13
Mojca Smoleji
Formalna in vsebinsko smiselna raven 
stavčnočlenske analize: primer povedkovega 
dopolnilnika
Prispevek se osredotoča na formalno in vsebinsko raven stavčnočlenske 
analize, predvsem povedkovega določila in povedkovega prilastka. Zago-
tovo sta obe ravni pomembni, prav tako ni vedno lahko ali pa celo smiselno 
upoštevati le ene, saj sta pomen in oblika, smisel in struktura tesno pove-
zana, vendar pa je vsaj pri obravnavi povedkovih nesamostojnih stavčnih 
členov smiselno izhajati najprej iz formalne ravni (kot zgleda lahko služita 
stavka Janez je na zeleni veji in Hodila je v plašču), saj je lahko drugače 
analiza samo odraz jezikoslovčevih subjektivnih interpretacij oz. jeziko-
slovčevega intuitivnega občutka.
Ključne besede: stavčnočlenska analiza, pomen, oblika, povedkovo dolo-
čilo, povedkov prilastek
The Formal and Semantically Meaningful Level of 
Sentence Element Analysis: The Example of a “Predicate 
Complement”
The article focuses on the formal and semantic levels of sentence element 
analysis, particularly the predicate determiner and the predicate attribute. 
Both levels are undoubtedly important, and it is neither always easy nor 
necessarily meaningful to consider only one of them, as meaning and form, 
semantics and structure, are closely interconnected. However, especially 
when dealing with non-independent predicative clause elements, it makes 
sense to begin with the formal level (as illustrated by the sentences Janez je 
na zeleni veji [Janez is doing well] and Hodila je v plašču [She walked we-
aring a coat]), since otherwise the analysis may merely reflect the linguist’s 
subjective interpretations or intuitive judgments.
Keywords: sentence element analysis, meaning, form, predicative comple-
ment, predicative attribute
Jezik in slovstvo, 71(1–2), 13–31
DOI: 10.4312/jis.71.1-2.13-31
1.01 Izvirni znanstveni članek
i Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Mojca.Smolej@ff.uni-lj.si; https://orcid.
org/0009-0006-1068-7178
JiS 2026-1-2_final.indd   13 22. 07. 2026   08:41:25
14
Mojca Smolej | Jezik in slovstvo, 71(1–2) | 2026 | 13–31
0 Uvod
Leta 1975 je ob 20. obletnici izhajanja revije Jezik in slovstvo Breda Po-
gorelec objavila povzetek razprave Dopolnilnik (povedkov prilastek) v 
slovenski skladnji, ki je bila predhodno objavljena v reviji Linguistica (Po-
gorelec 1972). V naslovu povzetka, objavljenega v Jeziku in slovstvu, je 
bil v primerjavi z naslovom razprave izbrisan termin prilastek, tako naslov 
povzetka napoveduje celostno obravnavo povedkovega dopolnilnika, na-
slov same razprave pa poudarja predvsem sinonimnost izrazov dopolnilnik 
in povedkov prilastek.
Ker sta znotraj slovenističnega jezikoslovja še vedno prisotni dve različni 
veji1 razumevanja povedkovega določila in povedkovega prilastka, smo 
za izhodišče pričujoče razprave izbrali uvodoma omenjeni povzetek. Prav 
tako se prav pri navedenih nesamostojnih stavčnih členih še posebej kaže 
razkorak med formalno in vsebinsko (pomensko) ravnjo stavčnočlenske 
analize na splošno, na kar se želimo še posebej osredotočiti.
 
Kot pomožno izhodišče bomo poleg članka B. Pogorelec oz. povzetka, ki 
usmerja k članku, upoštevali tudi članek Stavčna analiza in sinteza, ki ga je 
istega leta, torej na 20. obletnico revije Jezik in slovstvo, objavil France Ža-
gar (1975). Čeprav se članek prvenstveno nanaša na poučevanje stavčnih 
členov v šoli, razkriva kar nekaj nejasnosti in pomanjkljivosti pri obrav-
navi stavčnočlenske analize tako na šolski ravni kot na ravni akademske 
slovnice, kar je prisotno še danes. 
1 Povedkov prilastek oz. povedkov dopolnilnik
V prvem letniku revije Jezik in slovstvo je B. Pogorelec (1955) objavi-
la članek z naslovom Sintaktične napake v šolskih nalogah, v katerem je 
zapisala: 
1 Prva veja razumevanja predvsem povedkovega določila (predstavnik je bil npr. J. To-
porišič) izhaja največkrat iz širokega razumevanja pomena, tudi prenesenega pomena 
(v ospredje se postavljata tako denotativnost kot konotativnost), in tako delno zapo-
stavlja formalno raven (ki v ospredje postavlja predvsem kategorialnost in denotativ-
nost). Druga veja je tej ravno nasprotna.
JiS 2026-1-2_final.indd   14 22. 07. 2026   08:41:25
15
Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega dopolnilnika
[O]bičajno je mnogo več psihičnih pojavov in reakcij kakor adek-
vatnih izraznih sredstev zanje. Med pogoji in silnicami, ki govor 
oblikujejo, je pogostna razlika, ki sproži ta ali oni sintaktični pojav 
ali napako. Ob analizi vzrokov se je zato težko omejiti le na eno od 
psiholoških in socioloških dejstev, običajno so pojavi pogojeni v raz-
ličnih stopnjah zaznavanja, ki si med seboj nasprotujejo. […] Izraz je 
vedno podvržen najrazličnejšim emocijam:2 razpoloženju, občutkom 
in čustvom. (Pogorelec 1955/56: 204.)
Citat nam bo služil kot iztočnica za dvoje premislekov: a) o pomenu in 
smislu same stavčnočlenske analize in b) o razumevanju povedkovega do-
ločila in predvsem povedkovega prilastka oz. povedkovega dopolnilnika 
skozi smernice, ki jih je podala B. Pogorelec (1975).
1.1 Stavčnočlenska analiza
Če se želimo osredotočiti na razumevanje povedkovega dopolnilnika oz. 
prilastka, je nujno najprej opredeliti pojem stavčnega člena oz. stavčnoč-
lenske analize.
 
J. Toporišič (1969: 81) o stavčnem členu napiše: »Dobre definicije bi potemta-
kem morale stavčne člene zaobseči z vseh [teh] štirih plati: z vsebinske, skla-
denjske, oblikoslovne ter s stališča vprašalnice, ki ji odgovarja stavčni člen.«
Predhodno to ponazori z definicijo osebka, za katerega napiše (Toporišič 
1969: 80–81), 
da je stavčni člen, ki kaže na tistega, ki glagolsko dejanje opravlja 
[…]. [J]e tisti stavčni člen, od katerega je odvisna oseba, število in 
spol povedka […] Čisto oblikovno bi se za osebek reklo, da je tisti 
stavčni člen, ki je obvezno v imenovalniku […]. Osebek lahko ugoto-
vimo (in torej to jemljemo za njegovo razločevalno znamenje naspro-
ti drugim stavčnim členom) še na podlagi posebne vprašalnice: kot se 
spominjate, je ta vprašalnica kdo ali kaj […].
2 Podobno je razmišljal tudi J. Toporišič v članku O stavku, stavčnih členih in razmerju 
med povedkom in osebkom (1969: 77): »Toda, ali se dovolj zapletena misel da izraziti 
v enem stavku? Seveda ne vedno. Saj za to, da jo izrazimo, dostikrat uporabimo po več 
stavkov, tudi odstavkov ali celo poglavij.«
JiS 2026-1-2_final.indd   15 22. 07. 2026   08:41:25
16
Mojca Smolej | Jezik in slovstvo, 71(1–2) | 2026 | 13–31
Na prvem mestu definicije je omenjena pomenska raven, ki kaže na glo-
binsko skladnjo, torej na propozicijo, ki razkriva udeleženske vloge. Ker 
udeleženska vloga pogostokrat ni prekrivna s stavčnočlensko vlogo – npr. 
vršilec dejanja ali nosilec stanja ni nujno izražen v osebku –, bi bilo names-
to vsebinske bolj smiselno izpostavljati predvsem formalno raven, analiza 
(globinskega in slovničnega) pomena pa bi se izhodiščno morala nanašati 
predvsem na glagol v povedku.3
Če torej povzamemo, lahko posplošeno napišemo, da so stavčni členi stavč-
ne enote, ki so v odvisnostnem razmerju z drugimi stavčnimi enotami in so 
nosilke medsebojno povezanih različnih vrst pomenov. Skladenjsko razmer-
je oz. skladenjska povezanost z drugimi členi določa njihovo skladenjsko 
funkcijo. Poleg odvisnostnega razmerja, oblike in pomena, so za stavčnoč-
lensko analizo pomembni tudi zunajskladenjski, zunajstavčni elementi, saj 
lahko skorajda vsako stavčno strukturo stavčnočlensko analiziramo z različ-
nih pomensko-smiselnih zornih kotov (gl. npr. Welke 2007: 8–20). V stav-
čnočlensko analizo je tako poleg jezikovnoslovničnega konteksta smiselno 
vključiti tudi pragmatični/situacijski kontekst. Vsako stavčnočlensko anali-
zo lahko razumemo tudi kot hipotezo pragmatičnih sklepov.
Kot je bilo že predhodno napisano, je na nujnost upoštevanja različnih pa-
rametrov, tudi pragmatičnih, s konkretnimi primeri opozarjal že F. Žagar 
(1975: 14): 
Večkrat je težko potegniti mejo med prilastkovim odvisnikom in 
drugimi odvisniki, npr.: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Možna 
sta dva načina spraševanja: Kaj Janez zna? To. Katero to Janez zna? 
3 O razlikovanju med formalno in vsebinsko analizo stavčnih členov je pisal F. Žagar v 
članku Stavčna analiza in sinteza (1975: 13), v katerem razpravlja o smiselnosti analize 
stavčnih členov in različnih pristopih k analizi, npr.: 
»Dolgo časa so bili pri stavčni analizi kamen spotike količinski izrazi, zlasti števniki od 
pet dalje, npr.: Pet brez raste na robu gozda. Po starem smo se spraševali: Kaj raste? Pet, 
peterica. (Osebek.) Katerih pet? Brez? (Prilastek). Sedaj se sprašujemo preprosteje in 
naravneje, ne oziramo se na formalno stran (1. sklon), ampak na vsebinsko smiselnost: 
Kaj raste? Pet brez. (Osebek). Koliko brez? Pet. (Prilastek).«
Kljub poudarjanju, da gre pri analizi za upoštevanje vsebinske smiselnosti, je tudi pri 
razčlenjevanju stavka s količinskim izrazom v ospredju formalna, slovnična raven: npr. 
Pet brez raste na robu gozda. → Ena breza raste na robu gozda. → Breza raste na robu 
gozda. S pomočjo pretvorbe oz. analogije je jasno, da je tudi v navedenih primerih 
formalna raven tista, ki pokaže na osebkovo vlogo.
JiS 2026-1-2_final.indd   16 22. 07. 2026   08:41:25
17
Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega dopolnilnika
Kar se Janezek nauči. (Prilastkov odvisnik). – Kaj Janez zna? Kar se 
Janezek nauči. (Predmetni odvisnik). Besedico to pa štejemo samo 
za nekakšen povzetek predmetnega odvisnika. Naravnejši in boljši je 
drugi način.
Kot smo izpostavili že na začetku, je nujno upoštevati tako formalno kot 
vsebinsko raven analize, in sicer komplementarno, kar pomeni, da izho-
diščno izhajamo iz formalnih danosti, ki jih dopolnimo s pomenskimi la-
stnostmi glagola v povedku in drugimi vsebinskimi značilnostmi (npr. s 
pomenom sklona pri predmetnih in prislovnih določilih).
1.1.1 »Povedkov dopolnilnik« in pomen
Za opredeljevanja vseh vrst »povedkovega dopolnilnika«4 se je smiselno 
najprej ustaviti pri razumevanju različnih vrst pomena, kar je v svoji raz-
pravi omenjala tudi B. Pogorelec (1972: 315–327).
Izhodiščno je pri razčlenjevanju »povedkovih dopolnil« (tako povedkove-
ga določila kot povedkovega prilastka) smiselno razlikovati med a) polnim 
(slovarskim) pomenom (npr. Andrej je doma), b) oslabljenim pomenom 
(npr. Andrej je študent/prijazen), c) slovničnim pomenom (npr. Andrej je 
zaspal) in č) prenesenim pomenom (npr. Andrej je na zeleni veji / Andrej je 
na psu). Navedeni primeri so sicer prototipski in ne pokrijejo vseh možnih 
primerov v okviru povedkovega člena, vseeno pa nakazujejo smernice vsaj 
za osnovno razumevanje vseh oblik »povedkovih dopolnil«. Vprašljivo je 
sicer tudi razlikovanje med primerom s polnim slovarskim pomenom, npr. 
Andrej je doma, in primerom s prenesenim pomenom, npr. Andrej je na 
zeleni veji. Z zornega kota glagolskega pomena pravzaprav ne gre za pre-
nesenost (biti – nahajati se), zato bi oba primera lahko razčlenili enako 
(osebek – glagol s polnim pomenom v povedku – prislovno določilo kra-
ja), res pa je, da je tudi pretvorba po vzoru Toporišičevega razumevanja 
povedkovega določila delno smiselna (Andrej je v depresiji – Andrej je 
depresiven), kar kaže na zvezo kopule in povedkovega določila.
4 Besedna zveza »povedkovo dopolnilo« je zapisana v navednicah, saj jo uporabljamo 
le kot termin, ki ga je uporabljala B. Pogorelec, vendar pa se znotraj slovenističnega 
jezikoslovja ni uveljavil. Prav tako ga tudi v pričujočem prispevku opredeljujemo kot 
neustreznega. Vzrok je natančneje pojasnjen v prispevku.
JiS 2026-1-2_final.indd   17 22. 07. 2026   08:41:25
18
Mojca Smolej | Jezik in slovstvo, 71(1–2) | 2026 | 13–31
1.2 Razumevanje povedkovih določil in prilastkov pri A. Brezniku, 
v »Slovnici štirih« in pri J. Toporišiču
Preden se bomo še bolj poglobili v mejne primere povedkovega določila, 
razlikovanje povedkovega določila in povedkovega prilastka ter različne 
kategorije povedkovega prilastka, bomo na kratko pregledali tri temeljne 
slovnice, ki so poleg čeških in poljskih slovničnih teorij (so)vplivale na 
razumevanje povedkovega dopolnila v delih B. Pogorelec.
Prva, ki jo bomo omenili, je slovnica A. Breznika (1934). Breznik že razli-
kuje med povedkovim določilom in povedkovim prilastkom. Za povedkov 
prilastek pa navaja tudi (Breznik 1934: 215–219):
Kakor biti (sem) tako potrebujejo še neki drugi glagoli z nepopolnim 
pomenom posebnih pojasnil, ki glagol dopolnjujejo. Tako določilo se 
imenuje povedkovo določilo. Taki glagoli so postati, nastati, ostati, in 
povratniki zdeti se, imenovati se, klicati itd. […] Prilastek se rabi: 1. 
Pridevno, če pomeni neko stalno lastnost, […]. 2. Povedno, če izraža 
samo slučajno stanje. Povedni prilastek je lahko pridevnik (deležnik), 
samostalnik itd., n. pr. Vrnil se je zdrav in vesel. S srcem obupnim je 
prišel domu. (Preš.) V take misli zatopljen sem hodil danes po mestu. 
Našli so ga mrtvega. Ne bom ga pustil lačnega. Samostalnik se rabi 
z veznikom ko(t) ali brez njega, n.pr. Kot značajen človek živim, kot 
značajen človek umrjem. (Cankar.) […] – Z deklico sva obiskala kra-
je, kamor sem še otrok rad zahajal. (Tavč.)
Breznik na ravni povedkovega določila poleg oslabljenega biti navaja le 
še primere, ki so sorodni oslabljenemu glagolu biti (npr. postati, zdeti se, 
imenovati (se)). Primerov s prenesenim pomenom ne omenja. Na ravni 
povedkovega prilastka oz. povedno rabljenega prilastka navaja 5 različnih 
podskupin: a) pridevnik v vlogi prilastka, v 1. sklonu kot dopolnilo osebka 
(Vrnil se je zdrav in vesel), b) deležnik v vlogi prilastka, v 1. sklonu kot 
dopolnilo osebka (V take misli zatopljen …), c) pridevnik v vlogi prilast-
ka, v 4. sklonu kot dopolnilo predmeta (Našli so ga mrtvega), č) zveza 
predloga z/s in samostalnika v vlogi prilastka (S srcem obupnim je prišel 
domov), d) zveza veznika kot in samostalnika (Kot značajen človek živim), 
brezpredložni samostalnik v vlogi prilastka, v 1. sklonu kot dopolnilo 
osebka (Umrl je junak; … kamor sem še otrok rad zahajal).
JiS 2026-1-2_final.indd   18 22. 07. 2026   08:41:25
19
Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega dopolnilnika
Zanimiv je primer S srcem obupnim je prišel domov. Breznik je predložno 
zvezo opredelil kot povedkov prilastek, torej jo je po vsej verjetnosti po-
jasnjeval s pomočjo pretvorbe v brezpredložno rabljen pridevnik: s srcem 
obupnim → obupan je prišel domov. Glede na pomen orodnika in pomen 
glagola v povedku (priti) bi predložno zvezo lahko razumeli tudi kot pri-
slovno določilo načina (instrumentalis modi) → obupano je prišel domov 
oz. morda še ustrezneje kot prislovno določilo sredstva.
»Slovnica štirih« (Bajec idr. 1956: 284–285) naredi v primerjavi z Brezni-
kovo slovnico korak nazaj, saj ne razlikuje med povedkovim določilom in 
prilastkom oz. povedkovega prilastka sploh ne obravnava. Navaja le pri-
mere, ki so glede na Breznikovo slovnico uvrščeni v povedkovo določilo, 
in sicer bodisi s pomensko oslabljenim glagolom biti (npr. Oče je kovač) 
bodisi z glagoli oz. glagolskimi zvezami, ki so pomensko blizu pomensko 
oslabljenemu glagolu biti (npr. Videti je bil zdrav, Kaže se prijaznega, Ve-
lja za učenega, Oče je bil izvoljen za predsednika).
Pri J. Toporišiču bomo omenili dve deli: Novo slovensko skladnjo (1982) 
in Slovensko slovnico (1976, 1984, 2000). Osredotočili se bomo le na dve 
kategoriji, in sicer a) na opredelitev povedkovega določila oz. na razliko-
vanje med pomensko popolnimi in pomensko nepopolnimi glagoli in b) 
na razlikovanje med povedkovim določilom in povedkovim prilastkom. 
Navedeni deli namreč nista usklajeni oz. navajata nekatere iste primere 
(npr. Izvolili so ga za predsednika) pri obeh obravnavanih nesamostojnih 
stavčnih členih.
V primerjavi s predhodnimi slovnicami je Toporišičeva naredila velik ko-
rak naprej, hkrati pa tudi odmik, saj je pri povedkovem določilu kot kriterij 
določanja upoštevala ne le oslabljeni pomen (npr. Janez je bolan/učitelj; 
Janez je postal učitelj), pač pa tudi preneseni pomen, s čimer se je v stav-
čnočlensko analizo vnesla precejšnja mera nejasnosti. Namesto formalne 
ravni se je osredotočil predvsem na vsebinsko (gl. Žagar 1975: 13), kar 
je skupino povedkovih določil močno razširilo, s tem pa tudi razrahljalo 
kriterije uvrščanja/določanja.
Nekateri pomensko nepopolni glagoli se zakrivajo s pomensko po-
polnimi pomeni, zato jih je teže odkriti […]. Za primer manj očitnih 
pomožniških vlog katerih glagolov vzemimo glagol iti, in sicer na 
JiS 2026-1-2_final.indd   19 22. 07. 2026   08:41:25
20
Mojca Smolej | Jezik in slovstvo, 71(1–2) | 2026 | 13–31
podlagi ustreznega članka v SSKJ. […] Tudi v primerih, kjer tega 
niso storili, bi bilo mogoče najti ustreznike z glagolom biti: ni šel k 
izpitu = ni še bil pri izpitu/ni še bil izprašan; si že šel na operacijo 
= si že bil operiran. […] Tudi pri nekaterih drugih pomenih gre za 
slovarski oslabljeni pomen, čeprav v slovarju kot tak ni označen. Pog-
lejmo: […] zdravljenje gre počasi = je počasno; […] ta ključ ne gre 
v ključavnico = ni ustrezen za /ne ustreza ključavnico/i/ ga ni mogoče 
spraviti v ključavnico. (Toporišič 1982: 108–109.)
Pomenske interpretacije navedenih primerov so subjektivne in postavljene 
kot primarne za določanje stavčnočlenske vloge. Formalna raven je prezr-
ta, zaradi česar je meja povedkovega določila skorajda popolnoma odprta 
in lahko tako v skupino povedkovih določil vključimo vse primere, pri 
katerih lahko vsaj delno zaznamo prenesenost pomena (ne nujno glagola, 
pač pa samega določila).
Če povzamemo, se je s preusmeritvijo izključno na »iskanje sopomenskih 
parov«, pomenskih figur, vneslo precejšnjo mero nejasnosti, kaj naj bi po-
vedkovo določilo sploh bilo. Da je to vsaj delno izpostavljal že sam avtor, 
je razvidno tudi npr. iz interpretacije glagola spremeniti v, ki ga avtor sicer 
navaja na seznamu glagolov, ki ob sebi zahtevajo povedkovnik oz. poved-
kovo določilo, vendar pa v opombi seznama zapiše (Toporišič 1982: 108): 
»Glede statusa tega, kar takim glagolom sledi, je v tej razpravi omahovanje 
med pojmovanjem, da gre za povedkovo določilo oz. za prislovno določilo 
izida. Verjetno je drugi prav.«
 
Za konec obravnave del J. Toporišiča se bomo osredotočili še na razlikova-
nje med povedkovim določilom in povedkovim prilastkom.
Povedkov prilastek je po J. Toporišiču (1976: 487–488):
del stavka, ki osebkovi ali predmetni frazi pripisuje t. i. priložnostno 
ali neobvezno lastnost. Beseda motna v stavku Sava teče motna se 
namreč da razumeti tako, da bi lahko bila tudi bistra ali kakršna že. 
Tako se da razumeti tudi za blagajnika v stavku Tomaža so izvolili za 
blagajnika, saj bi ga bili lahko tudi za kaj drugega.
JiS 2026-1-2_final.indd   20 22. 07. 2026   08:41:25
21
Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega dopolnilnika
Toporišič je tako tudi pri tem povedkovem nesamostojnem členu dajal 
prednost vsebinski ravni (npr. ko zapiše: se namreč da razumeti tako …) in 
se naslanjal na svojo pomensko/smiselno interpretacijo obravnavanih pri-
merov. Med primeri povedkovega prilastka so v Slovenski slovnici (1976) 
navedeni tudi taki, ki so v Novi slovenski skladnji (1982: 107–108) ozna-
čeni za povedkova določila. Npr. zveze kot izvoliti za, imenovati za itd. so 
navedene na seznamu pomensko nepopolnih glagolov, ki ob sebi zahtevajo 
neglagolsko povedkovo določilo. Zanimivo je, da Toporišič (1982: 105) v 
Novi slovenski skladnji zapiše:
Na podlagi članka B. Pogorelec v Linguistici je nato glede tega v 
SS 1976 prišlo do delnega, nepotrebnega, omahovanja, tako da se 
med primeri za glagole s povedkovim prilastkom navajajo tudi taki, 
ki imajo v resnici povedkov določilo: Soseda smo doslej imeli (smat-
rali) za prijatelja, Izvolili so ga za predsednika […]. Tu je v ozadju 
misel, da bi pri dveh istosklonskih delih stavka z isto »fizično« osebo 
kot podstavo poimenovanj imeli opravka s povedkovim prilastkom, 
saj to nekako spominja na jasne primere s povedkovim prilastkom 
tipa Izbrala si je moža ločenca ← Izbrala si je moža, Ta mož je bil 
ločenec. Razlika med tem in zgoraj navedenimi primeri je prav v tem, 
da taka razstavitev na dve enoti v zgornjih primerih ne upošteva po-
menske samozadostnosti razstavljenih delov […].
Kljub jasnemu nestrinjanju z razumevanjem povedkovega prilastka pri B. 
Pogorelec pa J. Toporišič v naslednjih izdajah Slovenske slovnice (1984, 
2000) ni naredil popravkov in primerov tipa Imela sem te za poštenjaka, 
Imenujemo vas za tajnika naše organizacije ne uvrsti med povedkova do-
ločila, pač pa jih ohrani med povedkovim prilastkom. Nedoslednost ali pa 
vsaj delna nejasnost je ohranjena tudi pri navajanju podobnih primerov 
pri obeh povedkovih nesamostojnih členih: npr. primer Stanovanje imate 
zelo lepo urejeno (Toporišič 1984: 481; Toporišič 2000: 612), ki je uvr-
ščeno med povedkova določila, je strukturno enako primeru Imeli ste me 
mlado in močno, pa me imejte še staro in onemoglo (Toporišič 1984: 487; 
Toporišič 2000: 619), ki je uvrščeno med povedkove prilastke. Možna je 
sicer razlaga, da je glagol imeti v drugem primeru avtor slovnice razumel 
kot polnopomenskega (Stanovanje imate urejeno → stanovanje je urejeno 
VS Imeli ste me mlado → Imeli ste me / »posedovali« ste me, ko sem bila 
JiS 2026-1-2_final.indd   21 22. 07. 2026   08:41:25
22
Mojca Smolej | Jezik in slovstvo, 71(1–2) | 2026 | 13–31
mlada/kot mlado/mlado → Pri vas sem bila (v pomenu obstajati) (kot) 
mlada). Pravkar napisana interpretacija izhaja izključno iz pomenske ravni 
in kot taka zanemarja formalno raven analize.
1.3 B. Pogorelec 
B. Pogorelec (1972, 1975) je po vzoru češkega jezikoslovja povedkov pri-
lastek, za katerega predlaga poimenovanje dopolnilnik, obravnavala pred-
vsem s funkcijskega zornega kota:
Povedkov prilastek oziroma dopolnilnik, kakor predlagam zaradi dru-
gačnega načina določevanja, je zelo razširjena skladenjska oblika. Nje-
gova najpomembnejša vloga je zgostitev sporočila in s tem v ustvarja-
nju večje pomenske intenzivnosti v povedi. Zgoščenost besedila in s 
tem večja pomenska »izdatnost« je idealna lastnost vsakega besedila, 
v umetnostnih besedilih pa jo štejemo med lastnosti, ki ta besedila tako 
po obliki kakor po vsebini naravnost pogojujejo. Zapovrstna menjava 
zgostitev in razvez namreč prinaša v besedilo menjave v pomenskem in 
s tem oblikovnem ritmu. (Pogorelec 1975: 120.)
B. Pogorelec se je na povedkov prilastek oz. dopolnilnik osredotočila pred-
vsem kot na besedilno oz. stilistično kategorijo, ki je bila še posebej v času 
moderne zelo pogosta. V članku (Pogorelec 1972) je tako analizirala »le« 
primere dopolnilnikov v umetnostnih besedilih moderne – v prvi vrsti I. 
Cankarja –, in nekaterih kasnejših avtorjev, npr. Preglja, Kosovela, Kos-
mača, Zidarja itd.
Če povzamemo tako prispevek iz leta 1972 kot povzetek iz leta 1975, vi-
dimo, da je avtorica povedkove nesamostojne stavčne člene razdelila v 3 
glavne skupine: povedkovo določilo, dopolnilnik pri glagolih nepopolnega 
pomena in dopolnilnik pri glagolih polnega pomena. Povedkovo določilo 
naj bi stalo le ob nepolnopomenskem glagolu biti, dopolnilnik pri glagolih 
nepopolnega pomena pa naj bi zaobjemal 5 podskupin: dopolnilnik v 1. 
sklonu (npr. postati, zdeti se), dopolnilnik s 1. ali 4. sklonom (npr. čutiti se, 
pokazati se), dopolnilnik z zvezo predloga za in 4. sklona (npr. imenovati 
za, izvoliti za), dopolnilnik s 4. sklonom (npr. imeti, pustiti) in dopolnilnik 
z veznikom ko/kot/kakor (npr. pokazati se, prijaviti se).
JiS 2026-1-2_final.indd   22 22. 07. 2026   08:41:25
23
Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega dopolnilnika
Vsi navedeni primeri dopolnilnika pri glagolih nepopolnega pomena so v Bre-
znikovi slovnici (Breznik 1934: 215–216) uvrščeni v skupino povedkovega 
določila. Tako so uvrščeni tudi v Toporišičevi Novi slovenski skladnji (1982: 
107–108). Kot je bilo že omenjeno, pa je J. Toporišič, izhajajoč iz razume-
vanja povedkovega dopolnilnika B. Pogorelec, tovrstne primere uvrstil med 
povedkove prilastke, kar je nekoliko nerazumljivo, saj je B. Pogorelec jasno 
zapisala, da gre pri teh primerih za zveze z nepolnopomenskimi glagoli, in zato 
posledično ti primeri ne sodijo v povedkov prilastek. Edino smiselno bi jih bilo 
pustiti v skupini povedkovega določila. Zakaj jih je J. Toporišič uvrstil med 
povedkove prilastke oz. zakaj je analizo B. Pogorelec interpretiral tako, kot da 
jih je smiselneje uvrstiti med zveze z glagoli s polnim pomenom, pravzaprav 
ostaja nejasno. Vsekakor je bila s tem vnesena precejšnja nedoslednost. 
Prva in druga skupina sta torej sorodni – obe povezuje zveza z glagolom z 
nepolnim pomenom –, tretja skupina pa je posebna/samostojna zaradi zveze 
z glagoli s polnim pomenom. B. Pogorelec v okviru dopolnilnika pri glago-
lih polnega pomena našteje 11 podskupin: dopolnilnik z golim pridevnikom, 
dopolnilnik s podredno ali priredno razvito pridevniško zvezo, dopolnilniško 
zvezo s števnikom ali zaimkom, dopolnilnik z golim ali razvitim deležnikom, 
ki ima polstavčno vrednost, samostalniški dopolnilnik, dopolnilniško zvezo z 
veznikom kot/kakor/ko, stavčni dopolnilnik, prosti samostalniški dopolnilnik, 
dopolnilniško zvezo s predlogom z/brez, dopolnilnik z nedoločnikom/v odvis-
nik razvezani nedoločniški dopolnilnik in dopolnilniško zvezo s predlogom v.
Zadnjo podskupino, torej dopolnilniško zvezo s predlogom v, je B. Pogo-
relec v članku (1972) le nakazala, v povzetku (1975: 122) pa je omembo 
razširila s konkretnima primeroma: »Seveda pa je treba vsaj omeniti tudi 
dopolnilnike, pri katerih pretvorbena oblika ni tako jasno razvidna: tako 
zveze Hodila je v plašču (= oblečena v plašč), Ostala je v zadregi.«
Razlaga B. Pogorelec nakazuje, da je tudi sama, tako kot J. Toporišič, veli-
kokrat izhajala iz pomenske interpretacije in je v ospredje dajala predvsem 
pomensko/vsebinsko razčlenjevanje. Primer Hodila je v plašču bi lahko za-
radi zveze polnopomenskega glagola hoditi in 5. sklona formalno analizirali 
tudi kot stavčnočlensko zvezo povedka in prislovnega določila načina.5
5 Ker gre za metaforiziran kraj/prostor (Hodila je v parku – Hodila je v plašču), je stavč-
nočlenska zveza povedka in prislovnega določila kraja manj smiselna.
JiS 2026-1-2_final.indd   23 22. 07. 2026   08:41:25
24
Mojca Smolej | Jezik in slovstvo, 71(1–2) | 2026 | 13–31
Predlog B. Pogorelec o samostojni skupini dopolnilnikov ob glagolih z 
nepolnim pomenom ni zaživel, vnesel je le zmedo, ki je v slovnici, kot je 
bilo že omenjeno, prisotna še danes. Poleg tega je nejasnost prisotna tudi 
na ravni dopolnilnikov pri glagolih s polnim pomenom, saj je – sicer pri 
manjšem številu primerov – v ospredju vsebinska oz. vsebinsko smiselna 
interpretacija (npr. pri že omenjenem primeru Hodila je v plašču).
Za konec obravnave razumevanja povedkovih nesamostojnih stavčnih čle-
nov naj bo še enkrat poudarjeno, da je B. Pogorelec dopolnilnike izpostav-
ljala predvsem kot stilna sredstva (Pogorelec 1972: 327): »Za stilistiko bo 
posebej pomembno vprašanje, kako izrabljajo dopolnilnik pisci v posame-
znih slogovnih obdobjih, kakšna je torej njegova stilemska vrednost. Ob-
javljeno gradivo in razlaga naj bosta spodbuda za nadaljnje raziskovanje.«
V nadaljevanju prispevka bomo zato pregledali 3 izbrana sodobna literarna 
dela in skušali ugotoviti, ali je tudi danes povedkov prilastek pogosto stilno 
sredstvo oz. katere izmed oblik povedkovega prilastka se najpogosteje po-
javljajo. Povedkov prilastek bomo razumeli (le) kot nesamostojni stavčni 
člen, ki stoji ob polnopomenskem glagolu v povedku. Izhajali bomo iz 11 
podskupin, ki jih v okviru dopolnilnika pri glagolih polnega pomena naš-
teva B. Pogorelec (torej tudi podskupin dopolnilniške zveze s predlogom 
z/brez in dopolnilniške zveze s predlogom v). 
1.4 Sodobna slovenska proza – primer treh avtoric
Analizirali smo tri dela sodobnih slovenskih avtoric, ki so bile ali preje-
mnice ali pa vsaj nominiranke za literarno nagrado kresnik: roman Ženska 
s srebrnim očesom avtorice Katarine Marinčič (2022), roman Na klancu 
Tine Vrščaj (2022) in roman Težka voda avtorice Pie Prezelj (2023). Za-
nimalo nas je, ali so tudi v sodobnem romanu – sicer v zelo zamejenem 
korpusu, ki lahko zgolj predvideva oz. nakaže stanje v sodobni prozi – pri-
sotne različne oblike povedkovega prilastka oz. zveze polnopomenskega 
glagola v povedku in povedkovega prilastka, zanimalo nas je torej, katere 
oblike so danes najpogostejše. V vsakem romanu smo pregledali 40 stra-
ni, skupno približno 30.000 besed (Marinčič 13.000 besed, Vrščaj 8.500, 
Prezelj 8.000 besed).
JiS 2026-1-2_final.indd   24 22. 07. 2026   08:41:25
25
Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega dopolnilnika
Skupno so avtorice uporabile le 41 povedkovih prilastkov (K. Marinčič 9, 
T. Vrščaj 16 in P. Prezelj prav tako 16). Na 1000 besed je torej rabljen le 
malo več kot en povedkov prilastek.
 
Med avtoricami sicer ni bistvenih razlik, vse tri izjemno redko izrabljajo – 
po besedah B. Pogorelec – stilni učinek pomenskega zgoščevanja. Oblike, 
ki nikoli niso bile uporabljene,6 so stavčni dopolnilnik oz. stavčni poved-
kov prilastek, prosti samostalniški povedkov prilastek, ki je bil še posebej 
pogost v času moderne, in nedoločniški povedkov prilastek oz. v odvis-
nik razvezani nedoločniški povedkov prilastek. Zelo redko, torej samo po 
2-krat, so bile rabljene oblike povedkovega prilastka z golim ali razvitim 
deležnikom,7 samostalniški povedkov prilastek in zveza z veznikom kot/
kakor/ko.8 5-krat je bila uporabljena zveza s predlogom z/brez9 in 4-krat 
zveza s predlogom v.10
Najpogosteje, 10-krat, je bil uporabljen povedkov prilastek z golim pri-
devnikom,11 8-krat sta bila uporabljena povedkov prilastek s podredno ali 
priredno razvito pridevniško zvezo12 in povedkov prilastek s števnikom ali 
zaimkom.13
Zaključimo lahko, da povedkov prilastek kot skladenjsko stilistična figura 
ni tipična za izbrana sodobna prozna dela. Za primerjavo lahko navedemo, 
da je v Cankarjevih delih14 na 1000 besed rabljenih približno od 6 do 7 
povedkovih prilastkov, med katerimi so tudi taki, ki jih v sodobnih delih 
nismo zaznali, npr. prosti samostalniški povedkov prilastek.
6 Pri pregledu oblik izhajamo iz vrst, ki jih je navedla B. Pogorelec (1972, 1975).
7 Npr. Pomagaj mi, ne morem dol, je cvilila, viseča z veje. (Prezelj 2023: 34.)
8 Npr. Kot otrok se je naposlušala mame in njenih prijateljic […]. (Vrščaj 2022: 20.)
9 Npr. Ta sodobna vzgoja, bi rekla Evina mama z obrazom, stisnjenim od zaničevanja. 
(Vrščaj 2022: 29.)
10 Npr. Zvečer jima obleče dolgo pižamo, zjutraj pa se zbudita v kratkih hlačah. (Vrščaj 
2022: 6.)
11 Npr. Na križarjenje bo šla neprespana. (Marinčič 2022: 34.)
12 Npr. Odeta v rumeno pelerino se je Ida s pleteno košaro pomikala proti vrhu […]. 
(Vrščaj 2022: 14.)
13 Npr. [N]e bo ga hranil, ne bo kopal, ko tega ne bo zmogel sam. (Prezelj 2023: 35.)
14 Pregledali smo izbrane črtice (npr. To so pa rože, Kostanj posebne sorte, Edina beseda) 
v zbirki Podobe iz sanj (Cankar 1920).
JiS 2026-1-2_final.indd   25 22. 07. 2026   08:41:25
26
Mojca Smolej | Jezik in slovstvo, 71(1–2) | 2026 | 13–31
1.5 Opredelitev povedkovega prilastka s pomočjo digitalnih orodij 
za slovenščino – Skladenjski razčlenjevalnik in ChatGPT (4.0)
Za konec definiranja in nove strukturne opredelitve povedkovega prilastka 
v slovenski skladnji se bomo na kratko ustavili še pri dveh digitalnih orod-
jih za slovenščino. Cilj pregleda stavčne analize v podnaslovu omenjenih 
orodij je predvsem preveriti skladnost z razumevanjem povedkovega pri-
lastka v Slovenski slovnici in navedenimi oblikami, kakršne lahko vidimo 
v delih B. Pogorelec (1972, 1975). Zagotovo analiza ne more biti tako raz-
vejana in tako razdrobljena (v smislu številnih redkeje rabljenih oblik), kot 
je to npr. v predhodno obravnavanih jezikoslovnih delih. Najprej se bomo 
osredotočili na Označevalnik in razčlenjevalnik15 (skladenjske relacije).
V razčlenjevanje smo dali le štiri stavke, ki povsem zadostno pokažejo 
na trenutno stanje omenjenih orodij: a) Mama se je zbudila vsa utrujena, 
b) Štruklje postrezite še vroče, c) Odšla je z nasmehom na ustih in č) Kot 
otrok sem se igral v potoku.
V prvem in drugem primeru razčlenjevalnik zvezi vsa utrujena in še vroče 
ustrezno označi za določili (povedkova prilastka), ki sta povezani s polno-
pomenskim glagolom v povedku (povezava je nakazana s puščico, usmer-
jeno iz polnopomenskega glagola k določilu oz. povedkovemu prilastku).16 
Pri tretjem in četrtem primeru pa sta zvezi z nasmehom na ustnicah in kot 
otrok pri vizualizaciji skladenjskih relacij označeni kot prislovni določili 
15 Povezava: https://orodja.cjvt.si/oznacevalnik/slv/.
16 »Povedkova določila in povedkove prilastke označujemo s povezavo dol. Povlečemo 
jo med povedkovim jedrom (tj. kopulo, glagolom biti, oz. polnopomenskim glagolom) 
ter povedkovim določilom in povedkovim prilastkom. Izhodišče puščice je v povedko-
vem jedru, njen cilj pa v jedru povedkovega določila oz. povedkovega prilastka. Glede 
ločevanja med povedkovimi določili ter prilastki sledimo smernicam Slovnice 2004 
(588) […] Povedkov prilastek označujemo s povezavo dol. Pojavlja se ob pomensko 
popolnih glagolih (v sistemu vsi glagoli razen biti), ob glagolu biti pa samo, če gre 
za polnopomenski glagol.« (http://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik2/
SSJ_Kazalnik_2_Specifikacije-ucni-korpus_v1.pdf. Povezava ni več dostopna, je pa 
bila v času analize (15. 7. 2025). Pri razlagi klasifikacij smo izhajali tudi iz: https://
nl.ijs.si/jos/jos1M/jos1Mv1_1_hdr-sl.html.
JiS 2026-1-2_final.indd   26 22. 07. 2026   08:41:26
27
Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega dopolnilnika
lastnosti (povezava tri).17 Čeprav naj bi se razčlenjevalnik ravnal po Topo-
rišičevi slovnici,18 se pri nekaterih primerih (tudi v navedenih dveh) ana-
liza razlikuje: zveza kot otrok je v stavku Kot otrok sem se rad igral v po-
toku v Slovenski slovnici (Toporišič 2000: 618) opredeljena kot povedkov 
prilastek.
Kot je zapisano v razlagi oznak razčlenjevalnika, so bile temeljna pomoč 
pri označevanju predvsem vprašalnice. Kot zaključek h kratkemu in po-
vršinskemu pregledu označevanja stavčnočlenskih vlog v razčlenjevalniku 
lahko zato zapišemo, da do razhajanj med razčlenjevalnikom in Slovensko 
slovnico (in tako tudi razumevanjem pri B. Pogorelec) prihaja (le) pri tis-
tih primerih, pri katerih tudi sama slovnična stroka ni enotna, ali so dani 
primeri res zveze s povedkovim prilastkom ali prislovnim določilom. Gre 
torej za primere, ki so težje določljivi in ki dopuščajo več slovničnih inter-
pretacij. Kot smo predhodno že omenili, sta delno nejasnost vnesla že sama 
vodilna jezikoslovca, ki sta se ukvarjala s povedkovim prilastkom (npr. pri 
primerih, kot sta: Izvolili so ga za predsednika, Razglasili so jo za lahkomi-
selno). Razčlenjevalnik je zato, kljub nekaterim manj ustreznim analizam, 
smiselno v ospredje postavil vprašalnice in s tem zmanjšal – vsaj na ravni 
razčlenjevalnika – nepoenotenosti ali morda celo nasprotujoče si rešitve.
 
Za konec se bomo na kratko ustavili še pri stavčnočlenski analizi, narejeni 
s pomočjo klepetalnega robota ChatGPT (različica 4.0). Pri pregledu je 
nujno upoštevati to, da program pri večkratnem ukazu po analizi istega pri-
mera, vedno prikaže drugačno rešitev, tako imamo za vsak primer, ki smo 
ga analizirali po trikrat, po tri različne analize, ki pa so si v osnovi podobne 
in so tako vse vsaj delno smiselne.
17 »Na znotrajstavčni ravni povezava tri načeloma ustreza razmerju med povedkom ter 
nestavčnim prislovnim določilom lastnosti: pri določanju si pomagamo z naslednjimi 
vprašalnicami (sledimo klasifikaciji Slovenske slovnice 2004, za primere glej 408 ter 
622–625): […] kako (na kakšen način), koliko, kolikokrat, kolikanj, kolikič, katerikrat, 
čemu podobno, kako (s čim), do katere mere (kako zelo), s kakšnim rezultatom oz. 
uspehom /…/.« (http://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik2/SSJ_Kazal-
nik_2_Specifikacije-ucni-korpus_v1.pdf.) Povezava ni več dostopna, je pa bila v času 
analize (15. 7. 2025). Pri razlagi klasifikacij smo izhajali tudi iz: https://nl.ijs.si/jos/
jos1M/jos1Mv1_1_hdr-sl.html.
18 »[S]ledimo klasifikaciji Slovenske slovnice 2004.« (http://projekt.slovenscina.eu/Me-
dia/Kazalniki/Kazalnik2/SSJ_Kazalnik_2_Specifikacije-ucni-korpus_v1.pdf.) Poveza-
va ni več dostopna, je pa bila v času analize (15. 7. 2025). Pri razlagi klasifikacij smo 
izhajali tudi iz: https://nl.ijs.si/jos/jos1M/jos1Mv1_1_hdr-sl.html.
JiS 2026-1-2_final.indd   27 22. 07. 2026   08:41:26
28
Mojca Smolej | Jezik in slovstvo, 71(1–2) | 2026 | 13–31
S pomočjo programa ChatGPT smo analizirali 4 primere. Preizkusili smo 
tako prosto dostopno kot plačljivo različico. Med rešitvami ni bilo zaznati 
bistvenih razlik oz. razhajanj.
Prvi stavek,19 ki smo ga analizirali, je: Jožica je domov prišla vsa utrujena. 
Plačljiva različica ChatGPT-ja je zvezo vsa utrujena označila za prislovno 
določilo stanja oz. za prilastkovo/povedkovo določilo, ki opisuje stanje 
osebka ob dejanju. Obe ponujeni rešitvi sta smiselni in slovnično ustrezni. 
Resda v Slovenski slovnici termina prislovno določilo stanja ne bomo naš-
li, vendar pa je kljub temu predlagana oznaka sprejemljiva in bi lahko za-
menjala termin povedkov prilastek. Prosto dostopna različica programa je 
zvezo vsa utrujena enkrat označila za »prislovno določilo načina, ki poda 
informacijo o tem, v kakšnem stanju je Jožica prišla«, drugič pa za »dolo-
čilo za povedek, ki opisuje stanje osebe (Jožice)«. Čeprav nobena izmed 
oznak ni skladna s teorijo Slovenske slovnice, sta obe analizi – predvsem 
druga – sprejemljivi in pomensko ustrezno razčlenita pomen in funkcijo 
obravnavane zveze.
Analize drugega primera Izvolili so ga za predsednika so nekoliko manj 
natančne, vendar vseeno ponujajo nekaj smiselnih rešitev. Prva analiza 
predložno zvezo za predsednika označi »za prislovno določilo namena oz. 
dopolnilo (Za koga? V kakšen položaj?): za predsednika (predložna zveza, 
ki izraža rezultat izvolitve)«; druga in tretja rešitev sta prvi podobni, saj 
predložno zvezo prav tako označita »za prislovno določilo namena/cilja 
dejanja oz. za predmet/dopolnilo, ki pojasnjuje funkcijo, v katero je bila 
izvoljena oseba«. Nobena izmed rešitev sicer ni skladna s Slovensko slov-
nico, vendar lahko zapišemo, da so vse dovolj jasno opredelile funkcijo 
analizirane zveze. Pri tretjem (Nogomet je igral še kot otrok) in četrtem 
primeru (Videla sem te iti domov) so rešitve prav tako sprejemljive. Zvezo 
še kot otrok razčleni kot »prislovno določilo načina, ki označuje stanje, v 
katerem je oseba izvajala dejanje,« pri eni izmed rešitev pa je dodano tudi 
to, da »izraža obdobje«, s čimer se povsem približa pomenu obravnavane 
zveze. Tudi pri analizi nedoločnika iti (Videla sem te iti domov) se močno 
približa njegovemu pomenu in funkciji: »glagolsko dopolnilo, namenjeno 
izražanju dejanja, ki se je zgodilo«.
19 Pri vseh analizah smo vnesli ukaz: »Naredi stavčnočlensko analizo stavka«.
JiS 2026-1-2_final.indd   28 22. 07. 2026   08:41:26
29
Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega dopolnilnika
Za konec površinskega pregleda izbranih digitalnih orodij lahko izposta-
vimo, da do (delnih) nejasnosti analiz/rešitev prihaja predvsem pri tistih 
primerih, pri katerih tudi v uveljavljenih slovničnih oz. jezikoslovnih delih 
lahko opazimo neenotnost, nedoslednost oz. izrazito subjektivno analizo in 
opredelitev. Največkrat gre torej za primere, ki dopuščajo različne slovnič-
ne analize oz. jezikoslovne interpretacije.
2 Sklep
B. Pogorelec je povedkove nesamostojne stavčne člene razdelila v 3 glavne 
skupine: povedkovo določilo, dopolnilnik pri glagolih nepopolnega pome-
na in dopolnilnik pri glagolih polnega pomena. Povedkovo določilo naj bi 
stalo le ob nepolnopomenskem glagolu biti, dopolnilnik pri glagolih nepo-
polnega pomena pa naj bi zaobjemal različne podskupine, ki jih je Brezni-
kova slovnica uvrščala med povedkova določila, kar je tudi edino smiselno. 
Predlog B. Pogorelec o samostojni skupini dopolnilnikov ob glagolih z ne-
polnim pomenom ni nikoli zaživel, vnesel je le nedoslednost. Poleg tega je 
nejasnost prisotna tudi na ravni dopolnilnikov pri glagolih s polnim pome-
nom, saj je – sicer pri manjšem številu primerov – v ospredju vsebinska oz. 
vsebinsko smiselna interpretacija povedkovega dopolnila oz. prilastka, ob 
stran pa je postavljen pomen samega glagola v povedku in pomen sklona, 
v katerem je analizirani nesamostojni člen. Dodatno nejasnost je vnesel J. 
Toporišič, ki je izhajajoč iz razumevanja povedkovega dopolnilnika pri B. 
Pogorelec, primere dopolnilnikov ob glagolih z nepolnim pomenom uvrstil 
med povedkove prilastke, kar je nekoliko nerazumljivo, saj je B. Pogore-
lec jasno zapisala, da gre pri teh primerih za zveze z nepolnopomenskimi 
glagoli, in zato posledično ti primeri ne sodijo v povedkov prilastek. Edino 
smiselno bi jih bilo pustiti v skupini povedkovega določila.
Tako B. Pogorelec kot J. Toporišič – slednji še bolj – sta tako kategorijo 
povedkovega določila in povedkovega prilastka precej razširila oz. odprla. 
Pri povedkovem določilu je J. Toporišič kot kriterij določanja upošteval ne 
le oslabljeni pomen, pač pa tudi preneseni pomen, s čimer se je v stavčnoč-
lensko analizo vnesla precejšnja mera nejasnosti. Namesto formalne ravni 
se je osredotočil predvsem na vsebinsko, kar je skupino povedkovih dolo-
čil močno razširilo, s tem pa tudi razrahljalo kriterije uvrščanja/določanja. 
Podobno je opaziti tudi pri kategoriji povedkovega prilastka.
JiS 2026-1-2_final.indd   29 22. 07. 2026   08:41:26
30
Mojca Smolej | Jezik in slovstvo, 71(1–2) | 2026 | 13–31
V naslovu prispevka sta izpostavljeni formalna in vsebinska raven stavč-
nočlenske analize, predvsem povedkovega določila in povedkovega pri-
lastka. Zagotovo sta obe ravni pomembni, prav tako ni vedno lahko ali pa 
celo smiselno upoštevati le ene, saj sta pomen in oblika, smisel in struktura 
tesno povezana. Vseeno pa lahko zaključimo, da je vsaj pri obravnava-
nih povedkovih nesamostojnih stavčnih členih smiselno izhajati najprej iz 
formalne ravni (kot zgleda lahko služita že navedena stavka Janez je na 
zeleni veji in Hodila je v plašču), saj je lahko drugače analiza samo odraz 
jezikoslovčevih subjektivnih interpretacij oz. jezikoslovčevega intuitivne-
ga občutka.
Po pregledu izbrane jezikoslovne literature in digitalnih orodij lahko tako 
s pomočjo 4 kratkih in preprostih stavčnih struktur strnemo: a) v prime-
ru Janez je na zeleni veji bi zvezo na zeleni veji opredelili kot prislovno 
določilo kraja, saj glagol v povedku kljub prenesenosti zveze pomensko 
nastopa v svoji primarni vlogi (nahajati se); b) v primeru Profesor vam 
bo opral možgane bi, – ker (ali kljub temu da) gre »zgolj« za prenesenost 
pomena zveze oprati možgane –, dele analiziranega stavka označili za ose-
bek (profesor), predmet (vam), povedek (bo opral) in predmet (možgane), 
konotativni pomen je postavljen v ozadje; c) v primeru Postal je učitelj bi 
zaradi pomena glagola postati, ki slovnično ni stavkotvorno samozadosten 
in je tako pomensko oslabljen, zvezo postal je in učitelj stavčnočlensko 
opredelili kot povedkovo zvezo s povedkovim določilom; č) v primeru 
Imenovali so ga za predsednika pa bi prav tako zaradi pomenske nesamo-
stojnosti oz. oslabljenosti (imenovati za – obvezna trovezljivost) predložno 
zvezo stavčnočlensko opredelili za povedkovo določilo. 
Zahvala
Delo je nastalo v okviru raziskovalnega programa Slovenski jezik – bazič-
ne, kontrastivne in aplikativne raziskave (P6-0215), ki ga financira Javna 
agencija za znanstvenoraziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz dr-
žavnega proračuna. 
JiS 2026-1-2_final.indd   30 22. 07. 2026   08:41:26
31
Formalna in vsebinsko smiselna raven stavčnočlenske analize: primer povedkovega dopolnilnika
Viri
Cankar, I. (1920). Podobe iz sanj. Nova založba.
Center za jezikovne vire in tehnologije. (b. d.). Skladenjski razčlenjevalnik za slo-
venski jezik [Orodje]. Viri CJVT. https://orodja.cjvt.si/oznacevalnik/slv/
Marinčič, K. (2022). Ženska s srebrnim očesom. Beletrina.
OpenAI. (b. d.). ChatGPT (4.0) [Veliki jezikovni model]. https://chat.openai.com/
Prezelj, P. (2023). Težka voda. Goga.
Vrščaj, T. (2022). Na klancu. Cankarjeva založba.
Literatura
Bajec, A., Kolarič, R., Rupel, M. in Šolar, J. (1956). Slovenska slovnica. DZS.
Breznik, A. (1934). Slovenska slovnica za srednje šole. Družba sv. Mohorja.
Pogorelec, B. (1955). Sintaktične napake v šolskih nalogah. Jezik in slovstvo, 
1(6–7), 202–210.
Pogorelec, B. (1972). Dopolnilnik (povedkov prilastek) v slovenski skladnji. Lin-
guistica, 12(1), 315–327.
Pogorelec, B. (1975). Dopolnilnik (povedkov) v slovenski skladnji. Jezik in slo-
vstvo, 20(5), 120–122.
Toporišič, J. (1969). O stavku, stavčnih členih in razmerju med povedkom in 
osebkom. Jezik in slovstvo, 14(3), 77–85.
Toporišič, J. (1976). Slovenska slovnica. Obzorja.
Toporišič, J. (1982). Nova slovenska skladnja. DZS.
Toporišič, J. (1984). Slovenska slovnica. Obzorja.
Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Obzorja.
Welke, K. (2007). Einführung in die Satzanalyse. Die Bestimmung der Satzglieder 
im Deutschen. De Gruyter.
Žagar, F. (1975). Stavčna analiza in sinteza. Jezik in slovstvo, 20(5), 10–17.
JiS 2026-1-2_final.indd   31 22. 07. 2026   08:41:26