Patthlrm pkrftea v ^
MariDorsM
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.), štev. 3	Maribor,	torek	5	januarja	1932	»
aha; a razun nedei|e in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošli 10 Din, doelavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
(Jrsdniitvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglate sprejeme tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Nova jugoslovanska vlada
VLADA ŠTEJE 15 MINISTROV. - N OVI MINISTRI NA DVORU. - DR. KRAMER ZASTOPNIK ZUNANJEGA MINISTRA. — SKLICANJE SENATA
IN NARODNE SKUPŠČINE.
narodni poslanci, z edino izjemo fi nančnega ministra dr. Gjorgjeviča, ki
Čudna pota romunske diplomacije
Dasi se uradno neprestano zatrjuje, da je Romunija v vsakem oziru neomajnu zvesta po’itiki Male antante, razvija njena diplomacija v zadnjem času vseeno neko čudno aktivnost, ki je težko razumljiva. Po raznih znakih bi se dalo celo sklepati, da njena zunanjepolitična smer ni več tako trdna, kakor je bila pred imenovanjem bivšega rimskega poslanika princa Ghice za zunanjega mini stra. O njem namreč precej trdovratno zatrjujejo, da je italofil, a pozitivno je to, da je preživel veliko let v Italiji in da ludi še sedaj zelo pogosto zahaja tjakaj. Menda sploh noben evropski zunanji minister še ni bil tolikokrat v Rimu, kakor prav princ Ghica. Komunikeji, ki se izdajajo o teh.njegovih potovanjih v Italijo, sicer zatrjujejo, da so zasebnega značaja, a italijanski listi vedo vendar Poročati o njegovih posetih pri Mussoliniju, Grandijti itd.
Princu Ghici pa je sedaj sledil še finančni minister Argetoianu, najmočnejša politična osebnost sedanjega romunskega kabineta. Docela tiho in naskrivaj se je ob koncu preteklega leta odpeljal v Italijo, kjer se še sedaj mudi. Božične praznike je Argetoianu prebil v Neaplju, nato pa je odšel v Rim, kjer sta ga sprejela Mussolini in italijanski kralj. O predmetu njegovih razgovorov z obema šefoma današnje fašistične Italije čuvajo najstrožjo tajnost, v političnih krogih pa se spravljajo v zvezo s pogajanji Romunije s sovjetsko Rusijo za sklenitev pakta o nenapadanju. s snovanjem podonavskega gospodarskega bloka, razorožitveno in reparacijsko konferenco ter konferenco Male antante v Montreuxu.
Glede pogajanj z Rusijo trdijo, da hoče Argetoianu doseči v Rimu italijansko posredovanje v Moskvi za čim ugodnejše Pogoje, ker so dobri odnošaji med Italijo in sovjetsko Rusijo splošno znani in bi italijanska beseda tam gotovo nekaj zalegla. Bolj zamotano je vprašanje razgovorov o podonavski gospodarski konfederaciji, ki Italijo silno vznemirja in katero bi na vsak način rada preprečila, posebno še, ker popolnoma izločila njen dosedanji politični upliv v Budimpešti in na Dunaju> Verietno je, da bo skušal Mussolini ppdoWti Ar^doiana in romunsko vlado za sv0jo protiakcijo. To se da sklepati tudi jz tegia, da se pogaja za menjavo agrarnih in industrijskih produktov. Če bodq pogajanja uspela, potem bo Italija krila večino svoje potrebe na tujih živilih, Posebno cerealijah, v Romuniji, Romunija Pa bo naročala v Italiji indutrijsko blago. Izmenjava se bo vršila deloma celo in nctutra.
Veliko senzacijo jc nadalje vzbudil nedavni tajni obisk bivšega madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena v Bukarešti, kjer je bil tudi v avdijenci Pri kralju Karlu. O tem posetu se je v romunski prestolnici marsikaj govorilo in ieloma c 'o tudi pisalo, uradno pa s0
BEOGRAD, 5. jan. Kralj je danes podpisal dejtret o imenovanju nove vlade, katero tvorijo: ministrski predsednik Peter Živkovi č, zunanji minister dr. Voja Marinkovič, minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, za socijalno politiko I v a n P u c e! j, za notranje zadeve dr. Milan S r s k i č, za prosveto dr. D r a g u t i n K o j i č, za pravosod-stvo Boža Maksimov i č, za gozdove in rudnike dr. Stanko Šibenik, za promet in pošto inž. Laza R a d i v o j e v i č, za poljedeljstvo dr. Juraj Demetrovii, za javne zgradbe NikolaPreka, za vojsko in mornarico armadni general D r a-g o I ,i u b Stojanovič, za finance dr. M i 1 o r a d G j o r g j e v i č ter za telesno vzgojo dr. D r a g a n K r a 1 j e-v i č,
Vsi novi ministri so ministri n. r. in
ni član narodne skupščine in vojnega ministra generala Stojanoviča.
Člani tako preosnovane vlade so se podali danes dopoldne ob 11. uri na dvor, kjer so bili ob prisotnosti kralja zapriseženi. Kralj se je po zaprisegi deli časa razgovarjal z novimi ministri.
BEOGRAD, 5. jan. Ker je zunanji minister dr. Voja Marinkovič zaradi bolezni odsoten in se zdravi v Davosu v Švici, bo do njegovega povratka vodil posle zunanjega ministra minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer.
BEOGRAD, 5. jan. Novoizvoljeni senat se sestane prvič dne 11. t, m., da sc konstituira In verificira mandate. Senat in narodna skupščina se pa sestaneta dne 16. t. m. k prvi skupni seji.
Stanovanjske najemnine
MINISTRSTVO ZA SOCIALNO POLITIKO SKLICE ANKETO. — POZIV
ZVEZE HIŠNIH LASTNIKOV.
LJUBLJANA, 5. jan. »Moj dom«, glasno hišnih posestnikov v Dravski banovini, poroča, da je ministrstvo za socialno politiko prejelo več predlogov in zahtev najemnikov iz Zagreba. Beograda in tudi iz Ljubljane in od drugod, da se zopet uvede stanovanjska zaščita, ali pa da se vsaj maksimirajo najemnine.
Ministrstvo je tem predlogom ugodilo v toliko, da je sklenilo sklicati
uradno anketo o celotnem kompleksu vprašanja stanovanj in najemnin. Pozvani bodo k skupni seji tako Hišni posestniki kakor najemniki z apelom, da se najprej sami dogovore in sporazumejo.
Zveza hišnih lastnikov poziva zato svoje člane, da ji čimprej sporoče, za koliko so že znižali najemnine, odnosno za koliko bi jih eventuelno znižali.
Proglasitev samostojne Mandžurije
JAPONCI OBJAVIJO TAJNO POGODBO S KITAJSKO. NEPRIJETEN INCIDENT V MUKDENU.
TOKIO, 5. januarja. Vse Japonska ie navdušena zaradi zasedbe Činčoua in mnogo se razpravlja o na daljni usodi Mandžurije. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo na praznik osnovanja japonskega cesarstva, dne 1. februarja, proglašena ustanovitev samostojne mand-žurske države z vlado v Mukdenu.
TOKIO, 5. januarja, Kitajski minister Wellington Koo je nedavno izjavil/da ni bila med Japonsko in Kitajsko nikdar sklenjena tajna pogodba o posebnih ja-'pc : k ih pravicah v Mandžuriji. Ta trditev je popolnoma neresnična. Taka pogodba je bila 1. 1905. zares sklenjena in
je med drugim znana tudi vladi Velike Britanije. Glavne točke te pogodbe se nanašajo na mandžurske železnice, objavljena pa ni bila zato, ker je kitajska vlada sama želela, da ostane tajna. Da Koou dokaže, da obstoja taka pogodba jo bo japonska vlada že te dni v celoti objavila.
TOKIO, 5. januarja.. V Mukdenu se je dogodil neprijeten pripetljaj. Japonski vo jaki so napadli in pretepli ameriškega podkonzula Chamberlaina. Japonska vla da je pripravljena dati popolno zadoščenje, in bo tako incident ostal najbrže brez vsakih posledic.
Shodi poslanca V. Špindlerja
V nedeljo 10. t. m. bo imel narodni poslanec g. Vekoslav Špindler ob 8.30 zjutraj shod pri Stipčiču v Zibiki, ob 2. popoldne pa pri Flor. Gajšeku v Loki pri Ž n s m u. Prebivalstvo vseh bližnjih občin je vabljeno, da se teh shodov udeleži.
TURŠKO POSREDOVANJE MED BOLGARIJO IN RUSIJO.
PARIZ, 5. jan. Po vesteh iz Ankare bo turški zunanji minister Tevfik Rud-ži beg te dni odpotoval v Moskvo, Teheran in Bagdad. V Moskvi bo Rud-ži beg posredoval zaradi normaliziranja odnošajev med sovjetsko Rusijo in Bolgarijo; v Teheranu bo obnovil turško-perzijsko prijateljsko pogodbo, Bagdadu pa bo pripravil teren za osnovanje zahodnoazijskega bloka, ki naj bi obsegal Turčijo, Perzijo, Afganistan in Irak.
SESTANEK MACDONALDA IN L AVAL A.
LONDON, 5. jan. V tukajšnjih poli-ičnili krogih zatrjujejo, da se bosta Vlacdonald in Laval sestala že koncem tega tedna.
OGROMNO POMORSKO OBOROŽEVANJE AMERIKE.
WASHiNGTON, 5. jan. Včeraj je vlada predložila reprezentacijski zbor nici načrt za graditev 120 novih vojnih ladij v skupni vrednosti 616,250.000 dolarjev. Vse dosedanje stare vojne ladje se bodo nadomestile z novimi. Zgraditi nameravajo tudi TOOOtonsko križarke po načrtih nemške križarke A. —
V ENI ROKI OROŽJE, V DRUGI PRED LOGE ZA RAZOROŽITEV.
Amerika pripravlja te dni velike pomorske manevre, ki se jih udeleže vse edinice vojske združenih držav. V prvih dneh manevrov je zamišljen napad na havajsko otočje. V akcijo bo stopil tudi orjaški zrakoplov »Acron«, ki bo branil morsko obalo. Vsekakor je značilno, da bodo največji manevri oborožene sile združenih držav v času, ko bodo njih in pa celega sveta zastopniki sklepah v Ženevi o svetovnem miru, radi katerega je potrebno, da položijo vse države sveta orožje. Ameriško vojaški strokovnjaki zagotavljajo, da nimajo ti manevri nobene zveze z vprašanjem razorožitve niti z vprašanjem Mandžurije.
IZVOZ NAŠEGA LESA V FRANCIJO.
Francoska vlada je izdala uradni dekret o kontingentiranju uvoza izdelkov lesne industrije v Francijo. Po tem dekretu bo smela Jugoslavija iz-
voziti v Francijo v prvih treh mesecih letošnjega leta 5763 ton navadnega lesa in 280 meterskih stotov dog. dočim sc bodo železniški pragovi lahko izvažali v neomejenih količinah.
zatrjevali, da o političnih zadevah ni bilo govora, in da je grof Bethlen prišel v Romunijo samo zato, ker se namerava umakniti iz javnega življenja in naseliti pri svojem bratu v Transilvaniji. Temu komentarju seveda nihče ni verjel, a če je v kakršnikoli zvezi z Argetoianujevo potjo m itaJiio. ni mogoče dogodi.
Po vsem teih je jasno, da hodi romunska diplomacija zadnje čase precej tajin-stvena pota, o katerih bo treba na konferenci Male antante v Montreuxu na vsak način spregovoriti, saj bo na njenem dnevnem redu tudi vprašanje o na-daljnih odnošajih med Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavija
STRAŠNE POPLAVE V AMERIKI.
NEWYORK, 5. jan. Nasipi ob Mis-sissipiju so na več mestih porušeni iu uarastli veletok je poplavil ogromne površine polj. Preko 5000 ljudi, ki se niso mogli pravočasno umakniti, je v življenski nevarnosti. Vlada je odposlala v poplavljeno ozemlje posebno ekspedicijo, da jih reši. ____________
Pri ljudeh,
ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Jo-sefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delavno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti za duševno delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
1 Mariborski 1*VEČE$NIK« Jutra
V M i t SSSrii, dne 5. I 1932.
iivljenje in umiranje Maribora v lanskem letu
Rojstva so nazadovala, a tudi smrt Je manje kosila. Rodilo se je več deklic ka-1	kor dečkov, umrlo pa več moških kakor žensk.
Rojstvo, poroka in smrt so trije važni mejniki v človeškem življenju. Ob zaključku Seta nam povedo številke, kako je življenje v preteklem letu rastlo, se družilo in umiralo; koliko je bilo rojstev, koliko parov je stopilo pred oltar in si priseglo svestobo in koliko ljudi je pokosila smrt. Število rojstev v> Mariboru zadnja leta pada, pada pa tudi število u-mrlih. V preteklem letu je umrlo v Mariboru več moških kot žensk, rodilo se je pa več deklic kot fantov. Mariborski rod se je pomnožil v lanskem letu za 371 novih potomcev in sicer je zagledalo od njih luč sveta 106 deklic več, kar nikakor ni razveseljiva številka za nežni spol spričo tega, da je umrlo 85 moških več kot žensk. Narastlo je tudi število nezakonskih otrok, padlo pa je število porok, nakar brezdvomno vpliva težko današnje življenje.	.	■
V letu 1931 je bilo v Mariboru rojenih 1224 otrok in sicer 866 zakonskih in 358 nezakonskih. Po spolu je bilo 669 deklic in 563 fantov. Mrtvorojenih je bilo 46 o-trok, od teh 29 moškega in 17 ženskega »pola. Umrlo je 853 oseb in sicer 469 moških in 384 žensk. Porok pa je bilo 456. Po posameznih župnijah se številke fazdele takole:
Stolna župniia: 730 rojstev (390 moš. in 340 ženskega spola) 182 mrličev (93 moških in 89 žensk) in 69 porok.
Frančiškanska: 110 rojstev (63 moškega in 47 ženskega spola) 115 mrličev (66 moških in 49 žensk) in 177 porok.
Magdalenska župnija: 345 rojstev (183 moškega in 162 ženskega spola) 526 mrličev (287 moških in 239 žensk) in 194 porok.
Pravoslavna župnija: 25 rojstev (16 moškega in 9 ženskega spola) 22 mrličev (18 moških in 4 ženske) in 9 porok.
Evangeljska župnija: 12 rojstev (7 moškega in 5 ženskega spola) 8 mrličev (5 moških in 3 ženske) in 7 porok.
Slovenska starokatoliška župnija: 2
rojstvi in nič mrličev m porok.
Brezkonfesijci: 1 rojstvo, nič mrličev in porok.
Po posameznih župnijah je bilo največ rojstev v stolnici, največ mrličev pa je imela magdalenska župnija. Ta je imela tudi največ porok. Najmanj porok pa je bilo v stolnici. Da ima magdalenska župnija toliko mrličev, pripomore k temu bolnica, stolnici pa k rojstvom poTodniš' nica.
Službeni list
dravske banovine štev. 85, z dne 31. decembra objavlja med drugim zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih pokrajinah Južne Srbije in Črne velika gore, pravilnik o uporabi in izvrševanju ukrepov za zaščito zoper živalske kužne bolezni in za njih zatiranje, ured bo o draginjskih dokladah državnih upokojencev in banovo naredbo o cenah kruhu v obrtni maloprodaji.
Predložitev ponudb za letna dela 1932.
Mestno načelstvo razglaša: Za predložitev ponudb za tekoča letna dela 1932 pri mestni občini mariborski določeni rok je podaljšan do vključno 11. januarja 1932, in je zadevne prrošnje vložiti najkasneje do 12. ure tega dne v vložišču mestnega načelstva. (Zadevni obrazci se ■dobijo pri mestnem gradbenem uradu, Frančiškanska ulica 8 II.)
Preselitev finančne kontrole.
Kakor smo izvedeli, nameravajo pre seliti finančno kontrolo v Mariboru v II. nadstr. poslopja okrožnega inšpektorata. Dvomimo, da so razlogi za tako preselitev tehtni, ker je vendar potrebno, da je finančna kontrola stran kam istotako pri roki, kakor n. pr. davčna uprava. Ta dva urada imata v svojem delovanju toliko skupnosti, da se ju ne more ločiti, brez škode za njuno poslovanje. Ali so gospodje, ki izdajajo take ukrepe, mislili kaj na ne-prilike, ki jih bodo imeli vsled tega trgovci, gostilničarji itd.? Mnenja smo, da se naj useli v prazne prostore dru gega nadstropja okrožnega inšpektorata tak urad, ki ima manj posla strankami, kakor pa finančna kontrola v mestu Mariboru. Prosimo zato, da se ta preselitev ne izvede in upoštevajo želje strank, ker jim ni vseeno če morajo letati dnevno po večkra' gor v drugo nadstropje. — P r i z a deti.
Odstranjevanje snega po deželskih cestah.
Zadnji sneg je zaustavil skoraj ves avtomobilni in avtobusni promet na naših podeželskih cestah. Nihče se pa ni pobrigal, da bi se odstranil vsaj s plugi in tako leži še danes kakor prvi dan in bo verjetno ležal še dolgo. Av strijske cestne oblasti so sneg odstra nile takoj, in sicer ne le z državnih ampak celo tudi z okrajnih in občin skih cest. Tako so prispeli mnogi av strijski avtomobili do naše meje ne moteno, od tam so se pa morali vrni v Gradec, ker v Jugoslavijo niso mo grli. Da zaradi tega trpi naš tujski pro met, je razumljivo. Bilo bi tedaj zares nujno potrebno, da bi se našel nek način financiranja očiščevalnih del na naših vsaj najvažnejših in najproinet nejših cestah.
Sreda	sreda
ob 5. url popoldne
Orna varlein* predstava
KAVARNA
Torek — sreda — Gastonova govoreča roka in vidiki pustni spored v Ve' tiki kavarn),	k	"
Trgovine na sv. Tri kralje zaprte.
Grenrij trgovcev opozarja svoje člane, da morajo biti trgovine jutri, na praznik sv. Treh kraljev, po ministrski uredbi delavnem času ves dan zaprte.
Tolmač za nemški jezik.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je menovalo odvetnika dr. Igorja Rosino za tolmača za nemški jezik pri mariborskem okrožnem sodišču.
Novi zakonci.
Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Anton Hršak, pomožni strojnik in Roza Fridlova, pletilja; Anton Novak, strugar državnih železnic in Ne-žika Kolškova, kuharica; Henrik Sradnja, kovač drž. žel. in Marija Ježeva, delavka; Alojzij Figel, sodni uradnik in Matilda Česnovarjeva, šivilja ter Maks Tomažič, učitelj in Angela Križeva, učiteljica. Bilo srečno! no! —
Razne nezgode.
V delavnici državnih železnic uslužbe-ni pomožni delavec Anton Prevoljšek iz Radvanja je včeraj popoldne padel na stopnicah in si hudo poškodoval desnico v zapestju. Pri nakladanju drv je zdrobil težek Mod desno roko delavcu Juriju Reberniku na Kapli pri Dravogradu. Oba ponesrečenca sta morala iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. Na poledeneli cesti je padla 171etna šivilija Anka Cizerljeva iz Košakov. Pri padcu se je močno po tolkla na glavi im obležala nekaj časa nezavestna. Prepeljali so jo na dom v do mačo oskrbo.
Z revolverjem tovariša In sebe.
Na novega leta dan je zavrela kri mla' dim fantom na Tinju. Zvečer sta se sprla 221etni posestniški sin Rudolf G. iz Tinja in 20-letni France Š. delavec, iz Slov. Bistrice. V nagli jezi je segel Rudolf po samokresu, nameril na Franceta in sprožil. Ustreljen v prsi, se je France zgrudil in obležal v krvi. Ko je opazil Rudolf, kaj je storil, si je v razburjenosti še sam pognal kroglo v prsi. Na srečo pa krogli nista bili smrtonosni, in so prepeljali oba‘ težko ranjena v tukajšnjo bolnico. Rudolf bridko obžaluje svoje dejanje in si je hotel končati življenje, ker ni imel namena usmrtiti svojega tovariša.
Napad iz zasede.
V Pobrežju je neki neznanec napadel s kolom 201etnega delavca Edvarda Gerneža in mu zadal težke poškodbe na glavi. Gernež napadalca ni mogel prepoznati, ker je skočil iz zasede, ga udaril in zbežal. Gernež Je mo-ral »skati pomoči v bolnišnici.
Ljudska univerza v Studencih.
V četrtek 7. t. m. ob 19. uri bo predaval g. Ivan Robnik o temi »Sodobna kriza, človek in kultura«.
XII. akademski ples
drevi v dvorani Union bo največja elitna prireditev te sezone. Sviral bo akademski Jonny-jazz iz Ljubljane.
Mestno kopališče
bo jutri na sv. Tri kralje kakor navadno ob praznikih od 8. do 12: ure odprto. Parna kopel je ta dan določena za ženske.
Slovenska starokatoliška cerkev
je najmlajša v naši državi. Ustanov-‘jena je' bila leta 1931 v Ljubljani. Slovenska starokatoliška cerkev šteje v Ljubljani 60, v Mariboru 44 in Murski Soboti in Celju 30 vernikov. Cerkev je podrejena hrvatski starokatoliški cerkvi v Zagrebu, kjer biva tudi njen škof. V doglednem času se ustanovi tudi v Mariboru samostojna župnija Darovi za pomožno akcijo.
Za pomožno akcijo je pripeljal v soboto g. kaplan Andrej S t a k n e iz Središča 310 kil suhega in svežega sadja, ki so ga za mariborsko revno deco zbrali tamošnji šolarji. Po navodilih socialnopolitičnega urada mestnega načelstva so bili s sadjem obdarovani revni otroci v štirih barakah v Melju itn Danjkovi ulici. Istega dne popoldne je bil razdeljen med najpotrebnejše vagon drv, ki ga je daroval veletrgovec g. Adalbert Gusel. Dospel je tudi vagon premoga, ki ga je daroval »Premogovni zavod v Ljubljani« in se bo porazdelil med najpotrebnejše pri lesnem trgovcu g. Mejovšku proti nakaznicam mestnega socijalno-političnega urada.
Tujski promet v preteklem letu.
V preteklem letu je bilo prijavljenih pri predstojništvu mestne policije skupno 37-513 naših in tujih državljanov. Od teh je bilo prijavljenih v zasebnih stanovanjih 14.150 naših državljanov in 901 inozemec. V hotelih in prenočiščih je bilo prijavljenih 15.162 naših in 7.300 tujih državljanov. Od tujih'državljanov je obiskalo Maribor 5446 Avstrijcev, 680 Italijanov, 724 Nemcev, 793 Čehov, 284 Madžarov, 16 Rumunav, 28 Švicarjev, 10 Bolgarov, 30 Francozov, 11 Angle' žev, 13 Skandinavcev, 89 Rusov. 33 Poljakov, 4 Grki, 6 Holandcev, 1 Španjolc 10 Azijcev, 22 Amerikancev, 1 Avstralec in en mož iz Afrike.
Prijava dolgov v inozemstvu.
Narodna banka, podružnica Mariboi, poziva vse ustanove in posameznike, ki imajo katerekoli dolgove v inozemstvu, da stanje dolgov dne 31. decembra 1931. prijavijo v čimkrajšem roku Narodni banki v svrho potrebne evidence. V splošnem interesu je, da se vsi dožniki odzovejo temu pozivu, da tako omogočijo Narodni banki, da more sestaviti statistiko dolgov v inozenjstvu. Zadevne tiskane obrazce dobijo zanimanci pri vsa^ kem denarnem zavodu.
Gore v plamenih.
V »Grajskem kinu« se do vključno petka predvaja grandiozni film »Gore v plamenih«, ki plastično obnavlja one strašne krvave boje, ki so se za časa svetovne vojne bili na avstrijsko-itali-janski fronti na Tirolskem. Film je zre žiral znani umetnik Louis T r e n k e r, ki je brez vsake vsiljive tendence ustvaril najsilnejše propagandno sred stvo proti vojni. Čudovito spretno je združil borbo domačinov z zemlje lač nimi tujci, vojno s tiho idilo, gore ljudmi itd. Film je etična in estetična vrednota in zasluži, da si ga ogleda vsak naš človek.
Koledarček »Jadranske straže« »Jadranska straža « priporoča svojim članom koledarčke za leto 1932. Dobe se 170 Din 10.— v društveni pisarni in tr govinl g. H. Sax, Grajski trg.
Gostilna Rledl, Pobrežje 6-10, pojedina klobas hi dobra vina lastnega pridelka. K obilnemu obisku vljudno vabi gostiln! čar.
Nove aretacije na Primorskem. Goriška policija je te dni zopet are tirala celo vrsto slovenskih inteligen tov, med njimi tudi znanega kulturne ga delavca Filipa Terčelja, duhovne ga vodjo goriškega Alojzijevišča ter učitelja Alojzija Bratuža. Aretirani Slo venci so obdolženi protidržavne Dro-pagande.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Torek, 5. januarja. Zaprto.
Sreda, 6. januarja ob 20. mri »Slaba vest«.
Znižane cene.
Četrtek, 7. januarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar« ab. C.
Petek, 8, januarja. Zaprto.
Ptujsko gledališče.
Ponedeljek, 11. hnuarja ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Sprememba Jutrišnje predstave.
Radi odsotnosti vojaške godbe se je moral repertoar na praznik sv. Treh k.aljev spremeniti v toliko, du odpade napovedana popoldanska predstava, zvečer ob 20. uri pa se uprizori Anzengru-berjeva v prleško okolje prestavljena kmečka komedija s petjem in godbo »Slaba vest«.
Geografski Vestnik VII. 1931
Pravkar je izšel sedmi letnik Geografskega Vestnika, časopisa za geografijo in so-odne vede, ki ga izdaja Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani. Vkljub finančnim težkočam, s katerimi se mora boriti društvo kot danes vsaka druga znanstvena institucija, ne zaostaja revija prav nič za prejšnjimi letniki, tako po obsegu kakor tudi po pestri vsebini. Tekst pojasnjujejo številne slike, karte, tabele in diagrami. Dr. Ivan Rakovec opisuje morfološki razvoj v območju posavskih gub, v katerem razlega nastanek savske doline med Litijo in Krškim. Nato sledi razprava dr. Antona Melika o hidrografskem in morfološkem razvoju na srednjem Dolenjskem, kjer avtor proučuje predvsem nastanek porečja zgornje Krke in Mirne. Sledi članek dr. Oskaria Reye o smereh vetrov na Slovenskem in njihovem letnem toku, ki je važn prispevek za klimatologijo Slovenije. Frof. Srečko Brodar podaja v razpravi o temperaturah v Potočki zijalki na Olševi zelo interesantne podatke o toplotnih odnošajih v jami. Zelo zanimiv in poučen ie članek dr. Romana Savnika o prirastku prebivalstva v Jugoslaviji v desetletju 1921— 1931. opremljen z zelo instruktivno karto. Končno sledi še razprava Svetozarja Ilešiča o planinah ob doienji Zilji, v kateri opisuje planšarstvo slovenskih Ziljanov in vse, kar je s tem v zvezi. V obzorniku sledijo krajša poročila, med drugim o tretjem kongresu slovanskih geografov in o mednarodnem geografskem kongresu v Parizu, dalje nekrologi važnejših osebnosti geografske in sorodnih strok, pregled najvažnejših ekspedicij poslednji dobi itd. V književnosti so poročila o domačih in važnejših tujih delih (n. pr. Tuma, Pomen in razvoj alpinizma: Grothe, Die deutšche Sprachinsel Gottscbee in Slowenien; Hassinger, Geographische Grundlagen der Geschichte itd.) zlasti pa vsi zemljevidi, ki so izšli na domačem književnem trgu. — Geografsko revijo toplo priporočamo vsem znanstvenim institucijam, knjižnicam in šolam, pa tudi vsem, ki se zanimajo za geografsko znanost. Geografski Vestnik sc naroča pri Geografskem društvu na univerzi v Ljubljani. Naročnina znaša Din 50.—, knjigotrška cena pa je 70 Din, kar je za obsežni zbornik (202 strani) gotovo zelo malo.
Z Dravskega polja
Redukcija delavstva. Znana tovarna za impregniranje telefonskih drogov^ in železniških pragov je te dni zmanjšala svoj obrat ter s tem reducirala 85 de-iavcev, kateri so zdaj sredi zime izpostavljeni bedi.
Bralno društvo v Račah priredi na praznih Treh kraljev v društvenem domu v Slivnici pri Mariboru igro »Županova Micka«. Ker so dobri igralci/ bo gotovo velika udeležba.
Umrla Je pretekli teden v Orehovi vasi ga. Pohič Ana. Kako je bila pokojnica priljubljena pri vseh, je pokazalo veliko število ljudi, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Lahka Ti zemljica, dobra slovenska majka, preostalim naše iskreno sožalje!
Po nedolžnem v nesrečo. Ko sta te dni spravljala posestnika Horvat 1° Pa Sušeč Franc les iz Pohorja, sta se po končanem delu spravila v bllžni vinotoč, da se okrepčata. Ko pa jima je vino zlezlo že v glavo, sta se nekaj sprla s hlapcem G., katerega je hotel Sušeč udariti z ročajem sekire. Zamahnil pa je pri tem tako nerodno, da je močno udaril po glavi posestnika Horvata in ga nevarno ranil. Ponesrečenca ^ so z rešilnim avtom prepeljali v mariborsko bolnico, kjer ie niegovo stanje kritično-
V šoli.
Učitelj: Zakal imenujemo človeka, ki je ležko kaznovan, ubogega grešnika?
Učenec: Ker bogat grešnik ni težlkso kaznovan.
V M a r f SS t u, dne 5. T. 1553.
fflhri&drški »VEČEKENIK« Jutra
^■jStfS^rKCTOOCii ... j&\:22
aztsam
wmr
Potreba srednje gospodinjske šole
(ŠE NEKAJ PRIPOMB K MARIBORSKI SREDNJEŠOLSKI MIZERIJI.)
Prav ima »Zagrenjenec« v »Veeerni-ku« od 2. t. tn., ko poziva k temeljitejšemu razglabljanju o mariborski srednješolski mizeriji. Cim več nas bo gradilo, tem sigurnejši bo uspeh!
Eno je gotovo: manjka nam učnega zavoda za doraščajoča dekleta. Neizpodbitna je tudi resnica o hiperprodukciji ženskega učiteljskega naraščaja. Toda vprašati se moramo: kam pa naj gre mariborska absolventka nižje srednje šole,
  bodisi gimnazije ali mešč. šole, —
kam, ako ni drugega tu ko učiteljišče? Ali ne bi kazalo — z ozirom na gospodarsko krizo — odpreti dekletom novih poklicev, seveda ženskih?
Ali ne bi na drugi strani sedaj mnogo pomenilo v gospodarskem oziru, ako bi imeli naobražene, pod spretnim, strokovnim vodstvom izšolane gospodinje? Dobre gospodinje morejo sigurno mnogo pripomoči k omiljeni« gospodarske kri-
ze. Treba nam je zavoda, ki bo izobrazil razne strokovne moči, kakršnih danes nimamo in drago plačujemo tujke. Treba nam je srednje gospodinjske šole, ta je nujno potrebna v Mariboru! In naj kar hitro pripomnim: Poslopje že tudi imamo! Saj je bila »Vesna« vendar zidana v take namene, v njej je bila svojčas višja dekliška šola, na katero je bil Ma ribor ponosen, in je bila tudi redno prenapolnjena. Prepričana sem, da bo sedaj tudi!
Vse to mi je znano Iz pogovorov s starši, kajti na meščanskih šolah se redno vršijo roditeljski sestanki. Na teh potožijo starši učiteljstvu, kar imajo potožiti, učiteljstvo pa skuša njih želje in pripombe praktično uporabiti v korist otrokove vzgoje in pouka. Od staršev vem, kako zeilo si želijo srednje gospodinjske šole za dekleta, zato na tem mestu govorim zanjo!	Marija	Rozmanova.
Sokolstvo
Smuški odsek Sokola Maritior-matica
priredi društveno tekmo v smuku za vse oddelke v nedeljo 10. t. m. na Klopnem vrhu. Razpored tekem: Start članov in moš. nar. bo na Klopnem vrhu točno ob 11. uri; cilj bo pri Smolniku. Start članic in žen. nar. bo po končani tekmi članov in moš. nar. Proga bo dolga ca. 6 km s startom na Smolniku. Odhod posameznih skupin: Prva skupina odide v soboto ob 13.18 z gl. kolodvora. Do Fale, od tam skupno na Klopni vrh. Druga skupina odide z večernim vlakom. Odhod članic in žen. nar. v nedeljo zjutraj ob 5.40. Prijave sprejema br. Rojic v petek od 13. do 15. ure v župni sobi Sokola. Prijavnine ni! Br. ref. poziva članstvo, da se tekme v čim večjem številu udeleži! Zdravo!
Sokol v Slivnici pri Mariboru
bo imel v nedeljo 10. t. m. ob 14. uri redni občni zbor v slivniški šoli. V tem mesecu vprizori slivniški Sokol »Dekle z rožmarinom«, v marcu ob priliki Tyrše-ve proslave pa »Krst Jugovičev«. Društvena knjižnica je sedaj v zimskem času prav dobro obiskana.
Sokol v Poljčanah
bo imel svoj občni zbor v nedeljo 10. januarja ob 16. uri v gostilni Hartnerjevih dedičev. Bratje in sestre pridite polnoštevilno. Pri tej priliki se lahko prijavijo tudi novi člani, in se bo izvršila tudi zaobljuba članstva, ki je bilo 1. decembra zadržano. — Za novo sokolsko dvorano vlada pri nas nemalo zanimanje. Kot smo že poročali, je vzel naš Sokol v najem Prostorno skladišče in so se po novem letu potrebna adaptacijska dela že pričela. Zidarska dela bodo najbrže za teden dni gotova, nakar se postavi prostoren gledališki oder in napelje električna razsvetljava. Razen prostorne, 20 m dolge in 7 m široke dvorane, so tudi še stranski prostori za garderobe (za igralce in občinstvo) in bife. Poleg je tudi dovolj prostora za letno telovadišče. Slovesna otvoritev bo v ratkem, nakar naše Prijatelje že zdaj opozarjamo. Zdravo!
Sv. Rupert v Slov. gor.
Tukajšnja sokolska četa si je po inici-jativi br. Jaiuta, šol-upravitelja, postavila v šoli nov diletantski oder. Oder v polni meri odgovarja zahtevam in je tudi primerno velik. Otvoritev odra bo 10. jan. 1.1. Uprizori se burka »Trije ptički«. Vabimo vse bratske edraice in prijatelje Sokola k udeležbi. Zdravo! Odbor.
Sokolski smučarski tečaj pri Ribniški koči.
II. smučarski tečaj mariborske sokolske župe pri Ribniški koči je bil otvorjen na 13. decembra. Smučanje se je vršilo dnevno predpoldne od pol osme do pol dvanajste ure in popoldne od dveh do petih. Precej brige nam je povzročalo ^ iskanje tkzv. šolskih terenov, pri čemer "smo brli navezani le na severna pobočja, kjer smo se morali zadovoljiti z največ 2 dm visokim snegom. Južna stran je že v prvih dnevih izgubila ves sneg. Ob lepem vremenu smo napravili manjše ture na bližnje vrhove. Na 19. decembra je bila tekma na vztrajnost in hitrost na progi Ribniška koča—Črni vrh in nazaj v približni dolžini 7 km. Tekme so se udeležili vsi bratje in sestre (izven konkurence — boljši smučarji) s tem-le uspehom: bratje: 1. Apih Milan, Hoče, v času 26.32; 2. Orešič Ivan. Maribor I; 3. Koritnik Marjan, Rogaška	Slatina;	sestre: 1. Kovač	Vera,	Celje,
38.20 ; 2. Križmanič Marija, Celje; 3 Goncct-t_a	Grioni, Maribor-matica. Tekmovalci so
bili sami začetniki, vreme pa zelo neugodno; brila je ostra mrzla birrja. Dne 21. decembra zvečer je br. Venuti tečaj zaključil. Br. Milan Gorišek je pri tej priliki orisal narodnostni položaj našega Pohorja, opozoril na skrivno germanizacijsko delovanje in na naloge nas Sokolov v tem oziru.
Tehnično in moralno je tečaj ’ izredno uspel,	v čemer	gre zasluga pred	vsem	bratoma	Venutiju	in Urbaneku, kot	vodji	tečaja
in tudi discipliniranosti, dobri volji in zanimanju ostalih udeležencev.
Razstava ,,črnih umetnikov" v Mariboru
V »Večerniku« je nedavno g. Franjo Pivka v poročilu o umetniških razstavah v Mariboru med drugim izrazil željo, da bi rad videl enkrat tudi delo naših »črnih umetnikov«, ki da dosedaj niso še ničesar (?) pokazali.
Dovolite gosp. urednik nekaj vrstic v pojasnilo onim, ki se zanimajo, za »črno umetnost« in katerim ni bilo dano, da si naše razstave ogledajo.
V Mariboru obstoja »Naobrazbeni pododbor« zveze grafičnih delavcev, ki je v poletju 1. 1927 priredil I. propagandno razstavo tiskovin v Mariboru v prostorih »Študijske knjižnice«, ki je bila tudi precej dobro obiskana. Razstave so se udeležile vse tiskarne in knjigoveznice v Mariboru, tako da je imela javnost popoln upogled v delavnice »črnih umetnikov«. — Prirediti take razstave v kratkih presledkih pa je v Mariboru nemogoče.
Enako je isti pododbor priredil leto pozneje (od 5. do 8. januarja 1928) v istih prostorih mednarodno razstavo časopisov, združeno s privatno, zelo interesantno časopisno zbirko g. K. Stržina. — Časopisi so bili zbrani potom grafičnega esperantnega društva v Zagrebu. Razstava je nudila mnogo zanimivega in je bil obisk od strani šol in drugega občinstva mnogoštevilen. Razstava je res nudila mnogo, saj so bi’e zastopane kulturne dežele skoro celega sveta. Razstavljeno je bilo okoli 300 različnih časopisov. Poseben oddelek pa je razkazoval razvoj časopisja v Mariboru.
Toliko v vednost onim, ki so se inte-resirali za razstavo »črnih umetnikov«. Imenovani »Naobrazbeni pododbor« pa bo skrbel za to, da v primernem času in kadar bo tudi finančno dovolj močan, slične razstave zopet priredi! Vstop v tako razstavo mora namreč iz gotovih razlogov biti vedno — brezplačen! — Uverjeni smo, da nas bo tedaj tudi občina mariborska primemo podpirala, kajti tudi s takimi razstavami se pokaže javnosti kulturni napredek mesta Maribora.	Pavel	Vokač.
Novo leto v deželi vzhajajočega soinca
Japonci praznujejo z vsem srcem prihod novega leta. Kakor mnogo drugih šeg so tudi praznovanje novega leta prevzeli od Kitajcev in ga prilagodili lastnemu značaju in prilikam. Prva dolžnost za novo leto je, da niora vsak poravnati svoje dolgove. Ta nepisana postava je stara že mnogo vekov, a še vedno trdno drži. Kdor ima na novega leta dan še kak dolg, velja za brezčastneža, iz-vzernši take, ki so pri svojih upnikih dobro zapisani. Kdor nima sredstev, da bi plačal dolgove, proda prej vse, karkoli iahko pogreša- Iz tega je nastala navada, da so na starega leta dan vsepovsod starinarski sejmi. Povsod stoje šotori in stojnice, ki. jih razsvetljujejo pisani lampijončki. S starinarskim je združen tudi cvetlični sejem.. Spričo strastne ijubezni Japoncev do cvetlic, si lahko mislimo, kako krasen je ta trg. Tu najdemo cele grede krizantem, najljubše cvetlice japonske žene, dalje rož, pa tudi umetnih cvetlic za novoletni okras hiš. Dohod v hišo izpremenijo v zeleno vežo, ki naj predstavlja dolgo življenje. Nekoliko proč od hiše zasade bambusovo palico, ki predočuje pošteno življenje. Od bambusa do hiše je napeljana vrv, ki naj zlim duhovom zabranjuje dohod, sredi zelene veže visi rak, ki predstavlja visoko starost. Novo leto praznujejo Japonci ves teden. Novoletne napitnine so v navadi tudi pri njih. Ob novem letu se oglašajo po hišah kuliji, ki nosijo rikše, postreščki, trgovski uslužbenci, pismonoše, kolporterji'itd., vsi dobe ob novem letu svojo napitnino. Vsak, kdor le more, se obleče na novega leta dan v svileno obleko, da tako svež m čist prestopi prag nove, boljše sreče.
Detektiv.
Detektiva so napadli lopovi. Zasadili so mu nož v trebuh, mu pobrali uro in denar in pobegnili. Detektiv je ogledoval nož, ki mu je molel iz trebuha, in je mrmral: To so bili pravi začetniki! Pustili so na klini ime trgovine, zdaj jih bo pa policija hitro imela, ker so znani ljudje, ki tam kupujejo. Po tem kriminalističnem premišljevanju se je detektiv zleknil in mirno umrl.
Šport
Lahka atletika.
Sestanek delegatov vseh v JLAS včlan jenih klubov bo v petek 8. t. m. ob 18.30 v kavarni Bristol. Dnevni red: prireditve v letu 1932. Vabi se tudi delegat SK Svobode. Poverjenik:
Zimski športni odsek SPD
priredi vsled ugodnih snežnih razmer smuške tečaje v okolici Maribora. Zbirališče v četrtek 7. t. m. ob 9. uri pred kavarno »Park«. Pouk bo ločeno za odrasle in otroke. Tečaji so brezplačni.
Epohalen izum mariborskega pilota
Letalo, ki se vertikalno dviga in spušča ter dosega brzino 350 km na ura
Mariborčan g. Franc Starčič, vojaški in civilni pilot, je po dolgotrajnem študiju dovršil načrte za konstrukcijo aeropla-na, ki .se lahko dvigne v kotu 45 do 90 stopinj z vsake površine in brez vsakega zaleta, kakor prav tako lahko tudi pristane.
Izumitelj je v svrho izpopolnitve svojega znanja študiral več mesecev gradnjo aeroplanov v Junkersovih tovarnah in drugod, piokuse z modeli, ki so uspeli zelo dobro, pa je napravil na letališčih v Zagrebu, Novem Sadu, Zemunu, Gradcu. Stuttgartu in na Dunaju. Obenem je svoj izum patentiral tudi že v Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji in Franciji.
Novo letalo, ki bo opremljeno s tremi motorji po 110 ks, bo imelo poleg že o-menjene prednosti, da se bo namreč dvigalo in spuščalo brez zaleta, tudi še tole: stalo bo lahko na poljubni višini ne-
premično v zraku, bo brez višinskega krmila, napadni kot kril se bo lahko med poletom naglo menjal, pri horicontalnem poletu bo zadostoval le en sam motor in dvignilo se bo lahko tudi z zaletom na daljavo 40 m.
Iznajditelj, katerega podpirajo zasebniki in naše letalske formacije, bo pričel graditi letalo v normalni velikosti že te dni, in sicer v Mariboru. Letalo bo do spomladi že dogotovljeno in pripravlje, no za prve praiktične poizkuse. Če se bodo vsaj deloma posrečili, bo s tem dosežen izreden uspeh v letalstvu, ki se že desetletja zaman trudi, da bi rešilo probleme, ki jih je g. Starčič sedaj vsaj teoretično že rešil na zares idealen način, o katerem pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo podrobneje razpravljati. Želimo mu obilo uspeha in tudi dosti požrtvovalnih mecenov!
Pri črncih v Kamerunu
^najski raziskovalec E. A. Zwillmg, ki se ^ §ele pred kratkim povrnil iz Afrike, pripoveduje o svojih ekspedicijah po Kamerunu zanimive stvari.
P^ova, Sem s svojo karavano kakih 30 2aanorskih nosačev kamerunske pokrajine, ki stoje pod francoskim mandatom, m s^tii proučil tri klimatično svojevrstna ozemija; pragozd, savano in pa stepo.
Pragozd ie nenrodiren; prerineš se skozi le, če si sDroti izsekavaš stezo, tu Jii tam pa so naravna hodile čre-vJ „s'orK>^’ bivolov im povodnih konj. vlaznotoplo, težko vzdušje vlada pod ogromnimi drevesi, s.koz katerih gosto «reho nikdar ne prodres sotaSnt žarek, in ckot1 m Polomi sredi krasnega trop-k rastlinstva diha struPeni dih kuž-m* bolezni, kakor malarija, počasi da-V LSpaka bolezen, lepra in tista smrtna iru-ziica črne vode«. Cela dya mese-
ca sem bil prisiljen, da sem mogel prehraniti svoje ljudi, občevati z gobavci, ki so nam prinašali živil v zameno za razne drobnarije, kakor jih ljubi zamorc. Francoska vlada, ki se mnogo briga za kultiviranje Kameruna, skusa tudi zatirati strašne epidemije, ki razsajajo po teh krajih, in je zgradila na več mestih bolnice za gobavce. Črnci pa se bojijo bolnišnic in se skrivajo po globokih pragozdih in tako sem našel v neki vasi ob reki Niži več ko tri četrtine prebivalcev gobavih.
Savana je s pritlikavim grmičjem poraščena visoka planjava, kjer v deževni dobi trava požene do pet metrov visoko. Tu je podnebje bolj zdravo kakor v pragozdu, tu pade tudi manj dežja in temperatura je srednja. Na stepi pa je čez dan neznosna vročina (do 50 m 60 stopinj Celzija), noči pa so silno mrzle.
Letos o Veliki noči sem imel tudi lovski doživljaj, kjer sem bil v. smrtni nevarnosti. Ranjen bivol se me je lotil
in me izkušal nabosti na rogove. Trikrat mi je razparal z njimi desno stegno. Ležal sem pod besno živaljo in bilo bi po meni, da se mi ni v zadnjem trenutku posrečil strel, ki je bivola podrl.
V mokrem pragozdu so se nam večkrat pokvarile naše zaloge moke in drugega živeža, pa smo si morali pomagati s hrano domačinov. Kače' in veliki kuščarji so za črnce slaščice; zelo radi zobljejo tudi kobilice; potrgajo jim krila in jih hrustajo pečene ali pa kar surove. Zlasti so .priljubljeni termiti, velike mravlje; vendar je to taka mastna jed, da je želodec ne prenese veliko. Višek užitka za črnca pa je slonov rilec; kadar je prišla ta strašno masima pečenka na mizo, so se moji ljudje vselej tako najedli, da so bili potem bolni.
Za pijačo so mu ponujali črnci palmovo vino. Navrtajo palme in zajemajo cedeči se sok v buče.. Prve dni je pijača sladkasta kakor mošt. Ko zavre in postane vino, pa je zelo omamljiva.
Služkinjo,
mlajšo, pošteno in pridno, ki zna kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela, iščemo k majhni družini s 15. januarjem. Naslov v upravi.	43
Boljša vdova z dvema otrokoma,
išče eno ali dvosobno stanovanje, suho in čisto. Ponudbe na Zofijo Schonbaum, Gosposka ul. 52, pri rodbini Cvitkovič. ____________________________________  44
Sostanovalca
sprejmem. Zidovska ul. 12, I. nadst. _______________________________________  38
Hiša
v Vrtni ulici 19 na Pobrežju, Cesta na Brezje, na prodaj.	33
Sadje.
Namizna jabolka po najnižji ceni razpošilja Žohar, trgovec, Kamnica. 46
Darujte za pomožno akcijo!
Mariborski »V E C ER NI K« Jufr*
PREDSTAVE DNEVNO pri tem fiimu ob 145., 7. in 9. url. Ob praznikih: ob 'A 3., %5., 7. in 9. uri.
Dvosobno stanovanje	'
s pritiklinami oddam ceneno. Omejna cesta 14, zraven igrališča Rapid. 21
Prodam
dve enodružinski stanovanjski hiši z vrtom in* gospodarskim poslopjem. — Vprašati Studenci, Radvanjska c. 6.
Gospodična
želi službo kot vzgojiteljica otrok. Pomaga tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod značko »Poštena« na upravo lista.
Šivalne stroje, gramofone, otroš! vozičke, kolesa
popravlja Justin, Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ul. štev. 14.    5498
Kupim enodružinsko hišo
z vrtom in drugimi pritiklinami. Prosim za obširne ponudbe in navedbo cene. Naslov v upravi »Večernika«.
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci qa razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.______________________________X
Stanovanje,
3 sobe in kuhinja, v sredini mesta oddam s 1. februarjem. Vprašati Cankarjeva ulica 6/1._________________________34
Miss Edith Oxley,
diplomirana na univerzah Cambridge in Pariz, se priporoča kot učiteljica za angleški in francoski jezik. Prevzame tudi prestave v teh jezikih. Gosposka ulica 52/1.	5938
Postrežkinja,
ki zna kuhati in prati, išče službo za celi dan ali popoldne. Ožir Lucija, Kettejeva ul. 22.	 41
Elegantno opremljeno sobo
s separiranim vhodom, z uporabo kopalnice in vsem konfortom, z oskrbo ali brez, oddam takoj ali s 15. januarjem. Cankarjeva ul. 36, pritličje, desno.
Večje stanovanje 4—5 sob
v pritličju ali v I. nadstropju v Mariboru blizu glavne pošte ali glavnega kolodvora iščem. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Veliko stanovanje«._____________________________5440
Oddam lepo 2sobno stanovanje
s 15. januarjem. Studenci, Slomškova ul. 9.	24
Profesor poučuje srednješolce;
zlasti iz francoščine, latinščine, merm ščine in slovenščine. Plača času primerno. Marijina ulica 25. ____________ 31
Zamenjam takoj
2sobno suho pritlično stanovanje v Magdalenskem predmestju za manjši trgovski lokal v Aleksandrovi ali Ko-; roški cesti, Gosposki ali Slovenski ul. ali na Glavnem trgu. Vprašati v upravi lista.	23
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. februarjem za 680 Din mesečno. Lešnikova ulica 3, Krčevina.
Praktična darila vedno dobrodošla
v modri in rlavi barvi
|(T. SOKLIČ)
\\r. Maribor gl)
tutopnSd m sprejmeta
v cenah po Din 60.—, 90.—,	135.-,
160.—, 190.— in 220.— nudi tvrdka 37
Franjo Majer - Maribor, Glavni trg 9
IVAN KRAVOS, Aleksandrova c.13
Najfinejši rum Brandy Pristna slivovka
en gros!	In	vse vrste likerja itd.	en	detail!
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Telefon 23-80.	Tovarna	likerjev, desertnih vin, in sirupov.
Izdaja Konzorcij .Jutra. ,v. Ljubljani! predstavnih izdajatelja In urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru-