in is trs tv o za g o s p o d a rs k e d e ja v n o s ti p o s re d o v a lo V la d i R S v m a rc u 1994 , n a to p a g a b o ta p re d lo ž ila v s p re je m D rž a v n e m u z b o ru . V s e , ki la h k o k a k o rk o li v p liv a jo na d o k o n č n o o b lik o v a n je z a k o n a in p o s p e š ite v p o s to p k a s p re je m a n ja , v a b im o , d a se p r id ru ž ijo O d b o ru pri n je g o v ih p r iz a d e v a n jih . P re d s e d n ik o d b o ra : J a n e z D u h o v n ik PREDLOG ZAKONA O GRADITVI 11. 1. 1994 UDK 340.130.53:[69+624] JANEZ DUHOVNIK Zakon ureja področje projektiranja, izdelave proizvodov, gradnje in/ali rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve vseh objektov, ki so povezani s tlemi. Izjema so le rudarski objekti pod zemljo in objekti, ki jih je potrebno zgraditi zaradi grozečih naravnih ali drugih nesreč in graditev vojaških objektov, zaklonišč in drugih objektov med vojno. Objekti so lahko gradbeni objekti, gradbeni objekti z vgrajenimi tehnološkimi napeljavami in napravami, samostojne stalne napeljave in samostojne stalne naprave. V zakon sta vključeni dve poglavji, ki podrobneje kot doslej urejata vprašanja v zvezi s tehničnimi lastnostmi objektov; v zvezi s proizvodi, ki se za stalno vgrajujejo v objekte in v zvezi s postopki, potrebnimi pri graditvi objektov. Ta dopolnitev je bila nujna zaradi upoštevanja smernice 89/106 Evropske unije, ki jo bo naša država morala sprejeti, če se bo hotela vključiti v EU. Podrobno so določeni postopki za tehnične specifikacije, med kaerimi je tudi tehnično soglasje, ki je potrebno za vsak nov nestandarden proizvod, ki mora izpolnjevati bistvene tehnične zahteve. V tem poglavju je urejeno tudi zagotavljanje kakovosti. Pri udeležencih pri graditvi ni nikakršnih omejitev glede na vrsto lastnine, edini pogoj je primerna strokovna usposobljenost. Uveden je nov udeleženec - revident, ki bo nadomestil sedanjo neučinkovito notranjo kontrolo. Zakon določa, da mora predlna usposobljenost projektanta in podrobnost izdelave. Pri prvi so upoštevane smeri na naših univerzah, pri drugi pa potek graditve. Zakon ne omenja drugih členitev načrtov, ki so največkrat odvisne od velikosti in namembnosti objektov in zato niso splošne. Gradbeno dovoljenje se izda, če je zadoščeno tako prostorskim kot tudi tehničnim pogojem, ki jamčijo zanesljivost objekta. Za enostavne objekte, določene s posebnim pravilnikom, gradbeno dovoljenje ne bo več potrebno. Gradbišče mora biti urejeno tako, da je na njem mogoče varno delo. Na gradbišču mora biti ves čas gradnje na voljo vsa pomembna dokumentacija. Izvajalec je dolžan opraviti pregled načrtov in opozoriti investitorja in projektanta na morebitne pomanjkljivosti. Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja je ostal nespremenjen. Obratovalno dovoljenje je uvedeno pri objektih s tehnološkimi napravami, pri katerih je med poskusnim obratovanjem mogoče ugotoviti njihovo delovanje in vplive na okolje. S tem zakonom se graditev objekta razširi tudi na čas uporabe in na vzdrževanje objekta. Vse to je potrebno zato, da se zagotovi ohranjanje bistvenih tehničnih lastnosti objekta, ki vplivajo na njegovo zanesljivost. Ker se pri odstranitvi objekta pojavljajo podobni problemi kot pri graditvi, je predvideno, da se tudi pri odstranitvi objekta zagotovi načrtno in varno delo. Predvideno je, da poleg gradbene inšpekcije graditev nadzorjujejo tudi druge inšpekcije. Poudarek je na učinkovitosti inšpekcije in na njeni neodvisnosti. Inšpekcija je zadolžena za nadzor nad bistvenimi tehničnimi lastnostmi objekta in skladnostjo gradnje z gradbenim dovoljenjem. Kazenske določbe sankcionirajo vsako neupoštevanje določb v prejšnjih poglavjih. Kazni so predpisane za gospodarske prestopke in prekrške za vse udeležence pri graditvi, pa tudi za pravne in fizične osebe, ki niso registrirane po pravilih za udeležence pri graditvi, pa prevzemajo taka dela. Prehodne in končne določbe zakona omogočajo prehod iz stanja po sedaj veljavnem zakonu in upoštevanje sprememb pri prostorski zakonodaji. UVOD I. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA IZDAJO ZAKONA Graditev objektov v Republiki Sloveniji ureja zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86) in zakon o zagotovitvi sredstev za graditev objektov (Uradni list SRS, št. 18/85). Sedanji zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju zakon) opredeljuje pojme, kot so graditev objektov, objekt in gradnja objekta ter vsebino predhodnih in pripravljalnih del, ter ureja postopke v zvezi z gradbenim dovoljenjem, tehničnim prevzemom, uporabnim dovolje­ njem, strokovnim nadzorom in delom inšpekcijskih služb ter opredeljuje pogoje graditve objektov občanov in civilnih pravnih oseb. Zakon določa, da mora predlagatelj investicijske odločitve obvezno izdelati investicijski program, ki poleg elementov, ki jih določa zakon o razširjeni reprodukciji (Uradni list SFRJ, št. 21/82), obsega še idejni načrt, oceno ekološke obremenitve okolja in oceno pomena investicijskega vla­ ganja z obrambnega in zaščitnega vidika. To področje je treba urediti z drugimi predpisi, deloma pa prepustiti odločitve presoji investitorjev. Delitev investitorjev v dve skupini glede na vrsto lastnine je v sedanjih razmerah nesmiselna. Kljub nekaterim spremembam, ki so posledica sprejetja drugih zakonov, so še vedno v veljavi določbe členov 69a do 69b Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 8/75 in 39/81), ki urejajo družbenoekonomsko in strokovno ocenjevanje upravičenosti investicij in obvezu­ jejo investitorja, da zagotovi sredstva za financiranje graditve pred izdajo gradbenega dovoljenja. Skrb za to, kdaj bo pridobil sredstva za graditev, je treba v celoti prepustiti investitorju. Zakon nalaga investitorju, da mora zagotoviti strokovno vodstvo pri izdelavi investicijskih programov in izdelavi projektnih nalog, kontrolo nad izdelavo tehnične dokumen­ tacije, nadzorstvo med gradnjo objekta in koordinacijo dela vseh udeležencev pri graditvi objekta. Ta del zakona je treba poenostaviti in prepustiti investitorju, da se orga­ nizira ustrezno zahtevnosti objekta. Normalno bi bilo, da naloge v zvezi z graditvijo poveri za to registriranim in usposobljenim podjetjem. Zakon opredeljuje obseg in vrste tehnične dokumentacije. Število vrst tehnične dokumentacije je treba zmanjšati na razumen obseg, ki bo ustrezal dejanskemu stanju. Teh­ nično dokumentacijo za graditev objektov lahko izdelujejo organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so registrirane za to dejavnost, in imajo za vsako vrsto tehnične dokumentacije, ki jo izdelujejo, v delovnem razmerju najmanj dva diplomirana inženirja ustrezne stroke oziroma smeri, z najmanj tremi leti delovnih izku­ šenj in opravljenim strokovnim izpitom. Ta pogoj ovira nastanek majhnih podjetij, ki bi bila za manjše objekte najprimernejša. Razlog za ta pogoj naj bi bila možnost opravljanja notranje kontrole načrtov, ki pa se je izkazala za popolnoma neustrezno. To je tudi eden izmed glavnih razlogov za spremembo zakona. Z obstoječim zakonom je bilo ponovno urejeno opravljanje strokovnih izpitov pri upravnem organu, ki je pristojen za graditev. Taka ureditev je veljala od leta 1937, ko so bili v gradbeništvu prvič z zakonom uvedeni državni strokovni izpiti za pridobitev pooblastila za samostojno opravljanje del, do leta 1968. Pooblastilo podeljujejo podjetja za vsako nalogo sproti. Zakon je treba spremeniti tako, da bo opravljen strokovni izpit skupaj s potrebno prakso pomenil tudi usposobljenost za samostojno delo. Po obstoječem zakonu se objekt začne graditi na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za graditev, v izjemnih primerih pa to stori republiški upravni organ. Eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi lokacijsko dovoljenje. Nedo­ delanost prostorskih dokumentov na vseh ravneh pov­ zroča pri tem največ problemov. S sprejemom novega zakona o urejanju prostora bo lokacijsko dovoljenje od­ padlo, pri graditvi objektov pa bo potrebno upoštevati prostorske pogoje, ki bodo veljali na nekem kraju gradnje. Gradnja objekta se sme oddati organizaciji združenega dela, ki je za to registrirana. Gradnja objektov se lahko odda tudi pogodbenim organizacijam združenega dela in obrtnim zadrugam. Posamezna dela na objektu pa smejo izvajati tudi samostojni obrtniki. Način in postopek oddaje graditve objektov je določen v pravilniku o načinu in postopku oddaje graditve objektov (Uradni list SRS, št. 27/85). Ločevanje podjetij v dve skupini je danes nepo­ trebno. Zakon določa, da morata investitor in izvajalska organiza­ cija v 60 dneh po tem, ko prejmeta odločbo, da se sme objekt uporabljati, opraviti prevzem in dokončen obračun objekta. To določilo v sedanjih razmerah ni več potrebno. Veliko je primerov pomanjkljivega strokovnega nadzora nad gradnjo. Zaradi nedokončane gradnje, pomanjkljive dokumentacije predvsem pri objektih, ki jih gradijo posa­ mezniki, pri katerih ni zadostnega nadzorstva nad gradnjo objekta in ni na voljo ustrezne dokumentacije, ki bi dokazovala kakovost izvedenih del, ter drugih napak, se postopki za izdajo uporabnih dovoljenj večkrat podaljšuje­ jo, investitorji pa uporabljajo objekte brez uporabnih dovo­ ljenj. Pri pomembnih objektih je treba postopke poostriti, pri enostavnih objektih pa čimbolj poenostaviti. Naloge inšpekcijskega nadzorstva opravljajo organi občin­ ske in republiške gradbene in drugih inšpekcij. Nujna ter mnogo bolj učinkovita in neodvisna bi bila ena sama državna gradbena in druga inšpekcija. Iz poročil gradbenih inšpektorjev je razvidno, da v praksi povzroča precej problemov izvajanje določil 70. in 75. člena zakona o graditvi objektov. Problem se nanaša na objekte, ki imajo vgrajeno tehnološko opremo. Pri takih objektih sme investitor po zaključeni montaži opreme in po opravljenem tehničnem pregledu pričeti s poskusnim obratovanjem, uporabno dovoljenje pa se izda po konča­ nem poskusnem obratovanju. Za take primere bi bilo treba predvideti posebno obratovalno dovoljenje. Pred njegovo izdajo bi bilo potrebno preveriti vplive obratovanja objekta na okolje. Iz letnih poročil gradbenega inšpektorja je tudi razvidno, da se težave pojavljajo predvsem pri nadzoru gradnje objektov na občinskem nivoju, saj je vpliv občinskih upravnih organov na delo občinskih gradbenih inšpekcij prevelik. Po sprejetju zakona o graditvi objektov v mesecu novem­ bru 1984 je bilo pri doslednem izvajanju določb zakona precej težav in pojavljali so se predlogi za spremembo zakona. Zato je bil že v mesecu februarju 1989 v okviru republiškega upravnega organa, pristojnega za gradbeni­ štvo, pripravljen prvi delovni osnutek zakona o graditvi objektov, ki je opredelil osnovne strokovne rešitve proble­ mov, ki so izhajali iz pripomb republiških in občinskih skupnosti in organizacij, gradbene inšpekcije, investitorjev in delovnih organizacij, ki so sodelovale pri graditvi objek­ tov. Kasneje je nastalo še nekaj predlogov zakona, ki so bili prilagojeni takratnemu stanju v Sloveniji. Prizadevanja za spremembo zakona so bila po osamosvojitvi vedno zavrnjena z utemeljitvijo, da je treba zakon o graditvi objektov pripraviti usklajeno z zakonom o urejanju prosto­ ra. Ocenjujemo, da sta obe problematiki tako obsežni in zahtevni, da zahtevata obravnavo v dveh ločenih zakonih. O tem nas prepričujejo tudi rešitve v razvitih evropskih državah (Nemčija). V zadnjih letih, predvsem pa po sprejemu Bele knjige v Evropski uniji, se pojavljajo vedno številnejše zahteve gospodarstva, da se tudi naša zakonodaja o graditvi objektov čimbolj približa mednarodni praksi, še posebej na področju zagotavljanja in kontrole kakovosti ter določa­ nja postopkov in medsebojnih razmerij udeležencev pri graditvi objektov. Tako je v študiji »Razvojne možnosti in perspektive gradbeništva«, ki sta jo izdelala Inštitut za ekonomska raziskovanja Ljubljana in Razvojni center Celje, ugotovljeno, da je nujna prilagoditev naše tehnične regulative tistim načelom, ki jih bo vsebovala bodoča evropska tehnična regulativa. Med tem so se nekdanje vzhodnoevropske države že opredelile, da bodo sprejele smernico 89/106 Evropske unije in jo vgradile v svojo zakonodajo o graditvi objektov. Nujno je, da v novi zakon o graditvi vnesemo več določil, ki jih vsebuje omenjena smernica. Zaradi vsega navedenega je bil pri Gospodarski zbornici Slovenije, Združenju za gradbeništvo in industrijo gradbe­ nega materiala ustanovljen odbor za gradbeno zakono­ dajo in tehnično regulativno. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je v sodelovanju s tem odborom pripravilo predlog osnutka zakona o graditvi, ki je bil v oktobru 1993 posredovan prizadetim ministrstvom in strokovni javnosti. 8.11.1993 je bil organiziran strokovni posvet, na katerem so bile izražene številne koristne pripombe in dopolnila k predlogu osnutka. Ena izmed pomembnih ugotovitev posveta je bila, da je vsebina, ki jo obravnava zakon, ustrezna, kar pomeni, da je treba urejanje prostora in pripravo investicij urediti s posebnimi predpisi. Posebej je bilo poudarjeno, da mora zakon urediti graditev vseh vrst objektov. Tudi z večine ministrstev so prispele koristne pripombe. Pripombe, ki jih je sedemnajst podjetij, ustanov, ministr­ stev in posameznikov poslalo v pisni obliki, so bile večinoma upoštevane v sedanji verziji besedila členov. II. CILJI IN NAČELA ZAKONA Iz ocene stanja, opisanih problemov in navedenih razlo­ gov za izdajo zakona izhaja, da celotni družbenogospo­ darski razvoj zahteva drugačne, v svetu že uveljavljene rešitve pri graditvi objektov. Ob že nastalih spremembah gospodarskega in političnega sistema je razumljivo, da tudi zakon o graditvi objektov ne more ostati nespreme­ njen in mora doživeti pomembne spremembe, če hočemo omogočiti in zagotoviti učinkovitejšo graditev vseh objek­ tov v Sloveniji. To pa pomeni, da moramo z zakonom omogočiti take rešitve, ki bodo zagotavljale tržno obnaša­ nje vseh subjektov pri graditvi in bodo nedvoumno opre­ deljevale obveze in pravice vseh udeležencev. Za dose­ ganje takih ciljev pa je ob izkušnjah, ki jih poznamo iz naše vsakdanje prakse, potrebno upoštevati tudi pogoje, ki se bodo z odpiranjem našega gospodarstva za tuja vlaganja pojavili pri gradnji objektov z udeležbo tujega kapitala. To pomeni, da mora biti zakon o graditvi objektov prilagojen tudi mednarodni strokovni praksi in tistim splo­ šnim pogojem, ki jih poznajo investitorji pri graditvi v tržnih gospodarstvih. Z novim zakonom je potrebno omogočiti deregulacijo tistih administrativnih določil zakona, ki zavirajo, omejujejo ali na netržni način določajo postopke in merila pri graditvi objektov, oziroma po svoji vsebini sploh niso predmet graditve objekta. Zato je treba iz zakona o graditvi objektov izločiti vsa določila, ki urejajo postopke investitor­ ja, preden se je graditev sploh začela. Ta določila naj urejajo predpisi, ki urejajo investiranje v splošnem pomenu besede. Za poenostavitev upravnih postopkov je zato treba urediti tudi prostorsko zakonodajo, ki bo omogočala določitev vseh potrebnih prostorskih pogojev, njihovo upoštevanje v načrtih za posamezne objekte pa je treba preveriti pred izdajo gradbenega dovoljenja. Eden izmed ciljev, ki ga želimo doseči, je tudi poenosta­ vitev izrazoslovja in prilagoditev postopkov pri graditvi objektov tistim, ki so v veljavi v razvitih evropskih državah. Zakon bo opustil nekatere sedanje administrativno stro­ kovne in druge postopke. Zakon bo zagotovil enakopravnost vseh oblik lastnine ter omogočil vsem subjektom pri graditvi objektov enake pravice in dolžnosti. Zakon bo zagotovil dvig kakovosti pri graditvi objektov s tem, da bo celoviteje in natančneje opredeljeval vsebino, način, postopke in odgovornosti pri graditvi objektov v skladu z načeli dobrega gospodarja. Zakon bo jasno opredelil vlogo investitorja kot najodgovor­ nejšega subjekta za uspešno vodenje in realizacijo gradi­ tve objekta. Ne sme pa ga v ničemer omejevati, da vseh svojih nalog ne bi zaupal komu drugemu. Zakon mora v največji možni meri omogočati delovanje vseh elementov tržnega gospodarstva ob istočasnem upoštevanju jav­ nega interesa. Zakon je napisan ob predpostavki, da bodo nekateri zakoni, ki so ta čas v postopku sprejemanja, obdržali glavna določila nespremenjena. V nasprotnem primeru bo treba ta zakon tem spremembam prilagoditi. III. OBRAZLOŽITEV POGLAVITNIH REŠITEV PREDLAGANEGA ZAKONA Zakon izhaja iz predpostavke, da bo zakon o urejanju prostora uredil vsa vprašanja v zvezi z določanjem prostorskih pogojev. Zato ni nobene ovire, da se tak, kot je predlagan, ne bi uporabljal tudi sedaj, ko se odločanje v zvezi s posegom v prostor konča z lokacijsko odločbo. Uporabljena dikcija »prostorski pogoji« bo zato v prehodnem obdobju veljala za lokacijsko odločbo. Predlagani zakon se omejuje le na graditev posameznega objekta, tako kot je uveljavljeno v razvitih evrop­ skih državah. Vse tiste rešitve, ki so se pri izvajanju obstoječega zakona izkazale za ustrezne, so ostale nespremenjene. Zakon ureja področje projektiranja, izdelave gradbenih proizvodov, gradnje in/ali rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve objektov. Ne velja le za rudarske objekte pod zemljo ter za objekte, ki se grade zaradi grozečih nesreč in v vojni. Temeljni pojmi, ki so potrebni za razumevanje zakona in ki se pojavljajo na več mestih v zakonu, so navedeni v 2. členu. Večina med njimi je že sicer uveljavljena. V tem členu je natančno opredeljeno, za katere objekte zakon velja. V 3. členu so navedene splošne zahteve, ki zagotavljajo, da pri graditvi objektov ni povzročena škoda in katere predpise je pri graditvi potrebno upoštevati. V zakon sta vključeni dve poglavji, ki podrobneje kot doslej urejata vprašanja v zvezi s tehničnimi lastnostmi objektov; v zvezi s proizvodi, ki se za stalno vgrajujejo v objekte, in v zvezi s postopki, ki se uporabljajo pri gradnji ali izdelavi proizvodov. Ta dopolnitev je bila nujna zaradi upoštevanja smernice 89/106 Evropske unije, ki jo bo naša država morala sprejeti, če se bo hotela vključiti v EU. Zahteve iz omenjene smernice so smiselno posplo­ šene na vse vrste proizvodov, ki se za stalno vgrajujejo v objekte. Podrobno so določene tehnične specifikacije, med kate­ rimi je posebej pomembno tehnično soglasje, ki je po­ trebno za vsak nov nestandarden proizvod, ki mora izpolnjevati bistvene tehnične zahteve. V tem poglavju je urejeno tudi zagotavljanje kakovosti. Pri udeležencih pri graditvi ni nikakršnih omejitev glede na vrsto lastnine, edini pogoj je primerna strokovna usposobljenost zaposlenih. Ta je stopnjevana smiselno glede na zahtevnost nalog, ki jih opravljajo posamezni udeleženci pri graditvi. Uveden je nov udeleženec - revident, ki bo nadomestil sedanjo neučinkovito notranjo kontrolo. Postopek revizije bo urejal poseben pravilnik. Zakon nikjer ne ovira investitorja, da bi svojih nalog ne zaupal komu drugemu. Običajno bo to projektant ali nadzornik, ki sta med udeleženci pri graditvi edina lahko ista pravna in fizična oseba. Načrti so razdeljeni glede na usposobljenost projektanta in podrobnost izdelave. Pri prvi so upoštevane smeri na naših univerzah, pri drugi pa potek graditve. Drugih členitev po vrsti načrtov zakon ne omenja, ker so navadno odvisne od namena in velikosti objekta in jih zato ni mogoče posplošiti. Gradbeno dovoljenje se izda, če je zadoščeno tako prostorskim kot tudi tehničnim pogojem, ki jamčijo zanes­ ljivost objekta. Predvideno je, da za začasne objekte in enostavne objekte, določene s posebnim pravilnikom, gradbeno dovoljenje ne bo potrebno. Dosedanja priglasi­ tev del, ki je upravnim organom povzročala skoraj enak obseg dela kot gradbeno dovoljenje, ni več predvidena. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja je ostal ne­ spremenjen. Ko bo sprejet nov zakon o urejanju prostora, bo to dovoljenje edino, ki bo potrebno pred pričetkom gradnje. Gradbišče mora biti urejeno tako, daje omogočeno varno delo. Gradbišče mora biti označeno s tablo, na kateri so podatki o vseh udeležencih pri graditvi. Na gradbišču mora biti ves čas gradnje na voljo vsa pomembna doku­ mentacija in predpisi, ki se uporabljajo pri graditvi. Izvaja­ lec je dolžan opraviti pregled načrtov in opozoriti investi­ torja in projektanta na morebitne pomanjkljivosti. Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja je ostal ne­ spremenjen. Uvedeno pa je obratovalno dovoljenje za objekte, ki imajo vgrajeno tehnološke naprave. Obrato­ valno dovoljenje se izda po uspešno opravljenem poskus­ nem obratovanju. Zakon velja tudi za čas uporabe in vzdrževanje objekta. To je potrebno zato, da se zagotovi ohranjanje bistvenih tehničnih lastnosti objekta, ki vplivajo na njegovo zaneslji­ vost. Ker se pri odstranitvi objekta pojavljajo podobni problemi kot pri graditvi, je v zakonu predvideno, kako se pri odstranitvi objekta zagotovi načrtno in varno delo. Predvideno je, da poleg gradbene inšpekcije graditev nadzorujejo tudi druge inšpekcije, ki jih k delu pritegne gradbena inšpekcija glede na vrsto objekta. Poudarek je na učinkovitosti inšpekcije in na njeni neodvisnosti. In­ špekcija je zadolžena za nadzor nad bistvenimi tehničnimi lastnostmi objekta in skladnostjo gradnje z gradbenim dovoljenjem. Kazenske določbe sankcionirajo vsako neupoštevanje določb v prejšnjih poglavjih. Kazni so predpisane za gospodarske prestopke in prekrške za vse udeležence pri graditvi, pa tudi za pravne in fizične osebe, ki niso registrirane po pravilih za udeležence pri graditvi, pa prevzemajo taka dela. Prehodne in končne določbe zakona omogočajo nemoten prehod iz stanja po sedaj veljavnem zakonu in upošteva­ nje sprememb pri prostorski zakonodaji. V zvezi z zakonom bo ministrstvo, pristojno za graditev objektov, izdalo vrsto pravilnikov in tehničnih predpisov. V pravilnikih bodo vključene vse tiste podrobnosti, ki se bodo v prihodnje ob našem postopnem prilagajanju razvi­ tim evropskim državam morale še spremeniti. Tehnični predpisi bodo uveljavili obveznost številnih standardov, ki so ta čas že v pripravi. Minister bo objavil vse pravilnike skupaj z zakonom. Razdelitev na poglavja ustreza vzorčnemu nemškemu zakonu. Vsak člen ima naslov, iz katerega je razvidna vsebina člena, kar bo bistveno povečalo preglednost zakona in olajšalo njegovo uporabo. IV. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE Z zakonom se celoten obseg dela upravnih organov ne bo povečal. Z uveljavitvijo zakona bodo potrebna v državnem prora­ čunu dodatna sredstva za delovanje gradbene inšpekcije, ki je sedaj financirana iz občinskih sredstev. V. PRIMERJALNO PRAVNI PREGLED Pri pripravi novega zakona o graditvi objektov je bila za zgled predvsem nemška zakonodaja oziroma vzorčni zakon o graditvi (Musterbauordnung) za nemške dežele, v oporo pa je bil tudi hrvaški zakon o graditvi, ki so ga sprejeli pred kratkim in je narejen po nemškem vzorcu. Eno izmed vodil je bila tudi Smernica 89/106 Evropske unije, ki določa bistvene tehnične lastnosti objektov in postopke zagotavljanja zanesljivosti gradbenih proizvo­ dov. Njena določila so v celoti privzeta v predlaganem zakonu in posplošena na vse proizvode, ki se trajno vgrajujejo v objekte. Ker je zelo verjetno, da se bodo zakoni drugih evropskih držav prilagajali Nemčiji kot gospodar­ sko najmočnejši državi v Evropski uniji, je smisel­ no, da je naš zakon o graditvi njenemu že sedaj čimbolj podoben. Privzemanje zakonskih uredi­ tev drugih držav bi pomenilo samo več dela pri kasnejšem prilagajanju. BESEDILO ČLENOV ZAKON O GRADITVI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Področje uporabe (1) Ta zakon ureja graditev vseh objektov. (2) Določbe tega zakona ne veljajo za graditev: - rudarskih objektov pod zemljo; - za graditev objektov in izvajanje del, ki so potrebna zaradi grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice; - za graditev vojaških objektov, zaklonišč in drugih za­ ščitnih objektov med vojno. 2. člen Temeljni pojmi (1) Graditev objektov obsega projektiranje, izdelavo pro­ izvodov, gradnjo in/ali rekonstrukcijo, vzdrževanje in od­ stranitev objektov. (2) Objekt po tem zakonu je s tlemi povezan: gradbeni objekt; gradbeni objekt s tehnološkimi napeljavami in tehnološkimi napravami; samostojna, krajevno stalna na­ peljava zunaj gradbenih objektov ali samostojna, krajevno stalna tehnološka naprava. (3) Gradbeni objekt je stavba ali inženirska zgradba, zgrajena iz gradbenih proizvodov in/ali v naravi pridoblje­ nih zemeljskih materialov. V gradbeni objekt vgrajene napeljave in naprave, ki niso neposredno povezane s tehnološkim procesom in vgrajeni gradbenoobrtniški pro­ izvodi, so del gradbenega objekta. (4) Začasen objekt je objekt, postavljen ali zgrajen za­ časno za potrebe sejmov ali drugih javnih prireditev. (5) Projektiranje je izdelava načrtov, potrebnih za gradnjo in/ali rekonstrukcijo, uporabo in obratovanje, vzdrževanje ter odstranitev objektov. (6) Izdelava proizvodov je proizvodnja materialov, gotovih izdelkov, predizdelanih elementov ali delov konstrukcij, napeljav in naprav. (7) Proizvod je katerikoli proizvod, namenjen trajni vgra­ ditvi v objekt. Proizvodi so proizvedeni materiali, gotovi izdelki, predizdelani elementi ali deli konstrukcij, napeljav ali naprav. (8) Postopki so načini dela pri izdelavi proizvodov in gradnji objektov. (9) Gradnja je izvajanje pripravljalnih del in gradnja objek­ ta, ki vključuje izvajanje gradbenih del vključno z montažo proizvodov in od tehnologije, neodvisnih napeljav in na­ prav, izvajanjem gradbeno-obrtniških del ter montaža tehnoloških napeljav in naprav. (10) Rekonstrukcija je izvajanje del na obstoječem objektu (adaptacija, nadzidava, dozidava, sanacija, me­ njava vgrajene tehnološke opreme), pri katerih se spremi­ njajo vplivi objekta na okolico in/ali bistvene tehnične lastnosti objekta. Vse, kar je v tem zakonu določeno v zvezi z gradnjo, velja tudi v zvezi z rekonstrukcijo. (11) Pripravljalna dela so ureditev in priprava gradbišča, gradnja gradbiščnih objektov in namestitev opreme, ki je potrebna za gradnjo objekta. (12) Vzdrževanje objekta po tem zakonu zagotavlja traj­ nost in uporabnost objekta, varnost življenja in zdravja ljudi v objektu in njegovi okolici ter varnost premoženja in okolja v času uporabe objekta. (13) Odstranitev objekta je rušenje ali demontaža objekta, odstranitev in odvoz ruševin, naprav in drugih delov objekta. 3. člen Splošne zahteve (1) Pri gradnji, uporabi, vzdrževanju in odstranitvi objek­ tov je treba ravnati tako, da zlasti ni ogroženo življenje in zdravje ljudi, premoženje, okolje, javni red in mir. Objekti morajo biti brez napak, ki bi preprečevale ali ovirale uporabo objektov za namen, za katerega so bili zgrajeni ali bi vplivale na trajnost in vrednost objekta. (2) Graditev objektov se izvaja v skladu s tem zakonom, drugimi zakoni, na podlagi tega in drugih zakonov spreje­ timi pravilniki, tehničnimi predpisi, tehničnimi specifikaci­ jami in pravili stroke. II. TEHNIČNE LASTNOSTI OBJEKTOV 4. člen Splošne zahteve za zanesljivost objekta (1) Objekt mora biti zanesljiv kot celota, zanesljivi pa morajo biti tudi njegovi posamezni deli in elementi. (2) Zanesljivost je sposobnost objekta, da prenese vse predvidene vplive, ki se pojavljajo pri normalni uporabi. V predvideni življenjski dobi mora objekt obdržati v glavnem načrtu predvidene bistvene tehnične lastnosti. Parametri zanesljivosti objekta so varnost, uporabnost in trajnost. (3) Pri projektiranju, gradnji, uporabi, vzdrževanju in od­ stranitvi objekta se ne sme ogrožati zanesljivosti drugih objektov, stabilnosti tal v okolici, prometnih površin in javnih napeljav. (4) Proizvodi, namenjeni za gradnjo objektov, se smejo vgrajevati le, če omogočajo zahtevano zanesljivost. Imeti morajo take lastnosti, da bo objekt, v katerem se vgraju­ jejo, zadovoljil bistvene tehnične zahteve, navedene v 5. do 11. členu tega zakona. (5) Bistvene tehnične zahteve se uporabljajo smiselno glede na vrsto objekta. 5. člen Trdnost in stabilnost Objekt mora biti projektiran, zgrajen in vzdrževan tako, da predvideni vplivi med gradnjo in uporabo ne povzroče: - porušitve objekta ali njegovega dela, - prevelikih premikov, - poškodb drugih delov objekta, naprav in opreme zaradi večjih premikov nosilne konstrukcije, - nesorazmerno velikih poškodb glede na vzrok, zaradi katerega so nastale. 6. člen Varnost pred požarom Objekt mora biti projektiran, zgrajen in vzdrževan tako, da je pri požaru: - konstrukcija nosilna še toliko časa, kot je predvideno s posebnim tehničnim predpisom, - omejeno nastajanje in širjenje ognja in dima znotraj objekta, - omejeno širjenje ognja na sosednje objekte, - ljudem mogoče zapustiti objekt oziroma je mogoče njihovo reševanje na drug način, - zagotovljena varnost reševalcev. 7. člen Higienska, zdravstvena in ekološka zaščita Objekt mora biti projektiran, zgrajen in vzdrževan tako, da ustreza zdravstvenim pogojem in ne ogroža ljudi v objektu in okolici ter okolja zlasti zaradi: - sproščanja strupenih plinov, - prisotnosti nevarnih delcev ali plinov v zraku, - nevarnega sevanja - onesnaževanja ali zastrupljanja vode in tal, - neprimernega ravnanja z odpadno vodo, dimom in trdnimi ali tekočimi odpadki, - zbiranja vlage v delih objekta in na njihovi površini v notranjosti objekta. 8. člen Varnost uporabe objekta Objekt mora biti projektiran, zgrajen in vzdrževan tako, da se pri njegovi uporabi ali obratovanju ne pojavlja nesprejemljivo tveganje nezgod zaradi zdrsa, padca, trčenja, opeklin, električnega udara ali eksplozije. 9. člen Zaščita pred hrupom in nihanjem (1) Objekt mora biti projektiran, zgrajen in vzdrževan tako, da hrup v njegovi notranjosti in/ali okolici ne presega vrednosti, določenih v posebnih tehničnih predpisih. (2) Objekt mora biti projektiran, zgrajen in vzdrževan tako, da nihanja objekta, delov objekta, naprav in opreme ne presegajo vrednosti, določenih v posebnem tehničnem predpisu. 10. člen Varčevanje z energijo in toplotna zaščita Objekt in naprave za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje morajo biti projektirane, zgrajene in vzdrževane tako, da bo upoštevajoč klimatske razmere na kraju objekta in uporabnike objekta, poraba energije čim manjša. 11. člen Zaščita pred agresivnimi vplivi okolja Objekt mora biti projektiran, zgrajen in vzdrževan tako, da je zaščiten pred škodljivimi vplivi padavinskih, podzem­ nih in poplavnih voda, agresivnega zraka in tal ter agre­ sivne mikroklime znotraj objekta. 12. člen Odstopanja od bistvenih tehničnih zahtev (1) Pri rekonstrukciji kulturnih spomenikov se lahko dose­ žene bistvene tehnične lastnosti razlikujejo od tistih, ki so predpisane v bistvenih tehničnih zahtevah v tem poglavju. (2) Soglasje za odstopanje iz prvega odstavka tega člena da upravni organ, pristojen za izdajo gradbenih dovoljenj (v nadaljevanju upravni organ) v sodelovanju z upravnim organom, pristojnim za kulturo. Odstopanja ne smejo biti taka, da bi bila zaradi njih ogrožena varnost ljudi in okolja. III. PROIZVODI IN POSTOPKI 13. člen Tehnične specifikacije (1) Tehnična specifikacija je dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, posto­ pek ali storitev. Tehnična specifikacija je lahko standard po zakonu o standardizaciji, del standarda, od standarda neodvisen dokument ali tehnično soglasje. (2) Vsi proizvodi, ki morajo ustrezati bistvenim tehničnim zahtevam, se morajo izdelovati po tehničnih specifikaci­ jah. 14. člen Tehnično soglasje (1) Tehnično soglasje potrjuje, da je proizvod ali postopek zanesljiv in da glede na bistvene tehnične zahteve ustreza predvidenemu namenu. (2) Tehnično soglasje je potrebno za proizvode: - za katere ni veljavnih standardov, - ki bistveno odstopajo od veljavnih standardov. (3) Tehnično soglasje je potrebno za nove in v Republiki Sloveniji nepreskušene postopke. (4) Vlogi za izdajo tehničnega soglasja za uporabo je treba priložiti poročilo o preiskavi, ki ga izdela laboratorij, imenovan skladno s 4. odstavkom 16. člena in vse potrebne priloge, ki jih mora vsebovati soglasje. (5) Vložnik mora priskrbeti preskušance ali prototipe, ki so potrebni za ugotavljanje zanesljivosti, njihov odvzem ali izdelava pa mora potekati pod nadzorom izvedenca, ki ga imenuje upravni ogran. (6) Tehnično soglasje izda minister, pristojen za graditev objektov (v nadaljevanju minister) v soglasju z ministrom, pristojnim za standardizacijo, na podlagi mnenja odbora izvedencev, neodvisnih od vložnika in imenovanega labo­ ratorija. (7) Člane odbora izvedencev in predsednika odbora, ki sklicuje odbor, imenuje minister. (8) Tehnično soglasje velja največ pet let in se lahko podaljša še za nadaljnjih pet let. Tehnično soglasje se lahko prekliče, če se v praksi izkaže, da novi proizvod ali postopek ni ustrezen. (9) Pri očitno neutemeljenih vlogah se zahtevek lahko zavrne brez sklicevanja odbora izvedencev. (10) Minister odloči, ali tehnično soglasje, izdano v drugi državi, velja na ozemlju Republike Slovenije. 15. člen Tehnični predpisi (1) Tehnični predpis je dokument, ki neposredno vsebuje tehnične zahteve ali pa se sklicuje na standard, drugo tehnično specifikacijo ali pravila iz prakse. (2) Tehnične predpise izdaja minister. Z njimi predpiše tudi obvezno uporabo tistih veljavnih standardov, od katerih je odvisno doseganje bistvenih tehničnih lastnosti, postopek potrjevanja skladnosti s tehničnimi zahtevami za določen proizvod, če postopek ni določen v tehnični specifikaciji ter morebitne dodatne tehnične zahteve. 16. člen Potrjevanje ustreznosti (1) Za dokazovanje ustreznosti proizvodov glede na za­ hteve tehničnih specifikacij je odgovoren proizvajalec oziroma uvoznik ali izvajalec. (2) Ustreznost je treba dokazati po postopkih, predvidenih v zakonu o standardizaciji oziroma v 14. členu tega zakona. (3) Minister predpiše, za katere proizvode je treba ustre­ znost potrditi s certifikatom ter za katere zadošča izjava proizvajalca. (4) Organe za preskušanje, nadzorstvo in certificiranje, ki morajo biti akreditirani po zakonu o standardizaciji, imenuje minister, pristojen za graditev objektov. 17. člen Strokovno mnenje (1) Za vsak objekt, za katerega je predpisana izdaja gradbenega dovoljenja, mora biti pred pričetkom projekti­ ranja izdelano strokovno mnenje o sestavi in nosilnosti tal. (2) Načrt za rekonstrukcijo obstoječega objekta mora biti izdelan na podlagi strokovnega mnenja o zanesljivosti obstoječega objekta in njegovih delov. Ta določba ne velja, če je obstoječi objekt enostaven v smislu pravilnika iz prvega odstavka 43. člena tega zakona. (3) Strokovno mnenje lahko izdelajo samo akreditirani laboratoriji ali pravne oziroma fizične osebe registrirane za opravljanje projektiranja na podlagi preiskav vgrajenih materialov oziroma temeljnih tal in presoje stanja glede na bistvene tehnične zahteve, ki jih morajo opraviti akre­ ditirani laboratoriji. 18. člen Zagotavljanje kakovosti Minister predpiše, pri katerih vrstah objektov je treba pri graditvi upoštevati veljavne standarde za zagotavljanje kakovosti in v kakšnem obsegu. IV. UDELEŽENCI PRI GRADITVI 19. člen Udeleženci pri graditvi (1) Udeleženci pri graditvi so investitor, projektant, izvaja­ lec, nadzornik in revident. (2) Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo imeti svojo odgovornost zavarovano. 20. člen Investitor (1) Investitor je pravna ali fizična oseba, ki gradi ali naroči graditev objekta. (2) Investitor mora projektiranje, ravizijo načrtov, gradnjo in stalni nadzor nad grajenjem objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, zaupati projektantu, revi- dentu, izvajalcu in nadzorniku. Projektant in nadzornik sta lahko ista pravna ali fizična oseba, vsi ostali pa morajo biti različne pravne in fizične osebe. Z vsakim posebej mora investitor skleniti pisno pogodbo. Investitor mora poskrbeti za vse potrebne vloge in prijave na upravne organe v zvezi z graditvijo. (3) Nadzor pri gradnji enostavnih objektov je lahko obča­ sen. Minister predpiše, kateri so enostavni objekti in kako pogosto se občasni nadzor izvaja. (4) Pri enostavnih objektih lahko investitor ob sodelovanju projektanta in nadzornika dela izvaja sam. Rušitvenih del, za katere je potrebno dovoljenje za odstranitev, na tak način ni mogoče izvajati. (5) Investitor je dolžan najmanj 8 dni pred pričetkom gradnje ali odstranjevanja objekta sporočiti gradbeni in­ špekciji datum nameravanega pričetka del in podatke o izvajalcih. (6) Če se izkaže, da zaposleni pri udeležencih pri graditvi nimajo pogojev v skladu z določbami 21. do 24. člena, lahko inšpekcijski organ pred in med gradnjo zahteva zamenjavo. Inšpekcijski organ lahko ustavi dela za toliko časa, da se opravi zamenjava. (7) Če se investitor zamenja, mora novi investitor to nemudoma sporočiti upravnemu organu in zahtevati spre­ membo gradbenega dovoljenja. (8) Investitor v skladu z devetim odstavkom 21. člena tega zakona imenuje koordinatorja načrtov, v skladu s šestim odstavkom 22. člena tega zakona koordinatorja gradnje in v skladu z desetim odstavkom 23. člena tega zakona koordinatorja nadzora. 21. člen Projektant (1) Projektira lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje projektiranja. V registraciji mora biti nave­ dena vrsta načrtov po 26. členu tega zakona, ki jih lahko izdeluje projektant. (2) Pravna ali fizična oseba se lahko registrira za izdelavo vrste načrtov po 26. členu tega zakona, če ima redno zaposlenega vsaj enega projektanta, ki izpolnjuje pogoje po četrtem odstavku tega člena. (3) Pravna ali fizična oseba, ki prevzame projektiranje, imenuje enega ali več projektantov, ki so odgovorni za načrt ali del načrta. (4) Projektant je lahko inženir, ki ima skupaj najmanj šest let prakse kot inženir, strokovni izpit in tri leta prakse pri izdelavi načrtov ali diplomirani inženir, ki ima skupaj najmanj tri leta prakse kot diplomirani inženir, strokovni izpit in eno leto prakse pri izdelavi načrtov. (5) Projektant je odgovoren, da je načrt ali njegov del v skladu s prostorskimi pogoji, z zahtevami iz II. in III. poglavja tega zakona ter da je izvedbeni načrt v skladu z glavnim načrtom. (6) Projektant mora revidentu omogočiti pregled dela izvedbenega načrta iz 1. alinee četrtega odstavka 37. člena. (7) Če pri izdelavi glavnega ali izvedbenega načrta ali načrta odstranitve sodeluje več projektantov, imenuje pravna ali fizična oseba, ki ji je zaupano projektiranje, enega izmed njih za vodjo načrta. (8) Vodja načrta je odgovoren za tako uskladitev posame­ znih načrtov, da je zadoščeno prostorskim pogojem in zahtevam iz II. poglavja tega zakona. (9) Če pri projektiranju sodeluje več pravnih ali fizičnih oseb, mora investitor izmed projektantov oziroma vodij načrtov imenovati koordinatorja načrtov. (10) Glede odgovornosti koordinatorja načrtov se smi­ selno uporablja osmi odstavek tega člena. (11) Vodja načrta ali koordinator načrtov je lahko diplomi­ rani inženir, ki ima skupaj najmanj pet let prakse kot diplomirani inženir, strokovni izpit in tri leta prakse pri izdelavi načrtov po opravljenem strokovnem izpitu. (12) Projektant mora imeti tako šolsko izobrazbo in prakso pri izdelavi načrtov, da ustreza vrsti načrta po 26. členu tega zakona. 22. člen Izvajalec (1) Izvajalec je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti pri gradnji objektov in izdelavi proizvodov. V registraciji mora biti navedena vrsta del, za katere je izvajalec usposobljen. (2) Vrste del pri gradnji so: gradbena dela, gradbeno obrtniška dela, strojno inštalacijska dela, elektroinštalacij- ska dela, montaža tehnološke opreme, hortikulturna dela. (3) Pogoj za registracijo za izvajanje gradbenih del je, da ima izvajalec za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlenega najmanj enega diplomiranega inženirja grad­ beništva, ki ima skupaj štiri leta prakse kot diplomirani inženir, strokovni izpit in dve leti prakse pri izvajanju gradbenih del. (4) Izvajalec, ki prevzame gradnjo, imenuje enega ali več vodij gradnje. (5) Izvajalec, ki izdeluje proizvode, imenuje enega ali več vodij proizvodnje. (6) Če pri gradnji sodeluje več izvajalcev, imenuje investi­ tor izmed vodij gradenj koordinatorja gradnje, ki je odgo­ voren za usklajevanje dela vodij gradenj. (7) Vodja gradnje je odgovoren: - da se objekt gradi v skladu z gradbenim dovoljenjem ter glavnim in izvedbenim načrtom, - da se dela izvajajo tako, da so izpolnjene zahteve iz 3. člena in II. poglavja tega zakona, - da se vgrajujejo proizvodi in oprema ter uporabljajo postopki v skladu s III. poglavjem tega zakona, - da je zagotovljena varnost na gradbišču, - da zbere vse dokaze o ustreznosti vgrajenih proizvo­ dov, opreme in uporabljenih postopkov in jih hrani do tehničnega pregleda objekta, - da omogoči revidentu pregled del iz 2. alinee četrtega odstavka 37. člena tega zakona. (8) Vodja proizvodnje je odgovoren: - da se proizvodi izdelujejo v skladu s tehničnimi speci­ fikacijami, - da je zagotovljena varnost pri izdelavi proizvodov, - da zbere vse dokaze o ustreznosti uporabljenih mate­ rialov, opreme in izdelanih proizvodov. - da omogoči revidentu pregled del iz 2. alinee četrtega odstavka 37. člena tega zakona. (9) Vodja gradnje je lahko inženir, ki ima skupaj najmanj pet let prakse pri graditvi objektov kot inženir in strokovni izpit ali diplomirani inženir, ki ima skupaj najmanj dve leti prakse pri graditvi objektov kot diplomirani inženir in strokovni izpit. (10) Vodja proizvodnje proizvodov, ki morajo izpolnjevati bistvene tehnične zahteve, je lahko inženir, ki ima skupaj najmanj pet let prakse pri graditvi objektov kot inženir in strokovni izpit ali diplomirani inženir, ki ima skupaj najmanj dve leti prakse pri graditvi objektov kot diplomirani inženir in strokovni izpit. (11) Koordinator gradnje je lahko oseba z enakimi pogoji, kot jih mora izpolnjevati oseba, ki je pogoj za registracijo izvajalca. (12) Vodja gradnje in vodja proizvodnje morata imeti tako šolsko izobrazbo in prakso pri graditvi objektov, da ustreza vrsti del po drugem odstavku 22. člena tega zakona. Če je vodja gradnje samo eden, mora imeti tako šolsko izobrazbo in prakso pri graditvi objektov, da ustreza po vrednosti najobsežnejši vrsti del, ki se izvaja na gradbišču. 23. člen Nadzornik (1) Gradnjo nadzoruje na račun in v imenu investitorja pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje nadzo­ ra. V registraciji mora biti navedena vrsta del, ki jih lahko nadzoruje pravna oseba. (2) Pravna ali fizična oseba se lahko registrira za oprav­ ljanje nadzora, če ima redno zaposlenega vsaj enega nadzornika, ki izpolnjuje pogoje po četrtem odstavku tega člena. (3) Pravna ali fizična oseba, ki prevzame nadzor nad gradnjo, imenuje enega ali več nadzornikov. (4) Nadzornik je lahko inženir, ki ima skupaj najmanj šest let prakse pri graditvi objektov kot inženir in strokovni izpit ali diplomirani inženir, ki ima skupaj najmanj tri leta prakse pri graditvi objektov kot diplomirani inženir in strokovni izpit. (5) Nadzornik nadzoruje, ali se objekt gradi v skladu z gradbenim dovoljenjem, glavnim in izvedbenim načrtom, tem zakonom, tehničnimi specifikacijami, v predvidenih rokih in ali je kakovost vgrajenih proizvodov in opreme ter uporabljenih postopkov dokazana z ustreznimi doku­ menti. (6) Če nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje z grad­ benim dovoljenjem, glavnim in izvedbenim načrtom, tem zakonom ali tehničnimi specifikacijami, in da kakovost vgrajenih proizvodov in opreme ter uporabljenih postop­ kov ni dokazana z ustreznimi dokumenti, mora o tem takoj obvestiti investitorja, ta pa pristojno inšpekcijo. (7) Če nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje s pred­ videnimi roki, mora o tem takoj obvestiti investitorja. (8) Če pri nadzoru gradnje sodeluje več nadzornikov, imenuje pravna oseba, ki ji je zaupan nadzor, vodjo nadzora. (9) Vodja nadzora je odgovoren za uskladitev dela vseh nadzornikov na objektu. (10) Če pri nadzoru sodeluje več pravnih ali fizičnih oseb, mora investitor imenovati koordinatorja nadzora ali imeno­ vati osebo, ki bo določila koordinatorja. (11) Glede odgovornosti koordinatorja nadzora se smi­ selno uporablja deveti odstavek tega člena. (12) Vodja nadzora ali koordinator nadzora je lahko diplomirani inženir, ki ima skupaj najmanj pet let prakse pri graditvi objektov kot diplomirani inženir in strokovni izpit. (13) Nadzornik mora imeti tako šolsko izobrazbo in prakso pri graditvi objektov, da ustreza vrsti del po drugem odstavku 22. člena tega zakona. Če je nadzornik samo eden, mora imeti tako šolsko izobrazbo in prakso pri graditvi objektov, da ustreza po vrednosti najobsežnejši vrsti del, ki se izvaja na gradbišču. 24. člen Revident (1) Revizijo načrtov lahko opravlja diplomirani inženir z najmanj desetletno prakso pri graditvi objektov kot diplo­ mirani inženir in strokovnim izpitom, zaposlen pri pravni ali fizični osebi, registrirani za projektiranje, ki ima po­ membne reference na področju graditve objektov ali je kako drugače prispeval k razvoju tehnike. (2) Revidente imenuje minister na podlagi njihovih refe­ renc. Spisek revidentov za posamezne vrste načrtov po 26. členu tega zakona se vsako leto objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (3) Podrobnejša merila za izbiro revidentov predpiše minister. (4) Revident ne more opraviti revizije načrta, pri katerem je sodeloval sam oziroma pravna ali fizična oseba, pri kateri je zaposlen. (5) Za opravljeno kontrolo načrta sta odgovorna revident in pravna ali fizična oseba, pri kateri je zaposlen. 25. člen Strokovni izpit (1) S strokovnim izpitom se preverja strokovno znanje ter poznavanje zakonov, pravilnikov, tehničnih predpisov in tehničnih specifikacij na področju graditve objektov. (2) Pogoj za opravljanje strokovnega izpita je dve leti prakse po zaključku študija na ustrezni stopnji. (3) Program izpitov in način opravljanja izpita predpiše minister. V. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA 26. člen Vrsta načrtov glede na usposobljenost projektanta (1) Glede na usposobljenost projektanta ločimo: - načrt arhitekture, - načrt krajinske arhitekture, - načrt konstrukcije, - načrt hidrotehničnega objekta, - načrt prometnega objekta, - načrt strojnih energetskih napeljav in naprav, - načrt strojnih tehnoloških napeljav in naprav, - načrt električnih energetskih napeljav in naprav, - načrt avtomatike, - načrt telekomunikacijskih napeljav in naprav, - načrt drugih tehnologij. (2) Posamezni načrti iz tega člena so sestavni del načrtov iz 27. člena. 27. člen Vrsta načrtov glede na podrobnost obdelave in namen (1) Pri graditvi objekta ločimo glede na podrobnost obde­ lave in namen glavni in izvedbeni načrt. (2) Kot podlaga za investicijske programe se izdelujejo idejni načrti. (3) Kot podlaga za razpise za pridobitev izvajalcev služijo načrti za razpis, ki so z razpisnimi pogoji dopolnjeni bodisi idejni ali glavni ali izvedbeni načrti. (4) Za dela, ki ne vplivajo na glavne tehnične lastnosti objekta, in ki so se med gradnjo objekta izvedla drugače, kot je bilo predvideno v izvedbenem načrtu, se po izvedbi izdelajo načrti izvedenih del. (5) Minister predpiše podrobno vsebino in obdelavo posa­ meznih vrst načrtov iz tega in prejšnjega člena. 28. člen Glavni načrt Glavni načrt vsebuje vse podatke, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti bistvene tehnične lastnosti objekta. 29. člen Izvedbeni načrt Izvedbeni načrt je glavni načrt, dopolnjen s podrobnimi izračuni, načrti in navodili za uporabo in obratovanje, na podlagi katerih je mogoče gradnjo zaključiti in vzdrževati predvideno raven bistvenih tehničnih lastnosti objekta. 30. člen Hramba načrtov (1) Glavni načrt, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, skupaj z dovoljenjem trajno hrani upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. (2) Glavni in izvedbeni načrt, dopolnjena z načrti izvede­ nih del, ki vsebujejo podatke, potrebne za vzdrževanje objekta, hrani investitor oziroma pravni naslednik do odstranitve objekta. (3) Minister za obrambo predpiše način hranjenja načrtov vojaških objektov. VI. GRADBENO DOVOLJENJE 31. člen Pomen gradbenega dovoljenja (1) Gradnja ali rekonstrukcija objekta se lahko začne, ko postane gradbeno dovoljenje dokončno. (2) V gradbenem dovoljenju mora biti naveden čas, štet od začetka gradnje, v katerem mora biti dokončana zunanjost objekta in urejena njegova okolica. 32. člen Gradbeno dovoljenje za objekt ali del objekta (1) Gradbeno dovoljenje se praviloma izda za gradnjo celotnega objekta. (2) Če se objekt gradi po delih, ki pomenijo tehnično celoto, se lahko izda gradbeno dovoljenje za vsak del posebej. V tem primeru lahko upravni organ naknadno zahteva spremembe pri delih objekta, za katere je že bilo izdano delno gradbeno dovoljenje, če se izkažejo za potrebne pri izdajanju gradbenih dovoljenj za naslednje dele objekta. Vloga za gradbeno dovoljenje se mora tudi v tem primeru nanašati na celoten objekt, priloge pa se lahko vlagajo za vsak del objekta posebej. 33. člen Pristojnost za izdajanje gradbenih dovoljenj (1) Gradbeno dovoljenje izda ministrstvo, pristojno za graditev. (2) Oseba, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovolje­ nja, mora biti najmanj diplomirani inženir gradbeništva ali arhitekture, imeti strokovni izpit in pet let prakse pri graditvi objektov. 34. člen Vloga za gradbeno dovoljenje Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor priložiti: - dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem oziroma dokaz o pravici razpolaganja z objektom, katerega name­ rava rekonstruirati; - tri izvode glavnega načrta, - pisno poročilo o opravljeni reviziji glavnega načrta; - načrt in opis odstranitve, če je za graditev objekta potrebna odstranitev obstoječega objekta; - soglasja prizadetih organov in ustanov, če tako zahte­ vajo posebni predpisi. 35. člen Usklajevanje glavnega načrta s posebnimi predpisi Upravni organ je dolžan na zahtevo vložnika sporočiti, od katerih organov in ustanov je treba po določbah veljavnih predpisov pridobiti: - pogoje, s katerimi mora biti usklajen glavni načrt, - soglasja, potrdila ali mnenje o usklajenosti glavnega načrta z danimi pogoji. 36. člen Poenostavitev vloge za gradbeno dovoljenje (1) Če se objekt gradi tako, da se vanj vgrajujejo gradbeni proizvodi, izdelani v skladu s tehničnimi specifikacijami, ni potrebno, da bi glavni načrt vseboval podatke za izdelavo teh proizvodov. (2) Če se gradi več objektov po enakem glavnem načrtu, se za posamezen objekt skupni glavni načrt samo prila­ godi kraju gradnje. (3) Če se vgrajuje in montira samo naprave in/ali opremo, je v glavnem načrtu določen samo način vgraditve in montaže. 37. člen Revizija glavnega načrta (1) Z revizijo glavnega načrta se glede na vrsto objekta preveri, ali so izpolnjene bistvene tehnične zahteve. (2) Revident mora o opravljenem pregledu napisati poro­ čilo in potrditi glavni načrt v skladu s šestim odstavkom tega člena. (3) V poročilu o pregledu lahko revident zahteva od investitorja, da: - pred pričetkom izvajanja določenih del opravi revizijo tistega dela izvedbenega načrta, ki se nanaša na ta dela, - opravi pregled izvedenih del v določeni fazi gradnje. (4) O opravljeni reviziji oziroma pregledu po tretjem odstavku tega člena mora revident napisati poročilo. (5) Če je glavni načrt izdelan v tujini, mora revident ugotoviti, ali je izdelan v skladu s tem zakonom, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. (6) Minister predpiše vsebino poročil, način opravljanja revizije, način potrjevanja načrtov, način plačila revizije ter za katere objekte in dele načrtov je revizija obvezna. 38. člen Gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela (1) Pripravljalna dela za gradnjo objekta se izvajajo po gradbenem dovoljenju za ta objekt ali po gradbenem dovoljenju za ta dela. (2) Gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela se izda, če njihov obseg zahteva, da se začno izvajati, preden dobi investitor gradbeno dovoljenje za objekt ali njegov del. (3) Gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela je potrebno tudi za objekte, katerih gradnja se po enajstem odstavku 2. člena šteje za pripravljalna dela, če bi gradnja ali uporaba takih objektov lahko ogrožala življenje ali zdravje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje, ali če se smejo taki objekti graditi le po določenih prostorskih, tehničnih in drugih pogojih. 39. člen Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja (1) Če so izpolnjeni pogoji, predpisani s tem zakonom, je upravni organ dolžan izdati gradbeno dovoljenje v roku tridesetih dni po prejemu popolne vloge. (2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja upravni organ preveri, če je: - bilo pri reviziji glavnega načrta ugotovljeno, da je načrt brezhiben, - glavni načrt izdelan v skladu s prostorskimi pogoji, - če ima glavni načrt vse predpisane dele. (3) Glavni načrt je del gradbenega dovoljenja, kar mora biti označeno na načrtu in potrjeno s podpisom delavca in pečatom upravnega organa, ki je to dovoljenje izdal. 40. člen Veljavnost gradbenega dovoljenja (1) Gradbeno dovoljenje neha veljati, če se gradnja objekta ne začne v roku, ki je v njem določen. (2) Rok iz prejšnjega odstavka mora biti najmanj šest mesecev in največ dve leti. (3) Upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, lahko na zahtevo investitorja veljavnost gradbenega dovoljenja podaljša za skupaj največ dve leti. 41. člen Pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte iz dru­ gega odstavka 1. člena Objektov iz 2. in 3. alinee drugega odstavka 1. člena tega zakona po prenehanju nevarnosti ni treba odstraniti, če si investitor v enem letu po prenehanju nevarnosti priskrbi gradbeno dovoljenje in po tehničnem pregledu tudi upo­ rabno dovoljenje. 42. člen Sprememba gradbenega dovoljenja (1) Če se izkaže, da bo pri gradnji potrebna sprememba tehničnih lastnosti, za katere so predpisane bistvene tehnične zahteve, mora investitor pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. (2) Zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja mora biti priložena revidirana sprememba ali dopolnitev glav­ nega načrta. (3) Izvajanje spremenjenih ali dopolnilnih del se lahko začne šele, ko postane spremenjeno gradbeno dovoljenje dokončno. 43. člen Dela, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje (1) Za gradnjo in rekonstrukcijo začasnih in nekaterih enostavnih objektov ter za dela na obstoječih objektih, ki se ne štejejo za rekonstrukcijo po desetem odstavku 2. člena tega zakona, ni potrebno gradbeno dovoljenje. (2) Minister predpiše, za katere objekte in dela ni po­ trebno gradbeno dovoljenje. VII. GRADNJA 44. člen Oznaka gradbišča Gradbišče mora biti označeno s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci pri graditvi objekta in imena, priimki, nazivi ter funkcije odgovornih oseb. 45. člen Dokumentacija na gradbišču (1) Izvajalec mora na gradbišču imeti: - odločbo o vpisu izvajalca v register, - odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejav­ nosti, - odločbo o imenovanju vodstva gradbišča, - gradbeno dovoljenje z morebitnimi spremembami, - glavni načrt z morebitnimi spremembami in dopolnit­ vami, - izvedbene načrte z morebitnimi spremembami in dopol­ nitvami, - gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, če so cene v pogodbi določene na enoto posameznih vrst del, - dokumentacijo o opravljenih preskusih vgrajenih pro­ izvodov in opreme ter uporabljenih postopkih, - zapisnik o zakoličenju objekta, - izvajalec mora imeti na gradbišču en izvod zakona o graditvi, pravilnikov, tehničnih predpisov in standardov, ki so potrebni pri gradnji objekta. (2) Minister predpiše vsebino in način vodenja gradbe­ nega dnevnika in knjige obračunskih izmer. (3) Izvajalec mora pred pričetkom posameznih del opra­ viti pregled glavnega in izvedbenih načrtov in opozoriti investitorja in projektanta na morebitne napake, ki jih je opazil pri pregledu. (4) Če investitor in projektant nemudoma ne odpravita napak, je izvajalec dolžan javiti napake gradbeni inšpekciji in ustaviti dela, če je ogrožena varnost ljudi, premoženja in okolja. Vlil. UPORABNO IN OBRATOVALNO DOVOLJENJE 46. člen Pomen uporabnega in obratovalnega dovoljenja (1) Zgrajen objekt se lahko uporablja oziroma začne obratovati šele, ko je zanj izdano uporabno oziroma obratovalno dovoljenje. (2) Uporabno dovoljenje se izda po opravljenem tehnič­ nem pregledu, s katerim je bilo ugotovljeno, da je objekt zgrajen v skladu z načrti, tem zakonom, tehničnimi pred­ pisi in tehničnimi specifikacijami in da so izdelana navodila za uporabo. (3) Uporabno dovoljenje izda upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. (4) Uporabno ter obratovalno dovoljenje se lahko izda za celoten objekt ali za dele objekta, ki pomenijo funkcionalno celoto. (5) Za objekte s tehnološko opremo, za katero je predvi­ deno poskusno obratovanje, se poleg uporabnega dovo­ ljenja izda še obratovalno dovoljenje. 47. člen Zahteva za tehnični pregled (1) Zahtevo za tehnični pregled mora investitor vložiti v osmih dneh po prejemu obvestila izvajalca, ki je zadnji končal prevzeta dela, daje objekt ali njegov del zgrajen. (2) Če investitor ne vloži zahteve po prejšnjem odstavku, jo lahko vloži izvajalec. (3) Zahteva za tehnični pregled se vloži pri upravnemu organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje. (4) Zahteva za tehnični pregled vsebuje številko in datum gradbenega dovoljenja, ime in kraj objekta ter podatke o udeležencih pri graditvi. 48. člen Komisija za tehnični pregled (1) Upravni organ imenuje najkasneje v 8 dneh po pre­ jemu zahteve komisijo za tehnični pregled. (2) V komisiji morajo biti predstavniki organov, ki so določili pogoje ali dali soglasje za gradnjo objekta. (3) Če je zaradi tehničnih ali drugih posebnosti objekta potrebno, sodelujejo v komisiji še drugi strokovnjaki. (4) Odločbo o imenovanju komisije za tehnični pregled se vroči vsem članom komisije in investitorju, ki je dolžan o tem obvestiti vse udeležence pri graditvi. (5) Pri tehničnem pregledu sodelujejo na podlagi pisnega pooblastila predstavniki udeležencev pri graditvi objekta. 49. člen Dolžnosti investitorja in izvajalca pri tehničnem pregledu Investitor in izvajalec morata na dan tehničnega pregleda predložiti: - vso dokumentacijo iz prvega odstavka 45. člena tega zakona, - načrte izvedenih del, - navodila za uporabo in obratovanje, - dokaz o prijavi zgrajenega objekta pri občinskem geo­ detskem organu, - pogodbo o gradnji, - poročilo revidenta o opravljeni kontroli po petem od­ stavku 37. člena tega zakona, - končno poročilo nadzornika o poteku gradnje. 50. člen Postopek izdajanja uporabnega dovoljenja (1) Po opravljenem tehničnem pregledu in predlogu komi­ sije za tehnični pregled izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, odločbo, s katero: - izda uporabno dovoljenje: - odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; - odredi, da je treba objekt odstraniti, če gre za pomanj­ kljivosti, ki ogrožajo varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednje objekte ali okolje in jih ni mogoče odpraviti. (2) Zoper to odločbo se lahko pritoži katerikoli udeleženec pri graditvi objekta. (3) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe iz 3. alinee prvega odstavka tega člena in če je v odločbi določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. (4) Če je bila z odločbo odrejena odprava pomanjkljivosti, mora vložnik po odpravi pomanjkljivosti zahtevati ponoven tehnični pregled. (5) Po ponovnem tehničnem pregledu, ki ga lahko opravi tudi posamezen član komisije, se pregledajo le tista dela, ki jih je bilo treba popraviti ali naknadno opraviti. Na podlagi poročila o pregledu izda upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, ustrezno odločbo. 51. člen Poskusno obratovanje in obratovalno dovoljenje (1) Pri objektih s tehnološko opremo sme investitor po uspešno opravljenem tehničnem pregledu in izdanem uporabnem dovoljenju pričeti s poskusnim obratovanjem. (2) S poskusnim obratovanjem se ugotavlja ustreznost tehnološke opreme za varno obratovanje, dosežene teh­ nološke parametre in vplive na okolje. (3) O poskusnem obratovanju mora investitor obvestiti pristojne inšpekcije najmanj osem dni pred pričetkom. (4) Pogoji in trajanje poskusnega obratovanja morajo biti določeni v glavnem načrtu. (5) Poskusno obratovanje sme trajati največ eno leto. (6) Do konca poskusnega obratovanja je treba izdelati dokončne načrte izvedenih del in dokončna navodila za obratovanje. (7) Po uspešno opravljenem poskusnem obratovanju se v skladu z zakonom o varstvu okolja izda obratovalno dovoljenje. IX. UPORABA IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV 52. člen (1) Objekt se lahko uporablja za namen, določen v glavnem načrtu. (2) Namen objekta se lahko spremeni brez spremembe gradbenega dovoljenja, če glede novega namena objekta ni drugih predpisov kot glede starega namena in če bistvene tehnične lastnosti objekta ustrezajo novemu namenu. (3) Lastnik objekta ali zemljišča mora objekt vzdrževati na način, ki zagotavlja, da se v predvidenem času trajanja objekta ohranijo njegove bistvene tehnične lastnosti. (4) Ministri, pristojni glede na namen objekta, izdajo predpise o vzdrževanju objektov. X. ODSTRANJEVANJE OBJEKTOV 53. člen (1) Lastnik sme odstraniti objekt, ko postane dovoljenje za odstranitev, ki ga izda upravni organ pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, dokončno. (2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za odstranitev je treba priložiti: - dokaz o lastništvu, - načrt odstranitve, - soglasja pristojnih organov in ustanov, če je z odstrani­ tvijo objekta prizadet javni interes. (3) Načrt odstranitve vsebuje: - načrte, - tehnični opis odstranitve, - račun trdnosti in stabilnosti konstrukcij med odstranje­ vanjem ali demontažo objekta. (4) Za enostavne objekte zadostuje opis odstranitve. (5) Če gradbena inšpekcija odredi odstranitev po prvem odstavku 58. člena tega zakona, zadostuje le načrt odstranitve. XI. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO 54. člen Pristojnost (1) Nadzorstvo nad uporabo tega zakona, na njegovi podlagi izdanih predpisov in tehničnih predpisov opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za energetiko, rudarstvo in gradbeništvo. (2) Nadzorstvo nad vojaškimi objekti lahko opravljajo le inšpektorji, ki jih za to pooblasti glavni inšpektor. 55. člen Inšpekcijsko nadzorstvo gradbene inšpekcije (1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima grad­ beni inšpektor pravico in dolžnost udeležencem pri graditvi odrediti odpravo nepravilnosti, ustavitev gradnje ali izde­ lave proizvodov in odstranitev objekta. (2) Za gradbenega inšpektorja je lahko imenovan diplomi­ rani gradbeni inženir, ki ima skupaj najmanj sedem let prakse kot diplomirani inženir gradbeništva in strokovni izpit. 56. člen Odprava nepravilnosti (1) Pri opravljanju nadzorstva ima gradbeni inšpektor pravico in dolžnost udeležencem pri graditvi odrediti, da v določenem roku odpravijo nepravilnosti, ki jih je ugotovil. (2) Pri izvajanju nadzorstva ima gradbeni inšpektor pra­ vico in dolžnost odrediti lastniku obstoječega objekta, da odpravi pomanjkljivosti na objektu, ki so nastale ali bile opažene pri njegovi uporabi, če ugotovi, da bi te pomanj­ kljivosti lahko ogrozile trdnost in stabilnost objekta ali sosednjih objektov, življenje in zdravje ljudi in okolje. 57. člen Ustavitev gradnje ali izdelave proizvodov Gradbeni inšpektor ima pravico in dolžnost odrediti usta­ vitev nadaljnje gradnje, izvajanje posameznih del ali izdelave proizvodov: - če se objekt gradi v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, - če vgrajeni materiali in oprema nimajo potrdila o sklad­ nosti s tehničnimi specifikacijami, - če niso v roku odpravljene pomanjkljivosti iz 56. člena tega zakona, - če ugotovi, da se dela izvajajo tako, da ogrožajo varnost in stabilnost sosednjih objektov ali tal na sosednjih zemljiščih, prometne površine ter komunalne in druge napeljave. V tem primeru mora odrediti nujne zaščitne ukrepe, če presodi, da je to potrebno, - če se proizvodi ne izdelujejo v skladu s tehničnimi specifikacijami, - dokler se ne opravi zamenjava udeležencev pri graditvi po šestem odstavku 20. člena tega zakona. 58. člen Odstranitev objekta (1) Gradbeni inšpektor ima pravico in dolžnost odrediti odstranitev objekta ali njegovega dela: - če se objekt ali njegov del gradi ali je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja; - če se objekt ali njegov del gradi v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pa ni bila v roku izvršena uskladitev z načrti ali ni bila pridobljena sprememba gradbenega dovoljenja; - če v času gradnje ugotovi neodstranljive napake, ki ogrožajo varnost in stabilnost sosednjih objektov ali tal na sosednjih zemljiščih, prometne površine ter komunalne in druge napeljave. V tem primeru mora odrediti nujne zaščitne ukrepe, če presodi, da je to potrebno v času do odstranitve objekta ali njegovega dela. (2) Lastniku objekta odredi, da odstrani objekt ali njegov del, če ugotovi, da je zaradi dotrajanosti ali večjih poškodb ogrožena stabilnost objekta ali njegovega dela ter da to ogroža življenje in zdravje ljudi, promet, sosednje objekte in okolje in da se to ne more odpraviti na drug način. Istočasno odredi nujne varnostne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti. (3) Če je objekt iz 2. alinee prvega odstavka tega člena kulturni spomenik ali je v zaščitenem območju, gradbeni inšpektor odloča v soglasju z upravnim organom, pristoj­ nim za kulturo. (4) Če se po koncu gradnje objekta ne odstrani objektov, ki so bili zgrajeni med pripravljalnimi deli, lahko gradbeni inšpektor odredi odstranitev teh objektov. 59. člen Inšpekcijski postopek (1) Gradbeni inšpektor odloča o zadevah iz 56. - 58. člena tega zakona po skrajšanem postopku brez zasliša­ nja strank. (2) Gradbeni inšpektor ima pravico odločiti, da v primeru ogrožanja življenja in zdravja ljudi, prometa, sosednjih objektov in okolja, pritožba na njegovo odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. 60. člen Prisilna izvršba (1) Prisilna izvršba odprave nepravilnosti (56. člen) ozi­ roma odstranitve objekta (58. člen) se opravlja kot državna javna služba na podlagi koncesij, ki se podeljujejo po regionalnem načelu. (2) Če se zavezanec ne ravna po 53. členu tega zakona, pridobi dovoljenje za odstranitev objekta koncesionar v zavezančevem imenu in za njegov račun. XII. KAZENSKE DOLOČBE 61. člen Gospodarski prestopki investitorja (1) Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje investitor, če: - gradi, rekonstruira ali odstrani objekt brez predpisanega dovoljenja; - za objekt, ki ga gradi, nima strokovnega mnenja o sestavi in nosilnosti tal po prvem odstavku 17. člena tega zakona; - za objekt, ki ga rekonstruira, nima strokovnega mnenja po drugem odstavku 17. člena tega zakona; - zaupa projektiranje, revizijo, gradnjo in nadzor pravnim ali fizičnim osebam v nasprotju z drugim odstavkom 20. člena tega zakona; - zaupa projektiranje pravni ali fizični osebi, ki ni registri­ rana ali usposobljena za izdelavo načrtov po 21. členu tega zakona ali izdelavo načrtov opusti; - zaupa gradnjo objekta pravni ali fizični osebi, ki ni registrirana ali usposobljena za gradnjo objekta po 22. členu tega zakona; - zaupa nadzor nad gradnjo objekta pravni ali fizični osebi, ki ni registrirana ali usposobljena za nadzor po 23. členu tega zakona ali nadzor opusti; - zaupa revizijo načrtov pravni ali fizični osebi, ki ni registrirana ali usposobljena za revizijo načrtov po 24. členu tega zakona ali revizijo načrtov opusti; - ne pridobi spremembe gradbenega dovoljenja po 42. členu tega zakona; - sam izvaja dela na objektih, ki niso enostavni; - ne ravna po šestem odstavku 23. člena tega zakona; - uporablja objekt brez uporabnega ali obratovalnega dovoljenja; - prične s poskusnim obratovanjem pred izdajo uporab­ nega dovoljenja. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori dejanja iz prejšnjega odstavka. 62. člen Gospodarski prestopki pravnih ali fizičnih oseb, ki niso registrirane za dela pri graditvi ali akreditirane kot laboratorij (1) Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje pravna ali fizična oseba, če prevzame projektiranje, izvajanje, nadzor ali revizijo, pa za to ni registrirana. (2) Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje pravna ali fizična oseba, če prevzame izdelavo strokovnega mnenja po prvem ali drugem odstavku 17. člena tega zakona, ali izvedbo preiskav po tretjem odstavku istega člena, pa za to ni registrirana ali akreditirana. (3) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori dejanja iz prejšnjih odstavkov. 63. člen Gospodarski prestopki projektanta (1) Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje projektant, če: - prevzame projektiranje takega objekta, za katerega ni usposobljen po 21. členu tega zakona; - izdela strokovno mnenje po prvem ali drugem odstavku 17. člena tega zakona v nasprotju s tretjim odstavkom istega člena; - načrt, ki ga je izdelal, ni v skladu s prostorskimi pogoji, zahtevami iz II. in III. poglavja tega zakona in če izvedbeni načrt ni v skladu z glavnim načrtom; - posamezni načrti niso med seboj usklajeni; - ne zavaruje svoje odgovornosti v skladu z 19. členom. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori dejanja iz prejšnjega odstavka. 64. člen Gospodarski prestopki izvajalca (1) Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje izvajalec, če: - gradi, rekonstruira ali odstrani objekt brez predpisanega dovoljenja; - prevzame izvajanje takega objekta ali izdelavo takega proizvoda, za katerega ni usposobljen po 22. členu zakona; - pri gradnji oziroma proizvodnji ne upošteva sedmega oziroma osmega odstavka 22. člena tega zakona; - ne vodi dokumentacije po drugem odstavku 45. člena tega zakona; - ne opravi pregleda načrtov po četrtem odstavku 45. člena tega zakona, ne opozori investitorja in projektanta o morebitnih napakah v načrtu in ne postopa v skladu s petim odstavkom 45. člena tega zakona; - ne zavaruje svoje odgovornosti v skladu z 19. členom tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori dejanja iz prejšnjega odstavka. 65. člen Gospodarski prestopki nadzornika (1) Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje nadzornik, če: - prevzame nadzor nad gradnjo, rekonstrukcijo ali odstra­ nitvijo objekta, če zanjo ni bilo izdano predpisano dovolje­ nje; - prevzame nadzor gradnje takega objekta, za katerega ni usposobljen po 23. členu tega zakona; - pri nadzoru ne upošteva petega odstavka 23. člena tega zakona; - ne postopa po šestem odstavku 23. člena tega zakona; - ne zavaruje svoje odgovornosti v skladu z 19. členom tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori dejanja iz prejšnjega odstavka. 66. člen Gospodarski prestopki revidenta (1) Z denarno kaznijo najmanj 5,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje revident, če: - prevzame revizijo načrta takega objekta, za katerega ni usposobljen po 24. členu tega zakona; - opravlja revizijo načrtov, pri izdelavi katerih je sodelo­ val; - ne zavaruje svoje odgovornosti v skladu z 19. členom tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori dejanja iz prejšnjega odstavka. 67. člen Prekrški investitorja (1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje investitor, če: - ne sklene pisne pogodbe s projektantom, izvajalcem, nadzornikom in revidentom; - ne sporoči gradbeni inšpekciji datuma pričetka del pri gradnji, rekonstrukciji ali odstranjevanju objekta in podat­ kov o izvajalcu po petem odstavku 20. člena tega zakona; - ne imenuje koordinatorja načrtov po devetem odstavku 21. člena tega zakona; - ne imenuje koordinatorja gradnje po šestem odstavku 22. člena tega zakona; - ne imenuje koordinatorja nadzora po desetem odstavku 23. člena tega zakona; - ne hrani načrtov v skladu z drugo ali tretjo alineo 30. člena tega zakona; - ne zahteva spremembe gradbenega dovoljenja po sedmem odstavku 20. člena tega zakona; - ne predloži na dan tehničnega pregleda vseh dokumen­ tov po prvem odstavku 49. člena tega zakona; - ne zahteva ponovnega tehničnega pregleda po četrtem odstavku 50. člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 68. člen Prekrški projektanta (1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje projektant, če: - ne sklene pisne pogodbe z investitorjem; - ne imenuje projektantov načrtov po tretjem odstavku 21. člena tega zakona ali imenuje kot projektanta osebo, ki ne izpolnjuje pogojev po četrtem in dvanajstem od­ stavku 21. člena tega zakona; - ne imenuje vodje načrta po sedmem odstavku 21. člena tega zakona ali imenuje kot vodjo načrta osebo, ki ne izpolnjuje pogojev po enajstem odstavku 21. člena tega zakona; - ne omogoči revidentu pregled dela izvedbenega načrta po šestem odstavku 21. člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 69. člen Prekrški izvajalca (1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izvajalec, če: - ne sklene pisne pogodbe z investitorjem; - ne zahteva spremembe gradbenega dovoljenja po sedmem odstavku 20. člena tega zakona; - ne imenuje vodje gradnje ali kot vodjo gradnje imenuje osebo, ki ne izpolnjuje pogojev po devetem odstavku 22. člena tega zakona; - ne imenuje vodje proizvodnje ali kot vodjo proizvodnje imenuje osebo, ki ne izpolnjuje pogojev po desetem odstavku 22. člena tega zakona; - ne uredi gradbišča po 44. členu tega zakona; - nima na gradbišču dokumentacije po prvem odstavku in predpisov po tretjem odstavku 45. člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 70. člen Prekrški nadzornika (1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje nadzornik, če: - ne sklene pisne pogodbe z investitorjem; - ne imenuje nadzornika po tretjem odstavku 23. člena tega zakona ali imenuje za nadzornika osebo, ki ne izpolnjuje pogojev po četrtem in trinajstem odstavku 23. člena tega zakona; - ne imenuje vodje nadzora po osmem odstavku 23. člena tega zakona, ali imenuje za vodjo nadzora osebo, ki ne izpolnjuje pogojev po dvanajstem odstavku 23. člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 71. člen Prekrški revidenta (1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje revident, če: - ne sklene pisne pogodbe z investitorjem; - po opravljeni reviziji ne napiše poročila in ne potrdi glavnega načrta v skladu s sedmim odstavkom 37. člena tega zakona. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. 72. člen Prekršek lastnika objekta ali zemljišča, če ne vzdržuje objekta (1) Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaz­ nuje za prekršek lastnik objekta ali zemljišča, če objekta ne vzdržuje na način, ki zagotavlja, da se v predvidenem času trajanja objekta ohranijo njegove bistvene tehnične lastnosti. (2) Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 73. člen Končanje tekočih postopkov za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj Postopki za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj, ki do uveljavitve tega zakona niso pravnomočno končani, se končajo po dosedanjih predpisih. 74. člen Izdaja novih in uskladitev obstoječih izvršilnih predpi­ sov (1) Izvršilne predpise na podlagi tega zakona izda mini­ ster v roku šestih mesecev po objavi tega zakona. (2) Obstoječe predpise uskladi minister v roku šestih mesecev po objavi tega zakona. 75. člen Veljavnost predpisov izdanih na podlagi zakona o graditvi objektov (Ur. I. SRS, št. 34/84) Do izdaje novih predpisov na podlagi tega zakona se uporabljajo veljavni predpisi, izdani na podlagi zakona o graditvi objektov (Ur. I. SRS, št. 34/84). 76. člen Prehodna določba v zvezi s prostorsko zakonodajo Do sprejetja novega zakona o urejanju prostora se name­ sto prostorskih pogojev upošteva dokončno lokacijsko dovoljenje. 77. člen Prehodna določba za vodje gradnje Vodja gradnje, ki ne izpolnjuje pogojev iz devetega odstavka 22. člena tega zakona, lahko opravlja ta dela do konca leta 1995. 78. člen Prehodna določba za gradbene inšpektorje Gradbeni inšpektor, ki nima strokovne izobrazbe, dolo­ čene s tem zakonom, lahko to delo opravlja še največ pet let po uveljavitvi tega zakona. 79. člen Prevzem občinskih in medobčinskih inšpekcij Dosedanje občinske in medobčinske gradbene inšpekcije postanejo ... izpostave Inšpektorata Republike Slovenije za energetiko, rudarstvo in gradbeništvo. S tem dnem prevzame Ministrstvo za gospodarske dejavnosti njihove delavce, opremo, dokumentacijo in arhiv. 80. člen Prenehanje veljavnosti obstoječih zakonov (1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati: - Zakon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86) - Zakon o zagotavljanju sredstev za graditev objektov (Uradni list SRS, št. 18/85). (2) V 1. členu Zakona o dopolnitvi zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list RS ...) se črta 45.h člen, uredbo vlade o sprejetju lokacijskega načrta iz 45.g člena pa se upošteva kot prostorske pogoje. 81. člen Začetek veljavnosti novega zakona Ta zakon začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Urad za standardizacijo in m eroslovje, Ljubljana, Kotnikova 5 Tehnični odbor Konstrukcije Delovna skupina Potresno vam e konstrukcije, c/o IKPIR FA G G , Ljubljana, Jam ova 2 INFORMACIJA O STANDARDIH NA PODROČJU POTRESNE VARNOSTI KONSTRUKCIJ U ra d R e p u b lik e S lo v en ije za s ta n d a rd iz a c ijo in m e ro s lo v je je im e n o v a l te h n ič n i k o m ite K o n s tru k c ije , k i se je o d lo č il, d a b o k o t o sn o v o za s lo v e n sk e s ta n d a rd e n a p o d ro č ju k o n stru k c ij vzel e v ro p sk e s ta n d a rd e E U R O C O D E . P o d ro č je p o tr e s n e v a rn o s ti k o n s tru k c ij o b rav n av a E U R O C O D E 8 z n a s lo v o m P ro je k tira n je p o tr e s n o v a rn ih k o n s tru k c ij . R a z d e ­ ljen je n a 5 d e lo v , k i z a je m a jo sp lo šn e p r in c ip e in o b je k te v iso k o g ra d n je (1 . d e l) , m o s to v e (2. d e l) , s to lp e in d im n ik e (3 . d e l) , s ilo se , re z e rv o a r je in c e v o v o d e (4 . d e l) t e r te m e lje , p o d p o rn e k o n s tru k c ije in o s ta le g e o te h n ič n e o b je k te (5 . d e l) . P rv i d e l, k i se n a n a š a n a sp lo šn e p r in c ip e in s ta v b e , je ra z d e lje n n a š tiri p o g la v ja , in s ice r: 1-1 S p lo šn a p ra v ila - P o tr e s n a o b te ž b a in sp lo šn e z a h te v e z a k o n s tru k c ije , 1-2 S p lo šn a p ra v ila - S p lo šn a p ra v ila z a s ta v b e , 1-3 S p lo šn a p ra v ila - Z a h te v e za raz ličn e m a te r ia le in e le m e n te (v k lju ču je b e to n s k e , je k le n e , so v p re ž n e , le se n e in z id a n e s ta v b e ) , 1-4 O ja č e v a n je in sa n ac ija s ta v b . Z a p o g lav ja 1-1, 1-2 in 1-3 je b il o k to b r a 1993 iz d e la n k o n č e n te k s t, k i j e b il k o n e c le ta 1993 v d rž a v a h č lan icah C E N (E v ro p s k i k o m ite za s ta n d a rd iz a c ijo ) so g la sn o sp re je t k o t p re d s ta n d a rd z a d o b o t r e h le t . O s ta li d e li E U R O C O D E 8 so še le v p rip ra v i. P re d v id e n o je , d a b o d o izd e lan i o k to b r a 1994 (d e la 1-4 in 2 ) , n o v e m b ra 1994 (d e la 3 in 5 ) in m a ja 1995 (d e l 4 ) . P o m e m b n o je o m e n iti , d a e v ro p sk i s ta n d a rd E U R O C O D E 8 p re d v id e v a , da b o v sa k a d rž a v a z a se d o lo č ila v re d n o s ti n e k a te r ih p a ra m e tro v (» p ro s ti p a ra m e tr i« ) , p red v sem v e lik o s t in o b lik o p ro je k tn e g a s p e k tra , k i d ir e k tn o v p liv a n a v e lik o s t p o tr e s n e o b težb e . V S loveniji je v o k v iru te h n ič n e g a k o m ite ja K o n s tru k c ije z a s ta n d a rd e n a p o d ro č ju p o tr e s n e v a rn o s ti k o n s tru k c ij z a d o lž e n a p o se b n a d e lo v n a sk u p in a . D e lo v n a sk u p in a je p r ip ra v ila p ro g ra m d e la , p o k a te re m b i la h k o k o n e c le ta 1994 tu d i v S lo v en iji p rev ze li d e le 1.1 d o 1.3 E U R O C O D E 8 k o t p r e d s ta n d a rd , k i b i d o k o n c a le ta 1996 v e lja l v z p o re d n o z o b sto ječ im P ra v iln ik o m o te h n ič n ih n o rm a tiv ih za g ra d ite v o b je k to v v iso k e g ra d n je n a seizm ičn ih o b m o č jih . V ta n a m e n b o p o tr e b n o m e d d ru g im iz ra č u n a ti v rs to te s tn ih p rim e ro v , d o lo č iti v re d n o s ti p ro s tih p a ra m e tro v te r p r ip ra v it i p r iro č n ik in s e m in a r za p ro je k ta n te (p re d v id o m a je s e n i 1994). P ro g ra m d e la j e p r ip ra v lje n v u p a n ju , d a b o m o g o č e n a jti u s tre z n a f in a n č n a s re d s tv a , p o tr e b n a z a d e lo . E U R O C O D E 8 je n e p r im e rn o zah te v n e jš i za u p o ra b o o d o b s to je č e g a p ra v iln ik a in p ro je k ta n t i b o d o p o tr e b o v a li n e k a j časa , n e k a te r i p a tu d i d o d a tn o iz o b ra ž e v a n je , d a g a b o d o la h k o p riče li u sp e šn o u p o ra b lja t i . M e d te m k o n a p o d ro č ju v is o k o g ra d n je o b s ta ja p ra v iln ik , k i v v eč je m d e lu še v e d n o u s tre z a so d o b n im p r in c ip o m p o tr e s n o v a m e g ra d n je in k i g a j e m o g o če u p o ra b lja t i v v m e sn e m času , d o k le r n e b o E U R O C O D E 8 p o s ta l s lo v en sk i s ta n d a rd , so ra z m e re p r i p o tr e s n o v a rn i g rad n ji in ž e n irsk ih o b je k to v k r itič n e . T o b o še p o se b n o p riš lo d o iz ra z a p r i p ro je k ti ra n ju m o sto v in v ia d u k to v n a p la n ira n ih a v to c e s ta h . N im a m o n a m re č n a ra z p o la g o u s tre z n e g a u ra d n o v e lja v n e g a p ra v iln ik a (u r a d n o je v v e ljav i še v e d n o d e l p ra v iln ik a iz le ta 1964, ki je p o v se m n e u p o ra b e n ) , d o sp re je m a E U R O C O D E 8 k o t (p r e d )s ta n d a rd a za m o s to v e p a b o p re te k lo še n e k a j č a sa . V ta k š n ih ra z m e ra h b o in v e s ti to r la h k o z a g o to v il u s tre z n o p o tre sn o v a rn o s t o b je k to v n a n o v ih a v to c e s ta h sa m o s s tro g im i k o n tro la m i p ro je k to v . D r . P e te r F a jf a r p re d s e d n ik d e lo v n e sk u p in e L ju b lja n a , 3 . 1. 1994 P o tre s n o v a m e k o n s tru k c ije Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana 61000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel.: 061/168-32-61, fax: 061/348-363 Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana (ZRMK), ki je bil leta 1949 ustanovljen, leta 1952 pa s strani Vlade LR Slovenije proglašen za gospodarsko ustanovo s samostojnim financiranjem, se intenzivno, tako kot ostale organizacije prilagaja novim pogojem gospodarjenja s posebno skrbjo, da bi še naprej lahko uspešno opravljal svojo funkcijo, to pa je raziskovalno in preskuševalno delo ter tehnološki razvoj za potrebe gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Na podlagi predloga neodvisne komisije Ministrstva za znanost in tehnologijo je predvideno, da se sedanji ZRMK preoblikuje v dva nova pravna subjekta, in sicer: - javni raziskovalni zavod: Zavod za gradbeništvo ZRMK in - razvojno-raziskovalno podjetje: Gradbeni inštitut ZRMK. Javni zavod bo pokrival predvsem področje temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter še posebej preskušanje in certificiranje proizvodov, storitev, osebja in sistemov kontrole kakovosti v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala v skladu z Evropsko direktivo za gradbene proizvode št. 89/106/EEC, modelom Evropske organizacije za preskušanje in certificiranje (EOTC) in novimi slovenskimi standardi SLS EN 45.000. Podjetje, ki bo delovalo kot delniška družba v skladu z zakonom o družbah, pa bo še nadalje skrbelo predvsem za razvoj in uvajanje novih materialov in tehnologij s poudarkom na energetski varčnosti in ekološki primernosti ter za zagotavljanje kakovosti v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala; usposobljeno pa bo tudi za razvoj in sodelovanje pri novogradnjah in gospodarjenju na področju prometne infrastrukture. Obstoječa laboratorijska oprema ter informacijski dokumentacijski center sedanjega ZRMK bo na podlagi soustanoviteljske pogodbe v solastništvu oziroma souporabi obeh bodočih subjektov. Da bi se lažje prilagodili novi organiziranosti ZRMK, ki jo je Vlada R Slovenije v mesecu ju liju 1993 že potrdila, smo s 1. 10. 1993 izvedli notranjo reorganizacijo ZRMK, tako da smo v novi organizacijski enoti Inštitut za raziskave in potrjevanje kakovosti združili vse potrebne kapacitete za opravljanje prej navedenih javnih služb (bodoči javni zavod), ostale dejavnosti pa so organizirane v dveh novih tržnih organizacijskih enotah: Inštitut za materiale, zgradbe in okolje ter Inštitut za geotehniko in prometnice (bodoče podjetje). Dejavnosti sedanjih organizacijskih enot Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij so naslednje: INŠTITUT ZA RAZISKAVE IN POTRJEVANJE KAKOVOSTI • potrjevanje kakovosti (preskušanje, nadzorstvo in certificiranje gradbenih proizvodov in postopkov) • nadzor nad kontrolo kakovosti proizvodenj, • preskušanje gradbenih materialov in konstrukcij, • raziskave na področju gradbenih materialov in konstrukcij, • opazovanje in ocenjevanje obstoječih gradbenih objektov javnega pomena, • predkonkurenčni razvoj gradbenih materialov in konstrukcij, • razvoj novih metod preskušanja, • sodelovanje pri pripravi tehničnih predpisov in standardov. Za izvajanje dejavnosti sestavljajo Inštitut naslednje enote: • certifikacijski organ, z osebjem za nadzorstvo • preskusni in specialni laboratorij, • QA služba. INŠTITUT ZA MATERIALE, ZGRADBE IN OKOLJE • razvojno-raziskovalno delo na področju proizvodnje in uporabe materialov, graditve, zaščite in obnove zgradb ter prenosov dosežkov v prakso, • organiziranje in izvajanje tekočih preiskav in meritev v industriji gradbenega materiala in gradbeništvu, • svetovanje, izdelava predlogov, tehničnih rešitev ter kompletne tehnične in tehnološke dokumentacije za zaščito in obnovo zgradb, za novogradnje ter naprave v zgradbah, • revizija in izdelava tehnoloških projektov s področja industrije gradbenega materiala, • svetovanje in izdelava predlogov za razvoj na področju stanovanjske graditve, smotrne rabe energije, bivalne kulture ter zaščite okolja, • nadzor in izvajanje specialnih del na področju zaščite in obnove gradbenih objektov, • razvoj in proizvodnja novih materialov in proizvodov ter laboratorijske in tehnološke opreme. INŠTITUT ZA GEOTEHNIKO IN PROMETNICE • raziskovalno in preiskovalno delo s področja geotehnike, inženirske geologije, inženirske geofizike in ekologije, • inženiring, svetovanje in nadzor ter izdelava in revizija investicijske in tehnične dokumentacije za dela na področju geotehnike, inženirske geologije, inženirske geofizike, ekologije, mehanike skale, temeljenja (vključno s hidrotehničnim i objekti), rudarstva, opazovanja gradbenih objektov v zvezi z njihovim temeljenjem ter na področju plazov, • opravljanje raziskovalnega in preiskovalnega dela s področja materialov in tehnologij pri gradnjah in rekonstrukcijah prometnic kot tudi spremljanje stanja cest in gospodarjenja z njim i (pavement management), • inženiring, svetovanje in nadzor ter izdelava in revizija investicijske in tehnične dokumentacije za dela na področju prometnic razen premostitvenih objektov, • razvoj, nadzor, uvajanje in izvedba vseh del doma in v tu jin i s področja dejavnosti, kot so npr.: sidranje, izboljšava temeljnih tal, pilotiranje in druge vrste temeljenja, injektiranje tal, vrtalna dela vseh vrst, rušenje objektov in naprav, miniranje ter dela, povezana z reševanjem ekoloških problemov s področja svoje dejavnosti, razvoj in uvajanje novih in izpopolnjenih tehnoloških postopkov s področja svoje dejavnosti. Z V E Z A D R U Š T E V G R A D B E N I H I N Ž E N I R J E V I N T E H N I K O V S L O V E N I J E L J U B L J A N A , E R J A V Č E V A U L I C A 15 STROKOVNI IZPITI ZA GRADBENIŠTVO IN ARHITEKTURO TER PRIPRAVLJALNI SEMINARJI ZA STROKOVNE IZPITE V LETU 1994 A. B. Rok Leto Mesec SEMINAR IZPIT pisni ustni III. 94 Marec 14.-18. marec 26. marec 11.-15. april IV. 94 April 18.-22. april 23. april 9.-13. maj V. 94 Maj 16.-20. maj 21. maj 6.-10. junij VI. 94 September 19.-23. september 15. oktober 2.-4. november VII. 94 Oktober 17.-21. oktober 19. november 4.-8. december Vlil. 94 November 21.-25. november IX. 94 December 12.-16. december A. Pripravljalni seminar organizira ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE, L jubljana, Erjavčeva 15, te le fon : 061/221-587. Prijavo v obliki dopisa, skupaj z dokazilom o plačilu, pošlje plačnik stroškov seminarja. Cena seminarja v mesecih novembru in decembru 1993 znaša 350 DEM, plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, z doplačilom 5% prometnega davka. Morebitna sprememba cene bo naknadno objavljena. B Izpit organizira ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA, Dim ičeva 12, Ljubljana. Inform acije d o b ite pri Inž. Grošlju p rek te le fo n a št. 061/342-671, o d 10. do 12. ure. UNIVERZA V LJUBLJANI r .M iR iH i i " ] I i i h U-UJi i i i I FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO ‘ “ “ l i n j i * . “ I 61001 Ljubljana, Jamova 2, p. p. 579 GV XXXXIII • 1-2 33 NELINEARNA ANALIZA ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ UDK 519.6:624.012.45 MARJAN STANEK P O V Z E T E K ■ ■ ■ ■ £ * -■ ■ ■ .... 1 V prispevku je prikazano numerično analiziranje armiranobetonskih konstrukcij z metodo končnih elementov. Podane so značilnosti sodobnih nelinearnih materialnih modelov za beton in armaturo. Prikazan je materialni model, ki predstavlja neke vrste kompromis med enostavnostjo in natančnostjo. V članku so prikazani rezultati nelinearne analize visokega armiranobetonskega nosilca. Primerjave rezultatov z eksperimenti in z numeričnimi rezultati drugih avtorjev kažejo na praktično uporabnost privzetih modelov in algoritmov. NONLINEAR ANALYSIS OF REINFORCED CONCRETE STRUCTURES S U M M A R Y - M Nonlinear finite element analysis of reinforced concrete structures is considered. A number of nonlinear numerical models beying currently developed worldwide is summarised. A material model which shows a proper balance between simplicity and accuracy and describes dominant nonlinear concrete behaviour is developed. A numerical example is presented and the comparison is made with other published results. The numerical example presented illustrates the practical applicability of our model. 1.0. UVOD Armirani in prednapeti beton sta najpomembnejša grad­ bena materiala dvajsetega stoletja. Z načrtovanjem in izgradnjo zahtevnih zgradb so se pojavili številni problemi, — --- - ---- 1 '........ ......... — ;—S------ Avtor: dr. Marjan Stanek, dipl. inž. gradb. Katedra za mehaniko. FAGG, Jamova 2, Ljubljana ki so spodbudili nadaljnje raziskave tako lastnosti betona kakor tudi metod za numerično analizo zgradb. Včasih so gradbene objekte načrtovali na podlagi izkušenj, pozneje pa so uporabljali preproste računske metode. V zadnjem času uporabljamo pri načrtovanju precej zapletene nume­ rične metode, s katerimi lahko že kar dobro računsko opišemo obnašanje takšnih zgradb. Ker so lahko posle­ dice poškodb ali porušitve zgradb zelo hude, je potrebno pri načrtovanju oziroma določanju varnosti čim bolje poznati realistični odziv zgradbe pri predvidenih obtežbah. Možnosti natančnejšega določanja obnašanja betonske zgradbe so se zelo povečale s povečanjem hitrosti in velikosti pomnilnikov računalnikov. Pri tem potrebujemo poleg numeričnega modela za opisovanje konstrukcije še matematične modele za opis obnašanja betona in jekla. Čeprav je beton najpogostejši nosilni gradbeni material, modeli za opisovanje obnašanja betona še zdaleč niso enoveljavno določeni. Poglavitna vzroka sta zapletenost obnašanja betona pri raznih obtežbah ter omejena količina rezultatov eksperimentalnih raziskav. Toda tudi dolgo­ ročno bo zelo težko postaviti matematični model, ki bi v popolnosti opisoval mehansko obnašanje betona. Na zapletenost matematičnega opisa mehanskega obna­ šanja armiranega betona vplivajo predvsem naslednja dejstva: • Največja natezna napetost, ki jo beton lahko prenaša, je precej manjša od največje tlačne trdnosti. Vendar je tudi ta majhna natezna trdnost zelo pomembna zä odziv konstrukcije. Zveza med tlačno napetostjo in deformacijo postane nelinearna, že preden napetosti dosežejo 30% tlačne trdnosti. • Beton že zaradi svoje sestave ni homogen material, ko pa ga ojačimo še z armaturo, zaradi majhne natezne trdnosti tudi ni izotropen. S tem dobimo kompoziten material, pri katerem ima jeklo pomemben vpliv na obna­ šanje. Med armaturo in betonom nastane pri višjih defor­ macijah zdrs, jeklo pa se plastično deformira. • Zaradi manjše natezne trdnosti betona so razpoke pri armiranobetonskih konstrukcijah prevladujoči izvor mate­ rialne nelinearnosti. Največkrat se pojavijo že pri zelo nizkih obtežbah. Ko razpoke nastanejo, pride do pomemb­ ne prerazporeditve napetosti in zmanjšanja togosti kon­ strukcije. Pri tem je zaradi hrapavosti površin razpoke še vedno možen prenos strižnih in tlačnih sil. • Armatura, ki pri nerazpokanem betonu le malo prispeva k prevzemu obtežbe, prevzame po nastanku razpok velike sile. Smeri armature in razpok imajo poglavitni vpliv na anizotropno obnašanje razpokanega armiranega beto­ na. Nelinearno obnašanje materiala je odvisno tudi od vrste obtežbe (monotona, ciklična ali dinamična). • Dodatni problem predstavlja krčenje in lezenje betona. Za opis omenjenih lastnosti betona smo praviloma prisi­ ljeni uporabiti razne poenostavitve in idealizacije. Avtorji predlagajo različne možnosti, zato obstaja v svetu veliko število različnih matematičnih modelov, vsi pa so v stal­ nem razvoju. Poznamo zelo poenostavljene pa tudi zelo zapletene modele. Nekateri od zahtevnejših modelov zahtevajo tudi podatke, ki na sedanji stopnji razvoja eksperimentalno niso določljivi. 2.0. LASTNOSTI BETONA PRI OBREMENJEVANJU Prikazani so značilni rezultati nekaterih eksperimentalnih raziskav pri različnih vrstah obremenitve. 2.1. Enoosna tlačna obremenitev Na sliki 1 so prikazani rezultati enoosne tlačne obremeni­ tve [11] treh preizkušancev velikosti 10/10/10 cm pri hitro­ sti obremenjevanja 0,1-1,0|im/s. Krivulje, označene s polno črto, opisujejo povprečno deformacijo preizkušanca, preostale krivulje pa deformacije na površini preizkušan­ ca. Manjšanje napetosti z večanjem deformacij (mehčanje materiala v tlaku) je posledica nastajanja in širjenja mikro razpok. Vidimo, da je razporeditev deformacije po preizku- šancu nehomogena. Slika 1: Enoosna zveza med napetostjo in deformacijo (van Mier, 1986) Če tlačno obremenimo preizkušance različnih višin, do­ bimo zveze med napetostmi in deformaciji po sliki 2 [11]. Deformacija se po doseženi tlačni trdnosti fć lokalizira na majhnem področju preizkušanca. Zato je pomik približno enak pri vseh treh preizkušancih. Če iz tega pomika izračunamo pripadajoče deformacije na različnih višinah preizkušancev, dobimo različne c^-e! diagrame (slika 2). Zaradi tega je uporaba o -e diagramov v računalniških programih, ki opisujejo tudi mehčanje materiala v tlaku oziroma obravnavajo obnašanje konstrukcije tudi po dose­ ženi tlačni trdnosti, problematična. Slika 2: Vpliv višine preizkušanca na zvezo med napetostjo in deformacijo pri enoosni tlačni obremenitvi (van Mier, 1986) 2.2. Enoosna natezna obremenitev Na sliki 3 je prikazana zveza med natezno silo F in spremembo dolžine 6 natezno obremenjene betonske prizme [8]. sila F Slika 3: Zveza med natezno silo F in spremembo dolžine ö natezno obremenjene betonske prizme (Hordijk, 1992) Preden doseže napetost velikost natezne trdnosti fj, se začnejo deformacije lokalizirati znotraj ozkega področja. V tem področju pride do mehčanja materiala in do nastajanja razpoke. Pri nadaljnjem večanju pomika pride do nastanka makro razpoke. Področje mehčanja v nategu se pojavi v najšibkejšem prerezu preizkušanca. Del krivu­ lje I je zveza med silo F, ki jo preizkušanec še lahko prevzame, in med spremembo dolžine področja mehča­ nja. Del II predstavlja razbremenitev preizkušanca zunaj področja mehčanja. Sovisnost med vzdolžno napetostjo in povečanjem dolžine v področju mehčanja je odvisna od izbrane dolžine področja mehčanja. Rezultati enoosnih preizkusov kažejo na lokalizacijo defor­ macij znotraj preizkušancev. Zaradi tega je bolj smiselno, če rezultate preizkusov prikažemo kot zvezo med nape­ tostjo in pomikom in ne kot zvezo med napetostjo in deformacijo. 2.3. Triosna tlačna obremenitev s konstantnim razmerjem napetosti Iz slike 4 vidimo, da ima prečna obremenitev (o2, o3) zelo velik vpliv na zvezo med napetostjo in pomikom [11], Eksperimentalne preiskave tudi pokažejo, da na diagrame napetost - pomik vpliva smer obremenjevanja glede na smer betoniranja, kar pripisujemo začetni anizotropiji betona. Zveza med pomikom v smeri največje tlačne napetosti ter specifično spremembo prostornine je izrazito nelinearna, kar pomeni, da moramo upoštevati tudi hidro- statični del napetosti, če opisujemo obnašanje betona z elasto plastičnim materialnim modelom. 2.4. Triosna tlačna ciklična obremenitev Na sliki 5 so prikazani rezultati triosne tlačne ciklične obremenitve s konstantnim razmerjem napetosti a,/a2/ a3 = -1 ,0/-0,33/-0,05 [11], Krivulja o, - e, kaže podobne lastnosti, kot jih poznamo iz enoosnih preizkusov s ciklično --------- [mm) uj SLIKA 4 Zveze med napetostmi in pomiki za primer triosno obremenjenega preizkušanca s konstantnim razmerjem med napetostmi (van Mier, 1986). obremenitvijo. Nepovratne deformacije se postopoma ve­ čajo, togost preizkušanca pa se z večanjem števila ciklov manjša. Krivulja v smeri najmanjše tlačne obremenitve prav tako kaže na manjšanje togosti z večanjem števila obtežnih ciklov. Razlika v primerjavi z glavno tlačno deformacijo e-, je v tem, da je deformacija e3 pozitivna in da je v začetnih obtežnih ciklih skoraj v celoti nepovratna (navpične črte razbremenitve). Deformacije v smeri vme­ sne napetosti so na začetku negativne, v stanju mehčanja pa postanejo pozitivne. Naklon razbremenitve je ves čas negativen. FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO LJUBLJANA n m f t i tU m i Slika 5: Triosna ciklična obremenitev s konstantnim razmer­ jem napetosti (van Mier, 1986) Slika 6: Enoosna natezna ciklična obremenitev: a) Primer razbremenjevanja do 0,05 fj. b) primer razbremenjevanja do -f{ (Reinhardt, 1984) iio Stot (p ml uo 2.5. Enoosna natezna ciklična obremenitev Pri cikličnem obremenjevanju je oblika diagrama napetost - pomik zelo odvisna od nivoja napetosti, do katere preizkušanec razbremenjujemo (slika 6) [18]. 2.6. Načini porušitve Na osnovi eksperimentalnih rezultatov lahko načine poru­ šitve preizkušancev razdelimo v tri skupine [11], a) Nate­ zna porušitev nastane, koje prevladujoča glavna deforma­ cija natezna, preostali glavni deformaciji pa sta majhni (slika 7a). b) Razporejena porušitev nastopi, če je prečna obremenitev približno simetrična a2 ~ a3 (c ̂< a2 = a3). V tem primeru so razpoke neenakomerno razporejene (slika 7b). c) Lokalizirana strižna porušitev nastane, če je prečna obremenitev nesimetrična o2 < o3 (o1 = o2 < o3). V tem primeru nastanejo izrazite diskretne ravnine strižne porušitve v ravnini največje in najmanjše tlačne napetosti (slika 7c). 3.0. MATERIALNI MODELI BETONA Eksperimentalni rezultati kažejo, da obremenjevanje be­ tona povzroča nastajanje in širjenje mikrorazpok ter da so pripadajoči diagrami nelinearni in precej zapleteni. Model mora biti primeren za numerični opis različnih in zapletnih pojavov (začetna anizotropija, »neasociativno« plastično tečenje, nestabilnega obnašanja po dosežni tlačni ali natezni trdnosti, histerezne zanke pri ciklični obremenitvi itd.). 3.1. Numerično obravnavanje razvoja razpoke Sedaj si podrobneje oglejmo primer natezne obremenitve nearmiranega betonskega preizkušanca s konstantnim prečnim prerezom. Preizkušanec obremenjujemo s po­ stopnim večanjem njegove dolžine. V začetni fazi obreme­ njevanja se pojavi le manjše število mikrorazpok. Ker so le-te porazdeljene po celotnem preizkušancu, lahko pred­ postavimo, da imajo makro-deformacije približno enako Slika 7: Načini porušitve: a) Natezna porušitev, b) Raz­ porejena porušitev, c) Strižna porušitev 2.7. Prenos strižnih sil v ravnini razpoke in Dowelov efekt Razpoke nastanejo v betonu že pri zelo majhnih nateznih napetostih, pogosto pa se zaradi krčenja betona pojavijo že med strjevanjem betona. Prenos strižnih sil prek sosednjih neravnih površin razpoke (slika 8a) ima pomem­ ben vpliv na obnašanje betonske konstrukcije. V primeru armiranega betona lahko prek razpoke poteka armaturna palica (slika 8b) in s tem poveča strižno in normalno togost v ravnini razpoke. To povečanje nosilnosti označu­ jemo z izrazom »Dowelov efekt«. V literaturi je podanih veliko rezultatov eksperimentalnih raziskav ter predlogov za numerično opisovanje tega vpliva [20]. velikost vzdolž celotne dolžine palice (slika 9a). Tik preden doseže napetost velikost natezne trdnosti fj, se pojavi večje število mikrorazpok na najšibkejšem delu palice. Te razpoke povzročijo lokalizacijo deformacij zno­ traj pasu širine h (slika 9b). Pri nadaljnjem raztezanju preizkušanca nastaja znotraj področja lokalizacije defor­ macij vse več mikrorazpok. Posamezne mikrorazpoke se med seboj združujejo. Napetost o, ki jo prerez še lahko prevzame, se zmanjšuje. Razen tega se širina pasu lokalizacije manjša, deformacije znotraj področja lokaliza­ cije pa povečujejo (slika 9c). Makro razpoka nastane, ko se mikro razpoke združijo v eno samo razpoko. Takrat postane velikost napetosti o enaka nič. Zunaj področja Slika 9: Prikaz nastajanja razpoke porušitve se deformacije zmanjšujejo ustrezno zakonu razbremenitve). Prikazano nastajanje razpoke lahko numerično obravna­ vamo z modelom široke razpoke ali z modelom kohezijske razpoke. Pri modelu široke razpoke predpostavimo, da se deformacije lokalizirajo znotraj pasu končne širine [2]. Pri modelu široke razpoke je predpostavljeno, da začne razpoka nastajati, ko glavna natezna napetost doseže velikost natezne trdnosti betona. Takrat se oblikuje mno­ žica med seboj vzporednih ter gosto razporejenih mikro razpok po celi debelini široke razpoke hc. hc je približno trikratna velikost največjega agregatnega zrna. Model uporabi znotraj širine pasu razpoke zvezo med napetostjo Slika 11: Model kohezijske razpoke ali o -w formulacija in deformacijo o -e (slika 10). Energija loma Gf je karak­ teristika materiala in jo določamo eksperimentalno. To je 0 -e formulacija. Pri modelu fiktivne ali kohezijske razpoke predpostavimo, da se deformacije lokalizirajo vzdolž črte (slika 11) [7]. Model je zasnovan na predpostavki, da je po nastanku kohezijske razpoke prenos napetosti o prek površin raz­ poke odvisen le od velikosti odprtine razpoke w. To je o -w formulacija. Funkcija f(w) (slika 11) opisuje mehčanje materiala v nategu in jo imenujemo krivulja mehčanja. Odvisna je od vrste materiala. Površina pod krivuljo mehčanja predstavlja količino porabljene energije, ki je potrebna za nastanek popolne razpoke z velikostjo po­ vršine ena. Imenujemo jo energija loma in označujemo z G,. 3.3. Materialni modeli, zasnovani na teoriji poškodovanosti kontinuuma Ker z elastično plastičnim modelom ne moremo dovolj dobro opisati pojavov, kot so mehčanje materiala, po­ stopno zmanjševanje elastičnih lastnosti pri ponavljajoči obtežbi in povečanje prostornine pri tlačni obremenitvi, velikokrat uporabimo za analiziranje betona teorijo poško­ dovanosti kontinuuma. Ta teorija uporabi za opisovanje poškodovanosti materiala dodatne oziroma notranje spre­ menljivke. Nekaj najbolj znanih modelov, ki so zasnovani na teoriji poškodovanosti: Mikroravninski model [13], model, zasnovan na teoriji zmesi [12], elasto-plastični model poškodovanosti [9] [19], 3.2. Materialni modeli, zasnovani na teoriji plastičnosti Veliko materialnih modelov betona je zaradi zapletenosti njegovega obnašanja zasnovanih fenomenološko in ne na zakonih mehanike. Modeli uporabijo krivulje napetost- deformacija, ki so dobljene iz eksperimentalnih zvez med silami in pomiki. Takšni makroskopski modeli pogosto priredijo klasično Misesovo teorijo plastičnosti, ki je bila zasnovana za kovine, tako da le-ta ustreza diagramom napetost-deformacija za beton. Vendar lahko ti modeli dobro opisujejo obnašanje betona v tlaku le tako dolgo, dokler ni dosežena tlačna trdnost betona. Ne morejo pa slediti »mehčanju materiala v tlaku« oziroma pojavom nestabilnega razvoja razpok (lokalizaciji deformacij). Ti modeli prav tako ne morejo upoštevati vpliva spremembe prostornine. Da bi z materialnimi modeli plastičnosti lahko upoštevali tudi vpliv spremembe prostornine, je potrebno upoštevati pogoje »neasociativne« plastičnosti [4], Za upoštevanje »mehčanja materiala v tlaku« so bili ob upoštevanju H’yushinovega postulata izpeljani konstitucij- ski modeli, zasnovani v deformacijskem prostoru [4], Pri modelih, zasnovanih na teoriji plastičnosti, določimo začetno ploskev tečenja na podlagi ploskve največje nosilnosti. To ploskev določimo eksperimentalno s preiz­ kusi tlačne trdnosti. Na sliki 12 so prikazane nekatere ploskve največje nosilnosti betona [4], Materialni modeli, ki temeljijo na teoriji poškodovanosti, dobro ustrezajo enakomerno razporejenosti mikrorazpok in stanju v materialu preden postanejo makro razpoke globalno prevladujoče. Po nastanku makrorazpok je treba upoštevati kombinacijo teorije mehanike loma in teorije poškodovanosti, sicer računi niso realistični. 3.4. Modeliranje razbremenitve Pri numeričnem modeliranju razbremenitve ter ponovne obremenitve obstaja zopet več možnosti (slika 13). Največkrat uporabljamo model elastično-plastične snovi (slika 13a), kjer se razbremenjena snov pri ponovni obremenitvi obnaša linearno elastično do stanja, pri kate­ rem smo začeli z razbremenjevanjem, nato pa se obnaša zopet nelinearno. Enoosni ciklični obremenitvi betona v nategu dobro ustreza model snovi, ki ne upošteva nepovratnih deforma­ cij, upošteva pa manjšanje togosti materiala z večanjem deformacij (slika 13b). Model plastičnega loma snovi (slika 13c), ki upošteva plastične deformacije ter manjšanje togosti materiala z večanjem deformacij, je primeren za modeliranje natezne ciklične obremenitve ali za modeliranje obnašanja betona pri tlačni obremenitvi v področju mehčanja. a) Bresler - Pister Slika 12: Prikaz dveh različnih ploskev največje nosilnosti betona b) Ottosen Fag g: Poročila 48 Gradbeni vestnik • Ljubljana (43) 3.5. Poenostavljeni modeli Zaradi velikega števila težav pri formulaciji materialnih modelov velikokrat uporabljamo poenostavljene modele. Sem prištevamo tudi hipoelastični ortotropni model, pri katerem so materialni parametri določeni na osnovi ekvi­ valentnih o -e diagramov [20]. 4.0. UPOŠTEVANJE RAZVOJA RAZPOK Z METODO KONČNIH ELEMENTOV 4.1. Numerične težave Pri analizi konstrukcij z metodo končnih elementov pov­ zroča mehčanje materiala odvisnost rezultatov analize od velikosti končnih elementov. Pojav pokažemo na primeru konzole (slika 14). Če predpostavimo, da se deformacije lokalizirajo le znotraj enega elementa, je rešitev za pomik u odvisna od velikosti elementa h: G /(Ju — ® ö v \ u = (L-h)g+ h ( -V + i ) Največkrat so uporabljeni modeli z razmazanimi razpoka­ mi, kjer je predpostavljeno, da je razpokano telo konti­ nuum, za katerega lahko uporabimo običajne zveze med napetostmi in deformacijami. Ta predpostavka je sicer ugodna z računskega stališča, je pa v nasprotju z resnič­ nim pojavom razpoke, ki povzroči nezveznost materiala. Obstaja več različnih računskih modelov z razmazanimi razpokami [20], na primer: model fiksnih razpok, model fiksnih razpok z razdelitvijo deformacij, model z več fiksnimi razpokami v različnih smereh ter z razdelitvijo deformacij in model rotirajočih razpok. Osnovna predpostavka modela fiksnih razpok je, da ostane smer ravnine razpoke ves čas obremenjevanja nespremenjena. Običajna predpostavka je tudi, da lahko v eni točki telesa nastanejo tri med seboj pravokotne ravnine razpok. Osnovna predpostavka modela fiksnih razpok z razdeli­ tvijo deformacij je, da razdeli prirastek celotne deformacije razpokanega materiala na del, ki pripada razpoki in na del, ki pripada materialu med razpokami. Takšna razdeli­ tev deformacij predstavlja poskus približevanja k modelu diskretnih razpok in omogoča bolj realistično obravnava­ nje kombinacije razpok, plastičnosti, tečenja, temperature in krčenja. Model z več fiksnimi razpokami v različnih smereh ter z razdelitvijo deformacij se od prejšnjega razlikuje le v tem, da lahko istočasno nastane v eni točki več razpok v različnih smereh. Model rotirajočih razpok predpostavi, da se smer razpoke zvezno spreminja skladno s spreminjanjem glavnih smeri deformacij. Posledica te predpostavke je, da že zaprte razpoke pri nadaljnjem obremenjevanju ne morejo biti ponovno odprte. Model daje relativno dobre rezultate. -]— h — |- tg a = E tg ß = H o = E c £ S £ y O = Oy - H ( £ - £y ) £ ž £y Slika 14 Numeričnim težavam se poskušamo izogniti na različne načine. Omenimo le nekatere. a) 0 - 8 diagram za nateg izrazimo v odvisnosti od veliko­ sti elementa h = V A (A je ploščina elementa) ter energije loma G,: 8o = 2 Gf/f[h [2] (slika 15). Slika 15: a -s diagram v nategu povežemo z velikostjo ele­ menta in energijo loma. b) Upoštevamo nelokalno teorijo kontinuuma [3], pri kateri je napetost v točki telesa odvisna od povprečne deforma­ cije znotraj prostornine končne velikosti, ki jo imenujemo reprezentativna prostornina (približno trikratna velikost največjega agregatnega zrna). Osnovna ideja te teorije je, da obravnava kot nelokalne (povprečne vrednosti) le tiste spremenljivke, ki opisujejo mehčanje materiala v nategu, preostale spremenljivke pa obravnava kot lokalne. c) Naslednjo možnost obravnavanja razvoja razpoke predstavlja numerično iskanje takšnih ravnin v telesu, ki izkazujejo nezveznost odvodov pomikov. S tem je dolo­ čena ravnina razpoke. Nato se določi vrsta nastajajoče razpoke: natezni lom, strižna porušitev ali razporejena porušitev [21], [22], [23], k o n č n i e l e m e n t a r m a t u r e • vozlišče e l e m e n t a a r m a t u r e - vozlišče e l e m e n t a b e to n a končn i e l e m e n t b e to n a Slika 16 Togostno matriko [K] končnega elementa betona z arma­ turo [20] lahko zapišemo takole: ,K1 _ [[K J + [K J [K a ji (Kl " [ [Kbsl [Kb j | (11) 5.0. NUMERIČNO OBRAVNAVANJE ARMATURE TER NJENE POVEZAVE Z BETONOM 5.1. Načini numeričnega obravnavanja armature Armaturo lahko modeliramo z linijskimi elementi [16], ki so povezani s končnim elementom betona le v njegovih vozliščih. Težava pri tem modelu je v tem, da je potrebno pri opisu armature konstrukcijo razdeliti na veliko število elementov. Drugi način modeliranja armature predstav­ ljajo v betonski element vstavljeni linijski ali membranski elementi, ki potekajo prek končnih elementov betona. Model, pri katerem je armatura razporejena po slojih, največkrat uporabimo pri nosilcih, ploščah in lupinah. Pri tem posamezni sloji predstavljajo beton oziroma armaturo. Zaradi osnovne predpostavke, da so pomiki armature in betona enaki, z zgoraj navedenimi elementi ne moremo upoštevati relativnega zdrsa med armaturo in betonom. Da bi omogočili zdrs, so pogosto v rabi tako imenovani vezni elementi, ki dovoljujejo relativni zdrs med armaturo in betonom. Vezne elemente vstavimo v vozlišča ali pa vzdolž robov končnih elementov betona [10]. Slaba stran veznih elementov je v tem, da moramo oblikovati končne elemente betona tako, da se njihovi robovi prilegajo armaturi. Danes je poudarek na razvoju elementov armature, ki potekajo kjerkoli znotraj ali po robu končnega elementa betona. Pri tem se upošteva tudi zdrs. S takšno formulacijo je obnašanje armature opisano bolj realistično, dobljen je bolj natančen odziv celotne konstrukcije, račun pa je tudi bolj gospodaren, ker je potrebnih manj končnih elementov. 5.2. Togostna matrika modela armaturne palice, vstavljene v končni element betona Idejo za model, ki upošteva poljubno lego in obliko armaturnih palic oziroma kablov za prednapetje znotraj dvodimenzionalnega končnega elementa, sta objavila Elwi in Hrudey leta 1989 [5], V tej formulaciji posebej obravnavamo končni element betona in končni element armature. Vsak od omenjenih končnih elementov je podan z ustreznimi vozlišči (slika 16). Matrika [Kcc] + [Kssj pripada vozliščnim pomikom ele­ menta betona, preostali del matrike [K] pa zdrsu med armaturo in betonom v vozliščih armature. Za izvrednote- nje matrik potrebujemo eksperimentalne podatke o zvezi med strižno napetostjo na površini armature in pripadajo­ čim zdrsom. Na sliki 17 je prikazanih nekaj takšnih zvez [16]. Slika 17: Zveza med strižno napetostjo na površini armature in zdrsom 5.3. Upoštevanje natezne togosti armiranega betona v nepoškodovanem betonu med razpokami V razpokani armiranobetonski konstrukciji prevzame nate­ zne sile armatura, ki se nahaja v področju razpok. V področju med razpokami se zaradi medsebojne sprijemlji- vosti armature in betona natezne napetosti iz armature prenašajo na beton. S tem beton prispeva k prenašanju nateznih sil in povečuje celotno togost konstrukcije. Pri analiziranju armiranobetonskih konstrukcij je direktno upo­ števanje povezave med armaturo in betonom običajno nepraktično. Zato ta vpliv obravnavamo tako, da korigi­ ramo natezni del diagrama napetost-deformacija za beton ali pa za armaturo. Na sliki 18a je prikazan korigirani napetostno-deformacij- ski diagram za armirani beton [1], Na sliki 18b je prikazan ustrezno korigirani oc- ec diagram natezno obremenje­ nega jekla po nastanku razpok [6], Slika 18: a) Korigirani a -£ c diagram betona, b) Korigi­ rani oc- ec diagram arma­ ture 6.0. MODEL ORTOGONALNIH FIKSNIH RAZPOK ZA ORTOTROPNO HIPOELASTIČNO SNOV Model betona, ki je bil izdelan na FAGG, predstavlja nekakšen kompromis med enostavnostjo in natančnostjo. Model je namreč relativno enostaven in upošteva le prevladujoče nelinearne lastnosti betona, je pa dovolj natančen in primeren za inženirsko uporabo. S tem modelom lahko opišemo naslednje lastnosti: - razpoke v betonu zaradi nateznih napetosti; - natezno togost betona ter mehčanje materiala v nategu; - nelinearno zvezo med napetostmi in deformacijami; - porušitev materiala v tlaku; - zmanjšanje tlačne trdnosti po nastanku razpok; - zmanjšanje strižne togosti v ravnini razpoke v odvisno­ sti od stopnje armiranja; - mehčanje materiala v tlaku; - odpiranje in zapiranje razpok; - obnašanje po nastanku porušitve v tlaku; - razbremenitev ter ponovno obremenitev materiala. Na sliki 20 je prikazan geometrijski model obravnavanega nosilca ter enoosni d -š diagram za beton [14]. Zaradi simetrije konstrukcije in obtežbe obravnavamo le polovico nosilca. Betonski del nosilca je opisan z 12 izoparametrič- nimi 8-vožliščnimi elementi. Na sliki 21 je prikazan potek navpičnih pomikov točke T v odvisnosti od velikosti sile P. Lega točke T je prikazana na sliki 20. Na sliki 22 je prikazana razporeditev razpok za primer f[ = 0,2267 kN/cm2 in | = 8 pri dveh različnih stopnjah obremenitve (§ = eo/ep, glej sliko 15). Naši rezultati [20] (slika 21) se relativno dobro ujemajo z rezultati Phillipsa. Odstopanje numeričnih in eksperimen­ talnih rezultatov v začetni fazi obremenjevanja je verjetno posledica nenatančnih meritev (majhni pomniki). Tudi razvoj razpok in njihove smeri (slika 22) kažejo na logično obnašanje nosilca pri obtežbah blizu porušitve. 7.0. PRIMER Geometrijski podatki, lega armature ter lastnosti materiala so prikazani na sliki 19. Nosilec sta eksperimentalno preizkušala Ramakrishnan in Ananthanarayana [17], nu­ merično pa Phillips [15]. 8.0. SKLEPI V prispevku je obravnavan račun armiranobetonskih kon­ strukcij z metodo končnih elementov. Izkazalo se je, da obstaja veliko različnih materialnih modelov [20] in da je BETON tla č n a t rd n o s t oc = - 2 .4 1 8 k N /c m 2 |1T* trd n o s t b e to n a 1 m Zap. Proizvajalec/ št. Naročnik* (uvoznik) Ti p-vrsta proizvoda Štev. certi­ fikata UN1UN1000 Veljaven do dne 1. IGM, Hoče Nearm. 0 300,12,0 163 1994.03.02 2. Gradis, Ljubljana Nearm.0 300,12,5 166 1994.03.03 3. Gradis, Ljubljana Nearm. 0 400,12,5 172 1994.03.03 4. Gradis, Ljubljana Nearm. 0 600,12,5 173 1994.03.03 5. PUV, Celje Nearm. 0 300,12,5 194 1994.04.22 6. PUV, Celje Nearm. 0 400,12,5 195 1994.04.22 7. PUV, Celje Arm. 0 600,12,5 196 1994.04.22 8. PUV, Celje Arm. 0 800,12,5 197 1994.04.22 9. PUV, Celje Arm. 01000,12,5 198 1994.04.22 10. PUV, Celje Arm. 01200,12,5 199 1994.04.22 11. Stavbar, Maribor Nearm. 0 400,12,0 203 1994.04.18 12. Ingrad, GRAMAT Nearm. 0 200,11,25 208 1994.05.05 13. Ingrad, GRAMAT Nearm. 0 300,11,25 209 1994.05.05 3.2. Cement Zap. Proizvajalec/ št. Naročnik* (uvoznik) Tip-vrsta proizvoda Štev. certi­ fikata BC01BC010... Veljaven do dne 1. Cementarna Trbovlje PC 30dz 45 S 215 1994.02.15 2. Salonit Anhovo PC 15 Z45B 219 1994.02.15 3. Salonit Anhovo PC 30dz 45 S 220 1994.02.15 3.3. Dodatki za beton Zap. Proizvajalec/ Tip-vrsta Štev. certi- Veljaven Št. Naročnik* (uvoznik) proizvoda fikata UMO1UMO10... do dne 1. TKK, Srpenica Cementol SPA 001 1994.01.15 2. TKK, Srpenica Cementol Eta S 002 1994.01.15 3. TKK, Srpenica Cementol Delta extra 180 1994.09.28 4. TKK, Srpenica Cementol Zeta 248 1994.12.29 5. TKK, Srpenica Cementol Omega F 249 1994.12.29 6. TKK, Srpenica Cementol Alfa akcelerator 250 1994.12.29 7. TKK, Srpenica Antifriz Cementol B 251 1994.12.29 3.4. Fasadni opečni zidaki in bloki Zap. Proizvajalec/ št. Naročnik* (uvoznik) Tip-vrsta proizvoda Štev.certi- fikata BDO1BDO10... Veljaven do dne 1. IGM Holding, Lepoglava, Hrvaška/ Invest Korp. Ormož V 250x120x65-15 83 1994.06.07 2. IGM Holding, Lepoglava, Hrvaška/ Gor. opekarne Renče V250x 120x65-15 92 1994.06.17 3. IGM Holding, Lepoglava, Hrvaška/ Gor. opekarne Renče V 250x120x65-15 93 1994.06.17 4. IGM Holding, Lepoglava, Hrvaška/ SAM Domžale V 250x120x65-20 111 1994.07.05 5. IGM Holding, Lepoglava, Hrvaška/ IGM-Trade Ptuj V 250x120x65-30 113 1994.07.06 6. EKO Medžimurje, Hrvaška/ Merkur, Naklo V250x120x65-30 175 1994.09.22 Zap. Proizvajalec/ št. Naročnik* (uvoznik) Tip-vrsta proizvoda Štev. certi­ fikata UMO1UMO10... Veljaven do dne 1. TIM,Laško Ventibit SV/4 MP 91TI001 1994.10.29 2. TIM,Laško Ventibit ST/4 ME 91TI003 1994.10.29 3. TIM,Laško Timbitekt ST/4MP 92TI004 1994.10.29 4. TIM,Laško Timreflex ST/4MP 91TI005 1994.10.29 5. TIM,Laško Timreflex PF/5ME 91TI006 1994.11.20 6. TIM,Laško Timbitekt SV/4MP 92TI002 1995.04.09 7. TIM,Laško Timbiflex ST/4ME 92TI007 1995.01.23 8. TIM,Laško Timbitekt ST/4ME 92TI008 1995.01.23 9. TIM,Laško Ventibit ST/4MP 92TI009 1995.03.16 10. TIM,Laško Strešna lepenka 150x333 136 1996.08.04 11. TIM,Laško Vobitekt SV/4 137 1996.08.04 12. TIM,Laško Vobitekt SV/3 169 1996.09.09 13. TIM,Laško Aluventibit Al/V 01 /4P 170 1996.09.09 14. TIM,Laško timbitekt SV/4ME 242 1996.12.27 15. Izolirka, Ljubljana IZOTERM V-4 91IZ003 1994.09.30 16. Izolirka, Ljubljana Strešna lepenka 150/100 178 1996.09.29 17. Izolirka, Ljubljana IZOTERM V-3 243 1996.12.27 18. Izolirka, Ljubljana IZOTEKTT-4 244 1996.12.27 19. Italmembrane Italija/ Ramtrade Sigmaplast V Mineral 179 1996.09.29 3.6. iverne plošče za splošno rabo in gradbeništvo_________________________________ Zap. Proizvajalec/ Tip-vrsta Štev. certi- Veljaven št. Naročnik* (uvoznik) proizvoda fikata do dne DCO1DCO10... 1. Glin, Nazarje TIP 20 141 1994.08.17 3.7. Opečni strešniki Zap. Proizvajalec/Tip-vrsta št. Naročnik* (uvoznik) Štev. certi- proizvoda Veljaven fikata BDO1BDO10... do dne 1. Križ. opekar. Boreči Zareznik VS 400x2201 064 1994.08.17 2. Križ. opekar. Boreči Slemenjak S 400x2251 065 1994.05.31 3. Križ. opekar. Boreči Bobrovec BS 380 x 1801 120 1994.07.20 4. Križ. opekar. Boreči Bobrovec BS 380 x 1351 121 1994.0720 5. Križ. opekar. Boreči Slemenjak BS260 x 1801 122 1994.07.20 6. Goriš. opek. Renče Trapezasti Alpe-Jadran UST450x190x701 186 1994.10.08 7 Goriš. opek. Renče Vlečni strešnik korec Ž450x180x 70 224 1994.11.17 8. IGM Holding, Lepoglava, Bobrovec BS 380-1801 114 1994.07.06 Hrvaška/ IGM Trade, Ruj 9. Tognana Laterizi, IT/ Kurivo, Nova Gorica Stiskani strešnik zareznik-Mediteran S(C)1 405x250-1 234 1994.12.09 10. Tognana Laterizi, IT/ Kurivo, Nova Gorica Stiskani strešnik dvozareznik S(C)2 405-235-1 235 1994.12.09 11. Coppo Possgno, IT/ Kurivo, Nova Gorica Vlečni strešnik- korec VST440x1801 236 1994.12.09 Zap. Proizvajalec/ št. Naročnik* (uvoznik) Tip-vrsta proizvoda Siporex Štev. certi­ fikata UNO3UNO30... Veljaven do dne 1. TLG E Zagorje KSP 1.25-400/20 187 1994.03.19 2. TLGE Zagorje KSP 2.00-400/22.5 188 1994.03.19 3. TLGE Zagorje KSP 3.00-400/17.5 189 1994.93.19 4. TLGE Zagorje KSP 4.00-401/17.5 190 1994.03.19 5. TLGE Zagorje ZHP 1.10-400/22.5 191 1994.03.19 6. TLGE Zagorje ZVP 1.10-400/17.5 192 1994.03.19 3.9. Čelade za gasilce Zap. Proizvajalec/ Tip-vrsta Štev. certi- Veljaven št. Naročnik* (uvoznik) proizvoda fikata do dne ZB06... 1. Veplas, Velenje CGA01 93001 1995.01.25 3.10. Frakcionirani kameni agregat za beton in asfalt Zap. Proizvajalec/ Separacija št. Naročnik* (uvoznik) Frakcija Štev. certi­ fikata BBO1BBO10... Veljaven do dne 1. Begrad, Črnomelj Suhor 0/4 231 1994.06.04 2. Begrad, Kranj Sav. Loka 4/8 184 1994.04.08 3. Bemos, Kočevje Mozelj 0/4 8/18 138 1994.02.04 4. Beton, Zagorje Kisovec 4/8 8/16 206 1994.04.22 5. Cestno podjetje Celje Vel. Pirešica 8/16 213 1994.05.13 6. Cestno podjetje Koper Razdrto 0/4 4/8 8/11 149 1994.02.08 7. Cestno podjetje Koper Črni Kal 0/4 8/16 201 1994.04.19 8. Cestno podjetje Kranj Kamna gorica 0/4 151 1994.01.08 9. Cestno podjetje N. Gorica Doline 8/16 16/32 126 1994.01.23 10. Cestno podjetje N. Gorica Doline 0/4 4/8 16/22 1127 1994.01.23 11. Cestno podjetje Novo mesto Drnovo 0/4 4/8 8/16 233 1994.06.05 12. Cestno podjetje Novo mesto Drnovo 0/4 124 1994.01.16 13. Cesta Varaždin, Hrvaška/ Cesta Ruj Motičnjak 0/4D 4/8 D OH 8/16 156 1994.02.25 14. Dušan Žerjal Štanjel 0/4 237 1994.06.10 15. Dušan Žerjal/ Rudnik svin. in cin. Mežica Mežica 0/1 216 1994.01.05 16. GMG Golubovac Hrvaška/ Cestno podjetje M. Sobota Lovno 0/4 8/16 131 1994.02.02 17. GMG Golubovac Hrvaška/ Tahting, Ljubljana Lovno 0/4 4/8 8/16 16/32 133 1994.02.02 18. Gorenje, Radovljica Gaber 0/4 8/16 185 1993.04.08 19. GP Ptuj Hajdina 0/4 4/8 157 1994.02.26 20. GPG Lograd, Ljubljana Tacen 8/16 16/32 225 1994.05.22 21. Gradbinec, Kranj Polica 4/8 8/16 16/32 229 1994.15.28 22. Gradbinec, Kranj Hrušica 0/4 8/16 16/32 161 1994.02.30 23. Gradis, Celje Podgora 0/4 4/8 8/16 16/32 240 1994.06.22 24. Gradis, Ljubljana Obrije 0/4 4/8 8/16 16/32 148 1994.02.08 25. Gradis, Maribor Dogoše 0/4 8/16 228 1994.05.27 26. Gradis, Maribor Pobrežje 0/4 200 1994.04.15 27. Graditelj, Kamnik Stranje 8/16 232 1994.06.04 28. Granit, Slov. Bistr. Poljčane 0/4 167 1994.03.02 29. Hidrel Zagreb, Hrvaška/ SCT, Ljubljana Jelenje vode 0/2 2/4 4/8 128 1994.01.23 30. Hidrel Zagreb, Hrvaška Cestno podj. Gradnje, Lj. Jelenje vode 0/4 4/8 238 1994.06.17 31. IGM Lepoglava, Hrvaška/ Cest. podj. Murska Sobota Očura 0/2 132 1994.02.02 32. IGM Lepoglava, Hrvaška/ Pomgrad, Murska Sobota Občura 0/4 247 1994.06.30 33. IGM Lepoglava, Hrvaška Tahting, Ljubljana Občura 0/2 134 1994.02.02 Zap. Proizvajalec/ št. Naročnik* (uvoznik) Separacija Frakcija Štev. certi­ fikata BBO1BBO10... Veljaven do dne 34. IGM Lepoglava, Hrvaška/ Cesta, Ptuj Občura 0/4 159 1994.02.30 35. IGM Sava, Krško Drnovo 0/4 4/8 8/16 130 1994.01.21 36. Kaming, Ljubeščica, Hrvaška/ Tahting, Ljubljana Špica 0/4 4/8 8/16 135 1994.02.02 37. Kaming, Ljubeščica, Hrvaška/ Cesta, Ptuj Hruškovec 2/4 4/8 155 1994.02.17 38. Kaming, Ljubeščica, Hrvaška/ Cesta, Ptuj Špica 0/4 4/0 8/16 16/32 158 1994.02.30 39. Kaming, Ljubeščica, Hrvaška/ Cestno podjetje Celje Hruškovec 2/4 4/8 8/11 212 1994.05.08 40. Kaming, Ljubeščica, Hrvaška/ Pomgrad, Murska Sobota Hruškovec 0/2 2/4 4/8 8/11 246 1994.06.30 41. Kom. podj. Ljubljana Dobrepolje 0/4 153 1994.02.13 42. Kom. podj. Ljubljana Dobrepolje 0/2 227 1994.04.15 43. Kom. st. podj. Domžale Lukovica 0/4 110 1994.01.05 44. Kom. podj. Brežice Boršt 0/4 8/16 123 1994.01.08 45. Konstruktor, Maribor Selnica ob Dravi 0/4 4/8 8/16 16/32 183 1994.04.08 46. Kraški Zidar, Sežana Mali Medvejk 0/4 8/16 16/32 230 1994.06.01 47. Opekar. Rudnik, Brežice Globoko 0/1 176 1994.03.29 48. PGM Hotič Hotič 0/4D 4/8 8/16 16/32 214 1995.05.15 49. PGM Petišovci Petišovci 0/4 241 1994.06.23 50. PGM Vrbje Vrbje 0/4 8/16 16/32 174 1994.03.22 51. Pionir, Novo mesto Velika vas 8/16 16/32 129 1994.01.31 52. Pomgrad, Murska Sobota Ivanci 0/4 16/32 245 1994.06.23 53. Primorje, Ajdovščina Laže- asfalt 0/2 0/4 4/8 16/32 150 1994.02.08 - beton 0/4 4/8 16/32 54. SCT Ind. apna Kresnice Kresnice: - asfalt 0/4 8/16 16/32 - beton 8/16 16/32 202 1994.04.20 55. SCTVrba Hrušica 0/4 4/8 8/16 16/32 162 1994.02.30 56. SCTTehnik, Škofja Loka Stari Dvor 0/4D 8/16 16/32 226 1994.05.23 57 SGP Tržič Podtabor 4/8 8/16 16/32 154 1994.02.17 58. Segrap, Ljutomer Babinci 0/4 168 1994.03.03 59. Stavbar, Maribor Hoče 0/4D+0/4 4/8 8/16 16/32 125 1994.01.18 60. Stavbar, Maribor Hoče 0/4 205 1994.04.19 61. Stavbenik, Koper Griža 0/4 4/8 8/16 16/32 177 1994.03.29 62. ŽGP Ljubljana Verd 0/4 8/16 239 1994.06.20 63. Viadukt Zagreb, Hrvaška/ Daka Podčetrtek Srednjak 0/4 4/8 8/16 16/32 199 1994.01.19 +D = drobljeni agregat ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ je leta 1993 prejel v Ženevi nagrado za tehnologijo in kakovost INTERNATIONAL AWARD FOR TECHNOLOGY AND QUALITY, ki jo podeljuje mednarodna organizacija Editorial Office s sedežem v Madridu.