Poštnina plačana v srntovlnl. Dte PoMirohflhr kar beialilt. Slovenski dom PREIS • GENA L 1.50 Leto IX. — Štev. 44 | TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA Sobota, 4. novembra 1944 Vse za bo| proti komunizmu Naš odpor proti zločinstvu, organiziranemu po OF in KPS z vsemi priveski, se je izkazal kot pravilen in uspešen. Kot pravilen zato, ker so ljudje spozna? “> kaj in kako je z .vosvohoditvijo« in se niso vež hoteli pustiti pobijati, kot uspešen pa zato, ker je komunizem vojaško in politično bistveno ohromil. Kolikor se ni požrl sam zaradi nepretrganih in otipljivih potegavščin, je uplahnil spričo tega, ker je bila njegova obveščevalna organizatorna in preskrbovalna mreža močno razbita. Komunisti teh uspehov na obeh področjih ne morejo zanikati. Organizirani slovenski protikomunistični odpor predstavlja slovensko domobranstvo, ki je v primeri s tolovajskimi »brigadami« vojaško in moralno neskončno trdnejše in udarnejše, kar je posebno še pokazal 15. september, ki je bil nekaka preizkušnja trdnosti za marsikoga. Domobranstvo udarja po rdečih tolpah 8 tako silo, da so njihovi prvaki v vedno hujših skrbeh, -kar se vidi zla-stiv iz njihovih navodil in zaupnih sporočil. Vojaško zapišemo lahko ta boj sebi v korist in protikomunistične vojaške delnice bodo še bolj poskočile, čeprav se komu čudno zdi in se že naslaja v mislih o objemu azijatskih »Slovanov«. Domobrancem ob bok so 6e postavili sedaj še narodni pionirji, slovenska delovna skupina, ki naj z obrambnimi deli na terenu zavaruje domovino pred mon-Rolsko-azijatskim boljševiškim navalom. Vprašanje je, ali bodo te naprave sploh uporabljene in ali ne bo boljševiška zver že prej izdihala uničujočo sapo. Toda prav in pametno je, da uporabimo vse sile za 6vojo obranibo. Marsikomu se zdi tako delo tudi nesmiselno zaradi boljševiškega navala in sile, ki jo vsaj na zunaj kaže. Tudi lansko leto se je n>arsikomu nesmiselno zdelo ustanavljati slovensko domobranstvo, ko se je zde- da so komunisti pri nas povsem ob-yladali položaj. Čas je pokazal, da je to imelo smisel in še kakšenl Sedaj, ko se vedno bolj čuti pritisk rdečih mongolskih jezdecev, se vprašajmo po končni resnici o boljševizmu in njegovih načinih, v kolikor jih nismo spoznali, ali jih nismo hoteli spoznati v ■etih njegovega divjanja pri nas, ko so si mnogi zatiskali oči pred neizpodbitnimi dejstvi ali pa so se tolažili z izgovorom, prinešenim na pasjem repu, da sovjetski komunisti niso taki kakor naši. Na svetu je pač tako, da je človek bolj dostopen za resnico takrat, kadar *ačne trkati na vrata resničnost, tista resničnost, o kateri je vedno mislil, da je ne bo okusil, kakor pa če bere o njej v romanu ali jo vidi na filmskem platnu. Za doka*, kako se je v teh letih pri nas razvijal čut za resnico in kako je Počasi pronicala v nas resničnost o raznih dogodkih, ki smo jih prej kar načelno odklanjali kot neresnične in izmišljene, pojdimo za nekaj časa nazaj. Vsi se še dobro spominjamo nemških poročil o bombardiranju nemških mest. Ta poročila so vedela povedati, da so zavezniki bombardirali največ stanovanjske predele, bolnišnice in druge nevojaško cilje. Tem poročilom pri nas ni hotel nihče verjeti.. Tudi če je kdo Pfišel iz Nemčije in je to potrdil, mu ni nihče verjel. Za vsakega je bila to samo propaganda. Verjel Je kvečjemu to, da je bilo nekaj stavb okrog vojaškega ci-'ia porušenih, kar pa je bilo- samo po S0bi razumljivo. Vojna je divjala naprej in se je presadila v Italijo. Spet smo slišali o bombardiranju mest in uničevanju celih mestnih predelov, stanovanjskih blokov, kulturnih spomenikov in podobno. Prišli so znanci, ki so potovali po Italiji in Potrdili resnico. Sedaj smo jim verjeli, J^r se je resničnost bližala. Ne gre za :°> 8 kakšnimi občutiti smo spremljali a bombardiranja. Gre za to, da se je vse to, česar prej nismo verjeli, izka-if °_ ** resnico. Dane« menda ni Ljub-jiančana več, ki bi bil trdno prepričan, a zavezniki ne hi bili zmožni spremeni tudi Ljnbljane v prah in pepel, če * Jim to kazalo. Dane« ko vemo za Ma-»trh'1-’ Celovec, Borovnioo, Ilirsko Bi* ^*° je samo en primer, kako smo lo- ' M resnico. Pljivim besedam o miru. Slišimo to, ar smo o boljševizmu do' sedaj še veno slišali: o umorih, ropanju, preseljenju in podobnih stvareh, kar komu-" . P1-* nas Žo tri leta delajo. Če bi resnic« o komunizmu ne bila taka, pojem bi vsaj enkrat slišali kaj drugega, iako pa vedno isto. V tej vojni smo vi-^eli, d* kjer je bil dim, je bil tudi °Renj. In vendar nekateri trdijo, da ni r°«. To govorijo zato, da bi potolažili svoj dvom, ki je zaradi takih novic le vstal v njihovih srcih, ali P«, ker so le ®e prepričani, da temu ni tako. Prihajala so poročila iz Bolgarije, iz Romunije, iz Poljake in sedaj prihajajo 1* Srbije. Pripovedujejo Jih ljudje, ki so J^se to sami doživeli ali slišali naravnost J* ust tistih, ki so vse to videli. Poročila i* Srbije potrjujejo tisto, kar smo slišali * početju boljševikov drugod. Tudi v '“rbiji, ki je z vstopom v vojno storita Prav Sovjetom najdragocenejšo uslugo, •• <• • • it Bekanntmachung iiber die Grundung der »Volkspioniere« in Lnibach. jev« v Ljubljani. Razglasitev ustanovitve »narodnih pionir- Ha častno delo za obrambo domovine! Oklic predsednika generala Leona Rupnika za vstop v »narodne pionir!e« Na nedeljskem ljudskem zborovanju v Ljubljani, posvečenem mobilizaciji slovenskih delovnih moči za obrambo domovine, je predsednik general Rupnik imel govor, iz katerega povzemamo naslednje vodilne načelne misli: Že zaradi vzrokov sedanje vojne, ki se vedno bolj očitujejo, zaradi oči-vidnega razvoja dogodkov in ker je bilo to že tolikokrat — žal mnogokdaj gluhim ušesom — povedano, ni potrebno, da vam na dolgo in široko razkladam, da hočejo Judje zavladati nad vsem svetom in izropati ves zemeljski krog. Judovski svetovni nadoblasti nasprotujoča nacionalna in socialna gibanja so Judom povod, da so nasnovali največjo in najtežjo vojno z namenom, da bi uničili vse narode, ki se niso hoteli ukloniti judovski samovladi, izžemavanju in zasužnjenju. Za izvedbo tega so modri s Siona uporabili dve največji bojni organizaciji: boljševizem in bogataštvo. V armade teh dveh svetovnih organizacij so prisilili judovstvu že poslušne narode treh svetovnih imperijev. S temi se že šesto leto trudijo nničiti uporni sili Nemčije in Japonske. Svojim zapeljanim narodom so že 1939. leta lagali, da bo to dražestna vojna in sijajen zaslužek. Potem ko je vojna postajala vedno manj dražestna, so lagali naprej in širokoustno obljubljali zmago za leto 1942., pa so morali termin za »čisto zagotovljeno« prestaviti na obleto-vnnje listja v letu 1943. Listje se je sicer tudi leta 1943. zares obletelo, toda svobodoljubni in v Boga zaupajoči narodi še niso odložili orožja in so se še naprej bojevali. Zato so judovska trobila morala zmago preložiti za las natančno na mesec oktober 1944. leta. To naj hi bil zares končnoveljavni termin, ki naj bi omogočil skrbno pripravljeno sistematično uničenje vseh judovstvu neposlušnih narodov. Tako stoji sedaj ves svet — tudi ml mali Slovenci — prav na viškn na- skoka, ki ga je svetovni Jud zaukazal proti staroslavni in vendar vedno mladostni, ustvarjajoči, kulturo, civilizacijo in ves človeški napredek ohranjujoči Evropi in proti junaški, Daljni vzhod gradeči Japonski. Zaradi izdajstva nekaterih kupljivih, strahopetnih, duhovno pojudovlje-nih pokvek so se morali nekateri obrobni evropski narodi sami izročiti boljševiškemu uničevanju. Samo zato je -uspelo neizmerni sili treh judovstvu služečih svetovnih imperijev, da so v svojem naskoku približali svoje (ronte jedru Evrope. Nameravani vpad, ki so ga te sile vodile ob najstrahotnejšem žrtvovanju krvi in materiala, ni uspel in ne bo uspel, če si bodo vsi evropski narodi vzeli za vzgled do skrajnosti žilavo in žrtvujočo se Nemčijo in svoje narodne in evropske dolžnosti izpolnjevali v neutrudnem delu in hrabrem boju. Vsi evropski narodi — tudi stotisoči nacionalnih Rusov in mnogo desettiso-čev drugih vzhodnih, jugovzhodnih, južnih in zahodnih narodov naše celine — stojijo za boj pripravljeni za zidovi, ki jih je postavila Nemčija. Vsi ti čakajo na trenutek, da skupaj z nemškimi vojaki nastopijo za zmagoslavni protiudarec, ki bo prinesel njihovim domovinam osvoboditev izpod judovskih boljševikov. Tedaj se bodo tudi dvignili še preživeli zdravi ostanki mučenih narodov, da bodo nničili bojjševiške krvnike. Za dolgimi sovjetskimi frontami to že sedaj uspešno delajo mnoge močne borbene edinice tako imenovanih »belih« borcev za nacionalno svobodo svojih narodov. Pridružilo se jim ho iz dneva v dan več borcev, zakaj narodom *e že po tem kratkem času »svobode« nezadrzno odpirajo oči in spoznavajo, kako bridko so bili zapeljani, nalagani in razočarani^ Zanesljiva poročila nam pripovedujejo^ da je to vsak dan bolj vidno že tudi pri onem delu Srbije, ki je včeraj bil vsaj rezerviran, če ne so- vražen nacionalnim silam, ki so sodelovale z nemškimi zasedbenimi oblastmi; — da se ozremo samo na nam najbližji primer. Ko bodo vsi evropski narodi izpolnili svojo dolžnost, bo ob nemški podpori, 'pomoči in vodstvu v tej vojni nastopil preobrat, ki bo družini narodov naše celine prinesel zmago, mir in lepšo bodočnost brez židovskega zastrupljajočega vpliva. Judovski naskok na Vzhodno Azijo bo uspel prav tako malo kot vpad v Evropo, kjer nemški zahodni zid, junaška oporišča na atlantski obali, ki se še vedno držijo. Žilava apeninska fronta, hrabra obramba vzhoane Prusije in med napadi in obrambo razvijajoča se donavska in balkanska fronta dajo misliti in so nam poroštvo, da bo judovska igra z zdravimi evropskimi narodi razkrinkana in da se bo ži-dovsko-boljševiški generalni napad zlomil. S tem bo nastopil preokret, za Evropo in Vzhodno Azijo pa bo moral in tudi bo napočil konec vojne. Kaj je torej naša, malega slovenskega naroda dolžnost? Po krivdi neodgovornih, kratkovidnih, samo vase in v trenutne prestižne koristi svojih strank zaverovanih politikov od včeraj na danes in zaradi politične nezrelosti in pokvarjenosti dela njihovih somišljenikov, je bil tudi naš mali narod proti volji zdrave večine kot judovski soborec pahnjen v vojno, ki je zasledovala izključno judovske koristi. V petih dneh je bila vojna končana, domovina in narod razčetverjena. Toda tudi ta nesreča nas ni streznila. Namesto da bi vsaj takrat, ko so nas okolnosti že tako ali tako dušile, pametno računali z dejstvi in njim odgovarjajoče usmerjali svoje življenje, so se skupine in celo posamezniki na vsak način hoteli proslaviti z »osvoboditvijo«. Dalje na drugi strani. IZ VSEBINE: Stran l.s Vse za boj proti komunizmu. Stran 3: *. . . mrtvi tukaj ležimo, ker tako velel je domovine ukaz.* (Seznam padlih domobrancev v letu dni.) Stran 5.: Boj za življenje v ribniških vojašnicah. Stran 7.: Tu &i zato, da boS crknil. (Usoda in razočaranje štajerskih prisilnih mobilizirancev na Dolenjskem.) Stran 8.: Razkroj rdeče NOV — »na predvečer zmage«. III1IIIIII1DIIIIIIIIIIIIII Greh nad Evropo In nad Jugoslavijo »Kdor si priključi kateri koli del Evrope, udari s tem vso evropsko omiko in ohromi telo Zahoda. Naj bi se ta ohromitev zdela še tako nepomembna, bi se to telo vendarle nekega dne utegnilo vzdigniti kot celota ter si vzeti nazaj tisto, kar je izgubilo. Evrope ni moči ne moralno ne fizično razkosati, ne da bi se s tem rodila nevarnost za ves svet. Tudi obramba zahodne Evrope je konec koncev nemogoča, če ne branimo Evrope kot celote.« Do teh spoznanj ni prišel kak nemški ali »okupatorski« list v Evropi, temveč ugledni angleški politični mesečnik »The nineteenth Century and after«! Isti list, čigar izdajatelj je angleški zunanji minister, obsoja vedenje zaveznikov do bivše Jugoslavije. Zavezniki, to se pravi Anglija in Amerika, so onemogočili vse poskuse, da bi se s pogajanji doseglo pomirjenje v tej državi. S priznanjem Tita in njegovega gibanja sta Anglija in Amerika hladnokrvno poslali pod nož Mi-hajlovičeve sile ter prizadeli jugoslovanskim narodom neizmerno škodo. Titovo stališče je zmagalo s krvavim nasiljem, ki so ga komunisti izvajali s sodobnim, od zaveznikov poslanim orožjem. S tem se spoštovanje in zaupanje, ki ju je bivše jugoslov. ljudstvo nekoč izkazovalo zaveznikom, seveda ni ojačilo. Dalje' je treba pomisliti, da se je zaradi dogodkov v bivši Jugoslaviji upravičeno nezaupanje do zaveznikov lotilo tudi drugih balkanskih držav. To seveda ne velja za komuniste, ki vedo, da bi oh zavezniški zmagi najbrž vsi mali narodi bili oropani pravice do samoodločbe... Če krivdo zavezniške politike nad bivši Jugoslovani tako odkrito priznava sam omenjeni angleški mesečnik, ni raztega, da bi tega ne verjeli tudi — Slovencil Zdrava modrosf F. S. Finžgar je svojo najnovejšo knjigo »Makalonca«, v katero je zbral štiri pravljice, zaključil s svetopisemskim izrekom: , »Ko drva poidejo, ugasne ogenj. Ko se odpravi podpihovalec, nehajo prepiri.« Ta zdrava modrost se — četudi je človek sam ne izpolnjuje — sliši vse drugače kakor pa tista, da je v življenju vse prav. Ker je ta pomembni izrek v knjižici precej skrit in bi ga marsikdo prezrl, mu torej skušamo pomagati do popolnosti in uveljavitve s tem mi. Po Mikuževih stopinjah 1 Po poročilih s Primorskega je pred dobrim mesecem dni — najbrž za »usodni« 15. september, šel v gozd dr. Stanko Canjkar, pisec »Potopljenega sveta« in nekaj drugih knjižic, v katerih je iskal Boga, prave človečnosti in kar je že podobnih reči, ki jih poznamo iz Kocbeka in njemu podobnih. Zdaj je šel iskat vseh teh reči v gozd — po Mikuževih stopinjah. In tako je spet eden nevrednih potegnil črto čez samega sebe... ni nič drugače kakor pri uradnih sovražnikih Sovjetije. Pomudimo se pri treh najbolj značilnih boljševiških dejstvih: umorih, ropanjih in odgonih delavcev. Kmalu po vdoru v Srbijo, da drugih dežel ne omenjamo, smo brali, da so boljševiki neusmiljeno klali po vaseh, kjer ne more nihče trditi, da so bili doma hog ve kakšni njihovi nevarni politični nasprotniki. To potrjujejo tudi ljudje, ki prihajajo iz Srbije. Zakaj so klali? Zalo, ker je boljševizem organizirana morija in si povsod enako utrjujejo avtoriteto. Končno je kakemu Mongolu ali podobnemu »Slovanu« vseeno zaklati nekoga na drugem koncu sveta. Značilna je izjava nekega Srba, ki je te -dni prišel iz Pančeva: »Zdi ge, kakor da niso še nikdar videli človeka«. Vdor azijatskih množic danes se v ničemer ne razlikuje od vdora Džingiskanovih Mongolov. Razlika je samo ta, da je bolše-vizem vpregel v arvoj voz vse pod videzom raznih socialnih, kulturnih političnih, vojaških in drugih pomad. Povprečnemu Evropejcu, ki je v bistvu pravi Človek in ima vsaj nekaj kulture v sebi, »e zdi pač nemogoče, da bi imel kakšen sistem na svetu take metode. Stvar glede ropanja je še boli preprosta. Ta vojska se mora preživeti. Preživljati pa se ne more s tem, kar dobi iz Sovjetije, ampak kar dobi na terenu, v deželah, Jd jih zasede. Vzrok je preprost: vojska je razlita, prometne zveze delno porušene in daleč je. Najnujnejše, za kar mora njeno poveljstvo skrbeti, je preskrba z munieijo in izključno vojaškim blagom. Kje dobiti torej hrano. Kar na kraju samem. Rop pa povrh vsega še dviga moralo in žene vojake naprej. Roljševike kaj malo briga, koliko ljudi l*o stradalo in koliko otrok l>o od lakote pomrlo, pa čeprav so otroci slovanskih starišev. Itoljševizmu gre za oblast, ne za slovanstvo. Tudi to potrjujejo poročila iz Beograda, kjer eo boljševiki vse izropali za vojsko in jih prav nič ne skrbi, kako se bodo preživeli njihovi »bratje«, celo tisti, ki so jih željno čakali. Najbolj preprosto pa je z deportacijami delavcev. Vsaka država, ki je v vojni, potrebuje delavcev in jih jemlje, kjer jih pač more. Poleg tega predstavlja za gospodarstvo živa eila najboljši kapital. Sovjetske izgube so velike in te luknje je treba zamašiti. Sedaj, ko se je Sovjetiji ponudila prilika, da te luknje zamaši, jo je pograbila z obema rokama in so deportacije bolgarskih in romunskih delavcev kaj žalostna resnica. Tudi poročila iz Beograda potrjujejo to. Vse to so dejstva, ki jih ne smemo gledati skozi nobene propagandistične naočnike, marveč s stališča resnice. Vojna je krvava resničnost in ne pavlihov-stvo, kakor st predstavljajo nekateri pri nas. Kdor misli, da bi ga pustili v mi- ru, ker je z enim očesom ali z obema škilil na boljševiško stran, se moti. Ostalo bi samo to, kar je v Partiji, vse drugo bi šlo delat za »novi red«. Partijci bi predstavljali »mozeg«, kakor ga predstavljajo sedaj. Marsikdo bi se bridko kesal, ko bi ga boljševik gnjavil kje ob Dnjepropetrovsku ali v sibirskih tundrah, da je sploh kdaj samo pomislil na »novi red«, kaj šele delal zanj. Nobeno slovanstvo, proletarstvo ali kaj podobnega ga ne bi rešilo. Boljševiški sistem ne pozna takih omlednih cmeravosti, ampak samo sebe. In ker pozna samo sebe, dela povsod tako in povsod po istih metodah, V tej in taki luči so trezni Slovenci gledali boljševizem pred 8. septembrom, in izkazalo se je, da je tako prav. V tej in taki luči gledamo ves boj proti komunizmu tudi danes. Zato je vsak ukrep, ki je naperjen proti komunizmu nujen in potreben. Preveč skušenj doma in preveč potrditev teh skušenj zunaj imamo za resničnost vseh trditev o komunizmu. Zato je uveljavljenje vseh možnih obrambnih ukrepov in tudi ustanovitev »narodnih pionirjev« v boju proti komunizmu potrebna nujnost. NečloveŠkost boljševizma nas je prignala tako daleč, da smo morali mobilizirati vse 6ile za svoj obstoj, namesto da bi vsak opravljal delo, ki ga je opravljal do sedaj.' Sedaj, ko gre za najosnovnejše življenjske pogoje, ni no- bena neprijetnost prevelika, če nočemo, da bomo kot narod in s tem tudi kot posamezniki izginili in postali roboti v nekem sistemu, kjer bi delali samo za borno hrano, ali pa še za to ne. Nočemo, da bi nam boljševiški divjaki klali otroke, da bi odpeljavali naše sinove in može v mongolske in kirgiške stepe, da bi trohneli v sibirski neskončnosti. Nočemo, da bi doma gledali od lakote umirajočo otroke, ko bi nam vse izropali in pobrali divjaki z vzhoda. Hočemo ostati doma, hočemo ostati Slovenci in delati na tej zemlji kakor doslej. Hočemo živeti v svojih družinah, za katere smo do sedaj skrbeli. Kako bi ti bilo pri srcu, žena, ko bi moral mož neznano kam, kako bi bilo tebi, mati, ko boš morala gledati mrtvega ali od lakote umirajočega otroka, kako bi bilo tebi, mož, ko boš robotal nekje za Uralom in mrl od hrepenenja po domu, po ženi in otrocih? Mi nočemo takega življenja. Zato smo se uprli boljševizmu in njegovemu divjaštvu, najprej z orožjem, sedaj pa še z vsemi drugimi sredstvi, tudi z graditvijo okopov okoli naše domovine. Boj komunizmu do zadnjih posledio ni za nas nič novega ali nenavadnega« Ko smo se odločili zanj v načelu in prijeli za orožje, smo se odločili s tem za vse. In ker smo tako storili, bomo vztrajali, posebno če je od naše vztrajnosti odvisna usoda bodočih stoletij našega narodal TEDEN V SVETU Gonja rdečkarjer proti Španiji je neod' jenljiva. Boljševiške tolpe, ki »o te nabrale v neurejeni Franciji, se skušajo prebiti na španska tla in se tam vgnežditi. Posrečilo se jim je priti čez mejo zlasti po visokih prelazih v Pirenejih in zasesti nekaj obmejnih krajev. Španska oblast je proti njim poslala svoje čete, ki so tolovaje na več krajih potolkle. Hu)ši spopadi so bili ob zahodni špansko-francoski meji in ob skrajnem vzhodnem robu meje. Grčija, v katero se je po odhodu nemških čet naselil nered, se skuša izviti iz zmede. Predsednik begunske vlade Papandreu, ki se je vrnil v domovino, je poskusil sestaviti novo vlado, v kateri bi bili zastopani vsi voditelji raznih odpornih organizacij, zlasti pa komunisti Vlado je sicer sestavil, vendar imena njenih članov še niso prišla v javnost. Da pa morajo biti razmere tam razdrapane, je dokaz obisk angleškega zunanjega ministra Edena, ki je prišel v Atene takoj po odhodu iz Moskve. Politično krizo doživlja tudi Belgija. Po zmagoslavnem povratku begunske vlade je kazalo, da se bodo razmere začele urejati, toda tudi tam niso izostale posledice politične napake, katero je na priporočilo svojih demokratskih botrov zagrešil predsednik Pierlot. Vzel je namreč v vlado tudi dva komunista, ki sta takoj začela izrabljati svo) položaj in razvnemati spore med prebivalstvom. Zaradi izostanka zavezniškega dovoza živil in preskrbe se ljudstva polašča skrb. Komunista sta takoj izstopila iz vlade in jo obtožila, da se ne ozira na ljudske potrebe. ,V največ jem mestu Sicilije, ▼ Palermu, trajajo nemiri in streljanje še dalje. Manjši spopadi med vojaštvom in po-poiicijo ter stavkujočim delavstvom so vsakdanji. Vedno glasnejše so zahteve, da se mora Sicilija odcepiti od Italije in postati samostojna pod angloamerikanskim zavetjem Bonomi-jeva vlada v Rimu se trudi, da bi prikrila polom svoje politike, in zatrjuje, da tega gibanja ni, še manj pa, da bi ga podpirali zavezniki. Bolj-ševiška propaganda pa vztrajno izkorišča stisko in tira nezadovoljstvo ljudstva na ostrino. Boljševiška agitacija na Finskem je silno delavna. Po preizkušenih načinih se sedaj domači komunisti trudijo, da bi izsilili nove volitve, na katerih naj bi prebivalstvo »prostovoljno« potrdilo vse, kar so boljševiki nad Finsko zagrešili, m hkratu izrazili željo, da se Finska docela priključi sovjetski zvezi, kakor so se »navdušeno« izrekle 1. 1941. tudi vse tri male baltiške države, kjer je bilo glasov za priključitev ponekod še več kakor 100 odstotkov. Francozi, ki pri zaveznikih niso našli Varstva in na lastni koži čutijo nemoč de Gaulleove vlade, so začeli organizirati samopomoč. Vse pogosteje se proti rdečim »maquisom« ustanavljajo nacionalni maquisi, francoska »bela garda«, ki so se spustili v odkrit in odprt boj z rdečkarji. Posebno iz marseilleskega področja poročajo o številnih spopadih med obema skupinama. Protiboljševiiko gibanje vodijo narodni ljudje, ki so jih rdeči že pobrali in pripravili za pokolj, pa se jim je posrečilo uiti. Rdeči so v Mar-seilleu, kjer imajo vso oblast v rokah, natrpali v posebno taborišče nad 5000 nasprotnikov, med katerimi je tudi 500 žensk. Velikanska bitka med amerikanskiml in japonskimi pomorskimi silami na Tihem morju vzhodno od Filipinov še traja. Iz izkrcevalnih amerikanskih nastopov, začetih na otoku I,eyte, se je razvila bitka, ki bo odločila o nadaljnji usodi vojne na Daljnem Vzhodu. Japonska uradna poročila govore o velikih dnevnih uspehih japonskega letalstva in vojne mornarice. Tudi amerikanska poročila govore samo o silnih pomorskolctalskih spopadih, do-čim so poro^jja o bojih na otoku Leyte bolj kratka. Poljski izseljenci v Londona postajajo angleškim oblastem neljubi zaradi svojega glasnega in odločnega proti-boljševiškega stališča in zaradi protisovjetske delavnosti. Londonska policija je ukazala Poljakom, da se morajo redneje javljati policiji, hkratu pa je naredila več hišnih preiskav pri vidnejših Poljakih. Začela je' pritiskati na razna pol|«ko-angle!ka združenja, naj prenehajo s svojo agitacijo, češ da s svojim delom sejejo med Angleži mržnjo proti »zaveznikom« boljševikom Med izseljenimi Poljaki se širi sodba, da bo treba poiskati zavetja v drugih državah, zlasti v Braziliji, ki je dovolila velikemu številu Poljakov naselitev. Beg Fincev pred boljševiškim maščevanjem in strahovlado se je spremenil v pravcati veletok. Švedski listi poročajo, da se je od sklenitve premirja s Sovjetijo zateklo na Švedsko nad 306.000 Fincev, dočira jih je 85 000 ostalo na Švedskem še iz 1. 1940 po nesrečno zaključeni vojni. Večinoma so finski begunci s seboj privlekli tudi živino. Računajo, da ima Finska sedaj vsega komaj še štiri milijone prebivalcev. Posebne policijske ukrepe ie v Rimu izdalo zavezniško vojaško vodstvo. Zločinstva in samovoljni nastopi so se tako razpasli da je amerikanski policijski načelnik sestavil posebne hitre oddelke, ki imajo med seboj radijsko zvezo in so oskrbljeni z vsem avtomatičnim orožjem in tanki. Poleg ameriških vojakov so v teh posebnih odredih tudi oddelki italijanske policije. V Francijo, posebno v Pariz, so pričeli prihajati amerikanski in angleški poslovni ljudje, ki bodo skušali za svoja podjetja skleniti velike kupčije. Najpoprej so se Angleži potegovali Naš tedenski vojni pregled Nemška obramba obvladuje položaj na vseh evropskih bojiščih Z nastopom meseca novembra, ki je znanilec približajoče se zime ali vsaj mesec izrazitega jesenskega vremena z obilnimi padavinami, se začenja doba, v kateri se morajo izvesti priprave za prehod v zimsko vojskovanje. Odločilni vojni uspehi, s katerimi so zavezniki za pretekli mesec računali, so izostali. Na zahodu, jugu in zlasti vzhodu so posegle v boj velikanske oborožene sile, vendar je bil končni učinek povsod malenkosten, oziroma vojaško neznaten. Zavezniškim vojnim nastopom je močno nagajalo slabo vreme, ki je preprečevalo osredoločene nepretrgane nastope bojnega letalstva v tisti meri, na kakršno so se Angleži in Amerikanci zanašali. Medtem je v tem vojnem dogajanju nastopilo še nekaj, namreč dotok novih nemških vojaških prostovoljskih oddelkov iz sestava tako imenovane »ljudske vojske« — »Volkssturma«. Na zahodnem bojišču so prvi polki teh prostovoljcev že posegli v boj in so od nasprotnika dobili pohvalo z besedami, da po izurjenosti sicer ne dosegajo tovarišev iz redne vojske, pač pa se bore z najmanj tako silno zagrizenostjo kakor ostali. Posebne usluge pa so ti prostovoljci izkazali nemškemu vojnemu vodstvu v Vzhodni Prusiji, kamor so se pred dobrimi 14 dnevi zagnali Sovjeti s takšno silo, da je bilo skoraj blazno misliti, da bi mogel uspeh izostati. Toda boljševiki so trčili ob zagrizene branilce, ki so se borili skrajno odločno, vedoč, da Btoje na braniku domovine, zraven pa zašli tudi v močno in vsevprek prepleteno mrežo obrambnih jarkov in zapor. Sovjeti so zavzeli le skrajno vzhodno konico Vzhodne Prusije, proti njihovim nakanam za vdor v sredino dežele pa se je postavila vsa nemška oborožena sila. Prav značilno je glede tega poročilo sovjetskega lista »Rdeča zvezda«, ki opravičuje spodletelo ofenzivo, rekoč, da je odšla na kraj dogodkov posebna strokovnjaška komisija, ki bo ugotovila, v čem je skrivnost in neprehodnost spleta nemških obrambnih naprav na pruskem bojišču. Nič več sreče niso imeli Sovjeti s poskusi za prodor proti Varšavi. Na Madžarskem so kanili udariti na sever proti prelazu Dukla, potem pa vdreti proti Budimpešti, ki bi morala tedaj pasti v njihove roke kot zrelo jabolko. Na zahodnem bojišču so se v zadnjih bojih izkristalizirali v glavnem trije odseki bojišča, koder so boji le malokdaj pojenjali. Prvi odsek sega od lijakastega jzliva reke Schelde pa prav do Baarle-Nassaua. Dolg je ta odsek okrog 100 km, vendar je po pomenu najmočnejši zaradi okoliščine, da je od njega v mnogočem odvisen tudi potek bojev na ostalih boii-Sčih. Vsi napori angleške 2. in kanadske 1. armade so se tukaj usmerili n* osvojitev izliva reke Schelde, kajti brez posesti tega Izliva je veliko in še dokaj uporabno pristanišče zavzetega Antvver-pena brez pomena. Boji so bili silno krvavi in polni izgub. Nedavni poskusi s padalskimi četami pri Amheimu in Til-burgu so spodleteli, zato bo morale kopenske čete nadaljevati s težavnimi poskusi za prodor ne glede na žrtve. Skozi sredino Holandije so zavezniki prodrli proti severu in osvojili kraja Til-burg ter Hertogenbosch, skoraj istočasno pa so zavzeli Breskens na jugu izliva Schelde, potem pa tudi otok Sud Beve-land, torej dve oporišči, ki sta zapirali dostop do Antwerpena. Ostala pa je še ena ovira, namreč otoček Fliissingcn. ki leži še bolj zahodno od Sud Bevelanda. 0 njem je nemško uradno poročilo v sredo povedalo, da so ga Britanci naskočili z morja in s z močnimi oddelki vojne mornarice privedli na kopno svoje oddelke. Razvnel se je hoj za posest mesta in pristanišča FUissingen. Drugi odsek zahodnega bojišča sega od Arnlioinia mimo Aachena do Stolber-ga. Na njem naskakujejo Amerikanci nemške postojanke, da hi izsilili prodor proti severu v ravnino ob spodnjem Renu. Na tem odseku so bili boji najostrej- ši tedaj, ko ee je zagatilo bojišče na skrajnem zahodnem krilu in je bil nujen poskus za odstranitev nemškega zahodnega obrambnega 6istema, ako bi hoteli zavezniki dobiti v roke možnost za pomorski dovoz z zahoda skozi Antvverpcn Proboja Amerikanci niso izsilili. Tretji odsek sega od Didenhofena mimo Metza—Lunevilia—Belforta do švicarske meje. Ta črta je dolga okrog 400 km Strategični cilj, katerega 60 tukaj zasledovali Amerikanci, je prodor v dolino zgornjega Rena. Boji so bili hudi, toda več kot do zahodnih pobočij Vogezov se naskakovalci niso približali. Na tem odseku so posegle v boj tudi divizije generala de Gaullea, posebno Marokanci, vendar se je v zadnjem času slišalo, da bodo te oddelke odpoklicali, ker jih njihov poveljnik nujno potrebuje za čiščenje zaledja in za učvrstitev ugleda svoje začasno priznane vlade. Zastoj na bojiščih, katerega je treba v prvi vrsti pripisati zagrizeni nemški obrambi, je prisilil generala Eisenhower-ja. da je začel pošiljati na bojišče nove divizije iz Amerike, ki so bile sicer pripravljene, toda na njihovo uporabo v Franciji pred koncem tega' leta niso računali. Francoska pristanišča na zahodni obali, v katerih se nemške posadke še zmerom drže in kljubujejo vsem napadom, bo žarišča bojev že več mesecev in vežejo nase močne zavezniške divizije, ki bi sicer morale poseči v boje na glavnem bojišču. Slabo vreme nagaja zaveznikom tudi v Italiji. Vojaki, ki se bijejo na Apeninih se morajo boriti z nevšečnostmi, katere povzroča obilno deževje. Amerikanska armada, ki se rine ob cesti Firenze— Bologna proti Bologni, ne more naprej in poskuša sedaj s srečo na zahodnem delu, kjer so stopili v boj tudi vojaki edine brazilske divizije. Na vzhodnem robu tega bojišča se angleška osma armada trudi, da bi pretrgala nemško obrambo in napredovala proti Ravenni. Pred dnevi se ji je posrečilo priti preko Ronca 'in so se sedaj boji razvneli v bližini Forlija, ozir. Rocca dclle Caminate, kjer je Mussolinijev rojstni dom. Ozemlje, proti kateremu 6ili osma armada, je močvirno in je neugodno za vojne nastope večjega obsega prav sedaj, ko je jesensko deževje napolnilo struge rek in rečic do vrha ali čez. V ospredju zanimanja je brez dvoma bojišče na Balkana kjer opazujemo zlasti v dolini Morave in Zahodne Morave prerivanje nemških, boljševiških in bolgarskih divizij. Silovitost, s katero so se sovjetski oddelki zagnali proti Beogradu in si ga tudi prisvojili, govori za to, da so hoteli dobiti v oblast vse vojaško važne poti in zveze skozi Srbijo, da bi tako onemogočili nemški vojski načrten umik iz Grčije skozi Bab kan proti krajem, katere je tem umikajočim »e divizijam določilo nemško vrhovno poveljstvo za zbirališča. Sovjeti so udarili od Niša še naprej proti zahodni Moravi in se prebili do bližine Kraljeva, Bolgare pa so nagnali proti Skoplju in Prištini. Poročila zadnjih dni so nam poročala o bojih okrog Skop-lja in severnovzhodno od tod, v katerih pa si bolgarska vojska ni priborila la-vorik, temveč je morala pogosto bežati. Prav tako se Sovjeti doslej niso mogli preriniti ob zahodni Moravi naprej in je torej pot za umikajoče 6e nemške divizije Se zmerom odprta. Načrtni premik nemške vojske fz Grčije poteka brez pretresov. V sredo so sporočili, da je bil izpraznjen Solun. Iz tega lahko zaključimo, da je kopenska Grčija skoraj docela prazna in da se posamezne nemške posadke drže le na nekaterih važnih in utrjenih egejskih otokih. Na otokih Milošu in Piskopiju so se Angleži izkrcali in boji še potekajo. Sovjetske nnkane na Balkanu se nikakor no dajo ločiti od njihovega nasto- za prosto potovanje v Francijo, toda Eisenhower se je temu uprl. Pozneje je dal takšno dovoljenje Amerikan-cem, ki so se pa bili v Francijo vtihotapili že v častniških oblekah ali E od krinko odposlanstev Rdečega riža. Tudi v Franciji se je torej pokazalo, da mislijo Amerikanci pred Angleži pobrati smetano z mleka in iztisniti čim več dobička tudi iz trgovine, iz katere skušajo z vsemi sredstvi izpodriniti angleške tekmece. V Grčiji uganjajo komunisti podobno nasilje, kakor so ga drugod in pri nas. Neki albanski minister, ki je bil nedavno v Grčiji, je izvedel, da so komunisti, člani prevratne organizacije Eam-Elas, v trojkah patruljirali po cestah in pobija1! vidne pristaše republikancev iz Venizelosovcga tabora ter rojaliste iz Metaaasovega gibanja. Prav tako so komunisti besno pobijali tudi člane društva »Hierarhija«, same častnike, ki so skušali po umiku nemške vojske takoj Prevzeti oblast*v nekaterih krajih, apandreujeva vlada je brez moči proti moskovskim plačancem, ki imajo v vladi ministra Svolosa. Sovjetske prikrite namene • Turčijo razodeva okoliščina, da so Sovjeti postavili na bolgarsko turško mejo izključno svoje vojake in razpustili bolgarsko obmejno stražo. Sovjetska straža je močno ojačena in pomeni za Turčijo pretečo nevarnost, ki daje slutiti, da mislijo Sovjeti v primernem trenutku načeti tudi vprašanje Turčije same. oziroma njenega evropskega ozemlja. Po drugi strani pa je treba za prikaz anglcško-sovjet-skega »prijateljstva« navesti, da so šli Angleži kot prvega od vseh egej- skih otokov zasedat Lemnos in so njihova uradna obvestila označila zasedbo Lemnosa kot važno vojaško dejanje, kajti »otok zapira neposreden dohod v Dardanele z |uga«. Pozoren bralec se bo takoj vprašal, proti komu je bilo treba zapreti Dor-dancle, ko pa v bližini ni več nobenega sovražnika, temveč samo prijatelja Turek in Sovjet... V angleški spodnji zbornici ie Churchill razlagal uspehe in neuspehe svojih zadnjih razgovorov v Moskvi in priznal, da »bi rad spodnjemu domu sporočil novico o sporazumu«, toda glede tega vprašanja obstaja še vedno »kritično stanje«. Kdor bi sedaj opustil vse nade, bi se vrgel v naročje obupu, kar pa ne bi bilo politično niodro«. Glede Sredozemskega morja je izjavil, da se mu zdi, da ni nikjer nevarnosti, ki bi zaradi neskladnih pogledov na to področje utegnila ogražati celotni uspeh vseh zavezniških vojnih naporov. Rdečo vlado je v Belgradu s podporo boljševikov postavil lito-Broz, notranji minister v tej vladi je dolgoletni vodja komunizma v Srbiji jud Moša (Mojzes) Pijade. Ta je dal postreliti mnogo nacionalno mislečih Srbov, zapreti vse bivše aktivne in rezervne častnike ter vse državne uradnike. Dal je tudi že odvesti prve skupine delavstva iz Beograda v Sovjetijo, ne da bi se pri tein oziral na to, kdo je pripadnik komunizma, kdo ne. DANAŠNJI ŠTEVILKI »SLOVENSKEGA DOM A < SO PRILOŽENE POLOŽNICE. CENJENE NAROČNIKE PROSIMO, DA SE JIH BLAGOVOLIJO ČIMPREJ POSLU/!ITI I panja na madžarski planoti. Od zavzetja Beograda nismo ničesar slišali o sovjetskem napredovanju proti zahodu, to je proti Mačvi oziroma v Srem. V vzhodnem delu Slavonije in v Sremu so se poživili le boji s tolovaji, ki so očitno hoteli zavzeti ozemlje in pripraviti tla za lažji vdor boljševikov. Toda hrvaška oborožena sila jim je prekrižala načrte, ker je z osredotočenimi vojnimi nastopi očistila ozemlje med srednjo Dravo in Savo. Bojna sreča, ki se je sprva vdinjala Sovjetom na Madžarskem, §e je pozneje zaokrenila. Skoraj štirinajst dni se je bila ogorčena oklepniška bitka okrog Debreczena v kateri 60 Sovjeti doživeli hud poraz in plačali visoke žrtve v ljudeh in orožju. Nemške in madžarske čete so tam uničile veliko sovjetsko bojno skupino in s tem preprečile nameravano obkolitev v južni Madžarski. Sovjeti so izgubili več tisoč mrtvih in nad 6600 ujetnikov, 793 tankov, 1010 topov in skoraj 2000 motornih vozil ter velikanske količine drugega orožja. Sovjeti so mislili iz Debreczena udariti naravnost proti severu, da bi se na Karpatih združili s svojimi tovariši, prihajajočimi iz Poljske še prej, preden bi se mogle v redu umakniti nemško-ma-džarske divizije, ki so se premikale iz Sedmograške. Ko bi teden poprej dospeli do rusinskega mesta Užhorod, bi izpolnili prvo nalogo, zraven pa od juga prodrli do preiaza Dukla, za katerega se bijejo že tri mesece, ter tako stegnili roko tudi na slovaško, kjer so vrgli veliko padalcev in organizirali tolovajske oddelke za pripravo terena. Toda vračunali so se glede časa in odporne sile branilcev in so morali pokopati mnogo obetajoče upe na hitro razcefra-nje obrambne črte na Madžarskem. Medtem so nemške sile udarile na uporniško gnezdo na Slovaškem okrog Banske Bistrice in ga strle. Ujele so nad 10.000 tolovajev, zaplenile 100 topov in drugega orožja ter pobile večino boljše-viških zgagarjev. Medtem so se iz Sedmograške došle čete razporedile na vzhodnem robu Slovaške in zavrnile več sovjetskih sunkov na Beskide in proti vzhodni Slovaški. Izpadek sil zaradi poraza pri Debre-czenu je prisilil Sovjete, da so navlekli nove čete in se z njimi zagnali mimo Szolnoka proti Keczkenietu. Nemško uradno poročilo je v sredo povedalo, da so Sovjeti vdrli v mesto, da pa so jih branilci prestregli in se z njimi ogorčeno tolčejo v pouličnih bojih. Sovjeti so se torej povrnili k prvotnemu namenu, da bi naredili še en proboj do Donave vzporedno z onim južnim sunkom, ki.je.Donavo dosegel pri Baji, nakar bi se vrgli po vsej verjetnosti v južno smer in pritisnili takoj na spodnjo Donavo in s tem zapretili Slavoniji. Siloviti obrambni bpji potekajo še dalje, vendar bi bilo docela nesmiselno misliti, da se bodo Sovjeti ustavili pred izrednimi izgubami ali pa da bodo branilci vrgli puško v koruzo. Nedvomno so med tem časom, ki je bil pridobljen z bitko pri Debreczenu, na Madžarskem uredili prenckatero obrambno črto v slogu jarkov in zapor v Vzhodni Prusiji, preko katerih si bo napadalec težko izbojeval prehod. Če drugega ne bo, bo zamudil zaradi tega dragoceni čas, to je še tiste kolikor toliko ugodne dni, katere bo pozna jesen še naklonila. Ko se do kraja odpro nebeške zapornice, bodo tudi na madžarski pustinji boji otežkočeni, oziroma bo blatno ozemlje onemogočilo uporabo težkega orožja. Zadnjih štirinajst dni smo bili priče strahotnih bitk na obrobju Vzhodne Prusije Sovjeti so nagrmadili nad 40 divizij, ki so navalile na to deželo. Boji so se razplamteli na vzhodni konici Vzhodne Prusijo Razen pri Gumhinncnu se ni posrečil noben globlji prodor, niti ni glavnemu mestu Kiinigsbergu zapretila noposredna nevarnost. Ves boljševiški zagon se je sesedel v srditem odjioru obrambe in spretno izdelani Črti, pred kutoro so obtičale vse velikanske oklepniške sile. Po štirinajstih dneh je nemško vrhovno poveljstvo zapisalo velik obrambni uspeh, kajti sovjetski napadi so pojenjali. Toda pričakovati jo treba, du bodo boljševiki srečo tod še poskusili. V Kiirlunitiji se zagrizeno držijo nemška predmostja okrog letonskih pristanišč Libau in Windau. Boljševiška sila je'poskusila vsa sredstva, da bi vrgla Nemce iz teh krajev in so zlasti pri Autzu napeli vse sile, da bi obračunali z njimi. Vendar je treba zapisati, da so tudi tukaj vsi poskusi spodleteli ob velikanskih sovjetskih izgubah. Pod Vzhodno Prusijo potekajoča bojna Črta ni doživela nobenih vidnejših izprememb. Sovjeti so pritisnili spet proti Varšavi, vendar brez uspeha. Najbolj so se trudili na obeh skrajnih krilih poljskega bojišča, in sicer ob Narevu in na Beskidih Ob Narevu je bojišče važno zaradi vzhodne Prusije, ki bi jo bilo težko hraniti, ako bi na|iadalec Zabil klin na njenem juiiiom robu proti zahodu. V Beskidih, ki jih uradna poročila Blehorni dan navajajo, so tepejo Sovjeti zn posest Karpatov, da bi zvezali sile na obeh straneh pogorja. Poschno važen je zanje prelaz Dukla, preko katerega bi Imeli *ilno uporabljivo zvezo s silami na madžarski pustinji. Zato je razumljivo, da se branilec krčevito drži toh točk in odbija neprestane boljševiške napade. Torej so zadnji boji na vseh evropskih področjih navzlic ogromnim naporom napadalcev potekali v znamenju jesenskegn zastoja po zaslugi mojstrske nemške obrambo. „Narodn£ pionirji" Nadaljevanje s L strani. 1 Komnnisti, ki so komaj čakali na vojno, katero so pod najrazličnejšimi krinkami pomagali pripravljati, so z dobro naštudiranim nastopom in taktiko izrabili čustvo in stremljenje, ki so jih narodu pričarali ti sanjači. Prav pod nacionalno krinko, slepeč narod z borbo proti italijanskim zasedbenim silmn, se je komunistom posrečilo, razplamteti samomorilno tolovajsko vojno pod zastavo prav »osvobodilne« fronte, ki pa je zasledovala cilje svetovne revolucije na našem ozemlju. Tajno podpirana od italijanskih komunistov in badoljancev bi »Osvobodilna fronta« naš narod že veljala življenje in obstoj, če se naš dobri, marljivi kmet, ki mu za to noben drug sloj našega narodu ne bo nikdar mogel izkazati dovolj hvaležnosti in mu dati dovolj priznanja, ne bi bil oprijel samoobrambe in če ga ne bi v zadnjem trenutku, ko je bilo kazno, da bo šlo vse po zlu, podprl nemški vojak. Tega se spomnite, kadar bo koga zopet zamikalo, da bi pljunil na kolaboracijo!^ Okrog 35.0110 nedolžnih ljudi in preko tri milijarde lir škode na narodnem premoženju nas je veljala partizanska »vojna« samo v Ljubljanski pokrajini. Na povelje Fiihrerja Velike Nemčije so bile naše Vaške straže preorga-nizirane v pravo vojaško formacijo, oborožene, opremljene in izvežbane. Boreč se ramo ob rami z nemškim vojakom so naši hrabri domobranci v najvažnejših predelih pokrajine vzpostavili mir, red in varnost ter so postali vedno zmngoviti strah in trepet izdajalskih komunističnih tolp. Njihovi uspehi prav zadnjih tednov, ko so komunisti na široko pisali o svojih »zunanjepolitičnih« prednostih, in so že videli domobranstvo razkrojeno, morajo navdajati vsakega opazovalca z občudovanjem in zaupanjem v najboljše sinove našega naroda. Naše domobranstvo je postalo borec zn Boga, narod in domovino in s tem nosilec prepričanja, na katerem naj bosta zgrajena novi evropski red in mir v družini narodov. Iz te, našemu domobranstvu po usodi postavljene naloge izhaja za ves •neoboroženi del naroda dolžnost, da z vsemi sredstvi podpira svoje borbene sinove in njihove tovariše v orožju — nemške vojake. To podporo je treba izkazati v dejanju. Uresničiti jo je treba v dejanskem sodelovanju vseh za delo sposobnih Slovencev in Slovenk. Iz mojega včerajšnjega poziva ste* zvedeli, da je Nemčija tudi našo domovino sprejela za svoje varnostno obzidje. Kakor so vani dokazali dogodki zadnjih tednov, prav posebno pa zadnjih dni, bomo komunistične tolovaje, ki še pustošijo našo deželo, konč-novel javno prepodili. V našo pokrajino jih potem ne~ kanimo nikdar vec pustiti, /ato je potrebno, da se naši in nemški vojaki lahko naslanjajo na utrjene postojanke, na katerih bi sa mogli uspešno boriti tudi v pri neru, če bi boljševiški partizani s sovjetsko ali drugo pomočjo poskušali napasti našo deželo. Samo in izključno zato, da bi ta dela pravočasno in temeljito opravili* sem povubil vse vestne, za narod zaskrbljene, narodnostno zavedne in čuteče, za delo sposobne Slovence in Slovenke, da kot »Narodni pionir-j i« stopijo skupaj z našimi vrlimi domobranci v vrste najboljših Slovencev in s svojimi močmi pomagajo ustvar- i’ati varnost naše ljubljene domovine, i je brezbožni, breznarodni boljševiki nikdar ne smejo oskruniti z nasiljem svojih peklenskih ciljev. Koliko je danes v razočaranju i® strahotnem nasilju boljševiških satanovih biričev strcz.njeniii-znpcljanih in izdanih narodov, ki bi z golimi rokami grebli zemljo in z zobmi grizli živo skalo, če bi jiin bilo omogočeno, da se obranijo boljševiških tolp! Trdno verujem v zdrav čut našega naroda, ki bo šel preko vseli razdvajajočih ozirov preteklosti in z našim domobranstvom ustvaril enotno proti-holjscviško zaroto mišljenja, dela ia boja. Po Judih plačana propaganda se sicer trudi prav tako vneto, kakor se je trudila že 1941. letu in pozneje, ko nas je vedno bolj potiskala v strašne nesreče, du bi narodu predstavila to delo v povsem drugačni luči, kakor bo v resnici stalo. Toda v najkrajšem časa se bo izkazalo, da bodo »Narodni pi‘-. Krka, + 23. IV. 1944 Hočevar A., Videm-Dobr., f 24. VI. 1944 Na Orlovem vrhu, zadnjem počivališču slovenskih junakov, o Vseh svetili leta 1944. Najpretresljivejši trenutek te spominske slovesnosti je bil, ko je poveljnik zapovrstjo klical imena tistih, ki tu spe zadnji sen, in so tovariši odgovarjali za vsakega izmed njih: »Padel za domovino.« JUNAKOM NA ORLOVEM VRHU VOJAKI naši, ki rodila ▼ mukah vas je domovina, ko narod ves oklan, krvav je kriknil: nočemo umreti, ne damo se pobiti kot govedo, kakor črvi streti, mi hočemo se braniti, boriti, zmagati — živeti; vi, ki krstila vas je kri in potrdila bolečina, vi, ki ste vrgli kocko, šli za dom in rod svoj krvaveti, vi, ki izkrvaveli ste, da nas oteli ste pogina — vi ste stožer naš, meča našega prekaljena ostrina in kamni temeljniki — le na stebrih vašega junaštva gradila se bo posihmal udarnost našega vojaštval JUNAKI naši, vi za vekomaj postavljeni mejniki na meji časov, vi granitni jez nasilju in krivici, vi močni ščit pred zmoto, zlom, vi varna, ravna pot k pravici (odslej po njej uslišani se bodo vračali vsi klici!), vi plamenice — z vami nam svetili bodo vsi vodniki; vi, ki ste na okope naše vreli z bombami v desnici, vi, ki ste v boju padali, goreli s pesmijo in kriki — o vi preroki in poroki za rešitve dan veliki: za vekomaj načel in vzorov naših živi ste studenci — odslej h grobovom vašim pit hodili bomo vsi Slovenci! Hočevar Fr., Novo mesfo. + 11. TTI 1944 Hočevar Fr., Žužemberk, + 30. V. 1944 Hočevar Jan., Št. Jernej, + 10. XII. 1943 Hočevar Ludvik, Ambrus, + 14. X. 1944 IlrastBr Ant., šmihel-Stop., + 5. V. 1944 Hrastar Rudolf, Brusnice, + 18. V. 1944 Hren Fran, Dobrepolje, + 16. II. 1944 Hribar Andr., Kostanj., + 27. Vlil. 1944 Hribar Franc, Korinj, + 22. IV. 1944 Hribar Franc, Žužemberk, + 17. V. 1944 Hrovat Janez, Št. Jernej, + 12. II. 1944 Hrovat Jože, Stopiče, -+ 14. II. 19-14 Hrovat M., Šmihel-Stop., + 15. Vil. 1944 Jančar Jože, Prečna, + 28. VII. 1914 jakoš Marko, St. Rupert, + 27. IX: 1944 Janša Florijan, Vrhnika, + 29. [JI. 1944 Japelj Jože, Ljubljana. + 17. V. 1944 Jarc Alojzi# Mirna peč, + 21. V. 1944 Jare Jože, Mirna peč, + 7. X. 1943 jerič Lado, Zdenska vas, + 27. V. 1944 Jeraj Jože, Vel. Gaber, + 17. V. 1944 Jerman Anton, Škocjan. + 29. Vil. 1944 Jordan Franc, Mokronog, + 9. X. 1944 Jožef Albin, Toplice, + 11. III, 194 4 Juršlč Franc, Dolž N. m., + 11. VI. 1944 Judež Janez., šmihel-Stop., + 7. VII. 1944 Jurečič I‘'ranc, Sv. Križ, + 10. XII. 1943 Kajca Franc, Podpeč, + 6. IV. 1944 Kastelic M., Ljubljana, + 22. IV. 1944 Kastelic Ant., št. Joši-Stop., + dec 1943 Kastelic Janez, V. Orehek, + 18. V. 1944 Kastelic Vinceicij, Vodice, + 9 XII. 1943 Katern Jakob, Begunje, + 9. 111. 1944 Kavčič Leopold, Horjul, + 24. VI. 1944 Kavčič Fr., Hotedrščica. + 22. VIII. 1944 Kirar Alojzij, škoeijan, + 29. III. 1944 Kirn Franc, Mirna, + 30. V. 1944 Klemenc Dušan, V. gora, + 22. IV. 1944 Klemenčič J., Mirna peč, + 3. IV. 1944 Klcmnčič J„ Mirna peč, + 3. IV. 1944 MUČENCI naši, vi, ki ste s krvjo prelito nas rešili, ko za zemljo, prostost, Boga življenja dar ste darovali, vi zubljenosci, ki peklensko črnih dni se niste bali, vi nezrnšljivi, ki v viharju trdno kot gore ste stali, vi silnejši od smrti, ki telesa v prst ste položili, da v srcih nam načela, vzori sveti znova so pognali — o vi nesmrtni, ki ste s smrtjo srca mrtva oživili ter nas v krvi mučeniški okopali, prerodili: o vi ste naši večno plameneči žrtveni oltarji — odslej hodili prav in varno k Bogu bomo v vaši zarji! SLOVENCI, vi, ki našo bit oteli nam ste v uri težki, ko v lice vam pljuvale so pisarne, ulice, kavarne, ko bile vas v obraz so sile naše izrojene, kvarne, o srčni vi, ki v beg pognale niso vas pesti udarne, vi, vi ste stali na braniku našem v borbi nečloveški, vi drzni, ki namesto nas prebredli toke ste nevarne in most v prostost nam pokazali z mučeniškimi nasmeški, o vi, ki našim dušam, zemlji vračate sijaj nebeški — iz vas žarelo vekomaj bo poveličano Slovenstvo, in v njem zn večno vi, le vi ste priborili si prvenstvo! Vinko Žitnik. Klančar L, Št. Vid-Cerk.. + 26. VIII.1944 Kobe Franc, Stopiče, + 31. X. 1944 Kocjan Jože, Stopiče, + 5. XII. 1943 Kogovšek Ivan, Rovte, + 9 NI. 1944 Kolenc Jože, Mirna peč, + 28. VI. 1944 Kolenc Jožef, Mirna, + 30. VII. 1944 Kolenc Anton, Mirna peč, + 11. III. 1944 Koncilja Ign., Žužemberk, + 14. IX. 1944 Končar Janez, Sohrače, + 8. VI. 1944 Korene Franc, škoeijan, + 29. Vlil. 1944 Kornčin Jože, Šmarjeta, + 30. V. 1944 Kordan Vlad., Prevalje, + 9. XII. 1943 Kordan Vlad., Prevalje, + 9. XII. 1944 Kostelnc Miko, Drašiče. + 16. V. 1944 Košir Jožef, Vel. Slevica, + 3. XII. 1943 Koželj Ant., Žužemlierk, + 11. III. 1944 Kozina Anton, Ribnica, t 17- V. 1944 Krakar Franc, Semič, + 29. VII. 1944 Krakar Janez, šmarjeta, + 23. VII. 1944 Kralj Alojzij, Šmarjeta, + 27. VII. 1944 Kraljič Franc, Zagradec, + 19, VI. 1944 Kranjc Jože, IJegunje, + 3Q. V. 1944 Kranjc Andrej, Dobee, + 26. VIN. 1944 Kranjec J.. M. Brusnice, + 16 VII. 1944 Kraševec Jan., Šmarjeta, + 18. XII. 1943 Kremžar Fr., Ljubljana, + 27. XI. 1945 Krhin Janez, št. Jernej, + 21. V. 1944 Krnc Alojzij, Šmarjeta, + 9. Vlil. 1944 Krnc Alojz, Šmarjeta, + 25. VII. 1944 Krpan Stanko, Zadar, + 24. IX. 1944 Kržič Ivan, Rakitna, + 24. V. 1944 Kukec Franc, Raka, + 16. IN. 1944 Kukoviča Franc, Polje, + 22. IV. 1944 Kužnik Franc, AjrfOvec, + 30. V. 1944 Lampič Jože, Prečna, + 15. X. 1944 l.atnpe Avguštin, Prečna, + 17. V. 1944 l.egan Matija, Žužemberk, + 21. VI. 1944 Leličar Alojz, Selo-Ilaku, + 11. X. 1943 Le: jak Franc, Trebnje, + 18. V. 1944 Lindič Franc, Vinica, + 16. XII. 1943 Straža na grobu junakov. Lipovšek Franc, Celje, + 27. VIII. 1944 Logar Janko, Logatec + 16. I. 1944 Lojk Anton, Stopiče, + 15. X. 1944 Lokar Anton, Mirna peč, + 17. V. 1944 Longar Jak., Žužemberk, + 21. VIII. 1944 Lotrič L, Besnica-Kranj, + 26. V. 1944 Lovšin Jernej, Vel. Lašče, + 3. XII. 1943 Lukek Jože, St. Rupert, + 1. VI. 1944 Luzar Janez, Št. Jernej, + 10. XII. 1943 Luzar Karel, Maharove, + 30. IV. 1944 Mačeral M., Žužemberk. + 21. VI. 1944 Majcen Ignacij, St. Rupert, + 15. X. 1944 Malovrh Janez, Ljublj., + 26. VII. 1944 Marolt Ivan, Sodražica, + 2. VI. 1944 Matičič Anton, Rakek, + 30. VIII. 1944 Mavec Jože, Tomišelj, •+ 17. VI. 1944 Mavrovič Bogo, N. mesto, + 18. V. 1944 Meden Anton, Begunje, + 10. VI. 1944 Meden Franc, Begunje, + 10 111. 1944 Medvešček Jože, Zameška, + 13. II. 1944 Meglen Anton, V. Korinj, + 17. VII. 1944 Meglen Ivan, Dobrepolje, + 26. IV. 1944 Meglen Jože, Čatež, + 12. I. 1944 Meglič Jože, Strahomer, + 15. VIN. 1944 Menart J., nar., Ljublj., + 25 IV. 1944 Mencin Ignac, Št. Jernej, + 14. IV. 1944 Metelko Martin, Št. Jernej, + 30. V. 1944 Metlikovič F'rid., Ljublj., + 27. VIII. 1944 Mežnar Ivan, Rudnik, + 25. VII. 1944 Mežnar Marko, Stopiče, + 27. VIL 1944 Mihelič Alojzij, Ribnica, + 18. I. 1944 Mihelič M., Čakovec-Vin., + 22. IV. 1914 Miklič Franc, Škoeijan, + 10. XII. 1945 Mikuš Franc, Rakitna, + 26. IX. 1944 Mlakar Alojzij, Zagorica, + 24. III. ;944 Mlakar Fr., St. trg-Lož, + 6. IX. 1944 Mohorčič Fr., Žužemberk, + 10. V. 1944 Mokorel Gabr., Žužemberk. +2. VI. 1914 Molek Janez, flinje, + 14. IV. 1944 Može Janez, D. Kamence, + 14. IV. 1944 Mravinec Jurij, + 14. X. 1944, pokopan Mrgan Štefan, Trebnje, + 17. V. 1944 Mrlak Marjan, Idrija, + 21. N. 1944 Muhič Fr., G. Lakovnice, + 3. XII. 1943 Murgelj Fr., Šmihel-Stop., + 19. V. 1944 Murgelj Jože, Pangerč grm, + 3. V. 1944 Murn Janez, Stopiče, + dec. 1943 v Ljubljani Nadler Adolf, Hrovača, + 15. IX. 1944 Napast J., Polhov Gradec, + 23. VII. 1944 Nose Jože, Tisovec (Ambrus), + 3- XII. 1943 Novak Alojzij, Škoeijan, + 7. XTT. 1943 Novak Alojzij, Žužemberk, + 14.11. 1944 Novak Jožef, M. Korinj, + 10. VIII. 1944 Ogrinc Milan, Ljubljana, + 22. VIII. 1944 Ogulin Al., Osojnik-Semič, + 16. V.. 1944 Opeka Franc, Vrhnika, + 6. III. 1944 Ozimek F., Sela-Šumb.. + 22 VIII. 1944 Ožvald Franc, Ribnica, + 31. V. 1944 Pajk Fr-, Videm-Dobrep., + 27. IV. 1944 Papež Viktor Mirno, T 24. VI. 1944 Papež Alojzij, Mirna p., + 30. V. 1944 Papež Stanislav, Ambrus, + 15. VI. 1944 Pavlič Franc, Orehovica, + 8. VII. 1944 Pavlin Alojz, Novo mesto, +7. VII. 1944 Pavlin Jožef, Št. Jernej, + 10. XII. 1943 Pavlin Karel, Stranje, + 11. X. 1944 Pavlič Franc, Št. Jernej, + 11. X. 1943 Pavlin Anton, Št. Jernej, + 21. VI. 1944 Pavlovič Valen., Sv. Križ, + 28. VII. 1944 Pekolj Alojzij, Trebnje, + 21. VI. 1944 Pekolj Mihael. Šumberk, + 28. VIII. 1944 Penca Janez, Mokronog, + 12. Vlil. 1944 Penca Jože, Novo mesto, + 2. V. 1944 Per Anton, Stopiče, + 11- XI. 1943 Perko Anton, Mokronog, +22. IV. 1944 Peršič Frid., Ljubljana, + 24, VI. 1944 Peršin Franc, Stožice, + 8. V. 1944 Peskar Franc, Trebnje, + 19. V- 1944 Petrič Franc, Dobrepolje, +24. IV. 1944 Pevec Vinko, Škocjan. + 17 V. 1944 Pezdirc Ivan, Metlika. + 4. V. 1944 Pinti Peter, Ihan, + 9. XII. 1943 Pirc Franc, Groblje, + 15. X. 1944 Pirc J., Škocjan-Mokron.. + 11. XI. 1943 Pirc Franc, Prečna, + 11. X. 1944 Piškur Alojz Trebelno, + 27. VIII. 1944 Pivk Feliks, Rovte + 20. III- 1944 Pižem Rudolf, Sad. yas, + 17. V. 1944 Pogorelec Jer., Dobrep., + 21. IX. 1944 Poje J.. Ribjek-Osilnica, + 10. IX. 1944 Ponikvar Jože, Bloke, + 26. VIII. 1944 Popit Anton, Borovnica, + 26. VIII. 1944 Potočar Fr., Potočna vas, + 17. V. 1944 Potočnik Leop., šk. Loka, + 26. VIII. 1944 Požck Anton, Črnomelj, + 24. V. 1944 Prah Franc, Kostanjevica, + 2. VII. 1944 Prelogar Alojzij, Škocjan, + 14. VI. 1944 Prijatelj Jože, Vel. Lašče, + 3. XII. 1945 Prijatelj Janez, Dobrepolje, + 7. II. 1944 Primc Jože, Zagorica. + 18. V. 1944 Pritekelj Al., Vel. Lašče, + 11. VI. 1944 Prhavc Ivan, Ljubljana, t I. IX. 1944 Pungrčar Anton, Treb., + 24. IV. 1944 Purkart J.. Vel. Osolnik, + 3- XII. 1943 Pustovrh Jože, Polhov Gr., + 24. VI. 1944 Pustoslemšek Ant., N. m. + 18. II. 1944 Rabzelj lgn„ št. Jernej, + 10. XII. 1943 Rabzelj Slavko, Kostanj., + 3. VI. 1944 Regina Ivan, Stopiče, + 27. Vlil. 1944 Rezar Janez, Ljubljana, + 3. VI. 1944 Režek Janez, Metlika, + 24. V. 1944 (Dalie na 4. strani.) ll33S3Ur države in njenega po siadn ega via*.a iia 1 BRUNO BREHM DOSEDANJA VSEBINA: Cesar Franc Jožef hudo zboli. Dvorni upravitelj takoj j>ouii»!i, da bo treba po duhovniku, zakaj prevelik bi bil očitek, ila bi cesar moral brez duhovne touižbe na drnci svet. A kako to izpeljati, da ne bi, ko bi zapledal pred seboj duhovnika, zaslutil, da se mu bliža zaunji ura? Izmislijo si zvijačo: Duhovnik naj bi prišel k njemu samo zato, da podeli cesarju papežev blagoslov, tena pa da ne more podeliti, Le vladar ne prejme prej sv. zakramentov. Cesar se da preslepiti in prejme zadnjo popotnico. Kuvnatclj dvorne pisarne, načelnik** odseka in nek ni/ji pribočnik opazujejo iz sosednja sobe cesarja v naslonjaču, kako t?a stresa mrzlipa in se mu nekaj blede. Vse je zdaj povsem utihnilo. Iz neke oddaijene sobe je kakor od nekod iz dav. ne preteklosti peia ura v svojim srebrno čistim glasom tiho uspavanko. Osar je dvignil težke veke z oči. V sobi nekako tam, kjer sta se srečavali , dnevna svetloba in svetla luč svetilke, je visela na steni v polmraku slika, katere dolgo posvetilo je cesar zn«l na pamet: »Njegova cesarska in kraljevska visokost prestolonaslednik Rudoll na lipicanskem žrebcu Napoiitano salutira Njegovemu Veličanstvu, svojemu presvitiemu očetu 19, decembra 1870.« Slika se je pogreznila v globino cesarjevih sanj. Misli so se mu porajale in spet izginjale, nepoklicane izkoriščale čas ter obletavale spečega vladarja ko muhe in se niso ozirale na moža, ki so ga po tolikih letih spet enkrat našle nezaposlenega. Vstajale so te misli iz že davno pozabljenih razgovorov, v katere je cesar sam posegal le s kratkimi zaključnimi besedami, medtem ko so njegove oči spremljale strežaje, ki so nosili na mizo jedi in pijačo. Poleg Rudolfove je visela slika nemškega cesarja v uniformi huzarja. Viljem II, ni trpel, da bi na berlinskih spomenikih sedel na konju kdorkoli drugi razen kralja. Celo huzarski general Zieten je moral na spomeniku stati na svojih nogah, V Avstriji pa so na spomenikih vsi generali na konju; Evgen, Karl, Albrecht, Schwarzenltfrg in Radecky, To strogo razliko med Berlinom in Dunajem si je bil izmislil nadvojvoda Friderik in o teja pripovedoval cesarju pri neki dvorni pojedini. A cesar ni imel rad takšnih opazk glede drugih monarhov, on je celo pre<|nalega črnogorskega kralja vzel v zaščito: Star mož je, kakor jaz — si je mislil. Naj bo kralj, ali ne, kruh pregnanstva je trd kruh. Odprla so se nekje vrata. Mrzla sapa }e zmotila spečega cesarja. Morda se je vrnil« spet Elizabeta s kakega potovanja in na sležaj odprla vsa okna? Morda ji je spet udaril v nos vonj po plesnobL Res je prišla cesarica, V*a vitka je bila, oblečena v črno, pred seboj pa jo držala majhno pahljačo. Za seboj je vodila nekega moškega, obvezanega čez senci. Mož je tipal predse ko kak slepec, obveza mu je zakrivala obe nšC3l Nekje od daleč se je zaslišala iz otroških grl pesem: Skupaj vladaš nam s cesarjem, istih misli z njim, krvi, večno lepa, večno mlada cesarica mila ti. Ravnatelj dvorne pisarne je predložil cesarju ntlto listino v podpis. Cesar jo je pazljivo prebral, naredil nekje vejico in nato podpisal. Podpisal je, naj tista kitica, ki se v cesarski pesmi nanaša na kraljico, od tega dne dalje odpade. Pred nekaj leti je cesar podpisal podobno listino. Bilo je to po smrti prestolonaslednika Rudolfa. Cesarica je zdaj stala tik poleg pisalne mize in čez pahljačo gledala v listino. Ah, vedno same listine brez konca in kraja! Potegnila je Rudolfa bliže, a cesar ga je zavrnil: »Nel« Cesarjevič je sklonil svojo obvezano glavo in se ni več ganil. »Ne, ne morem,« je dejal cesar fn *e obrnil počasi k svojemu sinu, ki se je skušal skriti za mater. »Rudolf, kdor je svoji ženi na poročnem potovanju v Carigrad obljubil, da jo bo nekoč naredil za bizantinsko cesarico, se ne sme voziti s kočijaži in dopustiti, da bi mu časnikarji kaj svetovali. Tud! nc sme na dvorskem lovu streljati po pomoti tik mimo svojega očeta.« »Franci, Franci,« je prosila cesarica, »pu?ti že vendar to«, A cesar ni popustil: »Hči belgijskega kralja zato tud! ni postala bizantinska cesarica, marveč le grofica Lonvayska, in tvoj« !n njena bči, Rudolf, zdaj globoko žaluje zn meščanskim mornariškim častnikom. In Ivana, tvojega prijatelja in pristaša, Rudolf, ni mogoče nikjer najti. Misel, da je mogoče dva svetova pomešat! mod seboj, imaš po svoji materi.« »Franci, dolgo čakanje — to je Rudolfa zastrupilo,« je dejala cesarico. »Ti sam sl preskočil svojega očeta. Ti ne veš, kaj je to. To brezdelno čakanje.« A cesar je nejevoljno zmajal * glavoi »Bog mo je poklical. Pokoril sem te božji Previdnosti.« »Tvoja mati te je poklicala, Franci, fn svoji materi si se pokoril. Tvoja mati je videla samo tebe, tvoja mati je vladala po tebi. Tvoja mati mi je vzela otroke. Nočem zagovarjati Rudolfa, a ti bi ga moral razumeti,« »Ne morem ga razumeti. Bog mu je morda odpustil,« »Brat, tudi tebi Bog lahko odpusti.« Cesar je dvignil glavo._ Pred njim je stal z okrvavljenimi prsi in svetlo, na dve Btrenl počesano brado mehiški cesar Maksimiljan. »Jaz nisem prav nič kriv,« se je opravičeval cesar, »sam sl sl Izvolil svo|o usodo, sam sl tako hotel.« Cesar je brskal po listinah, ko da bi res lahko našel v njih kakšno potrdilo. Brat se je sklonil k cesarju in mu potepetal na uho: »Moja žena od bolečine blazni, tvoja žena prnv tako, Franci, na nas vseh leži pro-nietstvo.« Cesar je preslišal bratov šepet. Sklonil sc je nad lisLue in začel podpisovati. Cesarica je prijela Maksimilijana za roko: »Povej mi vendar, ali je bil on vedno tak? Se mar res ni nikoli smejal?« »Kot otrok sc je mnogo smejal. Znal je delati lepe sličice in pisati vesela pisma. Vsi so videli v njem čudovitega otroka. Vsi Habsburžani so se vendar ukvarjali nekoliko tudi z umetnostjo, znali so igrati na glasbila in skladati pesmi. Res ne vem, zakaj se je potem tako zalo spremenil. Če sem mu pozneje kdaj poslala svoje pesnitve, jih je pregledal le v toliko, če so vejice pravilno postavljene,« Cesarjev brat si je upal to reči le pa tihem, cesarica pa je skrila svoj obraz za pahljačo. »Tudi Rudolf dobro piše. Rad ima Homerja. Tvoje slovo od Lacrome je lepa pesnitev.« Cesar Se spet ozre kvišku in si ogleduje tri umorjence: Nel Nel Nel O tem nočem vedeti ničesar! Vse to vstaja Iz ene meglene globine, ki jo nekateri imenujejo umetnost, drugi svobodo, a v svojem jedru ni nič drugega ko anarhija. Cc. sar je pokazal na majhen rdeč madež 'nad Elizabetinim srcem: Tul Tu! To grabi s tisoč rokami iz globine, to bo gotovo zgrabilo tudi njega. A ne, on stopi nazaj, on stoji pokoncu poieg mizice, na kateri leži generalska kapa z zelenimi peresi. Mimo obah straž pri vratih prihajajo ljudje, ki jih je vrhovno dvorno uprnviteljstvo temeljito prerešetalo in precedilo, k njemu na uradni obisk. Drugačne jih noče videti, tudi noče, da bi ga drugi drugačnega videli. Tegale tu ne! Tegsde tu noče videti, pa čeprav bi l)ii tp njegov rodni brat, tegale Ludvika Viktorja nič več, njega nikoli več, Ludvika Viktorja, ki prihaja zdaj z gugajočimi koraki k njemu čez širok travnik, pokrit s sto in sto sončniki iz vsega sveta. Cesar t’idi noče slišati hudobij Ludvika Viktorja. Ta njegov brat nima na Dunaju ničesar iskati. Ostati mora v Salzburgu. Ali mar že ni dn-vo1 nesreče in sramote na vseh koncih in krajih? Ali ni navsezadnje poalcdica takšnega osladnega mi^nouskega gospodarjenja v krogu dvora neki polpolkov-nik Redi, ki je prodal Rusiji načrte za bojni pohod? Ali hoče ta brat s svojimi pisanimi sončniki osmešiti cesarski dvor? Zdaj nastopi razkačen lovec. Oči mu kar žare. Njegov vrhnji jopič je ves krvav. Njemu ob strani stoji ženska. Njene ponosne oči so zaprte. Ko kakšni tropski ptiči lafrfotajo sončniki v clessheimskem parku, v krogu se zasučejo in odfrče najljubši sončniki — Hanibal, Jožef, Aleksander iB Cezar, Cloe se zgrudi ranjen pred krvoločnim lovcem, ki brcne njegov dišeči sončnik z nogo vstran. Kaj hoče že spet tale nadvojvoda? Zakaj je pripeljal s seboj vojvodinjo Hohen-berško? Kaj tudi on noče več čakati? Ali je tudi on nestrpen? Kaj hoče tudi on rešiti monarhijo? Vsi jo hočejo rešiti, vsi hočejo pomagati, vsi. Eden z Madžari, drugi proti Madžarom. Vsi so spletli zanke. Vojvodinja ima za pasom rdečo rožo. Ne, ni to roža, to je kri. »Držffve ni mogoče rešifl,« je dejal cesar. »Ni je mogoče rešiti. Ne preostaja nam drugega, ko da dostojno propademo.« »Franci, Franci,« se je oglasila cesarica. »Jaz sem ti rešila Madžarsko, Meni na ljubo so se tisti možje, ki si jih v mislih že dal pobesiti, pobotali s teboj. Zve. sto so t! služili.« »Ljubili so te, Llsli, zato tako zelo, ker je bila prva ogrskB kraljica, žena Stefana Svetega, tudi Elizabeta Wittelsba-čka. In kar si ti rešila, bi bil tvoj sin kmalu razdejal. In oni tamle (cesar je pokazal na mrkogledega Franca Ferdinanda), bi bil po-svoji ženi morda isto poskušal pri Čehih, Toda oni ljubijo vendar le zato, ker bi nekaj radi. Ne! Ne! Ne!« Zdaj so vsi umorjenci Izginili. Cesar stoji in pričakuje, kdaj bo prišel k njemu kdo s kako prošnjo. Velika dostojanstvenost zakriva usahlo teto, V ogromnem uradu je komaj še kaj sledu o živem človeku. To je obledela zastava iz razpadajoče svile, zastava, za katero jih je bilo toliko umrlo, zastava, ki jih je bilo toliko zrlo vanjo. Zunaj drvi čas z avtomobili mimo, letalci se pode po zraku, veter brni v telefonskih žicah, glasovi kličejo nekje od daleč po radiu. Ko iz ve?.ne globine se dvigujejo ljudje z dvigali, gredo mimo cesarja in sp«t izginjajo. Tam je pisalna miza, tam leži rdeča mapa za uradne listine, tu so rešene, tam nerešene vloge. Le za pisalno mizo vladata mir In zadovoljstvo, le pri delu je človek varen. Samo v listinah je to s krv. jo omadeževano življenje čisto in brzdano, samo v listinah ni slišati ječanja, divjanja in hrupa, le v listinnh človek ne zaide na stranpot, le v njih življenje ne pozna očitkov in obtožb. V listinah je vse tako kakor tisto posvetilo na »lik!: pozdravlja Njegovo Veličanstvo, svojega presvitlega očeta. — Le zelena luč na pisalni mizi sveti tako mimo ko obledelo večerno nebo nad štajerskim In gornjc-avstrijskim alpskim predhrlbjem. Zakaj še vedno niso sestavili seznamov Izstreljenih nabojev In |!h poslali Njegovemu Veličanstvu saškemu kralju Albertu? Zakaj nek! še ne? Cesar je vztrepetal, s« predramil in jezno poklica] strežnik«! »Ketterl!« »Pred Vami klečim, Veličanstvo — Vaše Veličanstvo je nekoliko zadremalo.« Stari dvorni strežaj je že (tal za cesarjevim naslonjačem. »Nič nisem zadremal. Potisni naslonjač k pisalni mizi!« »Veličanstvo, ali naj to sporočim milostljivi soprogi?« »Ne, hvala! Bolnika ni prijetno gledati To bova milostljivi soprogi prihranila.« »Miiosiijiva soproga je zelo v skrbeh, milostljiva gospa je pravkar naročila, naj povprašam, kako je.« »Hvala, hvala.« Cesar je spet sedel za pisalno mizo. S tresočo se roko si je nataknil naočnik. Dal si je ponuditi pero in potem je podpisal. Nekdo je bil le moral priti v sobo. Ali mu zda| že ceio ca pisalno mizo ne bodo več privoščili miru? Cesar se je ozrl. Njegova hči Marija Valerija, vsa bleda in utrujena, brez prave barve, a ponosna, je sedcla poleg njega. Preveč je bil že videl danes, r»I5 več ni zaupal svojim očem. Njegova roka je tipala za hčerjo — da, ona je zdaj res pri njem, Valerija je živa. »Ne bom te preveč utrujala, takoj bom spet šla. Samo za hip sem poskočila sem, da vidim, kako je kaj s teboj,« »Ni mi dobro. In kako je kaj s tvojimi otroki? So vsi zdravi?« »Hvala, dobro.« Nadvojvodinja je skuša!* čisto nalahno pogladiti cesarjevo roko, a on tega ni čutil Tudi je ni več videl, ko je čisto po tihem vstala in odšla. Pribočnikova soba se je medtem napolnila. Lestenec je bil prižgan, kratko novembrsko popoldne je bilo pri krajn. Iz mesta sem se je slišalo večerno zvonjenje, spodaj pod okni je ležal temni park. Visoki in čokati grof Paar se je trudno naslanjal na zid poleg zalega Bol-frasa. Oba sta molčala in se ozirala na prestolonaslednika in njegovo ženo sredi sobe. »Kaj misliš, zakaj nosi admiralsko uniformo?« je vprašal Bolfras. »Ker je črna in ima črno centi •«,« is odgovoril Paar. »Toda meni se zdi, da mu je ona to svetovala.« Cesarjev osebni zdravnik in zdravniški svetovalec sta odšla mimo ljudi, ki so tam čakali, v pisarno. Cesar ni siišal zdravnikov, ki sta obstala pri vratih. Stari dvorni strežaj se je počasi približal pisalni mizi: »Vaše Veličanstvo, čas je, da greste spat,« Zdravnika sta pogledala na uro: bila je šest zvečer. Cesar je zaprl rdečo mapo, odtrgal s svojega koledarja list 21. november 1916, segel za koledar, vzel tam krtačko in potegnil z njo nalahno po pisalni mizi. Samo prahu ne! Samo kakšnega nereda ne! Dvomi strežaj je prinesel klečalnik In ga potisnil pred naslonjač. Cesar se je nasloni! nanj, si zakril z rokami obraz in zsčcl moliti. Strežaj in oba zdravnika so sklenili roke. Potem je strežaj odvedel svojega gospodarja v spalnico, ki je bila zraven. Medtem ko je slačil cesarja, ki ga je stresala mrzlica, sta se zdravnika vstopila k vznožju postelje, * »Veličanstvo,« j« dejal Ketterle, ko je popravil blazine, »prosim nadaljnjih ukazov,« »Zjutraj ob pol štirih me zbudile. Nisem končal dela.« Zdravnika sta se naglo spogledala, po* tem pa spet zmaknila oči. Ketterle je pri vratih še nekoliko popravil špansko steno, ki jo je bila podarila cesarju von Scbrattova žena. Profesor Ortcer si je ta zaslon natančneje ogledoval: Čez temnozeleno svilo je bilo z velikimi starinskimi zlatimi črkami napisano: ,Bog obrani našega cesarja, Bog obvaruj našo deželo*. Trodelro zaslonjolo simo pa jc bilo oblečeno s samimi majhnimi bleščečimi božjepotnimi podobicami, podobicami iz vseh tistih božjih poti/ na Katerih je gospa von Schratt kdaj molila za cesarja. Ta poskus, nadomestiti umetnost z ljubeznijo in molitvijo, ta otroški način oboževanja je imel nekaj ganljivega na sebi. Koraki, koraki In »pet koraki, šepet, šelest, šum, dihanje. Preprosta spalnica z vojaško posteljo In kovinastim umivalnikom ter rjavo opravo, kjer je bilo v prejšnjih dneh toliko posla, se je napolnila z ljudmi. Oba zdravnika sta molče opazovala težko dihajočega cesarja, ki je bil oblečen v preprosto katunasto srajco. Gledala sta ga nekako tako, kakor gledajo pastirji zvečer v ugciujočl ogenj. Ob cesarjevem zglavju je klečala Mariju Valerija in molila. Na sredi sta klečala prestolonaslednik In prestolonRslednica. Karl ves nemiren la kakor bi bU v zadregi, Žita pa mirno, J*o da bi bila oknmenela. Knez Montenuovo |c potihem hodil v sobo in spet ven; še vedno je bilo mnogokaj treba urediti. Oba stara pribočnika sta stala ob strani in se ozirala zdaj na starega, zdaj na novega gospodarja. — Za okroglo mizo, okoli katere so bili rjavi, v obliki zelenih listov vinske trte Izdelani stoli, so nepremično stali dvorjaniki In se ozirali po 'članih vladarske hiše, ki jih je bilo čedalje več. Umirajoči sc je zganil, tu kakor tih šepet je spreletel ta. jije-gov gib vso, kar jih je bilo v sobi. »Pil bi rad, prosim.« Valerija je vzela skledico mrzlega čaja z nočne omarice. Roka se ji je trcsln, da sc je pijača polivala. Cesar je s prav takšnim gibom, s kakršnim jc bil prej s krtačo očistil pisalno mizo, šel čez posteljno odejo. Ketterle je pristopil bliže, privzdignil c blazinami cesarju glavo in natočil svojemu gospodarju čaja. »Zakaj pa zdaj lahko gre? Hvala, Ketterle.« Cesar je spet zaprl oči, stari stre-žaj se je potihem umnkniL Le kako naj bi kdo izmed tistih, ki so tam klečali v ozkem krogu, mogel pomagati svojemu Sospodarju? Kaj pa »o vendar vsi tl ve-eli o cesarju, ki je bil vedno sam! Še enkrat se je bolnik zganil, in spet je bil Ketterle takoj pri njem: »AH Vaše Veličanstvo dobro ležijo?« »Dobro, dobro.« Cesarjev osebni zdravnik je »topil zraveD strežaja, se sklonil čez posteljo, poslušal dihanje in utrip žile. Potem je njegovo oko poiskalo vrhovnega dvornega upravitelja. On je razumel ta pogled, odšel iz sobe in se vrnil čez nekaj časa z dvornim kaplanom. Prinesli so v sobo sveče, zadišalo je po vosku, duhovnik se je sklonil nad cesarja in mu dal sveto popotnico. Dvorno osebje se je pomaknilo bliže, krog se je sklenil in vsi so pokleknili Zamolklo se je oglasila molitev za zadnjo uro: Subvenite sanetos! Zaslišalo se je ihtenje in spet utihnilo. »Amen!« Duhovnik se je spet umaknil in na njegovo mesto je stopil zdravnik. Dvignil je cesarjevo roko, potegnil uro iz žepa in čakal. Potem je varno spustil mrzlo roko, da je omahnila na posteljo ter sc obrnil k cesarju Karlu: »Vaše Veličanstvo, pokorno sporočam, da je Njegovo Veličanstvo cesar zaspalo v Gospodu.« Knez Montenuovo je pogledal na svojo uro: bila je pet minut čez devet zvečer 21. novembra 1916. Ker je velika, s krvjo oškropljena smrt, ki je zunaj po poljih in gozdovih, med skalnatimi pečinami in ob rekah, v zraku in na nemirnih morskih valovih tuieče in nenasitno zahtevala žrtev za žrtvijo, tu v dvor starega vladarja prišla tako tiho, po prstih, so tudi vsi ljudje, ki so bili tam zbrani, utihnili, hodili nemo mimo vojaške postelje, pogledali nemega moža še enkrat v obraz, ki mu je bila zdaj smrt vtisnila svoj pečat, potem pa počasi odšli iz sobe. Stara nižja pribočnika sta odšla poslednja. Zunaj okoli dvora je bučp.l novembrski vihar, oba stara moža je obšla groza. Pomislila sta na straže zunaj v dežju in na številne vojake, ki so ponoči na nogah. Spodaj pri vratih sta se še enkrat ozrla. Paar je hotel nekaj reči, a so mu ustnice preveč trepetale. Na prsih njunegn mrtvega gospodarja ie ležal črn mrliški križec, tja ga je bila položila Valerija, Plamenčki mrtvaških sveč so plapolali v lahnem prepihu in zdelo se je, ko da se velika cesaričina slika giblje. »Kakršno življenje, takšna smrt,« je dejal Bolfras. »Bog mu daj večni mir,« je zcScpeta! Paar. Čuvaj je za obema starima gospodoma zaprl vrata. Tedaj je strežnik Ketterle stopil k postelji svojega gospodarja, pogledal na pečatni prstan z majhno divjo kozo, popravil špansko steno, postavil stran pladenj s skledico čaja, pri fem pa je čisto pozabil, da vsi njegovi običfijn* spoštljivi gibi nimajo prav nobenega saU-sla več. Čuvaj, ki jc bil sta! pri vratih, je tiho stopil bliže in vprašal, kdaj ga bodo vendar že izmenjali, zakaj til je v službi že od opoldne naprej. »Na vas so pozabili. Na nas vse bedo pozabili. Pojdite in poskrbite, da vas kd° zamenja. Jaz bom ostal čez noč tu. Njegovega Veličanstva ne morem pustiti samega.« ,. Vratar je odšel ln Ketterle je ste p*J k vznožju cesarjeve postelje: tem je ležal njegov gospodar prav tako tiho kakor vsako noč prej. Tudi zdaj ni prosil ničesar, kakor ni prosil nikoli za nobeno stvar. Nežno, slabotno telo je ležalo sko* raj čisto ravno poa odejo. Zunaj vihar ni prav nič ponehal. Butal je v severno stran dvorca in stresal velika okna. V pisalni sobi so utihnil* poslednji razgovori. Prišel je potem se nek drug vratar, plašno ogledoval mrtvega cesarja ter se potem vstopil k vratom na stražo. Ketterle je bil utrujen, a ni si upal sesti v cesarjevo bližino. Ritensko se je umaknil za mizo in se sesede! n® stol. Vrata so pela, slišali so se koraki, in bilo je, ko da se vse oddaljuje in odhaja. Pa kam odhaja? Kam se umika? Še vedno butajo vrata, vedno dlje, vednfr bolj zamolklo. Ketterle je dvignil glavo. Moral je bil le zadremati, da ni opazil drugega vratarja, kdaj je prišel tja in sedel na stol. Mož je spal Stari dvomi strežaj je stopil k svečam, jih očistil, poravnal posteljno odejo in prisluhnil: Povsod v gradu ]• bilo zdaj vse tiho, slišalo se je le diha* nje spečega strežaja. S svetlim glasom so pela kladivca na eni uri, druga pa ji j* odgovarjala z oguljeno 'pastirsko pesmico.-Kaj če bi zbudil onega vratarja tam? Ah, kaj, naj le spi, naj le kar spi. Ketterle se je priklonil pred mrličem ter se potem spet umaknil za mizo. IDalJf prtboduJlS). (Nadaljevanje s 3. strani.) Režek Ivan, Ljubljana, + 8. I. 1944 Rifelj Franc, st. Peter, + 25. IV. 1944 Rodič Ivan. Mokronog, f 6. XI. 194-3 Rojšček Jožef, Trebelno, f 19. V. 1944 Romih Al., Planina-Sevn., f 6. II 1944 Rogelj Drago, Trebnje, f 8. X. 1943 Rozman Jože, St. Lovrenc, f 29. X. 1944 Rožnik Andrej, Horjul, f 13. I. 1944 Rudolf Alojzij, Borovnica, f 26. IX. 1944 Rudolf Ivan, Št. Vid, f 26. VIII 1944 Rugelj A'oj., Žužemberk, f II. 111.1944 Ruparčič K., Loški potok, j 24. IX. 1944 Rupert Matija, Ig, + 29. V. 1944 Rupnik St., Luče-Žalna. + 23 IV. 1944 Rus Franc, Ambrus, f 22. IV. 1944 Rus Janez, Rifbnica,+ 27. IV. 1944 Rus Jože, Dobrepolje, t I. V 1944 Rus Jože, Struge, + 17. V. 1944 Ržen Anton, skoeijan, f 6. II. 1944 Saje Jakob, Mirna peč, | 21. X. 1944 Saje Jakob, Mirna peč, f 21. X. 1944 Saje Stanko, Mirna, t 22. VI. 1944 Samec Ciril, Dobro polje f 28. II. 1944 Seničar Anton, Stopiče, f 16. II. 1944 Sever Ivan, Dobro polje, f 28. II. 1944 Seyer Jože, Št. Jernej, f 14. IV. 1944 Sevšek Franc, Radgonca. f 16. XII. 1943 Simončič Franc, Št. Jernej, f 19 V. 1944 Sintič Anton, Št. Jernej, f 16 lil. 1944 Sintič Jože, Kostanj., f 9. XII. 1943. Sintič Franc, Kostanj., f 20. V. 1944 Sivec Anton, Št. Jernej, f jan. 1944 Skolj Anton, Št. Rupert, f 9. XII. 1943 Skupek Ciril, Zagradec, f 22. IV- 1944 Skubic Lud., Št- Vid-Stična, f 17. V. 1944 Smolič Franc, Dobrnič, f 16- VI. 19(4 Smolej Jože, št. Vid - Š.. f 5 IV. 1914 Smrke Janez, Mirna peč, f 4. V. 1944 Smrke Henrik, V. Loka, f 22. IV. 1944 Smrekar Franc, št. Rupert, f okt. 1944 Staniša Franc, Stopiče, f 17. V. 1944 Strnad Fr., šmilvcl-Stop., + 21. VIII. 1944 Starič Jože, Mokronog, f 14- VIII. 1944 SukoVič Anton, Mirna peč, f 4. V. 1944 šalehnr Ignacij, Tre*bnje, + 22. IV. 1944 Šnlehar Inn., Vrh pri I)., t 16. IV. 1944 Šircelj Alojzij, Grosuplje, t 19 VI. 1944 Škedfl.j Ignacij, ši. Jer., f 22. Vlil. 1944 škedelj Martin, št, Jer, f‘53. III, 1944 Sketelj Janez, št. Jernej, 10. XII. 1943 Škod a Fvgen, Vel. Loka, f 9. XII. 1943 škoda Franc, Vel. Loka, 'f 9. XII 1943 Škulj Anton, Adamovo, t 26. Vlil. 1914 Škvarč Josip, Pazin (Istra), + 8. VI. 1914 šobenik Franc, Vn. gor., f 26. Vlil. 19-14 špelič Franc, Vinica, f 2>. Vlil 1944 špilnr Ivan, št. Jernej, f decembra 1943 špilnr Jožef, št. Jernej, f 10. XII, 1943 špiiuger Alojz, Mirna p„ t (6 V. 1944 špringer Ivan, Ajdovec, f 30. V 1944 šrnj Ivan, Primskovo, f 23. V 1914 štnngelj M., Šinili. - N. 111., + 27 V. 1944 šterbene Srečko. I-jub., t 1. IV. 1944 šterk Murko, Stari trg ob Kolpi, t 15-Strnjnar Martin, Raka. + 16 111. 1944 Štravs Alojzij, Dvor, t 22, VI* 1944 Stupar Frane, Ajdovec, + 15. V. 1944 šuštar Alojzij, l>>brepolje, t 8. V. 1944 Šuštaršič Anton, Stopiče, t "S, VI. 1944 Šušteršič Avgust, Št. Jer., t 19* *• Švigelj Ciril, Borovnica, + 25. 1. 1944 VI. 1944 Tekavec Alojzij, St. Vid nad Ccrknico, f 27. IX. 19-14 , _ , , Tekavec Janez, St. Vid nad Cerknico, t 26. IX. 1944 Tekavec Jože. Ribnica, t 24. IV. 1944 Testen Stanko, Pod boršt, f 17. X, 1944 Tratar Alfonz, št, Rupert, t 17, V. 1944 Tratar Kar., Mokronog, t 24. VIII. 1944 Tratar Leopold, št. Hup., f 16. VI. 1944 Trček Tomaž, Dol. Logatec, f 15. VI. 1944 Trinko Ivan, Ljubljana, f 4. IV, |944 Trlep Jan., Sela-Sumb«rk. t 16. X. 1944 TrnovSek Lud., Št. Vid - S., 19. V. 1944 Trunkelj Jože, Dobrnič, f 9. V. 1944 Turšič Ivan, Breznicn, + 9. VIII. 1944 Turk Ciril, Stopiče, t 27. VIII. 1944 Turk Janez, Stopiče, f 21. VI. 1944 H H ■ Ucman Alojz, Cerovec, t 5. IX. 1944 Udovč Ant-, Šmihel-Stop., f 29. X. 1945 Umberger Ant-, Vel. Loka, f 12- I, 1944 Umek Janez, Stopite, f 17. IX. 1944 Umek Alojzij, Stopiče, f 1943 Urbančič Franc, Mirna, f 9. XII. 1943 Uršič Jernej, Soteska, f 29. Vil. 1944 Usenik Ludvik, Rob, f 3. XII. 1943 Vene Martin, Resa, pogrešan. Vene Jožef, St. Rupert, f 30. V. 1944 Vesel Al., Vel, Slevica, f 3. XII. 1943 Vesel Leop., Vel. Slevica, + 3. XII. 1043 Vide Jožef, St. Jernej, f 14. XII. 1943 Vidmar Kar., Brezovica, f 23. VIII. 1944 Vodnik Ignacij, Mirna peč, + 9. II. 1944 Vrtačič f ranc, Št. Jernej, t 10- XII, 194? Vrtnik dr. Jan., Ljubljuna, f 2- VIL 1944 VVeibl Adolf, Metlika, t 15- Vil. 1944 Weis Nikolaj, Ljubljana, f 24. I. 1944 Zabavnik Ivan, lg, t 26. III. 1944 Zagorc I^n., St. Jernej, t <0. XII. 1943 Zagorc hrane, St. Peter (Novo mesto). Zagorc Jože, št. Jernej, f 19. V. 1944 Zajc Dominik, Ig, t 27. VIII. 1944 Zajc Ant-, Bela Cerkev, f 22. Vlil. 1944 Zakrajšek Anton, Bloke, t 10* VI. 1944 Zakrajšek Franc, Ajdovec, f 30. V. 1944 Zakrajšek Jože, Kostanjevica, 27. Vlil* 1944 Zarn Anton, Cerklje, t 8. XII. 1943 Žarn Albin, St. Jernej, f 17, IX. 1944 Zaviršek Jože, Žalna, t 22. VIII. 1944 Zelene Val., Hotedršica, f 3. V. 1914 Zevnik Alojzij, St. Jernej, t 10. XII. 1943 Zgonc Franc, Vel. I^ašče, t 23. IV. 1944 Zidar Jntiez, f 10. X. 1944 , Zobec Jože, Dolenja vas, f 30. III. 1944 Zore Ludvik, Bagueča vas, f 17- V. 1944 Zork Alojzij, j- 20. X. 1944 Zot Ivun, Rakitna, t 17. III. 1944 t 10. III. 1944 ZupRn Jože, St. Rupert, t 14. III. 1944 Zupančič Fr., Dobrnič, t 12* XII* I9*”* Zupančič Anton, Videm-Dobrepolje, t 18. III. 1944 Zupančič Jože, Dobrnič, t 21, V. 1944 Zupančič Al., Mirna peč, t IS, V. 1944 Zupančič Adolf, Podlipa (Novo mesto), t 13. IV. 1944 Zupančič Alojz, Ajdovec, f 30. V. 1944 Zupančič Alojz, Zihovo selo, f 17. Vil* 1944 Zupančič Karel, Mirna peč, t 5. IX. 1944 Zupančič Ferd., Ljubljana, f 26. IX. 1944 Žagar Mihael, Trebcljno, t 12. III. 194*4 Žefran Frunc, Scla-Toplice, t 19, V- 1944 Žile Kdi (Zik?), Sodražica, f 28. II- 194* Žnidaršič Martin, Stara vas, f 7. X, 1943 Žnidaršič Franc, Rakek, t 18. X. 1944 Žnidaršič Frunc, Groblje-št- Jernej. t 22. X. 1944 Zonta (van, Šmihel, f 17. XI. 1943 Zuktrvec Valentin, Dobrnič, tlO. II. Zupan Janez, St. Jernej, f '<>. XII- 1343 Zugič Franc, Kostanjevica-Dobrava. t 22. IV. 1944 Zugič Franc, Sv. Križ, t 12- III. I94* /lipovec Franc, Ajdovec, t H- * Zust Frunc, Rovte, t 6. III■ 1944 Njihova imenn so nnm imena luno* kov, njihova žrtev naiA jo vzpodbud* za boj, spomin nanje* bo večni kru naše zmage. Naj v Bogu počivajo in v slovett” skem narodu živel ^ V A S A H I 8 A NR 8MH BITI BRB2 »SLOVENČEVEGA KOLEDARJA«! TUDI LETOS BO IZŠEL IN BO TAKO PESTER KAKOR PKBJfjJjf LEPA. ZA NAROČNIKE »SLOVENCA** »SLOVENSKEGA DOMA«, »DOMOIj^ BA«, BOGOLJIinAc, SLOV. KNJIŽNI*-«« IN »SVETA« JE CENA V FREONA«” ČILU 1)0 1. DECEMBRA LIR ZA NENAROCNIKE LIR 40.— ' Boj za žlvlfenf ^ v srSbnišJhuli vofašnicah Spomini slovenskega duhovnika po lanskem 8. septembru (IX.) sc n?u^ro Prve s°,^>°te v oktobru je bilo žalostno in dolgočasno. Se je kar poznalo, da smo bili brez svete maše. K Vsemu temu pa je ta dan prišla še ločitev. Bilo je okrog štirih popoldne, ko je komandant zapovedoval: »Postavite se v stroj in vso opremo vzemite s seboj!« Stopili smo v vrsto po dva in dva. ”ato se je oglasil nov ukaz: ..»Tisti, ki jih bom prebral, naj stopijo iz vrste!« Slišali smo imena Turk, Matičič, "Piska, Seljak, Zalar, Omerza ... . Na povelje: »Vrsta naprej!« smo ti-®b, ki nismo bili klicani, šli 6trogo zastraženi na dvorišče Dijaškega doma, ■kjer so nas naložili na tovorne avtomobile, nas prešteli in nam zagrozili, da bodo vse postrelili, če bo le eden ušel. Od teh, ki so jih od- nas ločili, se niti podoviti nismo utegnili, ker se je ■vs® to zgodilo tako naglo in tako nepričakovano, da smo drug drugega samo vprašujoče gledali, češ kateri od nas bodo prišli na slabše, ali tisti, ki smo ostali v vrsti, ali oni, ki so jih ločili. Gospoda Turka sem potem še enkrat vicfel, a zbogom mu nisem mogel reči, ker je bil na drugem koncu Prostranega dvorišča, jaz pa pod platneno streho starega avtomobila. K° je bilo za odhod vse pripravljeno, se je naša kolona otfpeljala. Iz 'smeri, kamor so avtomobili krenili, smo sklepali, da gremo proti Ribnici. In nismo se motili, s Z bloškim kaplanom Tomazinom Ludvikom sva se skupaj vozila. Govorila sva: on o Blokah, ki niso tako daleč od Ribnice, jaz pa o Cerknici, kamor bi se bil tako rad vrnil in pozabil in ljudem vse odpustil, kar so mi hudega prizadejali. Nazadnje sva se Zgubila vsak v 6Voje misli. nam in vam Gospod urednik! Raj pravile o naših intervjujih? Mi-šlim, da je lo slvar, ki bi jo bilo treba Precej »pretresti*. Intervjuji v naših ča-šopisih so postali v zadnjem (asu naročeno (imam nekaj primerov dokazanih), celo plačano hvalisanje raznih »umetnikov«. a,» pa so hvalisanje samega sebe. Kaj pravile, če nekdo pred prvirp na-Mopom na domačem odru tako javno iz-Javlja: »... moj prvi učitelj je želel, da se v nadaljnjem šolanju strokovno ie spopol-nim ter se obenem razgledam po velikih odrih v svetu... ter si tako izoblikujem *vojo osebno igralsko noto, preden pridem v Ljubljano kot ie rutinirana igralka z močnimi uspehi v velikih vlogah drugod. To dobo takšnega razvoja in uspehov imam sedaj Po petletnem delu za sabo.* Ali ni to tako, kakor bi bilo rečeno: »Gospodje kritiki! Le glejte, kako me boste sprejeli, dovolj jasno sem se vam Predstavila!* In potem daljo: »Bitu sem najbolj zaposlena članica je slonel uspeh predstave največkrat pretežno na meni, ki sem igrala skoraj vse velike ženske vloge šte-Vilnega in pestrega repertoarja.< To je vse lahko res, ampak... Gospode urednike pa jrrosimo, naj vam v prihodnje s takimi razodetji pri-!ancscjo. Bralec. Velecenjeni g. urednik! Prosim Vas, da objavite teh nekaj Ugotovitev o razdeljevanju mleka upravičencem v Ljubljani. 1. oktobra 1044 je Prevod ukinil razdeljevanja mleka v nekaterih mlekarnah. Posledice so bile te-le: V mlekarnah, ki so za razdeljevanje Mleka določene zdaj, prejemamo upravičenci dokaj mastno mleko, tako da smo šele zdaj spoznali nepoštene mahinacije 1 mlekom v nekaterih prejšnjih mlekar-nah, ki so mleko brezvestno krščevale. , Z npvih mlekarnah prejemamo bolni-ki pogosto vsak drugi dan po 4 del mle-kn, ki ga v prejšnjih mlekarnah nismo moli prejemali Ali pomeni to, da so si Pvejšnje mlekarne bolnikom določeni vi-fik mleka pridržale in trgovale z njim ?. vrni borzi, ne vem, ker upravičenci "ikoli ne vemo, koliko mleka nam prav “a Prav pripada. . Ali bi ne bilo pametno, če bi Prevod Pet kdaj kakšno uro po dovozu mleka mlekarne po svojih nameščencih mle-^Pričakovano pregledal in preskusil, Ji koliko odstotkov je mleko po dovozu v mlekarno zvodenelo? Čisto zanesljivo b takšno nadzorstvo marsikaterega mlelcar na>'ja spravilo za zapahe. Ali hi ne bilo mogoče, da bi Prevod vsak dan mlekarnam dostavil hkrati e mlekom listke, na katerih bi bilo točno označeno, koliko mleka pripada listi dan posameznim vrstam upravičencev? Upravičencem bi bila tako znana pripadajoča jim količina, mlekarnam pa bi bile one mogočene zlorabe. Prevodove listke i označeno količino pripadajočega mleka zi. dotični dan hi morale mlekarne vsak dan nalepiti na vidnem mestu. Ali bi ne mog^l Prevod vsaj za eno tromesečje nazaj ugotovili, nli in kdaj je mlekarnam dostavil za bolnike po več kakor 2 del mleko, mlekarne pa so si višek pridržale in oddale bolnikom le po 2 del. takšnim mlekarnam bi bilo potrebno enkrat zn zmerom z vso odločnostjo in brezobzirnostjo »zaviti vrat*. Non ijuis, sed tjuid. Na poti smo videli uničen avto. Ljudi nismo mnogo srečali; gotovo so se doma držali. Vozili smo hitro. Motorji so močno brneli, kot bi hoteli vsemu svetu ozjria-niti, kako močni so slovenski tolovaji! Ker se v Ribnici nismo ustavili, sem se na tihem že veselil: morda gremo pa le proti Blokam... Toda preveč sem računal, ker rdeča dobrosrčnost ni bila tako velika. Peljali so nas v ribniške vojašnice. Poskakali smo z avtomobilov in morali stopiti v vrsto, da so nas prešteli. Ko so ugotovili, da je vse v redu, so nas poslali v eno izmed sob v zgornjem delu kasarne. Soba je bila kakšnih šestnajst metrov dolga in dobrih pet metrov široka. Tudi cesarskim Italijanom je služila za zapor. V tistem nadstropju so bile še tri take sobe. Vsaka od teh je bila polna in strogo zastražena. V veži sta stala dva velika zaboja, na vsakem zaboju pa strojnica. Vrata so bila zaprta z zapahom. Ko jih je stražar odprl, 6i zagledal pred glavo cev težke strojnice! Naj bi stražar po nesreči ali nalašč sprožil, pa bi zletela toča krogel prav v kot, v katerem smo se »naselili«. Cerkljani: Skubic, Arhar in jaz. Soba, v katero smo prišli, je bila nekaj boljšega. Prav za izbrane gostej Smeti na tleh je bilo vse polno, peč podrta. Kar je od nje ostalo, je ležalo razmetano po tleh. Toda naši fantje so se kmalu znašli. Opeko in petnice so porabili za podzglavnike in stolčke. Postelje seveda ni bilo nobene. Razpoložili emo se kar po tleh, pa še to ne vsi, ker ni bilo prostora. Zeblo nas ni, ker smo greli drug drugega. Saj nas je bilo menda 6to šesdeset v tisti sobi. Okna so bila visoko zapažena, le majhna odprtina jo bila na vrhu. Pozneje so nekaj desk odbili. Toda gorje tistemu, ki bi pogledal skozi to odprtino; rafal iz strojnice bi mu razbil glavo. Na 6tranišče smo hodili po vrsti. Najprej ena soba, potem druga... Kar veseli smo bili, kadar je prišla »boljša« partija stražarjev. Vsaka skupina je stražila po en dan. Novo trpljenje Da bi ne bilo treba za vsako malenkost odpirati vrata, so nam prinesli v sobo tako imenovane »ktble«. To sta bila dva pločevinasta zaboja, v katerih je bilo nekoč italijansko strelivo za lahko orožje. Iz teh »kibel« se je širil neprijeten vonj. »Kible« so imele vedno dovolj obiskovalcev. Kako tudi ne, ko je bila pa bistveni del naše hrane — prekuhana vodal Lahko si mislite, da mi je bilo kot duhovniku to nekaj težkega. Toda sila kola lomi. Je pač treba vzeti za pokoro! Knr navaditi sem se moral. Še huje so pa bili prizadeti reveži s krvavo grižo. Da bi tak bolnik kar naprej hodil na »kiblo«, ga je bilo sram, zato je hotel na stranišče. Trkal ie in klical stražarja, naj mu odpre, ker je bolan. Pa vojak mu ni odprl, tako da se je bolnik nekaj časa zvijal, potem ga je pa bolečina in sila vrgla na tla pred vrata. Šele tedaj je stražar odprl. Nekega dne je šel na stranišče upravitelj Skubic. Stražar ga je nekaj časa gledal in si mi«lil: » Tale pa gotovo ni navaden kmet«. Zato ga je vprašal: »Odkod si pa ti, tovariš?« »Iz Cerknice.« »V katerem bunkerju si pa bil,« nadaljuje tolovaj. »V nobenem.« '»Poj s' pa zdajavc!« mn zabrusi »vsevedni« tovariš. »Če bi bil Skubic odgovoril, da je nosil orožje, bi mu bil tolovaj očitni: »Prekleti belogardist, ki si pobijal lastne brate z okupatorjevim orožjem, da te le sram ni!« Ker pa je bil v zaporu, »jo moral že nekaj narediti«, kakor pravijo lahkoverni ljudje, češ zastonj ga niso. če je torej zaprt, čeprav ni nosil puške, je gotovo »izdaja-lec«, ker sicer bi ga no bili vtaknili v ječo. Upravitelj Skubic je imel poseben način zn ležanje podnevi. Boke je dal pod glavo, nogo pa drugo čez drugo, in s tisto, ki je bila na vrhu, silovito mahal gor in dol. Če je nehal z nogo kriliti po zraku, so nanjo začele sedati muhe, ki so imele svoj »glavni stan« pri »kiblah«, svojo običajno pot pa od vrat v naš kot; bile so zelo nadležne. Ko bi bile pijane so se nam znlotnvnle v obraz in se skušale sprehajati po Čelu, nosu, bradi in kjer Koli... A Skubic jim je že pokazali Gorje vsaki, ki jo je zagledal, ker nobena mu ni ušla. Zdelo se nam je, da se je specializiral na nnlšji lov. Vsak d in jih je polno obležalo v našem kotu. Ko sem mu rekel, da ni lepo kar z. roko nuiiie loviti in pobijati, je odvrnil: »•Glej ga no, gospodka, kako je občutljiv, kako se razburja, namesto da bi bil vesel, ko pobijam tc ostudne muhe, ki nam sedajo na obraz in brenčijo okrog uScn. Tu notri muhe pobijati je naravnost dolžnost in socialno delo!« Smejal »eni sc mu in gledal na kupčke mušjih mrličev, ki bi jih na Kitajskem, kjer gosenice jedo, gotovo pojedli. Pa tudi mi bi sc bili z njimi okoristili, če bi bile vsaj toliko užitne, kakor so bile kobilice, ki jih je užival Janez Krstnik v puščavi. Saj lačni smo bili, da bi biji pojedli ne vem kaj. tako je tudi upravitelj Skubic prispevni svoj delež k dobri volji v naši nesreči, Za svoje bivališče v ribniških kasarnah sem si izbral prostor v kotu. Zid je bil vlažen, še dišalo je po be-ležu. Da bi preveč in občutil vlage, sem zid zadelal s papirjem. Po tleh sem pogrnil znameniti »škrnitelj«, ki ^em ga, hvala Bogu, srečno prinesel iz Kočevja. Pako sem imel vsaj nekaj za pod glavo. V primeri z drugimi sem imel jaz kar hotelsko ležišče. Večina je imela pod seboj le gole deske. Skubic si je postlal s papirjem, ki ga je sunil Arharju. Nekaj boljšega za pod kosti so imeli še Telič iz Starega trga, Baraga iz Grahovega in Arhar iz Cerknice. Če prid ene mo k vsemu temu še zaboj za porcije, je s tem opis naše sobne oprave končan. Stola ni bilo nobenega, mize tudi ne. ILardelj nam bere levite. Več kot en dan so nas pustili brez vsake hrane. Bila je nedelja tretjega oktobra. Popoldne nas je obiskal šepavi Kardelj in nekaj drugih funkcionarjev. Kardelj se je opiral na palico, medtem je pa eden od »spremstva« govoril': »Vi ste torej tisti, ki ste sodelovali z okupatorjem. Da ste mogli biti tako zaslepljeni! Kaj naj zdaj z vami naredimo?« In oglasil se je nekdo: »Puške nam dajte, gremo z vami nad sovražnika!« »Kaj, da bi vam dali puške? Nikoli, delali boste! Kar vas je tu iz Begunj in okolice, nobeden ne bo šel domov. To pa zato, ker so vaši tovariši iz Begunj dezertirali. Spet so v službi okupatorja. In da se ne bo tudi z vami kaj takega zgodilo, ne bo šel od vas nihče domov.« Bil ie tot zanimiv človek. Omenil je tudi, da so dobili v roke župnika Hrena. »Vidite, ali je to kakšen župnik! Na sveti večer ie čakalo pred njegovo spovednico še sto ljudi. In kaj se je zgodilo? Ko je zvedel, da so v bližini tolovaji, je pustil ljudi pred spovednico čakati, sam pa šel, vzel puško in streljal... Sam je priznal, da jih ima dvajset na vesti. No, pa je že prejel plačilo!« Ko je nehal govoriti, smo mu rekli, da smo lačni. In kaj je odgovoril: »Pravite, da ste lačni? Ali veste, kaj bi jaz z vami naredil? Na vsake štiri dni bi vam dal samo enkrat jesti. Pa ven bi vas peljal in bi morali teči. Če bi pa kdo ne mogel, bi ga z bičem. Jaz bi vam že dal!« Ko je odšel, smo strme obsedeli. Kaj takega nismo pričakovali. »Čo bo šlo tako naprej,« smo ei mislili, »potem je z nnmi konec. In lahko še tri dni čakamo, preden dobimo jesti. Povrh pa še obljuba, tfa nas čaka bič. Jčako boš pa tekel in telovadil, ko pa še stati ne moreš!« Tako smo molče sedeli in premišljevali. dokler ni prišel kuhar in nas vprašal: »Tovariši, ali ste kaj lačni?« — »Seveda smo!« — »Boste dobili pa nekaj «piti>.< Bilo je pa menda že pol treh popoldne. Voda, voda... Kmalu nato so v sobo prinesli »ka-7an«, kotel. V kazanu je bila mennža, ki je bila vsak dan približno enaka: voda, korenje, krompir v olupkih. Krompir je bil navadno tako razkuhan, da smo dobili samo olupke. Včasih so tej »osnovni« hrani dodali pešt fižola ali gob. Proti koncu Je bilo vse neslano. Kruha v Ribnici nismo dobivali. Samo dvakrat jo bila izjema, ko so delili kruh iz paketov. Toda takrat je vsak dobil le kaj malega, Kadar smo začutili, da gre »kazan«, je bilo veselje v narodu. Brž smo sc postavili v vrsto. Da bi bilo manj motenj pri delitvi hrane, smo se že prej pod vodstvom sobnega starešine razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je bila enkrat prva. Skupina, ki je prišla zadnja na vrsto, je dobila tako imenovani »dodatek«. Nekateri požrešneži ali bolje lačni in sestradani so se za »dodatek« zakadili kar z glavami v kaz.an kot pujski v koritce. Notranjci, zlasti Begun jci in Cerkljani, smo bili bolj disciplinirani. Hrano je delil najprej eden iz dobrepoljske skupine (mislim, da je bil to Marolt), pozneje pa Rot France iz Ž.upejticga. Ker je manjkalo porcij in žlic, smo vse to drug drugemu posojali. Nekateri so imeli prave vojaške porcije, drugi «o se da morali zadovoljiti s škatlami od konzerv. Tudi posebne vrste žlice sem tam videl, fant je od kakega zaboja odtrgal ozko deščico, jo z nožem o«tružil, da je bila gladka, in na en konec pritrdil mrežico, ki jo je Delavci sposobni sa btdelavo drv — se sprejmejo pri Ravnateljstvu državnih ({ozdov, Puccinijeva 9 (palača Pokrajinske hranilnice). — Prav doSst zaslužek v akordu. — Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi L t. d. MIIUHIIHIIHIIIIIinil spletel iz žice. Tako si je s svojo iznajdljivostjo naredil jedilno orodje, ki je bilo prej podobno rešetu ko pa žlici, a je vseeno služilo svojemu namenu, saj pravi pregovor: »Bolje išta, nego ni.šta!« Tiste krompirjeve luščine in redke fižolčke, kadar so sploh bili, ter košč-k ekorenja je fant zlahka ujel na mrežasto žlico, vodo je pa kar spil. Na higieno niemo mogli paziti. Jedilne posode in žlice nismo umivali, ampak jedli kar drug za drugim. Bilo mi je vseeno, ali sem jedel za zdravim ali za bolnim, samo da sem se nasitil. Kljub majhnemu številu porcij pa je bilo kosilo ali večerja kaj kmalu končana. Je bila poč samo ena »rihta«. Že ob pogledu na »kazan« so strokovnjaki uganili: »Fantje, danes bo pa dobro; gosto je!« ali pa: »Danes je zanič, sama voda!« Če je bilp res dobro, smo takoj občutili toploto in moč po telesu. Dokler je bilo kaj dobrepoljsekga fižola in krompirja, je bila hrana »dobra«. Zadnje čase je bila pa sama neslana voda s korenčki in krompirjevimi olupki... Kuharju sem rekel: »Dajte no kaj boljšega skuhati!« »Ko pa nimam,« je odgovoril. Res je to, Če ni, pa ni. Toda čemu so nas potem zaprli, če niti najnavad-nejše hrane nimajo?! hakota, slabosti in boj sa življenje Zaradi take hrane smo brž oslabeli. Pred očmi se nam je temnilo. Vstajali smo počasi. Kdor je hitro vstal, se mu je zavrteli} in je telebnil nazaj. . Zgocfilo 6e je, da je kdo kar sredi sobe zgrmel na tla in za kratek čas izgubil zavest; ko se je pa osvestil in pobral, se je najprej zasmejal, ko bi hotel okoli stoječim povedati, kako neumno se mu zdi, da se človek, ki je pri zdravi pameti, kar na lepem prekucne po tleh in pomoli vse štiri od sebe... Vse to se je pa dogajalo zaradi izčrpanosti. In kakor so delali interniranci na Rabu, tako smo začeli tudi mi. Cel božji dan smo sedeli in ležali ter spet ležali in sedeli. Tako smo varovali svojo telesno silo, da bi ostali živi. Na pogled smo bili kakor Matjaževa vojska, ki čaka na junaka, ki bo potegnil meč iz nožnice, da se bodo vse krivice maščevale. A to so bile za nas le sanje, kakršne sanjajo tudi Matjaževi vojaki tam pocf goro ... Kako smo bili lačni in izčrpani, naj nam bo priča Štritof iz Cajnarjev. Bil je tako slab, da je moral hoditi po štirih. Lačen je bil pa tako, da je glodal in grizel kost, ki jo je dobil od nekega tovariša. Stražiščar — Mihcov iz Begunj, je zbolel na želodcu. Ker ni bilo ne zdravnika in ne zdravil, je tako oslabel, da se mu niti jesti ni več ljubilo; samo ždel je na mestu in pričakoval, kdaj ga pride iskut bela žena. • Ižocela izčrpan je bil tudi Marcelan Peter. Že prvo nedeljo našega bivanja v Ribnici je bil od lakote kar pijan. Kakor za nameček ga' je pa tisto nedeljo vrgla še božjaist po tleh, cfa smo ga komaj ukrotili. S seboj Marcelan ni imel drugega ko umazano brisačo, dar komandanta »Naceta« iz Kočevja: služila mn je za brisanje in za podzglnvje. Lakota je huda reč. Posebno so jo občutili mladi fantje, kakor so bili Cimperman Stane, Otoničar Ivan in najmlnjši med nami Irgelj Alojzij. Kako rad bi jim bil pomagal, če bi jim bil mogel, a nisem imel sredstev. Druge podrobnosti Brili se nismo. Postajali smo pravi gošarji. Kakor v Kočevju smo bili tudi v Ribnici predmet splošne pozornosti. Toda »tovarišev« niso zanimali naši shujšani in neobriti obrazi, ampak naši čevlji, naše suknje, naše jopice... S temi rečmi mi stari jetniki nismo bili založeni, imeli so jih pa tisti i/. cerkniškega konca, ki so jih v Ribnico pripeljali pozneje. Jože Ronko je imel celo »kovter« « seboj. Stari kočev6ki jetniki smo bili na splošno zelo slabo napravljeni in obuti. Akademik Jereb je imel na nogah co-klje. Bogve, kje so ga sezuli. Najbrž pri Turjaku, ker v cokljnh gotovo ni šel v lwj. Nekemu fantu je v Ribnici tolovaj vzel čevlje in z besedami: »Ti bom pa druge prinesel,« odšel iz sobe, Čez četrt ure nru je res dnise prinesel, a so bili vse drugo prej ko čevlji, čepruv mu je razbojnik zatrjeval, dn mu v zameno ni prinesel navadnih čevljev, ampak celo »nedeljske«. Pogledat nas je večkrat prišel »tovariš«, ki je bil do zob oborožen in je imel strašen pogled. Nosil je nekakšne naramnice, v* katerih je bilo nanizanih polno nabojev. Navadno je držal puško v roki, pripravljeno za strel. Nekega rine je mrko gledajoč iskal jetnika, ki bi imel njegove škornje, /.akričnl je: »Če dobim tistega, ki ima moje škornje, ki so mi jih vzeli, ko sem bil zaprt, ga bom na mestu ustrelil!« Toda v naši sobi svoje žrtve ni našel. Toga stražarja smo se silno bali, ker Je ni! tako surov. Nekoč si je s posebnim užitkom privoščil dekana Bit-tinrja iz Črnomlja. Od nas duhovnikov je on v ribniških kasarnah največ pretrpel. Omenjeni tolovaj ga j(? poklical ven in mu v veži celo pro levite bral. Gospod dekan je moral stati kukor šolarček pred njim in ga poslušati. Razen tega tolovaja so si ga privoščili šo drugi stražarji. Bil je tako oblečen, da so, kljub temu da ni imel kolarja, takoj vedeli, da je duhovnik. Mene ni nihče napadel, ker sem imel tako obleko, da sem bil videti enak med enakimi. Toda ves čas nisem mogel ostati neopažen, zlasti potem ne, ko me je Mikuž poklical predse na zaslišanje. Ko je bivši vojni kurat gosp. Tone Ronko prišel v zapor, je nosil svetle škornje in lepe jahalne hlače. Njegovi sojetniki ao strmeli v njegovo obleko in mislili, da vidijo pred seboj moža iz devete dežele. Toda tolovaji so kmalu naredili konec temu občudovanju Lepega dne je namreč moral tudi on sezuti škornje, v zameno pa je dobil stare vouiške čevlje. Po vsem tem je bil podoben Bosancu, ki nosi jahalne hlače brez škornjev in brez ovijač, da se vidijo nogavice. Sezuvanje t V sobo je prišel stražar in ukazal: »Alo tovarišij vsi v stroj!« Stopili smo v vrsto. Mislili smo, da nas bodo kam odpeljali. Toda ne! Imeli smo »nabor« za oddajo gojzerjev, A naši dečki so znali dobro prikriti svoj lastnino. Namesto da bi stali v vrsti, so šli za »ogledno komisijo« in ušli pregledu. Po brezuspešnem iskanju so »tovariši« odšli, mi smo se pa na njih račun spet pošteno nasmejali. Dobro so jih potegnili! Drugačno smolo pa je imel pokojni Grebenc Alojzij iz Cerknice. Že sedemkrat se je teh vsiljivcev ubranil'. Skliceval se je na tolovajsko postavo, ki pravi, da mora vsakdo, ki hoče komu vzeti čevlje ali kaj drugega, imeti posebno dovoljenje od svojega komandanta, da gredo te reči res zn rdečo »vojsko«. Zato je tudi takrat od nasilneža zahteval: »Dovoljenje in potrdilo mi prinesi, da gredo čevlji res za vojsko, sicer ti jih ne dam!« Tolovaj je šel ven in se vrnil, toda brez dovoljenja. Znova je eitil v Grebenca, na j sezuje Čevlje. Grebenc se je branil in z jezo odgovarjal: »lih ne dam brez dovoljenja, pa jih ne dam!« »Daj, da jih vsaj pomerim,« je prosil tolovaj. Grebenc se je vdal in sezul desni čevelj. »Tovariš« je storil prav tako. Nato sta pomerjala. Tovariš je videl, da mu bodo čevlji prav, zato ie zahteval od Grebenca še levega. Ta se je pa spet branil: 1 »Saj sem ti rekel, da brez dovoljenja čevljev ne dami« »Se boš sezul, se boš sezul!« je tedaj začel kričati nad njim tolovaj in postajal vedno hujši. Ko vse to ni nič pomagalo, je vzel puško v roke in vpil: »Seruj 6e, sem rekel I Daj zlepa, drugače bom streljal!« »Pa me ustreli, če hočeš! Tu me imaš! Čevlja ti pa ne dam brez dovoljenja. pa ga ne dam!« , Potem je razbojnik pograbil Grebenca za nogo, da bi ga s silo sezul. A Grebenc se mu ni pustil. Nazadnje sta uprizorila še tek po sobi in drug drugega zn noge držala ker sta hote,a imeti vsak svoje: to.lovaj čevelj zn levo nogo, Grebenc pa desnega nazaj. Ker »tovariš« stražar ni z nasilnostjo nič opravil, je bil strašno razburjen in knr pihal od jeze. Tresli smo se od strahu, kaj bo naredil z upornim Grebencem, hkrati pa smo bili tudi radovedni, kako se bo ta stvar končala. Stražar {e za vsako ceno hotel priti še do levega čevlja. Ker si ni upal streljati, sl je izmislil zvijačo, šel je iz sobe in zaloputnil . vrata za selioj. Čez dobro minuto je } zapah ponovno zaškripal; vrata so se odprla. Skozi odprtino se je prikazala rdeča glava, katere lastnik je prav nedolžno in mirno povedal: »Grebenc Alojzij naj pride malo ven!« šel je. Bali smo se zanj. Kaj, če ga nazadnje ree ustrele! S strahom smo pričakovali, kdaj bo počilo... A bilo je vse mirno in tudi Grebenc se je vrnil. »Hvala Bogu, da ga niso ubili,« tako smo meti seboj govorili in mu hiteli naproti. . »No, kako je bilo,« »mo ga spra- , šcvnli. i »Čist« po tolovajsko! Trije so me zgrabili: eden za desno nogo, dva za roke, četrti pa mi je čevelj potegnil z noge.« Tako je bil Grebenc ob čevlje, mi smo pa sklenili, da se bomo pritožili pri sodniku, ker to ne gre, da bi stražarji tako roparsko delali z nami. Suj smo vendar ljudje! Toda kaj smo zvedeli? Da sme vsak tolovaj vzeti vse, kar se mu zdi za vojsko potrebno. Tako sem bil za erto skušnjo bogatejši. Dal si uro za junake, dati moraš čevlje, dati vse. kar bodo hoteli, četudi sam pogineš od lakote ali zmrzneš od1 mraza... Grebenc je potem nosil čevlje tistega tolovaja, Ker je pa tovariš imel bolne noge, je to bolezen dobil v nogo še Grebenc. To je imel za ppvrh. Ponikvar lože iz Cerknice je nosil škornje. Da bi :nu jih ne vzeli, jih je podnevi zakril s pumparicami, kadar jih je sezul, jih je skril'pod majhen zaboj, ki nam je zadnje dni služil zn 'tol, dočim smo prej imeli v njem spravljeno porcije. Da bi ga pa no spraševali, kje ima čevlje, je. pred sebe postavil par raztrganih čevljev, ki jih je eden naših sojetnikov dobil v »dnr« od tolovajev. Tako smo morali varovati svoje reči pred grabežljivimi rdečimi roparji. (Delitvi Kulturni molk »Tebi, romar, je ukazano od ne bes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati Nimaš pravice da bi zaklepal duri, tudi tistih ne ki jih sam le s trepetajočo roko odpreš. Ce le vabi luč is brezdanje globočine, se morai spustiti vanjo brez obotavljanja »ti brez bojazni, da prineseš ljudem to luč!« Ivan Cankar. Pred leti je bilo v naših listih mnogo pisanja in med ljudmi mnogo govorjenja o »ponujeni roki«, taktiki, ki se je pri žela v Franciji in smo jo tudi mi imeli priložnost spoznati. To je bil eden izmed načinov v času, ko se je svet šele pripravljal za končni idejni spopad, droben del na komunistični poti do cilja. Ponujena roka je dosegla ne samo v politčinih vrstah, ampak tudi v kulturnih uspeh Revolucija se je pričela, karte so bile od prto vržene na mizo, treba jim je bito začeli z novo taktiko: treba je bilo ohromiti nasprotnika, t+eba je bilo tavirati in uničevati vse,,kar bi nas moglo dvigati, torej njim škoditi. In tako smo spoznali — kakor nekoč »ponujeno roko« najprej v politiki in nato tele v kulturi — tudi zahtevo o »kulturnem molku«. Premišljevanje o »kulturnem molku kot taktičnem izrazu neke ideološke skupine je brezpomembno, kajti danes je jasno, kaj so hoteli z njim doseči in da jih tudi najtreznejši ugovori ne bi spravili do drugačnega mišljenja, razen »razmer« samih. Toda tudi pri treznem premišljevanju, brez strasti in političnega •zadja je vredno pregledati pojav sam. Kaj je sploh kulturni molk? Prenehanje vsakega kulturnega dela kot protest na zunanje (politične) razmere, ici so nastopile. Cilj? Ce ga gledamo kol komunisti, je jasen: Vzeti ljudem zadnje, kar jim ohranja trezne misli; isti nagib kakor pri telesni hrani: če bodo lačni, bodo nezadovoljni wi taki prvi najdejo pot k nam. Konec: anarhija in ribarjenje v kalnem. In če ga gledamo kol nekomunisti?! Kako bi bilo pri nas, če bi res začeli 's kulturnim molkom? Se bi bilo novih knjig, gledališče bi bilo zaprto, ne bilo bi ne koncertov, ne razstav. Škodo, ki bi tu nastala zaradi razbitja kontinuitete, si težko predstavljamo. Vzemimo samo, kakšne bi bile posledice za narod sam! I.judje v vojnem času mnogo več bero kakor sicer, to je že znana stvar. Sedaj: novih domačih del ne bi bilo! Ljudi, ki bi živeli samo ob klasikih, je malo In ostali? Mar ne bi nehali prebirati? Ne! Vrgli bi se na osladne badoljevske romane ,ki so jih bile izložbe prenapolnjene. Gledališče bi bilo zaprto? Me! Odprli bi novo in Še bolj — precej smo ga tako že bili — bi bili deležni raznih laških dramskih umetnin. Kako bi se — na moralno plat niti ne pomislimo — dvginil okus slovenske javnosti in do kdaj bi še čutili vpliv teh časov, je vsakomur lahko jasno. Toda važnosti takega ravnanja — »e glede na gospodarske in socialne vidike so se zavedali » veliki večini vsi naši kulturni krogi. Najsi so bili celo politično na obeh skrajnih točkah (zlasti med literarnim krogom), ni bilo nikogar (tudi med najstarejšimi, ki hi mogli molk opravičiti), ki bi se bil držal »kulturnega molka«. Pisali in objavljali so vsi! Od Preglja, Meška, Finžgarja in Zupančiča pa do najmlajše generacije. In če je imel kdo kakšne posebne namene, vseeno, tudi nanj lete očitki is gozda, da so namreč »ščinkavci začel peti, ko so drugi utihnili« Zanimivo je sedaj samo, kdo bi naj bili »oni drugi?* Prihajale so tudi govorice o represalijah nad »lomilci molka«. Toda bolj kot kdaj koli je danes vsak kulturni delavec vojak, ki se mora s peresom prav tako neustrašeno boriti kakor drugi s puško. Narod je hvaležen za duševno hrano in jo je sprejemal' od kogar koli, samo da je bila užitna Ni gledal na to, s kakšnimi nameni mu jo je nekdo dajal, kakor lačen ne misli, zakaj mu kdo ponuja kruha, ampak ga ji. Prav zalo pa bi tudi komunisti ne oziraje se na razne izgovore, zakaj je kdo pisal (socialni vidiki pri sebi in drugod), ne oziraje na razne simbolične predgovore in reke, izvajali posledice, kajti kdor noče, da daješ komu kruha, se prav niče ne bo oziral na to, kakšne »posebne« namene si imel s tem. Vsem, ki so se narodu v njegovi najtežji uri nesebično postavili ob bok, bo narod sam hvaležen Cas bo pokazal {travo lice. Ljudje izginejo, z njimi obrekovanja in )>olitične umazanije, imena poštenih delavcev pa bodo ostala neomade-isvana še desetletja in desetletja. Tudi mrtvemu mora biti jirijetna zavest, da je ostal spomin nanj svetel in — pošoved-nih, pravljičnih in pesniških mladinskih knjig. Nekatere med njimi so prav dobre in preneso tudi strožjo estetsko kritiko, vse pa odlikuje prikupno pripovedovanje, jedrnat, lep jezik in humoristična pobarvanost. Zato je Kunčič pri mladini zelo priljubljen pisatelj. V nedeljo, 22. okt., je bila v Drami krstna predstava njegove pravljične igre »Triglavska roža«. Napi ki je pred vrati in okni plesala sem ter tja kakor kakšna vešča, dobro Poskrbel za konja. Konj je bil ta-u? rejen, da mi ne bi verjeli, čeprav vam povedal mere; poleg tega pa ta- f° Vm1’ se ie nie6ov rojstni dan že izgubil v megleni starodavnosti. Domači Pes je čutil, da mora svojo pozornost in skrb posvetiti vsej družini ter nepristransko razdeliti: zagnal se J® ven in p'anil spet nazaj, kakor bi . *njecenosti ne vedel, kod pa kaj bi; tekal je okrog konja" in nekajkrat za-J,ajal, [K)tem pa je spet hlinil, da se bo 2 v&o ihto pognal proti gospodinji, a se kukor za šalo hipoma ustavljal. 7 Slowboveva je sedela na nizkem naslanjaču ob ognju ter na ves glas Kriknila, ko se je kuža z vlažnim gob-epm nenadoma dotaknil njenega lica. Aato se je delal, kakor da se skrbno zanima za dete. Zdai je capljal krog ln Krog ognjišča ter legel, kakor da je Daspl udoben kotiček za noč, zdaj spet ystal ter nesel svoj nebogljeni pristriženi repek ven, kakor da bi se bil spomnil domenjenega sestanka; kar na ■tepem je izginil, da ga ne bi zamudil. .. >lako! Čajni lonec je že pripravljen na nastavku!« je rekla Pikica, f^la je tako ročna in vneta v delu ka-k°r otrok, ki se gre »gospodinjo« in ^ora spraviti »hišo« v red. »In tu je Pleče, tamle maslo, tam pa lepo spečena štruca in v«e drugo! Tukaj je ko-sara za perilo, kamor boš lahko spra-. sv?je majhne ovoje, če si jih kaj f.TJ-Peljal s seboj — kje pa si John? ll*y» pazi vendar, da ti ne bo otrok Padel z rok!« 1 illy Slowt>oyeva je to sviarilo sir eer z nejevoljo zavrnila, a vendar mo-ram pripomniti, da je imela redek in Presenetljiv dar, kako otroka spraviti y težave: na lepem in tihem — kakor Je le ona znala — je njesovo kratko življenje že večkrat izpostavila hudi nevarnosti. Mlada gospodična je bila 111 sloke postave, tako da je bila njena obleka v stalni nevarnosti, kdaj bo zdrsnila s kljukastih ramen, s katerih je ohlapno visela. Njeno oblačilo pa je bilo znamenito tudi po tem, da se je °1> vseh mogočih prilikah prikazal iz-P^j* nje kak kos perila prav čudne oblike; nekje na hrbtu je večkrat nudila pogled na steznik ali oprsnik mrtvozelene barve. Zmeraj je zijala in ®e čudila vsakomur in vsemu; venomer je bi]a zamišljena in večino je ob-, Vidova la popolnosti svoje gospodarice njenega otroka. Miss Slowl>oyeva je ®'cer bila nekoliko trde glave, a ven-dar so njene majhne pomote še zmeraj delale čast njeni pameti in srcu. , čeprav niso delale časti otrokovi glavi, k| je po njih često »prišla v stile« z z omarami, z ograjami ob stop-njsfih, s krajniki ob posteljah in dru-Buni tujimi predmeti. A vse le pomote so izvirale od tod. ker «e nikakor ni 'nogia načuditi, da so tako ljubeznivo f njo ravnali ter ji postiljali v tako noo.|»nem domu. Zakaj Slowboyeva ni imela ne očeta ne matere. Bila je najdenček, ki ga je v/redila javna dobrohotnost; ni pa bjla ljubljenček, čeprav Je med obema besedama le za en zlog Ith .L- Najdenček je najdenček, toda j 1"” ljubki predstavi pomeni vse kaj r,lKega kakor ljubljenček. Pogled. na malo mrs. Peeryhinslovo, ko**6 V|,nila z možem in se nržala tfn k^° iZR J?erilo ter vse sile naipenjula, Hom “"''a videz, kako se z brome-Yfl n nmči. medtem ko je v resnici mož Val L^npaj. nosil, bi vas gotovo zaba-j. ’v i )r je tudi znl>aval njenega mo-7.V ‘,.|l)aval bi celo cvrčita, če kaj vem. CVr^"J(.Prav zdaj je začel z vso silo »pet ,7?,Sijajno!« Jo počasi rekel John. iu>i VS me pripeljal semkaj na moj novi dpm, mene, njegovo majhno gospodarico. Pred letom dni je bilo. Ali so še •Poininjaš, lolin?« »Seveda. John se je dobro spominjal. J. *l|di jaz mi*lil! >. »Njegovo cvrčanje mi Je bila tako ‘inoka dobrodošlica! Tako l>odrilno in obetavno sc mi je zdelo. Zdelo se mi je, POVEST • CH DICKENS da mi pravi, da boš prijazen in dober z menoj in da ne pričakuješ (tega sem se namreč takrat bala, John), da boš našel butasto staro glavo na ramenih svoje neumne male žene.« John jo je zamišljeno potrepljal po ramenih in po glavi, kakor bi ji hotel reči: ne, nikakor ne; kaj takega ne bi bil nikdar pričakoval. Bil je nadvse zadovoljen z njo, kakršna je bila. A je imel tehten vzrok za to: bila je lepa. »Cvrček je govoril resnico, John, ko se je zdelo, da mi to pravi: saj si mi prav gotovo vedno bil najboljši, naj-skrbnejši in najljubeznivejši mož. Naš dom je bil vedno srečen, John. In zato mi je cvrček tako pri srcu!« »Meni prav tako,« je rekel voznik. »Prav gotovo je tudi meni pri srcu. Pikica.« »Rada ga imam, ker se je tolikokrat oglašal in ker mi je njegova nedolžna pesmica zbudila toliko lepih misli. Kadar sem se včasih v mraku počutila samotno in potrto, John — to je bilo, še preden sva dobila otroka, ki bi mi delal družin) ter razveselil hišo — in ko sem premišljevala, kako zapuščen bi ti bil, če bi jaz umrla, ter tako težko bi mi bilo, če bi vedela, da si me izgubil, dragi: tedaj se mi je zdelo, da me njegov črip, črip, črip ob ognjišču spominja na drug sladek in meni tako drag glasek, ki je bil na poti, in moje težave so se razblinile kakor v san jah. In .ko sem se še bala — ve.š, v mladih letih sem bila večkrat v strahu. John, — da bi se najin zakon kdaj izkazal za nesrečnega, ker sem jaz bila tak otrok, ti pa bolj moj varuh kakor mož, in da bi me nikdar ne znal ljubiti, kakor si upal in želel, čepav bi se še toliko prizadeval: tedaj me je njegov črip, črip, črip znova razveselil ter me navdal z novo vero in zaupanjem. Vse to, dragi, sem ravno nocoj spet premišljevala, ko 6em'tam sedela in čakala nate. In zato so mi cvrčki tako zelo pri srcu!« »Meni prav tako.c je ponovil John. »Toda Pikica, da sem jaz upal in želel, da bi te znal ljubiti? Kako pa go-voriŠ!^ Še preden sem te pripeljal sem, sem že davno vedel, da boš ti cvrčku najljubša gospodarica, Pikical« Za hip mu je položila roko na laket in ga pogledala z drhtečim licem, kakor da bi hotela še nekaj povedati. Potem pa se je nenadoma spravila na ko-Lna pred košaro in ČebVjela z veselim glasom ter si dala opravka z ovoji. »Nocoj jih ni dosti, John, a pravkar sem še videla nekaj blaga zedaj za vozom. čeprav imaš morda z njim Se vrč dela kakor z ovoji, se pa vendarle splača; zato pač nimava vzroka, da bi se pritoževala, kajne da ne? Sicer pa si gotovo oddal nekaj ovojev spotoma, kaj?« »O seveda,« je odvrnil John. »Precej sem jih oddal.« »Kaj pa je s tole S-katlo? Presneta reč, saj to je poročni kolač!« »Kaj takega bi mogla samo ženska iztakniti,t je dejal John v začudenju. »Moškemu bi prav gotovo nikdar ne prišlo na miselI Prepričan sem, da če bi kdo skril poročni kolač v zaboj «a čaj ali v posteljnak ali v sod za osoljene postrvi ali v kakršno koli neprimerno in ničemur podobno stvar, ženska bi ga prav gotovo takoj našla. Da, poročni kolač je; moral sein iti ponj k slaščičarju.« »Pa kako težak je! Kar več centov, bi rekla!« je vzkliknila Pikica ter ga z vsemi silami skušala dvigniti. »Čigav pa je, John? Komu je namenjen?« >Posrlej napis na drugi strani,« je rekel John. »O John! Sveta nebesa, John!« »A, kdo bi si mislil!« je dodal John. Pikica je čepela na tleh in stresala glavo? »Menda nočeš reči, da je za Gruffa Tackletona, igračarja!« Tudi mrs. Pocrybinglova je prikimala — najmanj petdesetkrat. Toda ne v potrdilo, marveč v nemem in pomilujočem začudenju. Medtem pa je zavihala majhne ustne navzgor, kolikor so se pač dale (kajti dobro vem, da ji nežne ustnice niso zrastle tako, da bi jih lahko vihala po mili volji), in vsa zamišljena premerila dobrega voznika od nog do glave. Miss Slowboyeva pa, ki je imela poseben nagonski dar, da je znala otroku v zabavo ponavljati zanimive odlomke iz pogovora drugih, a pri tem besede nekoliko na smešno siprovračala, je mlado bitje na glas spraševala: »Ali jo bil torej za igračarja Gruffa Tackletona? Ali je šel po I>oro5ni kolač k slaščičarju? Ali je mati prejioznala škatlo, ko jo je oče prinesel domov?« In tako dalje. »Torej sc bosta zares vzelu!« ie rekla Pikica. »Saj sva še skupaj v šolo hodili, ko sva bili deklici, John.« Morda je imel ženo ravno v mislih ali pa se vsnj s|>omnil njenih let, ko sta kot deklici obiskovali šolo. Gledal jo je v zamišljenem zadovoljstvu, a odgovoril ni nič. »In on je tudi star. a tako različen od nje! — Koliko let je Gruff Tackle-ton starejši ko ti, John?« »Toliko, da ne Ik> niti štiri večere zaporedoma toliko skodelic čaja jzpil, kakor jim bom jaz nocoj!« je odvrnil John v dobri volji, ko je potegnil stol k okrogli mizi ter se lotil mrzle gnjati. »Glede jedi je res, da pospravljam le malo, a to malo uživam z veseljem, Pikica.« S takimi be«rdami je rnd varal sa-^neta srhe pri obedih, zakaj nje>rov tek jo bil tako imeniten, da je gladko nasprotoval njegovi trditvi. A ta njegova nedolžna prevara ni mogla zdaj raz- nežiti male žene, da bi se ji lice razlezlo v nasmešek- Stala je tam ined ovoji ter z nogo počasi odrivala škatlo s poročnim kolačem, a niti za hip ji ni pogled ušel na njene lepe čeveljčke, ki jih je sicer vedno tako skrbno ogledovala, čeprav so bile tudi zdaj oči uprte v tla. Stala ie tam vsa zamišljena in se ni menila niti za čaj niti za Johna (čeprav jo je ta poklical in z nožem potrkal na mizo,.da bi jo presenetil), dokler ni vstal in se dotaknil njene roke. Tedaj ga je ža trenutek pogledala ter odhitela na svoje mesto za čajno mizico in se smejala svoji nemarnosti. Toda njen smeh je bil zdaj drugačen ko prej. Način in glas sta bila spremenjena. Tudi cvrček je utihnil. Soba nekako ni bila voč tako vesela kakor poprej. Se daleč ne. »To so torej.vsi ovoji, kajne, John?« je dejala in prelomila dolgi molk, medtem ko je pošteni voznik v dejanjuNho-tel dokazati resničnost besedi, s katerimi Se je navadno lotil jedi: gotovo je namreč ,z veseljem užival, kar je jedel’, čeprav se ne bi človek mogel strinjati z njim, da je ,le malo pospravljal’. »To so torej vsi ovoji, kajne, John?« »To je vse,« je odvrnil .John. >A — 'ne — jaz,« vilice in nož je odložil ter glooboko vdihnil. »Saj pravim — čisto pozabil sem na starega gospoda!« »Starega gospoda?« »Na vozu,« je dejal John. vSpal je na slami, ko sem ga zadnjič videl. Odkar sem se vrnil domov, bi se ga bil že dvakrat skoraj spomnil; toda oba- krat mi je spet spuhtel iz glave. Hej! Ilej tani! Vstanite! Doma smo!« John je te besede zaklical -zunaj vrat, kamor je skočil s svečo v roki. Ko je lillv Slowboyeva zaslišala skrivnostno ime »»tari gospod« in te besede v svoji zagonetni domišljiji spravljala v zvezo z nečim, kar ima opravka z verskim življenjem, je bita tako zmedena, da je naglo vstala z niškega stola ob ognju, da bi našla varno zatočišče v bližini gospodaričnega predpasnika. Ko pa je pri tem hitela mimo vrat in prišla v dotik z nekim prav starim tujcem, je slepo navalila nanj z edinim napadalnim orodjem, ki ji je bilo pri roki. Ker pa je bilo to orodje ravno dete, se je vzbudil hru^č in trušč, ki ga je še povečal bistri kuža. Pes je bi! namreč bolj skrben kakor njegov gospodar ter je očitno nadzoroval starega gospoda, ko je ta še spal, da ne bi odšel in odnesel nekaj mladih topolovih sadik, ki so bile privezane zadaj na vozu. Še zmeraj se je smukal tesno ob njem, ker so mu njegove dokolenke delale skrbi in se je pripravljal na naskok na njegove gumbe. »Vi pa res trdno spite.« je dejal John, ko se je vse spet pomirilo Stari gospod pa je gologlav in negiben stn} sredi sobe. »Tako, da bi vas najrajši vprašal, kje je ostalo drugih šest — a to bi bila šala, in vem. da bi jo samo pokvaril. Vendar pa sem bil prav blizu dobre šale,« je mrmral voznik in se na tihem hihital, »prav blizu!« Tujec je imel dolge bele lase, lepe in za starega moža čudovito odločne ter ostro zarezane poteze in temne, jasne, predirne oči. Z nasmehom je gledal okro" sebe in z globokim priklonom pozdravil voznikovo ženo. Njegova obleka je bila staroverska in čudna, kakršno so nosili pred dolgimi, dolgimi časj. Bila je vsa rjava. \ roki je držal dolgo debelo palico. Udaril je z njo ob tla in palica se je razletela v majhen stol. Nato je mirno sedel nanj. »'No vidiš,« se je voznik obrnil k ženi, »takole sem ga našel sedečega ob cesti! Sedel je pokonci kakor obcestni kamen. Gluh pa je tudi tako kakor kamen.« »Sedel je kar tako na prostem, John!« »Kar na prostem,« je odvrnil ’*>-znik, »ravno ko se je jelo mračiti. .Plačam vodijo,’ je dejal ter mi dal osemnajst pencov. Potem se. je spravil na voz in zdaj ga vidiš tukaj.« , »Upam. da se bo kmalu odpravil naprej, John!« Kje neki. Zdaj je šele jel govoriti. »Oprostite, domenjeno je bilo, da ostanem tukaj, dokler ne pridejo pome,« je tujec mirno dejal. »Ne dajte se motiti.« Po teh besedah je potegnil iz širokega . žepa naočnike, iz drugega pa knjigo ter mirno začel brati. Za p*a se je prav tako mnlo menil, kakor Če bi bil domač jagnjiček! Voznik' in žena sta se začudeno spogledala. Tujec je dvignil glavo, pogledal ženo in nato še moža ter rekel: »Vaša hči, moj dobri prijatelj?« »?ena.« je >dvrnil John. »Nečakinja?« je vprašal tujec. »Žena,« je John zatulil. »A res?« se je tujec začudil. »A res? Zelo mlada!« Obrnil je stran in bral dalje. A preden je še mogel prebrati dve vretici, je snet pogledal kvišku in rekel: »Vaš otrok?« John se je globoko priklonil. To tiho potrdilo je bilo prav tako jasno, ka’ . če bi mu ga zatrobil v uho. »Deklica?« »Fant!« je zakričal John. »Tudi prav mlad, kaj?« Zdaj je posegla vmes mrs. Pcery-binglova. »Dva meseca in' tri-i dn’ •! Ravno pred šestimi tedni smo ca dali cepit. Lepo se je prijelo! Zdravnik pravi, da je nenavadno lep otrok! Dejal je, da je tako razvit kakor petmesečni otroci! Kaže čudovite znake, da že razume! Zdelo se vam bo nemogoče, toda drži, da že čuti svoje noge!« „Tu si zato, da boš crknil../* Usoda in razočaranja štajerskih prisilnih mobilizirancev na Dolenjskem Kako je danes s tolovajstvom na Štajerskem, oziroma s tistimi Štajerci, ki so jih tolovaji s silo odpeljali z njihovih domov in jih i vsemi mogočimi obljubami poslali ne v deželo, jio kateri 6e cedita »med in mleko« in kjer bo vsega dovolj, česar koli si bodo le poželeli, marveč v klavnico za tuj^ koristi — kako je torej z vsem tem, vedo zatrdno najbolj prepričevalno povedati marsikaj tisti Štajerci, ki so po čudnih, vse prej ko prijetnih doživljajih poiskali prvo priliko, da se po svojem bridkem razočaranju nad »osvobodjftio vojsko« in njenimi cilji vdajo domel ranfem. ’ “ Tako je na8 sotrudnik imel priliko govoriti s skupino osmih prisilnih mobilizirancev a Štajerskega. Najmlajši je danes star komaj sedemnajst lot, drugi devetnajst, a leta teh mladih fantov niso motila, da ne bi tudi oni bili pripravljena napovedati neizprosen boj komunističnim tolovajem na slovenskih tleh. »Večkrat so me doma na Štajerskem iskali, da bi me odpeljali v gozd.« je začel pripovedovati prisilni mobiliziranec, doma nekje okoli Vranskega. »Imel sem dolgo časa srečo in sem se uspešno skrival. A 18. septembra so me le staknili in me odpeljali. Niti niso pustili, da bi vzel za na pot kaj več hrane in cigaret, češ saj ni treba, ko boš vendar na Dolenjskem, kamor bomo šli, dobil vsega v izobilju. Sicer pa da se bom tako in tako kmalu lahko vrnil, ker bodo z domobranskimi posadkami na Dolenjskem brž obračunali. Prikazali so mi domobrance kot prave razbojnike, ki se povsem klatijo neorganizirano po dolenjskih vaseh in ropajo, požigajo in pobijajo, vse to početje pa potem naprtijo »osvobodilni vojski«. Vtaknili so me v »1. četo 1. bataljona 8. brigade 15. divizije«. V naši četi je bilo takrat 82 mož. Povedati moram še to, da je bil 4. bataljon naše brigade sestavljen izkljufrio samo iz italijanskih komunistov. Kdaj in kako so ti prišli na Štajersko, ne vem, čudno pa so mi je takrat zazdelo, kako to, da se tudi Italijani bore na slovenskih tleh za naio osvoboditev. Naši Žeti je poveljeval mož s tolovajskim imonom »Miran«, bataljonu pa Bobnar Janez g tolovajskim imenom »Bobi«, tapetnik iz Sp. Kašlja. V obljubljeni deželi Cez nekaj dni smo odrinili proti Dolenjski, tej naši obljubljeni dežoli, o kateri so nam pravili, da ima vsega v izobilju, le likvidirati da je treba tam nekaj raztresjenih, vojaško povsem neorganiziranih domobranskih postojank. Prišli smo v Vače, nato pa krenili Čez Savo v Predgrad ob Kolpi. Cez vodo smo se prepeljali s čolnom. Odtod so nas vodili naprej na Hrvaško. Rekli so, da gremo tja »na počitnice«. A to našo bivanje na Hrvaškem ni bilo prav preveč podobno počitnicam, zakaj tudi tam nam niso dali dosti miru. V Kamanju je bilo za na«, vsaj zame, Se prav posebno neprijetno. Tam so se celo ženske norčevale iz nas, češ »ali ste to kakšna vojska, to sto cigani«. Tudi beseda »svinje« je lod padla na naj račun. 6. oktobra so poskrbeli tudi za naše »kulturno potrebe«, čeprav nam spričo Odkritje spomenika v Rovtah Slovesno odkritje in blagoslovitev spomenika padlim v prvi j.n sedanji svetovni vojni bo nepreklicno v nedeljo 5. novembra t. 1- v Kovtah nad Logatcem. Počastite padle očete in sinovo z obilno udeležbo. hrane, ki so nam jo dajali, ln spričo večnih »pohodov« takšne kulturne potrebe še na misel niso prišle. Tudi zajtrk je bil 6. oktobra za nas kar prijetno presenečenje: dali so nam preiganko in kruh. S Hrvaškega smo se vrnili 14. oktobra na Dolenjsko. Čez Savo smo se spet prepeljali s čolnom, potem pa &n>o šli čez Podturn, Semič, Črnomelj in naprej prftti Žužemberku. Hodili smo se-teda samo ponoči. Tudi to se mi je zdelo itvUo. čudno, zakaj če res ni nikjer nobepe večje nevarnosti pred domobranci, Žemu 'M' se potem morali tako oprezno skrivati na pohodih. V Črnomlju smo po nekaj dneh spet dobili kosilo. Jedli pa smo vse neslano. Če ne bi bili tako prest rad ani. prav gotovo ne bi jedli tiste neužitne čorbe. Med potjo smo pogosto naleteli na požgane in razdejane vasi. Ko smo vprašali svoje komisarje, "kaj to pomeni in kdo je to tako razdejal, so nam odgovorili, da so vse to storili — domobranci. štab vedno prvi beži Tako smo prišli počasi v Suho Krajino, kjer smo doživeli rešilni boj z domobranci. Rešilni vsaj za nas, kar nas je zdaj tu. Domobranci so naši edinici temeljito posvetili Brž so nas izvohali in že takoj naslednji dan, ko smo prišli v Ambrus, se je začelo. Začelo je regljati od vseh strani in domobranski rriino-metalci so tudi dobro opravili svoje delo. Mnogo »naših« , je bUo ubitih v tem boju, zlasti hudo pa jo trpel četrti bataljon, v katerem so bili sami Italijani. Ves ta bataljon je bil docela razbit. Iz njega so rešili eno samo težko bredo, pa še ta ie bila močno poškodovana, tako da prav gotovo ni več uporabna. Kakšen bojni duh vlada v vrstah te »osvobodilne vojske«, pa nailepše dokazuje dejstvo, da je štab naše brigade zbežal med prvimi in pustil svojo raztepeno vojsko na cedilu. Takšen je bil resnični »uspeh« njihove agitacije, s katero so nas speljali na limanice. To jo resnica o tistem 15. septembru, do katerega, so rekli, 6e je priglasilo v »osvobodilno vojsko« nad 33.000 domobrancovl To pa na drugi strani tudi potrjuje, kako »revna« in »ne-, organizirana« je domobranska vojska I« Drugi pripovedujejo isto Drugi prisilni mobiliziranec s Štajerskega, ki je danes videti sila zadovoljen, da je vsaj spodobno in toplo oblečen in da redno dobiva tečno hrano vprav od tistih, proti katerim so ga komunistični tolovaji poslali v boj, pa je o bojih pri Anionmi povedal še nekaj drugih podrobnosti: »Boji v Ambrusu so trajali od 8. do 12. uro. Bilo je na petek. V teh štirih urah, v katerih se je odločila — hvala Bogu na dobro — naša usoda, smo imeli priliko do dna spoznati na eni strani vso zlaganost tolovajske propagande, na drugi pa videti v dajanju vso velikansko razliko med »osvobodilno« vojsko in domobranci. Tedaj smo tudi, vsaj jaz, končno sj»o-/.tiali, kje edino je naša rešitev. Tisti petek nam je v Ambrusu komisar nenadno sporočil, da gresta dve koloni Nemcev. Čakali smo vso noč in se tresli, kaj bo. ko pridejo v našo bližino. Zjutraj nenadno' »uzhuiia« in ukaz, da so je treba naglo pripraviti, pobrati svoje stvari in kreniti dalje. Druga naša feta Je Šla hitro naprej. Četa z bredami pa je ostala zadaj, prav tako je ostal zadaj poveljnik brigade, a ie brez konja. Blizu Ia je bilo nekaj za italijansko, nekaj pa za angleško... S puškinim kopitom... Potem pa v patrolo. Stojim in nenadno zagledam ^ojoiio v zelenih oblekah. A le malo časa rin je ta zelena' kolona privoščila, da sem jo od daleč lepo glo-dal, zakaj že so začele .^(liM-jat.i,. ^ra^^^ Dobro so morale zadevati, iakaj že takoj po prvih izstrelkih je drugi vod naše čete pribežal na/.aj, ne več cel.. Poveljnik Zupančič se je začel dreti: »Juriš, juriš!«, a nihče ga ni poslušal, nikomur ni dišalo, da bi se pognal v lako nesmiseln naskok. Poveljnika je to tako razjezilo,-da je začel svoje »borce« kar s puškinim kopitom tolči po hrbtu. A tudi to ni dosti pomagalo. Potem je poiskal drugo rešitev: v strelce na levo krilo! Kmalu sem videl, da tudi s tem ne bo nič, zakaj kuor je skočil. nekoliko bolj r.aprej, je že obležal in so ni ganil več. Naprej torej ni šlo Morda bo pa šlo, če udarimo drugam, nazaj, si je mislil poveljnik in že dal povelje za naskok. Vpil je: »Če 6e tod ne prebijemo, smo izgubljeni!« A »visoki« vo|aški duh naše vojske ni dovoljeval, da bi kdo streljal na nasprotnika... Nihče si namreč tega' ni upal, ker je vedol, da bi s tem sam priklical sebi smrt. Ko tudi to ni pomagalo, smo začeli bež.ati spet na drugi hrib. Pa tudi ta rešilna bilka »e uam je odtrgala. 'TucH tod smo naleteli na domobranski oddelek. Poveljnik Zupančič se je, brž ko je zagledal, da se tam nekaj premika, zadrl: »Kdo je tam?« Odgovor: »Drrr... drrr... drrr...« Nastala je zmeda, kakršne še nisem doživel. In vendar je bila ta zmeda odrešilna zame. Izkoristil sem jo in ušel, potem pa se v Št. Vidu priglasil k do« mobrancem, od tam pa so me poslali V Ljubljano. Vesel sem. da sem se rešil, le to bi rnd sporočil svojim'domačim t ja na Štajersko, da sem hvala Bogu živ in zdrav in da zdaj povsem drugače gledam na tisto »osvooodilno vojsko«, v ka-’ tero so me s silo odvedli.« Dva druga prisilna mobiliziranca e štajerskega, ki sta bila tudi pet do sedem tednov pri tolovajih ter okusila nič manj dobrot iz »dolenlskega raja«, sta se priglasila domobrancem celo na Gro-suplju. Nauk za druge A ti štajerski fantje niso povedali samo lega, kako so jili odpeljali s silo od doma in kje so potem hodili do trenutka, ko »o jih sprejeli domobranci, marveč Se mnogo drugega, za komunistično tolovajslvo dokaj značilnega, «a vse tiste pa, ki se še vedno premišljajo, s ka lori m j naj »potegnejo«, tudi sila poučnega in ne preveč spodbudnega. Na primer takele stvari: Po vsem tem, kar so štajerski prisilni mobiliziranci doživeli na Dolenjskem, so mnogi naglo spregledali, kani so prav za prav prišli, In sklenili pobegniti za vsako ceno naza| na Štajersko. Mnogo iih je zbežalo spot nazaj Čez Savo. Nekdo je dejal: »Saino da se kako prebijem spet nazaj domov, potem bom že pokazal tl«ttm terencem...« Da, tl ubežniki bodo gotovo najboljša propaganda z« pravo stvar, zakaj ne samo da se no bodo nikoli več dali pre* Dalje na 8. strani. Bratje, ki jih ne smemo pozabiti Podobnik Ivan, Lenarčič Janez, Škrbec Matija, Stražišai Alojzij, Jerič Franc, Jerič Jože, umorjen 28. 8. Gor, ubit 7. XI. 1943, Ju- umorjen 9. XI. 1944, umorjen 22. X 1943 ubit oktobra 1943 padel 19. IX. 1943 Vrsnik. gorje. Male Brusnice. v Jelendolu. pri Kočevju. . na Turjaku. Ini. Seljak Jo Je, ubit 15. X 1943 v Mozlju. Zajc Franc, Brodar Janez, Urbančič Marija, Groznik Alojzij, Turšič Franc, 18. IX. 1943 ubit 7 XI. 1943, Vel. ubita 13. V., 1944 ubit. 14. X. 1943. v ubit spomladi 1943, Turjak. Brusnice. Logatec. Mozlju. Kožljek. Razkroj rdeče NOV - »na predvečer zmage« Zadnja poročila o uspešnih nastopih proti komunističnim roparskim tolpam Fe Na Dolenjskem konec oktobra. Od predzadnjih porazov rdečih tolp pri Čatežu in v Suhi Krajini je ostala le še begajoča tolpa prisiljenih in prostovoljnih obupancev, ki so jih celo komisarji pustili na cedilu in jo sredi naihujših bojev sami pocedili na varno čez Krko v kočevske gozdove. Mnogo Štajercev in Primorcev, ki sedaj v glavnem sestavljajo komunistično »osvobodilno« vojsko se je ob teh, za komuniste tako žalostnih razmerah samih odreklo rdeči svobodi; rijavilo se je samo na postojanke do-enjskih udarnih skupin v preteklih štirinajstih dnevih izredno dosti prisilnih mobilizirancev. Mnogi od njih se danes dobro opremljeni in preskrbljeni odločno bore proti svojim nedavnim zatiralcem. NOV in POS so izgubili v tem mesecu preko 2150 mrtvih samo na področju srednje in vzhodne Dolenjske. Hkrati je bilo komunistom zaplenjenega tudi obilo orožja, zlasti strojev in minometov. Kljub temu da Ljubljana še vedno ostaja nejeverni Tomaž, so te celo sami rdeči operativci zganili ob tolikih neuspehih in takšnih izgubah, ki dejansko še presegajo številke različnih časopisnih poročil. Iz brigad namreč neprestano uhajajo »dezerterji«, to so po večini Štajerci, ki kar na lastno pest uidejo domov preko meje na Štajersko, kjer najbrže govore učinkovito resnico. Kakšna so dnevna števila dezerterjev, nam bi lahko v svoji gostobesednosti sporočili rdeči pisuni, ki toliko kriče o razkroju domobranstva. Ker drugače ne morejo prepričati svoje raje, da bi ostala v rdečih vrstah, pišejo o poživinjenosti domobrancev. Pri tem delajo sami najpodlejše zločine nad svojimi podlimi »tovariši«. To vam je tovarištvo, poslušajte: Pred desetimi dnevi, ko se je skupina stotnika Rupnika spopadla nekje na notranjski strani z neko tolovajsko »brigado«, je padlo reci in piši 123 banditov in mobilizirancev, katerim so komunisti po odhodu domobrancev Iztaknili oči, porezali ušesa in nosove! Take razmrcvarjene mrtvake so potem kazali prisiljenjem in tudi prebivalstvu, češ, glejte to delajo slovenski domobranci. Podel zločin podivjanih banditov pa se je raz- galil prej, kakor so sami mislili. Eden mobilizirancev namreč, ki je bil zverinskemu početju priča, se je pozneje prijavil in povedal, kdo je v resnici zagrešil strašno mrcvarjenje. S takimi in podobnimi podlostmi torej hočejo rdeči komisarji odvračati prisilne mobilizirance od pobegov, ki baje »osvobodilno« vojsko še bolj slabe kakor oboroženi spopadi. Kolikor je Kidričevih in Vidmarjevih »borcev za svobodo« še ostalo po zadnjem uspešnem nastopu slovenskih domobrancev v Suhi' Krajini, so se zatekli v skrajnem obupu tja, kamor so se vedno ob takih prilikah zatekali in kjer si menda že laste domovinsko pravico: v kočevske hoste, Rog in predele zahodne Bele Krajine. V »glavnem stanu« so med rajanjem in znanimi neumnostmi mrzlično sprejemali poročila z bojišča v Suhi Krajini: sto, dvesto, tristo, tisoč, oziroma tisoč petsto pogrešanih. Rdeči kolovodje, ki so sicer navajeni na take stvari, so se vendarle zdramili ob teh, za Ljubljančane tako sanjskih številkah, in sprevideli, »da tako naprej ne more več.« Tako je bili zapisano r nekem zaupnem aktu Centralnega komiteja KPS. Glavno poveljstvo NOV in POS se je sklenilo za vse te neizmerne udarce revanžirati, in to tako, da bo strmela Ljubljana in bodo ploskali v Londonu. Baje sta bila po zadnjih porazih izgubila kredit, če ga že ne iščeta kje na onem svetu dva »cvetova« rdeče operativne »elite« — Pero in Daki, ki ata se morala »po potrebi službe« odreči mestu na korist novemu komandantu, nekemu »majorju« Luki. Ta je predložil načrt, kako bi se likvidirala domobranska elita dolenjske udarne skupine. Komaj so prišli Titovi vojščaki raztrganih hlač in bosih nog iz borb v Suhi Krajini, že so jim komisarji na politični uri povedali, da je treba še malo potrpeti in bo bolje. Major Luka pa je po svojih oficirjih govoril raji: »Napadli bomo neko majhno postojanko švibobran-cev, ki ima slabe vojake. Napadli bomo ob taki uri, ko se nikomur niti sanjalo ne bo o kaki nevarnosti. Saj itak mislijo, da nas je že vse hudič vzel. V nekaj urah bo, kakor je bilo po načrtu in razmerah določeno, likvidacija končana. Potem bomo priredili miting, kakor ga še ni videla slovenska dežela. Praznovali bomo obletnico začetka naše borbe, obletnico oktobrske revolucije. To so povedali raji, oficirjem kajpak pa še natančneje. Ob dveh napademo postojanko, opoldne bo operacija končana, ob petih bo miting. Čete dveh udarnih skupin so se prav tisto noč odpravile na dolg pohod proti vzhodni Dolenjski. Čete četrte skupine pa, ki bi morale oditi na teren nekoliko pozneje, so se nekako ob dveh ponoči v resnici udarile s komunisti že prav blizu bloka. Ob dveh ponoči se je torej v resrtici začel napad, katerega sad naj bi ne bila le likvidacija postojanke, ampak postopno tudi razne druge postojanke. Zbrala se je namreč za ta miting prav vsa sila »narodne vojske«, ki se klati po pokrajini vštevši one tri zdecimirane štajerske brigade, ki so jih domobranci pred nekaj tedni tako neusmiljeno naklestili, in še neka divizija, ki je med vsemi njej enakimi na Slovenskem najbolj pisana, vzemimo tako ali tako. * Major Luka je prignal na bojišče ves korpus. Pa to ni bilo dovolj. Iz Kočevskega Roga, kjer so si ob savojskem polomu uredili neko skladišče badoljevske zapuščine, so privlekli na svetlo dva zarjavela tanka in en oklepnik, ki so jih vse do pred Krke privlekli z voli, za naprej pa so si na Hrvaškem izposodili tri sode nafte. In je šlo. Razporedili so se bolj ob južni strani dolenjske ceste vzdolž omenjenih postojank. Najhuje so se seveda »utrdili« okrog postojanke, ki jebila prva na majorjevem spisku. »Divizija«, ki jo je nekoč vodil Daki — Semič, pa je zavzela položaje nekje drugod. Tu je bila nepozabna »Ljubljanska brigada«, ki se je za konec vse komedije spet izkazala s posebno urnimi petami. Neko cesto je »osma«, ki je nekdaj rušila s pokojnim referentom Juretom šmarski tunel, na več krajih minirala, da bi se od kod ne priklatilo kaj hujšega. Torej natančno po načrtu. Nočni napad se je začel na postojanko točno, kakor pri komunistih tega nismo vajeni, ob dveh ponoči. Kaj posebnega se ne da o tem jalovem poskusu napisati. Domobranci so namerč hitro ocenili položaj in se odločno postavili po robu Zlasti so bandite zmešali domobranski minometi. Ni bilo dolgo, ko so že pripeljali na poveljstvo nekaj od mraza in preplaha tresočih se tolovajev. Do jutra ni bilo kaj omembe vrednega. Menda je bilo za komuniste premraz in so čakali sonca. Ko se je razkadila megla, je posijalo sonce in z njim se je začel nov napad. Kakor se more soditi po kričanju pijanih tolovajk, bi morale »za vsako ceno« preplašiti šentviške domobrance, ki so se sedaj prvič pomerili s komunisti kar doma. Kolikor bolj so kričale in klele komunistke, toliko večja je bila morala pri domobrancih. Potem ko so se tolovaji naveličali navadne pozicijske vojne, so se šele predstavili z enim svojih bojnih voz, ki pa se je ustavil daleč izven neposrednega bojnega območja. Obračal se je in obračal, včasih spustil kakšen rafal ali granato, ki se zaradi prevelike starosti niti razletela ni, pa so komunisti spoznali in uvideli, da tudi s tem strašilom ne bodo domobrancem kaše pihali. Pozicijska vojna se je nadaljevala, zlasti pogoste so bile mine. Popoldne so nekateri domobranski oddelki s pomočjo pionirjev očistili cesto in prepodili komuniste, ki so upali ponekod malone do nje. Nekaj jih je padlo, drugi pa so jo ucvrli nazaj, od koder so prišli. Ko je prišla peta ura, čas za začetek tolovajskega mitinga, so prispeli iz Ljubljane domobranski in nemški tanki in oklepniki, ki so brž stopili v akcijo. Za nameček je priletelo še letalo, ki je tolovaje povsem zmešalo. Pa še nekaj povrhu. Dve domobranski skupin! sta se hkrati vračali z dolgega pohoda in zadeli v dolini Temenice na prve tolovaje. Vse je bilo na kupu, komunisti kajpak tudi Obkoljeni so bili in komaj se je posrečilo tistim italijanskim tankom uiti nekam proti Žužemberku. Saj so pa tudi že iz mode prišle tiste korete, ki niti morale ne morejo podreti, kaj šele bunkerjevl Trije veliki Tigri so se zapodili v hosto, domobranci neke skupine za njimi, pa je bila godlja. Na vzhodni strani pa domobranci neke skupine. Ti so zlasti pripomogli, da je tako sijajno izpadlo. Bil je res pravi miting, ki je na žalost premalo časa trajal. Samo dobre pol ure, pa je »vojska«, kolikor je ni popadalo, pobrala šila in kopita. To naj bi bil torej taktičen umiki Tačas kajpak tudi pri postojanki nisff mirovali. Komunisti pač, ampak domobranci ne. Zlasti jim ni dala žilica miru, ko so prišli tanki. Se preje so imeli tudi domobrapci grosupeljske posadke boje. Akcijo so nato podprli tanki. Hudo so bili tukaj tepen! komunisti. V dobre pol tir* jih je padlo 23, drugi so se pa razbežali proti Vrhčm. Nekateri bi se radi javili, pa je bila noč in niso dobro vedeli, kje stoji višnjegorsko mesto. Komunisti so seveda obetali, da je to šele »uvod«. Je tudi v resni bil, kakor bomo pozneje šlišali. Drug večer so lovci na londonske race brž razmetali P® Ljubljani: Londonski radio je rekel: NOV je osvobodila St. Vid in Stično (za Višnjo goro še niso točno vedeli) in pobil* dva tisoč domobrancev, še enkrat toliko pa se jih je vdalo. Rdeči del Ljubljane je kar koprnel v napetem pričakovanju novih junaštev. Pa se je izkazalo, kako London laže. Ne mislite, da sedaj prvič. Vendar tako tolste race že dolgo ni bilo slišati. . Kako je pa ▼ resnici bilo nazadnje? Brigade so zbežale in pustile na »bo* jišču« reci in piši, v zameno za toliko tisoč domobrancev, od katerih sta v resnici padla samo dva, 96 tolovajev. Odpe* ljali pa so še med bojem šest voz »za svobodo« mrtvih, torej okroglo 140. Pri' javilo pa se je v vseh treh skupinah 32 skesanih tolovajev, po večini Štajercev« Bili so nekateri povsem, nekateri pa na pol bosi, lačni pa vsi. Nazadnje so jedli prejšnji dan — koruzni močnik. Po vesteh, ki jih dobivamo od prebivalstva, se je prebilo čez nemško mejo pri Le* skovcu več skupin Štajercev, ki so ▼ okoliških vaseh še jedli in pripovedovali, da jih še nikoli noben ni tako za nos potegnil kakor OF. Pripomniti je, da so komunisti za slo« vo pokradli v večih vaseh, zlasti pa okroj Polževega nekaj desetin glav živine, da bo vsaj nekoliko dišalo po mitingu, ki so jim ga komisarji tako vneto obljubo-vali. To je bil torej uvod. Sedaj se trage-dija NOV na Dolenjskem prav za prav začenja. Poslušajmo nekaj zadnjih poročil. V podaljšani akciji so domobranci dolenjskih skupin zajeli pri Sv. Križu na Dolenjskem dvajset tolovajev, po večini starega kova, in eno tolovajko. Med njimi tudi nekega Angleža, ki je padel iz letala. Skupino so zasegli, ne da bi oddali en sam strel. V nastopih dolenjskih udarnih skupi* y nedeljo so domobranci dosegli spet presenetljive uspehe. Boji so se vodili v Suhi Krajini, kjer je padlo 39 tolovajev in je bilo zaplenjenega obilo orožja, zlasti strojnic. Najbolj se je v tem odlikovala neka četa iz prve skupine. Tudi skupina stotnika Rupnika je n* svoji poti z Notranjskega potolkla 15 banditov. Boj je bil kratek. Drugače na vsej poti niso srečali kake večje komunistične skupine. Najzanimivejše pa, kar se je dogodilo v zadnjih dneh, je, da se je prijavilo n» postojanko prve skupine veliko prisilnih mobilizirancev kar skupaj. Kaj so izjavili ti skesanci, ki so se pod silo obupnih razmer kar sami organizirano prijavili« bomo še poročali. Skupen grob jelendolskih žrtev v Mlnčevem Nadaljevanje « 7. strani. slepiti z lepimi gesli, ki Jih Imajo rdeči vedno na Jeziku, marveč bodo lahko zdaj iz lastnih skušenj povedali svojim domačim in znancem resnico o našem to-lovajstvu. »Tu si zato, da boi crknil« Lahko jim bo oa primer povedal, kako je bilo pri f^ovajih z njegovo obutvijo. Hodil je namreč štirinajst dni bos, in ko je nazadnje le prosil, naj mu vendar dajo kakšne čevlje, ker brez njih ne more več biti, mu je poveljnik dejal: »Saj zato si prišel sem, da boš crknil. Če ti ni prav, pa pojdi, ubij kakega domobranca, ga sezut, pa boš imel čevlje.« Pravil bo svojim domačim tudi lahko, kako in kaj so pri »osvobodilni vojski« jedli, namreč dn včasih kar po več dni niso dobilj nohene hrane, še neslane ne. Povedo naj jim še tisto o neslanem ječmenu, kj ga niso mogli jesti, čeprav so bili tako prestradani, da se jim je tema delala pred očmi. Ko so godrnjali, da tega ne morejo jesti, jim je poveljnik, ki seveda ni jedel nikoli z njimi, dejal: »Če ni hrana za vas, pa k belcem pojdite! Tam vam bodo že pokazali!« Pri neki priliki je Štajerc, doma iz okolice Vitanja, bos in žo ves razcapan, le skušal zvedeti od poveljnika, kje imajo vendar svoja skladišča obleke, o katerih so prej pravili, da so polna najboljše robe. Poveljnik je odgovoril, da ima »osvol>odilna vojska« svoja skladišča v Ljubljani. >Da, tam v Ljubljani jih imamo, da boste takrat, ko pridemo tja, vsaj spodobno oblečeni!« Lepo priznan jel Da pa bodo imeli na Dolenjskem la-heboj za narodno svobodo ljudstva. Tam je užigalo to, tu drugo, tnm narodnost, tu vera. A ljudstvo, ki zna šo pametno mislili, se zavoda, kam bo vso to privedlo, če ne bo nihče več pošteno delal, ampak samo ropal, požigal in moril. Boj »beli gardi« na štajerskem A tolovaji so spoznali tudi na Štajerskem, da ne bo dohro, če bodo ljudje tako spregledava!!. Zato so tudi tu sklonili »posj>raviti« »belo gardo«, to je vso, kar bi se jim upiralo in no bi hotelo trobiti v njihov rog. In io so padle kmalu tudi tam prve žrtve, potem pa vedno več In več. Terenci sami so začeli na debelo z ovajanjem, kor so ve-doll, da bodo oblasti neizprosno nasto- pile proti vsem, ki bi bili naznanjeni, da podpirajo tolovaje. Talo primor: novembra lota 1941. j* lesni trgovec Franc Črnak iz Šlroselni” ka pri neki priliki dejal, da je ir»ba * komunisti temeljito obračunati. Slišal g* jo nek terenec, in kaj se je zgodilo? Tolovaji so prišli ponj in po njegovo ženo, ju odpeljali in ubili. Takšnih primerov je bilo potem čo-daljo več in tako se je tudi na Štajerskem do dane« nabraio že nešteto grobov, v katerih počivajo nedolžno žrlvO samo zalo, ker so upale odločno nastopiti proti ropanju, požiganju in ubijanju. •Jo tam še vedno precej ljudi, ki Že nočejo spregledati, da jo pot, ki jo hodi komunizem po slovenski zemlji, pot * smrt za ves slovenski narod, če ne bo pravočasno spregledal in z vso neizprosnostjo udaril po svojih morilcih, komunistih. Kdor pa še doslej ni spregledal, naj so oglasi vsaj pri enem Izmed tistih Štajercev, ki so so prišli prisiljeni borit n* IJolenjsko, pa jim bo povedal čisto po domače, po štajersko, tako kakor rojak zna povedati rojaku. Povedal bo gotovo vso Čisto po pravici, vsaj to, da ga od-slej za »osvobodilno vojsko« no bo nikoli več nihče navdušil. Quo vadiš Roman v slikah I Dobite (i -n y uredništvu »Slovenskega doma** ® Bchrilileiler - urednik: Mirko Javornik / Herausgeber - Izdajatelj: Joiko Krošelj. / Plir die Ljudska tiskarna ia Ljudsko tiskarno: Jote Kramarl* / Uredništvo, oprava In tiskarna: Ltuhliana. Konitarleva 0. Telefon 23-61 do 23-69 I Rokopisov ne vračamo * Mesečna naročnina 6 lir, za Inozemstvo 12 lir.