Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV., št. 232 Ljubljana, sreda 12. oktobra 1932 Gena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 800 vrst k Din 8.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UFRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 8122, 8123, 8124, 8125 to 8126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — — _ — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska C TeL St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. V RIMU POSTAJAJO NERVOZNI Herriotov poset v Londonu vzbuja v Rimu veliko razburjenje — Nasveti in grožnje fašističnega tiska Jugoslaviji Rim, 13. okt. Sestanek med Herriotom in MacdonaJdom je povzročil v rimskih krogih velikansko razburjenje. Fašistični tisk, ki je bil v zadnjem času nekoliko bolj p-'mirljiv g-lede Francije, je začel zopet ljuto kampanjo in odkrito napada Her-riota in Macdonalda Tenor vseh teh napadov je v opozorilu angleški vladi, češ da bo napravila strašansko napako, če bo verjela v iskrenost in poštenost Francije. V svojih por-čilih iz Pariza naglašajo fašistični listi, da je tudi francoska javnost nezadovoljna zaradi potovanja Herriota v London. <*eš da vidi v tem samo manever Macdonalda. ki bi hotel prisiliti Herriota k popuščanju glede nemških zahtev. Obenem pa poroda fašistični tisk iz L n don a, da so baje tudi tam nezadovoljni zaradi prihoda Herriota v London. Angleško nezadovoljstvo pa ima globlji vzrok, ker po mnenju fašističnega tiska zasleduje novi francoski načrt o razorožitvi in organizaciji mednarodne varnosti. stično kakor nekdanji Tardieujev načrt, glavni cilj v tem. da bi zavedel Anglijo v evropsko borbo. Fašistični listi naglašajo, da hoče Francija dejansko le obnoviti znani ženevski protokol iz leta 1924. Znižanie cboro-ževanja naj bi se izvršilo v etapah nod mednarodno kontrolo, a mednarodna var- nost naj bi bila zajamčena z obstoječimi mirovnimi pogodbami. Francija ima za ta svoj načrt mn go podpornikov in po mnenju fašističnega tiska je celo Društvo narodov postalo v zadnjem času zgolj podružnica francoskega zunanjega ministrstva, če bo Anglija podprla Francijo, bo po mnenju rimskih krogov le sankcionirala hegemrnijo Francije v Evropi. Mac-donald je hotel že leta 1924 vpreči Anglijo v francoski voz. ko je bil sklenjen zloglasni ženevski protokol. Ta poizkus pa ni uspel, ker je baš takrat Macdonaldova vlada padla. Fašističnemu tisku se zdi neverjetno, da bi Macdonald osem let pozneje napravil isto p. greško. Fašistični tisk v tej svoji kampanji proti Herriotu in Macdonaldu tudi ne prizanaša prijateljem in zaveznikom Francije. Da je tu predvsem na vrsti Jugoslavija, se razume seveda samo po sebi. Zadnje dni so v raznih fašističnih listih izšli članki, v katerih se dajejo Jugoslaviji razni nasveti, a vsi članki naglašajo. da Jugoslavija ne sme preveč verjeti Franciji, ki jo le izkorišča, hoteč preko nje ustvariti svcjo hegemonijo v Evropi. Poleg dobrih nasvetom pa seveda kar mrgoli besnih napadov in groženj proti Jugoslaviji. U*ti pozivajo fašistično vlado, naj ne ukine de- viznih omejitev v prometa z Jugoslavijo, ker bo na ta način lahko prisilila Jugoslavijo, da pristane na koncesije Italiji. V prvi vrsti zahtevajo fašistični listi, da bi morala Jugoslavija vsaj 90 odstotkov vsega ju gosjo venskega Izvoza °dpremit| ne preko jugosiovenskih pristanišč, marveč preko Reke in Trsta. Za pomirjen je italijanske javnosti, Id jo s takimi napadi neprestano razburjaj , naglasa jo fašistični listi, da Italija od trgovinsk. Sporazuma z Jugoslavijo nima pričakovati nobenih koristi, d očim lahko Jugoslavija le pridobi in da zaradi tega fašistična vlada ne sme pristati na nikake olajšave v trgovinskem prometu z Jugoslavijo. Silno porazno je vplivala na vse fašistične kroge gospodarska politika Nemčije, ki je šla preko vseh fašističnih inicijativ in »nesebičnih« ponudb. Italijanski listi neprestano naglašajo. da se lahko Nemčija zanaša na prijateljstvo Italije in da bi bilo zaradi tega tudi na mestu, da bi vodila napram Italiji drugačno gospodarsko in trg-vinsko politiko, kakor pa jo vedi proti Jugoslaviji. Vsi ti nasveti in napadi v fašističnem tisku so zelo znač?lni in le dokazujejo, da je fašističnemu tisku zmanjkalo argumentov in dokazov, da ima Ita-li'ia slavno besedo ."ned velesilam1. Akcija za znižanje cen v Franci ji Vlada bo imenovala posebno komi znižale v sftriadu z nameravan Pariz, 12. oktobra. Francoska vlada je na svoji zadnji seji sklenila uvesti obsežno akcijo za zmiŽ3nje cen. V svrh-o štednje v državnem sosp-odar-stvu namerava vlada znižati tudi uradniške prejemike. Da bi to znižanje uradnikov ne zadelo prehudo in da bi mogla vlada uspešneje zagovarjati svoj varčevalni program pred parlamentom, hooe najprvo doseči primerno znižanje cen vseh glavnih življenjskih potrebščin. V to svrho bo imenovana posebna komisija, ki bo imela nalogo sirosro nadzirati gibanje cen ter bo po- sijo za določevanje cen, ki naj bi se i m znižanjem uradniških plač oblaščena maksimirati cene vseh proizvodov, upoštevajoč pri tem produkcijske stroške, režijo in položaj na svetovnih tržiščih. Vlada računa, da bo ta komisija mogl«a znižati cene najmanj za 10 do 15 odstotkov, kar bi odgovarjalo nameravanemu znižanju uradniških prejemkov. V gospodarskih krogih je izzval ta ukrep vlade veliko nezadovoljstvo, ker se boje. da bo ta komisija za določevanje cen prekoračila svoj delokrog, kar bi lahko povzročilo v gospodarstvu veliko zmedo. Krvavi nemiri brezposelnih na Angleškem V Belfastu je prišlo snoči do pravcate bitke — 3 mrtvi, 11 hudo in iad 100 lažje ranjenih — Nad mestom je proglašeno obsedno stanje BeJfast, 12. oktobra. Nemiri brezposelnih zavzemajo na Angleškem in Irskem čirndalje večji obseg. V Belfa-stu je prišlo sinoči do dogodkov, ki imajo že docela značaj revolucije. Več tisoč brezposelnih se ie zabarikadiralo v raznih delih mesta, kjer je nato prišlo do prave bitke. Policija je morala uporabiti orožje, „a tudi demonstranti ji niso prizanašali. Vse do polnoči se je po mestu streljalo in šele. ko je policija dobila ojačenje. so se demonstan-ti nazgrubiii. Na bojišču je ostaio 11 hudo in nad 100 lahko ranjenih ter trije mrtvi. Med temi demonstracijami so množice brezposelnih navalile na trgovine in jih začele ropati. Ko je prišla policija in jim nadaljnje ropanje onemogočila, so demonstranti več veletrgovin zažgali, obenem pa zanetili požare v raznih delih mesta, tako da gasilci niso mogli povsod intervenirati in ie nastalo več ogromnih požarov, ka jih še do danes dopoldne niso pogasili. Davi je bilo v Belfastu proglašeno obsedno stanje. V mesto je prispel cel polk pehote v bojni opremi ter je zasedel vsa važnejša križišča in javna poslopja. Vsako zbiranje na ulicah je prepovedano. Močni policijski oddelki na konjih in avtomobilu patrulira.o po mestu in love brezposelne. Vsi, ki niso pristojni v Belfast bodo izgnani. Oblasti zatrjujejo, da gre za komunistično akcijo. Nemiri tudi v Londonu London, 12. oktobra. AA. Snoči je več sto brezposelnih demonstriralo pred dobrodelnim uradom v Ednom-tonu v londonskem predmestju, ker je policija prepovedala delegatom brez-poseintlh vstop v urad. Demonstranti so metali kamenje na stražnike in enega med njimi ranili. Zato je policija razpršila demonstrante z udarci pend-rekov. Več demonstrantov ie aretiranih. Rumunija in nenapadalni pakt s Sovjetsko Rusijo Sestanek med Titulescom hi Herriotom je popolnoma odstranil vsa nesporazu mijenja Pariz, 12. oktobra. AA. »Journal« piše o Titulescovem sestanku z g. Herriotom m pravi: Razgovor med obema državnikoma je še bolj okrepil franeosko-rumunsko prijateljsko razmerje in razpršil vsa nesporazum ljenja, ki so utegnila nastati glede pakta o nenapadanju s sovjeti. Zdaj Je jasno, 1. da Francija ne sili Rumunije. naj sklene pakt o nenapadanju z Rusijo in 2. da Rumunija nikakor ne nasprotuje uveljavitvi poljsko-sovjetskega pakta m franco-sko-sovjetskega dogovora, pod pogojem, da t-* dva pakta ne omejita tesnega razmerja med Francijo. Poljsko m Rjmumjo. Trtu-lescu, zaključuje »Joumai«, je z lahkoto dokazal Herriotu, da bi Rumunaja prav rada .sklenila z Rusijo podoben pakt. kakor ga Je sklenila Poljska, ne more pa pristati na to, da bi ta pakt omejil pomen Briand-Kellog-govega pakta in odložil končno ureditev besarabskega vprašanja. »Mož božje previdnosti« Rim, 12. oktobra. >Resto del Carlinoc doznava iz Fideze, da je kardinal Fafontaine, pri sprejemu ki ga je njemu na čast priredil župan, imel govor, v katerem je prosil za Mussolinija božjega varstva. O Mussotaniju je rekel, da je mož, ki ga je razsvetlila božja previdnost Papenov obisk na Bavarskem Miinchen, 12. oktobra. Državni kancelar von Papen, ki se mudi trenutno na obisku pri Monakovem, je obiskal ministrskega predsednika de. Helda in sprejel vse člane bavarske vlade v zunanjem ministrstvu. Ministrski predsednik je izrekel državnemu kancelar ju dobrodošlico, nakar je državni kancelar von Papen odgovoril z daljšim govorom, v katerem je med drugim naglasil, da naj bi njegov obisk ne bil samo formalnega značaja temveč mn^go bolj simbol za to, da se da prav sedai. morebit; v najtežjih nrah povojne dob«, doseči skupni cilj le, če se popolnoma obnovi edinost med državo in deželami, kakor je bila nekdaj. Nameravan atentat na ameriško poslaništvo v Parizu Pariz. 12. oktobra, č. »Chicago Tribune* je v svojam pariškem izdanju napovedala, da namerava skupina komunistične mladine pognati v zrak ameriško poslaništvo in druge zgradbe Američanov v Parizu v primeru, da bo onih sedem črncev, ki jih je ameriško sodišče zaradi napada na dve beli dekleti obsodilo na smrt. tudi zares justificiranih. List poroča, da ee pripravljajo demonstracije tudi v Ameriki in da so tamkajšnje oblasti že izdale stroge varnostne ukrepe. Revolucija v Abesiniji London, 12. oktobra, č. Po vesteh tukajšnjih listov je abes>insko poslaništvo v Londonu prejelo i"Z Ad-Ais Abbebe poročilo, po katerem Ras Hailu, ki je bii pred kratkim zaradi veleizdaje obsojen na smrt, a od kralja pomiloščen, organiziral zaroto in upor proti vladi ter s svojimi pristaši že zavzel bivšo prestolnico svojega očeta. Abeslnska vlada je odposlala proti njemu večje oddelke redne vojske. Madžarska zahvala Mussoliniju Rim, 12. oktobra. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolmi je prejel od predsednika madžarske vlade Gomboša brzojavko, v kateri ga le-ta navdušeno pozdravlja in zagotavlja svoje prijateljstvo. Pri tej priliki Gomboš opozarja na to, da je Mussolmi kot prvi zahteval revizijo mirovnih pogodb. V kratkem prispe v Rim odposlanstvo madžarskih patrijotskih društev, ki bo Museo-lmiju izročilo knjigo priznanja in hvaležnosti z nad 2 milijona madžarskih podpisov. Ukinitev prekega soda na Madžarskem Budimpešta, 12. oktobra. AA. Izjemno stanje in preiri sod, ki ju je vlada uvedla septembra 1931, se danes ukineta. Prvi ženski poticaj v Turčiji Ankara, IX oktobra. AA. Za načelnice policije v Stambuki je bila imenovana Hu-zetje Hanu, ki je s tem postala prvi ženski redar v Turčiji. Rudnik v plamenih Johannesburg, 12. oktobra. AA. V Gel-denhuiftdeepu je začelo v nekem rovu goreti. V rovu je 12 evropskih in 45 domaćih rudarjev, ks jim vsem grozi smrt z aadoae- Pol stoletja kamniške „Lire" Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzela kraljica Marija — Veliko zanimanje za proslavo LiuHriana, 12. ofatofcra. »Lirašic in ves Kamnik se z vnemo pripravka, da dostojno proslave potetoletni juMej pevsk&ga društva »Lire«, ki se bo slavil v soboto 15. in v nedeHo 16. t m-v Kamniku. Radostno je prešinila pevce in meščane vest, da je Mj. Vel. kraljica Marija blagovolila prevzeti pokroviteljstvo n*d proslavo. Siavnosti prično v soboto ob pol 8. zvečer s slavnostno razsvetljavo mesta in obhodom mestne godbe. Ob pol 9. bo slavnostni koncert v Sokolski dvorani, po koncertu pa prosta zabava v vseh zgornjih Citainiških prostorih. Sodeluje kamniški Sokolski orkester. Spored nedeliskih siavnosti ie naslednji: Ob 9 zbirališče društev in narodnih noš na kolodvoru. Ob pol 10. sprejem gostov na kolodvoru Ob 10. pozdrav pred Društvenim domom. Ob pol 11. v farni cerkvi v spomin umrlih članov služba božja, pri kater5 poje zbor »Lire«. Ob 11. slavnostni občni zbor v dvorani Narodne Čitalnice. Ob po! 2. popoldne komemora- Katoliška medicina Vatikan, 12. oktobra AA. Od 16. do 18. t a se bo v Firenzi o prilik: sv. Luke, zdravniškega patrona, vršil kongres katoliških zdravnikov. Na kongTesu bodo razpravljali tudi o vprašanju spočetja in o porodnem vprašan ju. Tako bo o. Gemelli, rektor katoliške univerze v Milanu, govoril o posredni odpravi plodu, profesor Loncini s firenške univerze o sterilizaciji v zvezi z zakonskim: odredbami in moralo, ga. Pastori pa bo predavala o evgeniz-mu. Organizatorjem kongresa je papež poslal pismo, v katerem poveličuje zdravniški stan, ki lahko dosti stori za propagando cerkvenih naukov. Nova poljska carinska tarifa Varšava, 12- oktobra- e. Uradni list je objavil poljske nove carinske tarife. Novih postavk je 5 tisoč. Dosedanje tarife so imele 1800 postavk Postavke v novih tarifah so razdeljene v dve kategoriji: prva kategorija se nanaša na one države, s katerimi je Toljska v rednih trgovinskih odnoeajib na osnovi pogodb, drutra pa na one države, » katerimi Poljska nima takih pogodb. Tarifne postavke so osnovane na zlati paritet*. Nova carinska tarifa bo stopila v veljavo 1. oktobra 1933. Med tem namerava poljska vlada dati inicijativo za pogajanja z vsemi državami, s katerimi je v rednih trgovinskih odnošajih, za spremenitev obstoječih pogodb, ki naj bi se prilagodile novim tarifom. Izid občinskih volitev v Belgiji Bruselj, 12. oktobra. Končni rezultat občinskih volitev v Belaji kaže znaten porast socialnih demokratov. Pridobili so zlasti v vseh večjin industrijskih centrih ki v zapadni Flandriji. V Bruslju eo nekoliko porastu glasovi liberalcev. V obeh primerih gre ta porast na račun katoličanov. Napram socialistom so tudi liberalci precej izgubili. Komunisti ao le ta in tam dosegli neznatne uspehe, v splošnem pa so naz ado vari. Angleška tvornica letal pogorela London, 12. oktobra. Tvornica leta-1 Fai-rey v HamHevu je v pretekli noči postala žrtev katastrofalnega požara. Podjetje je pogorelo do ftaL Zgorelo je tudi 10 velikih vojaških letal, ki so jfli nameravali danes izroči*! angleiri vojni mornarici. Škodo cenijo nad 100.000 funtov. Kako je ogenj nastal še ni pojasnjeno, mislijo pa da gre za akt sabotaže. Pred novo stavko v angleški tefotftnš industriji London, 12. oktobra- A A. Minister za delo je sklical sestanek zastopnikov bombažne industrije in delavstva, ki bo 13. oktobra v Mancbeetrn. Sestanku bo predsedoval uradnik tega ministrstva Leggett, ki je nedavno tega uredil spor v tkalski industriji. Če novi spor v predilniški industriji, ki je izbruhnil zaradi znižanja plač, ne bo pravočasno poravnan, je treba računati z novo stavko v angleški industriju Stavkalo bo kakih 170.000 delavcev. Nevarnost splošne stavke v francoski trgovski mornarici Pariz, 12. oktobra. AA. Vsa znamenja kažejo, da bo spor, ki je izbruhnil v Mar-seiHu med lastniki francoskih psrnikov in mornarji zavzel velik obseg. Ni isključeno, da bo zveza francoskih mornarjev proglasila stavko v vsej francoski trgovski mornarici. cija na pokopališču. Ob pol 3. zapojeio vsi pevski zbori »Morje Adrijansko« na Glavnem brgu. Ob 3. koncert priglašenih zborov v sokolsto dvorani. Pri koncertu nastopi tudi zbor nekdanjih pevcev »Lira-§ev«. Po koncertu zabavni sestanek v vseh spodnjih in agorntiirh prostorih Društvenega drama. Ob prili'ki bodo Kamnik posetili razni pevski zbori iz bližnjih m daljih krajev, da počaste zJati jubilej najs-tareijšega in prvega slovenskega pevskega društva. Kamnik si bo nadel slavnostno lice, zavedajoč se redke siavnosti, ki se bo slavila. Naj bi »LirašU vztrajali se naprej in razveseljevali svojo oikolico s prelepim petjem, laot pravi posvetilo: Hajd, zaori, pesem naša! Kakor neba site>i grom; r>vigni se iz prs »t-iraša«. Da odimeva v mrli dom! Da še pozni pomni rod, kak* za petje smo goreli, in za petje le živeli —, bili pevci le povsod! R. Kos, Zbližanje Švedske in Anglije Stockholm, 11. ofctobra. AA. Angleški prestolonaslednik in njegov brat princ Jurij sta danes zapustila švedsko prestokii-co in se odipeljala s posebnim vlakom v Gotenoorg. Snoči je waleški princ govoril po švedskem radiju in se zatovam švedskemu narodu za prijazen sprejem, ki ga jo bM deležen s svojim bratom ves čas svojega bivanja na Švedskem. Lepote švedskih krajev, je nadaljeval anglešlki prestolonaslednik, in prestolnice kakor tudi ves industrijski napredek Švedske so na nas napra-viJi globok vtis. V vseh švedskih slojih ln krosrin sem našel splošno znanje angleščine in to ie po mojem mnenju dobro. Švedski narod se s tem pooblašča sredstva, ki rmi naj lažje odpira dostop do mednarodnih poslov in do mednarodnega žrv%enja. Prav tako me veseli, da sem povsod opazil naraščajoče zanimamje za gospodarske i« kudtume stiike med Švedi in Angleži. 2e!im le, da bi v Angltji to zuaii ceniti m se podobno zanimaH za švedfcflco. Zaimis za politično premirje Atene, 11. oktobra s. Predsednik republike je poslal vsem voditeljem strank pismo, v katerem jih opozarja na resne gospodarske razmere v državi in predlaga, naj sklenejo osemmesečno politično premirje in tako omogočijo sestavo vlade narodnega edinstva, ki bi mogla z močno roko urediti notranje gospodarske in politične razmere. Macdonaldova hčerka na Dunaju Dunaj. 12. oktobra- Včeraj je prispela na Dunaj hčerka angleškega ministrskega predsednika Macdonalda Joan Meccinon, ki namerava na Dunaju nadaljevati svoje medicinske studije- Preprečena komunistTčna vstaja na Španskem Badajoz, 11. oktobra AA, Komunistični nemiri so udušeni in vlada skoraj popoln mir. Policija ima nalog, da strogo zabrani vsako demonstracijo. Oblasti so aretirale stavkovni odbor, v katerem je bilo osem mož in dve ženski, in odstavile župana. Einstein ostane v Ameriki New Yorfc, 11. oktobra AA. Prof. Einstein je sprejel ponuđeno mu mesto stalnega ravnatelja za matematično znanost na univerzitetnem institutu v New Torku. McHtarhistični pokret na Portugalskem U. oktobra AA. Dne 16. oktobra se bodo v Lizboni sestali zastopniki •ostavovernih monarhistov in integralcev, da izvolijo naslednika nedavno umrlemu bivšemu portugalskemu kralju Manuelu. Za naslednika bo bržkone izvoljen don Du-arte Nuno, čeprav ima precej nasprotnikov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2308.4-6 — 2319.82, Berlin 1361.80 — 1372.60, Bruselj 796.91 — 800.S6, Curih 1108.36 — 1113.85, '^on^om 197.19 — 198.79, Newyork ček 5722.14 — 5750.40, Pariz 226.18 _ 226.30, Praga 169 94 170.76, Trst 293.36 — 296.75. INOZEMSKE BORZE. Curih, 12. oktobra. Pariz 30.3175, London 17-&26, Newyork 518, Bruselj 71.90! Milan 36.516, Madrid 42.40, Amsterdam 208.30. Berlin 122.96, Sofija 3.73, Praga 67.90, Đufcsreftta 3.07, Stran 2. >SLOVENIKI NAROD«, dne 12. oktc-Hrm 1092 Za varnost javnega prometa Prometno ministrstvo odobrava odredbo banske oprave dravske banovine glede vožnje čez Selemniike prelaze LJubljana, 12. oktobra. Banska uprava dravske banovine je is-daia odredbo, da mora vsak šofer motornega vozila, predno prevoz; železniško progo, ustaviti ln se prepričat] na prelazili t zatvornico, če je proga prosta. Centrala Avtokluba se je obrnila v zveal s tam na prometno ministrstvo s prošnjo, naj bi se ta odredba omilila. In ministrstvo je odgovor Uo na prošnjo ta kolo: >V odgovor na vaš dopis vas obveščamo, da bo tako postopanje uvedeno po po vseh banovinah v svrho varnosti javnega prometa. Tudi železniška uprava odreja, da morajo vlaki na nevarnih krajih voziti počasi, odnosno da se morajo pre.i njimi sadržati in voaitd počasi. Za avtobuse in avtomobile so prehodi čez železniške proge nevarni kraji in zato Je ukrep banske uprave dravske banovine v interesu varnosti javnega prometa. Številne nesreče in smrtni primeri, ki jih je zadnje čase povzročila neprevidnost šoferjev na železniških prelazih, so dokaz, da je treba isto ukreniti po vsej državi. Zatvoraloe na železniških prelazih so bile zadostna ovira za ljudi 1n vozove, za motorna vozđla pa niso ovira za prehod čez progo, temveč ovira, ki pri zaletu avtomobila v zaprto zatvornico vozilo navadno ustavi na progi sami. Mnogo več je nesreč na železniških prelazih z zatvornica-ml, nego na prelazih brez zatvornic. V letih 1929. 1930 m 1931 je bilo prijavljenih 9€ avtomoh'lsklh, avtobusnih ln motocl-klističnfh nesreč na železniških prelazih. Od teh je bilo 78 nesreč na prelazih z zatvornico in samo IS na prelazih brez zatvornlce. V takih razmera« je seveda nujno potrebno preprečiti! smrtne nesreče ln škodo. ŽPleznlška uprava je imela pri teh nesrečah 62.272 Din ikode, ubitih Jn ranjenih je bilo 70 ljudi, njihova škoda pa ni znana. Jasno je torej, da je ta ukrep, ki temelji na členu 119 zakona 0 železnicah javnega prometa kot ukrep previdnosti, da s« preprečijo nesreče, popolnoma na svojem mestu in zato ga ni mogoče razveljaviti.« Na podlagi tega odloka prometnega ministrstva se o*x>za*r;ajo vsi šoferji motornih vozil na določbe § 119 zakona o železnicah in na odredbe glede prehoda čez železniške proge in sicer: >Vsak šofer mo-tornega vozila mora še pred križanjem železniške proge čez cesto in sicer že ob varnostnem znamenju zmanjšati brzino svojega vozila na najmanjšo mero. če se približuje križišču, ki nima zatvornic«. mora vozilo ustaviti in prepričati se, če ne prihaja vlak. če se bliža železniškemu prelazu z odprto zatvornico, mora pregledati železniško progo od ene in druge strani, da se prepriča, če je prehod popolnoma varen. V mraku, ponoć', v megli aH če so blizu železniškega prelaza nepregledni ovinki, predori ali druge zapreke, kj otežujejo pregled, mora šofer vozilo ustaviti tudj pred železniškimi prelazi z odprto zatvornico in se pe sluhu prepričati, če je prehod prost in varen. Kršitve se kaznujejo z globo od 1000 do 1500 Din. odnosnn z zaporom od enega do 30 dni. (Besedo \ma\o v ve_ _ fee nas* cttatelft Nevarna kolesarska bolezen Čudna je ta bolezen, ki se je tako razširila po Ljubljani, da je vsem nevarna, ki hodijo peš. In kako čudno se pojavlja, namreč kar brez vročine in bacilov, a vendar se vsakega prime takoj, čim sede na kok>. Niti delirija ne dobi vsak kolesar, da bi divjal s svojim konjičkom, pač se pa loti vsakega takoj silna pozabljivost, da se ne spominja več strogih predpisov cestnega reda. Obenem s pozabljivostjo pa pri večini kolesarjev opeša tudi vid, da ne loči več ceste od hodnikov, ki so namenjeni le pešcem. Najbolj čudovita lastnost te epidemije je pa ta, da postanejo kolesarji takoj, ko »vozijo na hodnik, nevidni varuhom cestnega reda. Dolga Streliska ulica ima n. pr. ob obeh straneh hodnik, ki sicer ni še tlakovan, vendar se pa prav jasno loči od ceste, ki je namenjena vozi vom in kolesarjem. Po hodnikih hodi polno otrok v šole in iz njih domov, a vendar Še nismo nikdar videli nobenega kolesarja, voziti po cesti, ker vsi drve po hodnikih, da so predvsem otroci in stari ljudje v nevarnosti. Vsako opoldne in tudi zvečer varuje stražnik reveže, ki hodijo v Ljudsko kuhinjo, še nikdar pa nismo videli, da bi bil stražnik opazil izpred Ljudske kuhinje, odkoder ima razgled po vsej dolgi Streli-ški ulici, kakega kolesarja na hodniku. Čeprav jih dirja na stotine po hodnikih pred njim in za njim. Nevidni so stražniku, kakor smo že dejali, kolesarji na hodnikih, a prav tako so pa tudi stražniki v tej ulici razen opoldne in ob večerji ves dan nevidni pasantom in stanovalcem. Po Stre-liški ulici prihajajo v mesto z dolenjske strani in tudi iz grajskih host ter iz temne Strme poti najrajzličnejši ljudje, zato bi bilo pa prav, da bi se policija večkrat pokazala v Streliški ulici in poučila tudi kolesarje, kje naj vozijo. Eden, ki to vidi. Cirkus Gleich Kakor bi gumbe vprašali za svet, tako je s tem nemškim velepodjetjem: Da — ne — da — ne itd,, da končno v ponedeljek vendar le prične kasirati ogpromne vsote, ki mu jih bodo z vseh strani v blagostanju in obilju plavajoče dežele jsil v blagajne vsipati modrosti bebastih Avgustov željni ljudje. Cirkus Gleich nadaljuje svojo triumfalno pot po Jugoslaviji ne glede na to, da je kriza najhujša in brezposelnost največja ter je pomanjkanje doseglo vrhunec. Zima se bliža in po pasivnih krajih nase dežele mori glad, ki preti tudi našim krajem. Le smejmo se Avgustom, da se v grmenju našega smeha ne bo 6uk> ječanje našega kmeta! Tudi njega vabimo v cirkus, da se razvedri in privadi bobnu. Velikansk boben ima cirkus, da se razlega po vsej deželi in kliče do skrajnosti izsesano kmečko paro vanj, saj mora pri vsaki predstavi napolniti 12.000 sedežev. Samo če malo računamo, da najcenejši prostor stane 12 Din, ostali pa vedno več do blizu stotaka. pa vrte samo ena predstava kosmatega pel mili/ na dinarčkov. Od 17. do 21. bo 10 predstav in krohota je ee bomo imebiV petih milijonov dinarjev. Nič ne rečemo, da ne bi nekaj te ogromne vsote ostalo tudi pri nas, slasti bo pa ▼ Ljubljano prišlo mnogo denarja, aH računa rje moramo pri tem opozoriti, da direkcija cirkusa Gleich sama navaja, da bo • prevozom iz Zagreba skozi Ljubljano, Id baje stane 150.000 Din, z vsemi gažami in plačami, ki jih za 5 dni računa na 125.000 Din, s krmo živalim, ki baje stane 7000 Din di evno, s plačami našim delavcem, ki bodo menda zaslužili 10 tisočakov, nadalje pa z vsemi drugimi izdatki in taksami imel cirkus pičlega pol milijona strv škov, da osfane še vedno štiri in pol milijona čistega dobička, če bo cirkus vedno razprodan, kakor je bil v Beogradu in Zagrebu. Kako bo pa cirkus vplival na naše podeželje, si lahko predočimo, če pomislimo, da bode naši ljudje zaradi cirkusa, torej zaradi zamude časa in pa zaradi stroškov za pot v Ljubijano in za prehrano izdali gotovo najmanj tako visoko vsoto, kakor za vstopnino. Taki milijoni naj torej za našo do skrajnosti opešano deželo pomenijo — zabavo! Pred kolodvorom vabi v cirkus 20 m dolga tabla. To je magistrat dovolil cirkusu, ker bo na pravkar opisani način zasul Ljubljano z zlatom — ko je pa mlado podjetje, ki se bori z ogromnimi izdatki za reklamo, ob velesejmu izobesilo na svojem lokalu na Aleksandrovi cesti malo zastavico, io je moralo v 24 urah sneti. * * f.n, J 4 • «* . A 4 Povsod so skrbni gospodarski krogi protestirali proti cirkusu, mi pa te dni priredimo zbirko za naše najbednejše ln dokažimo. da nam je človekoljubje več ket prazna zabava. Ljubljančan. Pometa] pred svojim pragom Iz Beograda smo prejeli: Tukajšnji dnevnik >Politika< je priobčil 6. t m. pod rubriko >Medju nama< tole kritiiko: U prilogu Vam šaljem oirknlar triju sloveli ačk ih tekstilnih fabrika (Maribor - Zagreb) i molim Vas, da ga objavite u ru-brici >Medjn nama«. Dok je nemački deo cirkulara bez ijedne gramatičke greške i u takozvanom dobrom trgovačkom stilu, deo, koji je štampan latinicom 1 čirtlieom, toliko je pun grešaka, da čitaocu mora da pozi i, kada ga pročita. A on glasi: >Vele-cenjena tjvrtko... ltđ.« Ni vredno, da bi ponatisnili iz >Politi-kec vso okrožnico, ker je treba lojalno priznati, da gre res sa čudno mešanico jugoslovanščine odnosno zagrebškega in beograjskega narečja in da torej ta srbo-hrvatski prevod ne dela časti prevajalcu. Navzlic temu pa vendar prevod ni taka nesreča, da bi človeku moralo postati slabo, če prečita to okrožnico. Moi, ki se v >Politiki< zgraža nad okrožnico, najbrž nima zdravega želodca. Smili ae mi, vendar bi ga pa rad vprašal, ali mu postane slabo tudi če vidi po beograjskih tra**^-n«th, eo»titeah. restavracijah itd. prijetno zvoneče napise, kakor: »šnicla, rostbratna krenvirstla, pnter, semolpresle, na> gvfcrc, šlagoberst, mUerara, vei, rosajd, šporet, farbe za molere I farbare, herlhts* raj ltd.c Pa to je samo neznatna sbtrka beograjskih jezikovnih ovetk. Prihodnjič jih lahko zberem več in po možnosti rudi fotografiram, da bom Imel aa morebitne neverne Tomaže jasen dokaz. Sreča je, da nimajo val ljudje tako občutljivega eelodoa, kakor anonimni pisec omenjene kritike, kajti sicer bi bila aa*« preatoJlea ob pogledu aa te jcaikovne cvetke kakor barka ob viharja, ko dobe vsi potniki morsko boieaen. In ie nekaj moram omeniti. N) ml znano, da bi razpošiljala katerakoli beograjska »firma« slovenske ali vsaj prasrimo pisane sloven- ske okrožnice. Vse se drže »beograjskega stila, ki pa tudi ne prenese neprJstarok« kritike. Napaka slovenskih tvrdk bo pač v tem, da hočejo biti postretljive, p« pišejo v srbohrvaščini, ki je dobro ne znajo. Zato bi bilo pa najboljše, da bi pisale v slovenščini, da pridejo morda tako tudi slovenski sasebni uradniki v Beogradu bolj do veljave, če igasdl ae bude poslllo, kada čita u latinici i cirilici napisan cir-kular elovenačkih fabrika«. s — Menda *mo lako bogati, da nam gore luči tudi pri belem anevu. V nedeljo dopoldne je bila promenadna cesta od železniškega prelaza v Tivoliju tja gori do konca tako lepo razsvetljena, kakor je zvečer in ponoči. Ljudje so gledali in se čudili, čemu jim naša komunalna politika sveti tudi podnevi. — Mestno kopališče na Ljubljanici zdaj sameva, vendar pa gore tam ponoči cestne svetilke, ki jih je 8 in ki bi jim menda ne bilo treba svetiti, saj se ljudje zdaj niti podnevi več ne kopljejo, kaj šele ponoči. V mestu imamo pa še mnogo ulic, kjer bi bilo nujno potrebno več luči. Vse, kar je prav. živilski trg Ljubljana, 12. oktobra. Danainji živilski trg je bil izredno dobro založen z gobami- Domala polovica Vodnikovega trga je bila natrpana s samimi prodajalci gob- Zastopani so bili vsi okoliški kraji, celo iz Vodic je prineslo precej kmetov gobe naprodaj. Prodajali so se izključno jurfeki in to večinoma prav lepi. Bile so same mlade gobe in so jih mnogi kupovah' za namakanje. Cftna je razmeroma visoka, ponujali so jih po 4 do 6 Din za kg, pretežno po 5 Din. d oči m so bile še v ponedeljek po 3 Din. Kmetje so cene zvišali, češ, da gob kmalu ne bo več, ker bo pritisnil mraz. Gospodinje jim pa dopovedujejo, da je tega blaga preveč na trjru, da bi se držalo na tako visoki ceni. Imele so prav, proti poldnevu so prodajalci že popustili in so prodajali kg po 4 in tudi po 3 Din. Razen gob je bilo tudi dovolj sadja, zlasti jabolk. Pole** domačih vrst, so se ponekod mogla dobiti res krasna štajerska plemenita jabolka po prav zmernih cenah. V splošnem se cene sadja niso izpremenile. Videti je bilo tudi precej metliškega kostanja, ki ie skoro tako debel kot italijanski maroni. Nudili so ga po 4 Din za kg. Velika gneča je bila okoli košar, kjer so prodajali zadnja češplje in sicer po 2 do 3 Din kg. Grozdje prodajajo večinoma le Še Belokranjčanke po 4 Din. Cene ostalim živilom so oslale na i^ti višini. še o uboju v Gameljnah Ljubljana, 12. oktobra. Včeraj popoldne so v Srednjih Gameljnah pokopali nesrečno žrtev fantovske podi v janesti, 24-letnega zidarja Filipa Kepica. Pogreba sta se udeležili gasilno društvo iz Gamelj in pevsko društvo >Zarja« iz Tacna, katerih član je bil pokojni. O zločinu, ki je zelo razburil prebivalstvo, smo prejeli še nekatere informacije. Pokojni Filip Kepic, ki je bil znan kot izredno miren in trezen fant, je šel v soboto vasovat k svojemu dekletu v blifnjo vas. Nazaj grede se je ustavil v Skaručni v neki gostilni, kjer je prisedel k družbi štirih znancev in so vsi skupaj popili dva litra vina. Eden izmed znancev je pregovoril Kepica, naj gre z njimi do šmartne-ga in v svojo nesrečo se je pustil Kepic res pregovoriti. Ko so prišli v Šmartno, je nenadoma začelo leteti kamenje na družbo. Kepic se je obrnil in vprašal: »Kdo vam je pa kaj naredil?« Videl je namreč veliko družbo šmartinskih fantov, Id so metali kamenje nanje. Kakor na povelje se je vsa družba zaletela proti Kepieu in tovarišem, s koli v rokah so začeli obdelovati Kepica in druge. Nesrečni Kepic je dobil več udarcev po glavi in se je zgrudil. V bolnici je pozneje kmalu po prevozu umrl. V zvezi z ubojem so orožniki iz st. Vida aretirali v šmartnem 11 fantov in mož, ki so osumljeni, da so pri napadu sodelovali. Kakor smo že poročali, je bil v Ljubljani aretiran v ponedeljek dopoldne 22-letni Lojze Jerina, ki je priznal, da je ubil Kepica. Oči vidno se je pa Jerina zmotil v osebi. Res je sicer, da je isruval kol iz bližnjega plota in udrihal po fantih ter nekoga pobil na tla, toda to ni bil Kepic. Jerina je pobil nekega fanta iz Skaručne, ki se je tudi zgrudil in Jerina je bil prepričan, da ga je ubil. Kot glavne krivce so orožniki osumili 28-letnega zidarskega preddelavca Ježe ta Dobravca, 22-letnega delavca Janeza Ovijača in 18-letnega pleskarskega pomočnika Toneta De rm as t jo. Vsi trije so bili prepeljani v zapore ljubljanskega sodišča, ki nadaljuje preiskavo. V ponedeljek se je vršila obdukcija trupla pokojnega Kepica v mrtvaški veži tukajšnje bolnica. Obdukcijska komisija je ugotovila, da je dobil Kepic več udarcev po glavi, smrt je pa povzročil zarjavel žebelj, ki se mu je bil sapici 1 v glavo. Is Kranja _ Krefte* prijateljev Francije v Kranju pri red! 14. t. m. ob 19 .SO v dvorani »Talija« (kino) predavanje o Parizu s sk!. optičntmi slikami. Predaval bo krožkov podpredsednik dr. Stanke de Gferia v slovenščini. Vstop prost. Vsi vljudno vab-ljenž. Pri zdravniku. Zdravnik: — Zagotavljam vas, da ne dočakate starosti, če ne nehati piti vino. — Saj tudi jaz pravim, gospod doktor, da vsaka kapljica vina vzdržuje mladost. V di uIU. »Občudujem gospoda, ki poje to krasno pesem.« »Raj ne sHiiS, da poje vse napačno?« »Da, občudujem namreč njegovo pre- Strašen epilog nesrečne ljubezni Pretresljiva ljubavna trageđja v Dalmaciji — Fant zadavil in vrgel v morje nosečo ljubico Poročali smo že na kratko o pretresljivi tragediji v Vrboski na otoku Hvaru. Nekega dne je brez sledu izginila 201etna Marga Beretič m kmalu so začeli po vasi govoriti, da jo je umoril njen bivši zaročenec, ker se je hotel poročiti z drugo- Cez nekaj dni so ribiči potegnili iz morja šop njenih las. V nedeljo je pa morje vrgdo na suho njeno truplo in tako so dobile oblasti v roke najboljši pripomoček, da pojasnijo zagonetno dekličino smrt. Margini svojci so bili seveda zelo potrti, neprestano so mislili ne njo, zlasti starši po celo noči niso mogli spati. V nedeljo po-nočfl se je njenemu očetu sanjalo, da je morje vrglo truplo njegove hčerke na suho. Po strašnih sanjah se je zgodaj zjutraj prebudil in ni mogel več zaspati. Misel na nesrečno hčerko ga je mučila in notranji glas ni utihnil dokler ni vstal, se oblekel in odšel na morsko obalo. Tam je ves obupan blodil, dokler ni opazil trupla svoje hčerke. Komaj je imel še toliko moči, da se je vrnil v mesto in povedal, kaj je našel na obali. Velike množice prebivalstva so hitele na obalo, kjer je ležala mrtva Marga. Ze na prvi pogled se je poznalo, da je Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 12. oktobra: Zločin in kazen. Red Sreda. Četrtek, 13. oktobra: Strast pod bresti. Izven. Premijer;.. Petek, 14. oktobra: Zaprto. Sobota, 15. oktobra: Roksi. Izven. Znižane cene. Nedelja, 16. oktobra: Celjski grofje. »Izvan. Znižane cene. a Rusko življenje, kakor ga nam opisuje slavni romanopisec Dostojevski, bomo videli drevi v drami, ko se uprizarja dramatizacija njeg^oveg-a romana Zločin in kazen. Predstava se vrši za red Sreda. Strast ped bresti je naslov pete letošnje novitete v ljubljanski drami. Delo je napisa! ameriški dramatik O' Neill ter je izredno učinkovito. Slika nam življenje ameriških farmarjev pred kakimi 80 leti. V raznih slučajih življenje polno strasti pa tudi prave ljubezni do grude. V igri, ki ima osem slik, je tudi nekaj plesov, ki jih je naštudirala gdč. Slavčeva. Premijera je izven abonmaja po oMčajnih dramskih cenah. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 12. oktobra: Fra Diavolo. Red B. četrtek, 13. oktobra: Zaprto. Petek, 14. oktobra: Zaprto. Sobota, 15. oktobra: Trije mušketirji. Izv. Znižane cene. a Drevi bo v operi vesel večer. Poje se izvrstna komična opera Fra Diavolo v običajni zasedbi za red B. Benafczkljeva opereta Trije mušketirji. Prva letošnja repriza bo v soboto 15. t. m., in sicer kot izven predstava po znižanih opernih cenah. Opereta je imela v lanski sezoni poleg Viktorije in njen mizar največji uspeh. Sport Medklubske kolesarske ŽSK »Hermes« priredi v nedeljo 23. t m. ob 13.30 uri na lastnem dirkališču v Ljubljani medklubske kolesarske dirke s sledečim zanimivim programom: Dirka se prične s pozdravnim krogom vseh sodelujočih dirkačev. 1. Hitrostna vožnja 1 km: s posameznim startom (1., 2. in 3. diplome). 2. Glavna dirka za prvenstvo dravske banovine: predtekd po 6 krogov, od vsake skupine se klasificira po 3 dirkače za polfinale. 8. Juniorska dirka: predteki po 6 krogov, od vsake skupine se klasificira po 4 dirkače za finale. 4. Polfinale glavne dirke: S krogi. Po 3 dirkači od vsake skupine pridejo v finale za 1., 2. In 3. mesto. 5. Finale juniorjsv: 5 krogov. 1. in 2. mesto darili, 3., 4. in 6. kolajne. 6. Finale glavne dirke: 2 kroga. Posamezna vožnja obeh prvih, obeh drngJh ln obeh tretjih s polfinale sa končno klasifikacijo. 1. pokal, 2. in 3. darilo, 4. in 5. kolajne. 7. Zasledovalna dirka za prvenstvo klubov. Vsak klub postavi na start 4, najmanj pa 3 dirkače. Vsi trije morajo prispeti skupno na cilj. Proga 15 krogov. 8. Dirka v parih: 15 krogov. Izbira pa rov poljubna 1. dn 2. par darili, 3. in 4. par kolajne, 9. IzJočevaina dirka: število krogov se ravna po številu dirkačev v tej točki, štirje, ki so vzdržali do konca, se klasificirajo r zadnjem krogu. 1. in 2. darili, 3. In 4. kolajni- 10. Prvenstvo kluba »Hermesa«: 10 krogov. Startajo samo člani kluba 1. in 2. darUa ter 3. in 4. kolajne. Splošna določila. 1. Dirka se po pravd lih Kotu reškega saveza kraljevine Jugoslavije in imajo pravico startati v»i v tem savesu včlanjeni dirkači. 2. Vsi dirkači se morajo javiti vodstvu dirk najmanj eno uro pred začetkom razpisanih dirk. 3. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se Ima strogo podvreči vodstvu. 4. Kolesa morajo ustrezati dirkal!ščnim predpisom, t. j. bfti morajo brez prostega teka, zavor ln krilatih matic. K. Vsaks krftrtev saveznih dirkallScnlh pravil (nepravilno prehitevanje, oviranj d sovosačsv i sap Iran jem ln križanjem proge. IzaivsjBJe, nedostojno vedenje ter opuščanje krmila v tekn vožnje) se brezpogojno kaznuje s takojšnjo Izključitvijo od nadaljnjega tekmovanja. bila umorjena in potem vržena v morje. Vse njeno truplo je bilo prepleteno z žico, ki je bila na mnogih krajih počena. Zlasti na hrbtu je bilo mnogo žice. Na vratu so se poznali sledovi žice, ki je bil na njo privezan kamen. Sodna komisija je ugotovila, da je bila Marga najprej zadavljena, najbrž še na kopnem in da je med davljenjem porodila mrtvega otroka, ker je bila v sedmem mesecu nosečnosti. Zločinec jo je po umoru odpeljal s čolnom daleč od obale in vrgel v morje. Kmalu po obdukciji se Je vršil pogreb in nesrečno dekle je spremilo k večnemu počitku vse mesto. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in aretirale bivšega Marglnega zaročenca Marka Stipiši(a in njegovo drugo zaročenko, ki je rudi noseča. Oba sedita sedaj v preiskovalnem zaporu. Kmalu so našli tudi čoln, ki je z njim morilec odpeljal svojo žrtev na morje. Margo so videli usodnega večera na obali s Stipišičem Ln njegovo drugo zaročenko. Margino truplo je ležalo 40 m globoko v morju in najbrž so ga valovi počasi pomikali proti obali. Da ni počila žica. ki je bil na nji privezan težak kamen, bi bilo ostalo truplo v vodi. 6. Protesti z vlogo 30 Din se morajo vložiti najkasneje tri ure po jzvršen; točki, na katero ae protest nanaša, vodstvu. Če je protest ugodno rešen, se vloga vrne. nasprotno pa pripada prireditelju. 7. Vpisnina za posamezno točko je pet dinarjev, za VBe 16 Din. Jamstvo za hrbtno številko Je 10 Din, ki se vrnejo po oddaji: iste. Prijave dirkačev se ©prejemajo najkasneje do 20. oktobra t. 1., poznejše pa proti dvojni prijavnini ter jih je poslati na naslov ŽSK >Hermes<, Ljubljana V91. Prireditveni odbor Si pridržuje pravdeo spremembe razpisa, kakor budi prenosa dirk na poznejši čas. Razdelitev nagrad se bo vršila na družabni prireditvi Kolesarskega društva >Savac, katera se bo vršila v kratkem. Odbor. — Smučarska sekcija SK Ilirije. Redna odborova seja se vrši v četrtek 13. t. m. ob 20. uri v kavarni Evropa ter naj ae iste brezpogojno udeleže naslednji gg. odborniki: Banovec, Kuhar, Kunatelj, Mah-kovec, Miklavčič, Rupnik, Subic in Tinta. Važna seja zaradi sestave novega odbora in določitve programa. Prosim točno. — Tajnik. _ Nova 26. številka >Sportnega lista«, piše izčrpno o važnih dogodkih in slabih razmerah v nogometnem sportu, prinaša pregled domača h in inozemskih tekem, poročilo o hazenskem državnem in pokalnem prvenstvu, o prvih pripravah na zimsko sezono, o tenisu, lahki atletiki Itd. List se dobd v vseh večjih trafikah, naslov uprave; Dunajska c. 15, »Evropa*. KOLEDAR. Danes: Sreda, 12. oktobra, katoličani: Maksimilijan, Drugislav; pravoslavn;: 23. septembra. DANAŠNJE PRIREDITVE, Kino Matica: Hrepenenje 202. Kino Ideal: Greznica. (Greta Garbo.) Kino Dvor: Muhasta sreča Prosvetni večer >SvobZarJe< ob 20. v Delavski zbornloi. Smučarski klub > Ljubi Jan a«. Občni zbor ob 20. v damski sobi Emone. DEŽURNE ' LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg 4, in Kamor, Miklošičeva cesta 20. Iz škofje Loke — Občni zbor Francoskega krožka. Ob prav lepem zanimanju članstva je otvoril letošnji občni zbor Francoskega krožka v petek zvečer v Gasilskem domu njegov predsednik g. Ciro Len do vsak, omenjajoč delo, ki ga je krožek doslej dovršil. Tajnik Berdon Danilo je podal zelo izčrpno poročilo. Krožek je imel doslej 2 tečaja za francoščino priredil je 4 predavanja o francoski literaturi in je organiziral solunskim bojevnikom prisrčen sprejem. Ustanavljata se knjižnica in čitalnica francoskega krožka. Krožek je našel vsestransko razumevanje pri francoskem konzulu v Ljubljani. Za obolelo blagajničarko gdč. Ireno Burdvchovo je poročal predsednik. Stanje blagajne je zadovoljivo. Da pa se omogoči pristop tudi manj imovitim, se je znižala članarina na mesečno 3 Din. Navzoči so z obžalovanjem sprejeli na znanje vest, da je krajevni šolski odbor v Skofji Loki odklonil učne prostore v novi šolski zgradbi, zaradi česar je prišel krožek v prav kočljivo situacijo zaradi rednih predavanj. Sedaj se vrše pogajanja za gasilsko dvorano. Po živahni debati glede bodočega dela, ki so posegli v njo ing. Srečko Sabec, ing. Sfcalickv, učitelj Ziherl in drugi so se »loški Francozi« zadovoljni razšli. — Zanimance za francoski jezik opozarjamo, da bo imel Francoski krožek letos 3 tečaje. V prvega se sprejemajo popolni začetniki (odrasli dijaki in mladina), v drugem bodo oni, ki so v jezik že upeljani, v tretjem pa že stari prijatelji francoščine. Učnina. za 8 učnih ur se bo gibala po številu prijavljen-cev od 30 do 30 Din mesečno. Prijave sprejema prokurist Okrajne hranilnice g. Čiro Lendovšek. Četrtek, 13. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, poročila, plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18.30 Dr. St. Leben: Italijanščina; 19: Prof. Pengov: Načelo gospodarstvenosti in rentabilnosti; 19.30: Prof. Kuret: Pogovor s poslušalci; 20: Simfonični koncert Ravaga z Dunaja; 22.30 Cas, poročila, napoved programa z& naslednji dan. *»*-232 »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. oktobra 1982 Stran S. Vprašam vse mlađe gospođex Atf bi Vi poročili Jeno. kt Je ne ifabite? Čisto gotovo ne! Vprašam vse mlađe Ali bi Ve poročile moža, stmrticm itjpi pedant m, moža brez temperamenta, moža, ki Vam ga je izbrala teta? Wo!f Albach Retty Nag? Tudi midva — Kšthe in jaz — tega nisva storila! Tri minute pred poroko Je bi! naenkrat starikavi ženin brez neveste, teta je omedlela, vsi svati so se razpršili in kako se Je vsa ta stvar končala, boste \ndeli v filmu /»epa pustolovščina Dnevne vesti — Slovenska Šolska Matica javlja, da bo Izdala to leto tri knjige: prof. Ozval-oovo >Psibologijo<, Pedagoški zbornik in obširno razpravo o Goethejev! pedagoški r*rovLno3. Knjdge Izidejo že do novega leta. Članarina je 30 Din, za dijake pa 20 Din. Prijav* naj se pošiljajo na naslov: SkrrejiSKa Šolska Matica, Ljubljana, Ko-men&kega uMca, šola na Ledini. — Akcija stanovanjskih najemnikov. V Beogradu se je vršila v nedeljo seja dele-sratjor sveze stanovanjskih najemnikov, na katerri »o se obravnavala važna, najemnike zadevajoča vprašanja. Delegat! organizacij stanovanjskih najemnikov so poselili min-istra socijalne politike in ga na. prosiM, naj bi prišel v jesenskem zasedanju pred narodno skupščino stanovanjsk: zakon. Zve/za organizacij stanovanjskih najemnikov je poslala ministrsKemu predsedniku prošnjo, naj bi bili stanovanjski najemniki zastopani tudi v občinskih upravah. Sklenjeno je bilo, da se bodo vršila 30. t. m. po vseh večjih mestih dr zave javna zborovanja, ki bo na njih pojasnjen položaj stanovanjskih najemnikov. — Borba proti otroški paralizi v Zagrebu. V Zagrebu so zabeležili doslej 22 primerov otroške paralize. Zdravstveni oddelek banske uprave je izdal posebno okrožnico, ki v nji kratko opisuje, kako bolezen nastane in kako se Širi. Obenem poziva prebivalstvo, na: samo pomaga zajeziti epidemijo. Mestni fizikat pravi, da nevarnost ni velika, ker je samo 22 primerov otroške paralize. V zve&i s tem omenjajo zagrebški listi, da je divjala le-tJiigoslovenski liste je priobčil kot senzacijo vest, da namerava vakufska uprava, ki ima nad 2300 stanovanj in lokalov v najemu, s 1. januarjem 1933 znižat: najemnine. Ko »o pa upravo vprašali, koliko je na tem resnice, je odgovorila, da na znižanje najemnin sploh ne misli. _ Cirkus Gleich v Osijeku odpovedal ©ostovanje. Cirkus Glaich, ki je sedaj v ZaETebu, je hotel prvotno priti tudi t Osijek in sicer se predno je pričel v Zagreb. Osiješka občina je pa pametnejša od beograjske, zajrrebške in ljubljanske in je zahtevaia znatno zvišane takse Ln pristojbine, tako da ie moral cirkus evoie .eostovanje odpovedati. Mi smo seveda 5a.rm«a7itni, saj smo tudi bogati. . Oddaja zakupa bufeta na postaji Velenje se bo vršila potom licitacije dne 8. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TO I v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji. _ Najstarejša Zagrebčanka umrla. Včeraj je umrla v Zagre-bu najstarejša Zagrebčanka, 102 -leti stara vAna P-haller. Rojena je bila v Vinkovcih leta 1S30 in predlanskim je še čila ln zdrava praznovala lOOletnlco rojstva. Vse svoje dolgo življenje ni poznala težje bolezni. Zadnje čase je pa vidno pešala in ker ni mogla več delati, je posedala na vrtu in čitala knjige. Šele tri dni pred smrtjo je potolažila, da se ne počuti dobro. Zanmivo je, da je tudi najstarejši moški v Zagrebu, neki Kolmar. star 102 leti. _ Vreme. Vremenska nonoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo v dravski in savski banovini deževno, drugod pa vedro, toda oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 32. v Beogradu 28, v Splitu 26, v Sarajevu 24, v Zagrebu 20, v LJubljani in Mariboru 18 stopinj. Davf je kazal barometer v Ljubljani 763.6, temperatura je znašala 9 stopinj. _ Samomor učitelja. V Foči si je končal življenje 421etnl učitelj Komljen MI-la-člč iz Črne gore. V ponedeljek zjutraj je odšel v stajo in se obesil. Svojim prijateljem je že dolgo pravil, da ai hoče končati življenje. Vse kaže, da so ga pognale v smrt težke gmotne razmere. _ Tragična smrt dveletnega dečka. Na zagrebški kliniki je umrl dveletni Ivica Psrnisek, sin šivilje Ljudmile PerniŠek. Oblasti so odredile obdukcijo, ker je bil deček pogoltnil dinarski novč\č. K njegovi materi je prišel nekega dne znanec in je dal njenemu sinčku ln nekemu drugemu otroku vsakemu po en dinar. Mali je ta čas pospravljala sobo in ni mogla paziti na otroka. Otrok je dinar pogoltnil. Prepeljali so ga na kliniko, kjer je pa že drugi dan umrl. — Bik usmrtil ženo. V vasi Sladojevcl blizu Virovitice se je pripetila težka nesreča. Gostilničarjeva soproga Ana Budič je pokladala biku, ki je nanadoma pobesnel, jo trikrat zabodel v vrat, potem ji je pa stri prsni koš. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. _ Foto-sport zadovolji vsakogar s ka mero. kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik Ljubljana. Stari trg 9 Ceniki brezplačno Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz i ose f ovo« vođo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceeno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —I] Francoski dijak? pred spomenikom Ilirije. Davi ob 10.30 so odšli francoski dijaki, ki so prispeli včeraj pod vod-stvom poslanca Souliera v Ljubljano, pred spomenik Ilirije na Napoleonovem trgu. Pok>-ži4i so na spomenik krasen šopek nageljnov in vrtnic s francosko trobojLepi pustolovščin te Med celo vrsto vlog, ki jih je letos dobila nasa rojakinja Kathe Nagy pri Ufi, je vloga v filmu *Lepa* pustolovščina« ena najpomembnejših. V njej ipra lepo, resno dekle z odtenkom iskrone komike, da pride u jen talent do popoln e^a izraza. Prav zaradi te vloge je bila za več let angažirana pri Ufi, tako da je bomo lahko še bolj pogosto videli. V tem filmu igrajo z njo ae Woli Aibach - Rethv, Adela Ssndrock. Ida Wiist in Otto VValburg. Film so napravili po komediji istega imena. Premiero bomo videli v kratkem v Elitnem kinu Matici. —lj Kapelnik Neffat je izbral za prvi letošnji ljudski simfonični koncert v resnici bogat izredno zanimiv a tudi krasen spored. Glavno orkestralno točko ljudskega simfoničneg-a koncerta je Schubertova simfonija v a-molu, eno izmed poslednjih del nesmrtnega kralja pesmi, ki je ostalo nedovršeno in ima samo dva stavka. Simfonija v a-molu je znana po svoji pesniški obliki. Polna je prekrasnih melodij. Najbolj je znan sicer kratek s posebno prisrčen motiv v čelu. Schubertova simfonija v a-molu je brez dvoma «no najlepših in v vsakem oziru najhvaležnejSih del vse klasične literature. Poleg Schuberta sta zastopan* na koncertu z orkestralnimi deli Mozart is Masasnet. Kot solist koncert* pa nastopi Vikar Miran. Izredni violinski talent, ki bi ga lahko imenovali našega čudežnega mladega vijolinista. V lanski sezoni je v raznih krajih večkrat nastopil na javnih koncertih ter žel vselej največje zanimanje pa tudi največjo občudovanje poslušalcev, izvajal bo po eno Bachovo in Visugstempsovo skladbo s spremljevanjem orkestra, — Predprodsja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. — Koncert bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri v unionski dvorani. Cene so zelo nizke. Sedeži s« dobe od 6 do 20 T>in. —lj Haslednji filme U i spere*1 ZKD b* slpinski vojni film »Planine v plamenn<. V tem filmu, v katerem igra glavno vlogo znani alpinist Louii Trenker. bomo videli prizore iz divje borbe proti Italiji med svetovno vojno na zasneženih vrhovih Dolomitov. Velenapeti film se bo predvajal od petka dalje v Elitnem kinu Matici. — lj Stsrle nese srednješolske mladine opozarjamo, naj pošljejo svoje otroke v nedeljo ns ljudski simfonični koncert, ki bo ob 11. uri v unionski dvorani. Spored je po večini sestavljen is klasične glasbe, Imeli bodo pe priliko slišati mladega, izredno nadarjenega vijolinista Viherja Mirana, ki naj bo vsem mladim poslušalcem sijajen vzgled, kaj lahko doseže nadarjenost, pridnost in vztrajnost. Po vseh naših domih se goji glasb* s hvalevredno intenzivnostjo. Mladini pa dejmo priliko, da čuje dovršena izvajanja. Stojišče stane 4 Din, sedeti so pa od 6 Din naprej. —1J Društvo »Tabore. Jutni ob 30. bo v društvenih prostorih hotel* Tivoli n. komemoracija mučenika Vlađimirja Gorta-na. Govoril bo tov. Pahor. Oddolžimo se spomina junaka - mučenika! —lj Mala papiga zelenkaste barve se je zatekla. Lastnik jo dobi žitnlkova u. 20. Iz Novega mesta — Tolstovrskega grasčaka g. Jožeta Rude za so odnesli včeraj popoldne iz rodnega gradu in shranili njegove telesne ostanke pri sv. Juriju v Oreh o vici ob vznožju tihih Gorjancev. Velik rodoljub je bil blagi pokojnik in velik človekoljub. Kot izšolan gospodarska strokovnjak je bil učitelj vsej okolici in njegova polja in travniki in krasni vinogradi so bili vzor odličnega dolenjskega kmetovalca. Ljubil je svojo rodno grudo in visel na njej. da je za daljši čas svoj živ dan ni zapustil. 2e v otroških letih je srkal v družbi dobrega očeta Karla in njegovega tesnega prijatelja profesorja Trdine vase vso lepoto m opojnost podgorjanskega sveta. Trdfanove »Bajke in povesti o Gorjancih« so se iz več ine rodile na rodnem mu gradu Tolstem vrhu, ali kot so tedaj še re-kali. Gracarjevem turmi. Že oče je bil velik ljubitelj slovanskega slovstva, doma so ob tihih zimakih večerih prebirali srbske, poljske, češke in ruske avtorje in mladi Jože se je zanje zelo navdušil. Med svetovno vojno bi mu bili kmalu postali nevarni. Njegova bogata knjižnica in ne skromni grajski arhiv pa so bili in še bodo iskan vir našim slovstvenim zgodovinarjem. Ni ga skoro slovenskega javnega delavca ki bi Se ne bil deležen dobrot njegove gostoljubne trehe. Obvdoveli gospe Mariji, rojeni GJobočnikovi, je ostala hčerka edinka, gospa Vlasta Schoppl s trema otro&čki in zetom ing. Herbertom Schopplom. Dom njegovih staršev je na Četrt ure oddaljenem gradu Vrhovem. K poslednjemu spremstvu so prihiteli sorodniki, prijatelji in znanci iz vse banovine in izven meja. Žalostno je ječal grajski zvonček, tužno so pela zvonovi pri sv. Juriju trt njih glas je odjeknil 5e daleč v Gorja/ncih pri sv. Miklavžu tn tam nad gradom pri sv. Roku. Bodi pokojniku svetal apomin- — 75letnica Resslove smrti tudi prt nas ni ostala ne opažena. K vsem časopisnim poročilom je treba namreč še pripomniti, ds je slavni Jožef Ressel služboval tudi pod našimi Gorjanci v tedanji pleteraki graščini, (»©daj kartuzija Pleterje) in sicer od 16. marca 1817 do leta 1&21. ko* c. kr. distrilrtni gozdar. Plače je imel nekako 700 gold. ns leto. 5. marca letos je opisoval ono njegovo pletersko službovanje in čudoviti njegov doživljaj z iumberškimi uakoki v radiu tukajšnji učitelj gospod Viktor Pirna:. Resničnost njegovega tamošnjega službovanja svedoči tudi spominska plošča na pročelju kartuzijekega zidu z dvojezičnim napisom: »Izumitelj ladijskega vijaka Jožef Ressel je od leta 1817 do 1831 kot c. kr. gozdar deloval v Pleterekih gozdih. — Njemu v časten spomin posvetilo Krsnjsko-primorsko gozdarsko druitvo 17. junija 1911.« V Novem mestu ima Ressel svojo ulico, ki veže Sukljetovo cesto s Trdinovo. Dolenjska torej »namemtega moža, ki je deloval tudi med njenimi griči, ni pozabila. — Kostanj dozoreva in vsak dan več ga je na tigu. Spočetka so le kmetice prinašale rešrte, zdaj pt rastejo os trgu kraljeviča Petra kostanja rji kot gobe. Pred leti smo imeli enega, dolgo potom dva, lani trt, letos pa že dosdej kar pet. Štirje so na glavnem trgu. eden pa se je postavni pod hotel Metropol, Se onstran most« bi bilo mesto za enega podjetneža. Merica pečenega kostanj* stane 1 Dm. Zdaj otroci saj ne bodo razmotsvali denarja za sladoled 4n xa slad-korčke. — Pasja zaprra, odrejen* s razglasom tukajšnjega sreskeg* n*čelstv* % dne 10. maj* in 5. septembra, je a* res novomeški s rez popolnoma ukinjen*. Psi p* morajo biti tudi Se v bodoče prijavljeni in vpisani pri županstvu ter morajo nositi predpisane občinske znamke, ker sicer bodo od konj*č* pokončani, njih lastniki pa kaznovani. Tudi po sosednjih občinah kriket;* sreza: St. Jernej, Kostanjevica, Sko, cijan to ftmarjet*. je pasja zapora popolnoma ukinjen*. Pravico do obstoja ima samo tista neenakost. M jo ie ostvarila prfrrjda kot razliko v bistvo posameznih ljudi in za dosego prirodnih cUJev. Prirod-nega okvira ne more prekoračiti ne ta ne dragi spol, zakaj s tem bi unKMl svoj prirodni cilj: Bolj belo ko sveze zapadli sneg.... postane Vase parilo, če je perete s preiskuienim ALBUS* teipentinovim milom. Razkrajajoča moč terpentina,spojena z moćno penečim *e ALBUS-milom daje idealno pralno ALBUS-terpentinovo mila Koštrunček pod vlakom Zgodba o bojevitem koštrunu, ki je škem Novo mesto, 10. oktobra. Da je železnica velika blagodat za posameznika in za vse človeštvo, tega ne bo zanikal nihče, niti oni nesrečniki, ki jim je iskra iz lokomotive slučajno zaik> ©biCaJn-o tombolo. Nabrane dobitke je »branilo za pribodnje leto, ko bo ptriredilo toan»bolo v večjem obses-u. S čistim dobičkom prireditve bo "društvo vršilo nujno potrebna popravila v svojem počitniškem domu na Bakarcu, za katerega je že poslalo zadnji obrok kupnine. Ta vest bo gotovo razveselila vse udeležence drustvanin kolonij ob morju, saj se bodo sedaj lahko popravili razni nedostatki, ki so jih goetje doslej tiho prenašati. Letos je bdlo v Celjskem domu v Bakareu, ki je Last celjskega Kola, 279 kolonistov, a 28 jih j« bilo le po nekaj dni na obisku pri otrokih. Plačujoči kolonisti so pripomogli 64 otrokom, da so lanko preživeli po tri tedne v Bakareu, in sicer 18 brezplačno, 46 pa po zvišanj pristojbini. Poleg tega je bil dovoljen znaten popust za otročičke, ki so blH s starši. Ker Ima društvo pri svojem dehi zgolj dobrodelne namene, se priporoča občinstvu za naklonjenost pri plačevanju Članarine, pri prireditvah ln pri teblri letovanja ob morju. —c Vse prijatelje gledališča pozivamo, da se nocoj udeleže otvoritve nove sezone v Mestnem gledališču. Narodno gledališče ix Maribora bo gostovaJo s Cankarjevo komedijo >Za narodov blagor«. Uprizoritev tega sijajnega slovenskega odrskega dela je tudi v Mariboru Izredno uspela. O ognjenikih na nasi zemlji bo predaval ob otvoritvi sezone na Ljudskem vseu&ilišču v Celju g. dr. Valter Bohinjec te Ljubljane. Predavanje bo v ponedeljek 17. t. m. ob 20. v rlsalnici meščanske šole. —c Z drevesa je padla na Rečici ob Sa-rinji 371etna posestnikova hči Ana Senl-cova. Pri padcu si je zlomHa levo ključnico. Ponesrečen ko so prepeljali v celjsko bolnico. —c Akcija za podpiranje brezposelnih In revežev. SirŠj odbor za pomožno akcijo za podpiranje brezposelnih ln pomoč revežem v Celju in okoHci je Imel v torek 11. t m. zvečer sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da bo ožji akcijski odbor takoj pričel z intenzivnim delom. Prispevki za to akcijo se ne bodo določali po odstotkin, marveč bodo posamezne panoge delodajalcev ln delojemalcev same med seboj nabirale prostovoljne stalne prispevke ter jdih dajale akcijskemu odboru na razpolago. Nabiranje darov s avtomobilom po mestu in okolic*., ki se je pričelo v tore* 11. t. m., se Je že prvi đan dobro obneslo in se nadaljuje. —c RJsva denarnica s približno 150 Din gotovine ter papirji Is računi ns ime Tonalit Isk je bila isnibljeas ▼ ponedeljek 10. t. m. popoldne na Glavnem trgu. strma «. SLOVENSKI NAROD«, to 12. oktobra 1S32 Aar 232 74 (Pro/cletstvc S Pancwfkxvo pomočjo je bS že de-setfcrat vse prebrskal in pretaknil. Desetkrat je bfl temeljito preiskan ves kovčeg. JVbkček se je od strahu ves treseL — Naše premoženje je splavalo po vodi! — je kričal Siimak... Ta d'Al-boize je silno bogat... Hotel je pJača-ts... knel sem tisočake skoraj že v rokah. Trideset tisočakov I Znova je začel kričali, dolžati, zmerjati in groziti... brez konca in kraja. Milček in daudinet sta lahko odšla m se pomirila v svojem brlogu. Legla sta in zlezla pod odejo. Skozi vrata se je pa še vedno razlegalo Slmiakovo kričanje. — No, nehaj vendar že in molči, — se je oglasila naenkrat Zefyrina. — Nesreča je seveda, Če si ta pisma izgubil. Pa tudi če smo jih i zgubil*, še ni tako htido. Jaz vem za nekaj drugega in to se mi bo posrečilo bolje nego se je tebi ta kupčija. IX. NA SLEDI. Čeprav so ga tako skrbno stražilL, bi bil Milček lahko že davno pobegnil in zapustil družbo svojih krvnikov, če bi hotel. Toda daudinetova tbolezetn, ki je bila stopila v zadnji stadij, je bila tako težka, da se deček ni mogel odločiti, da bi zapustil svojega tovariša, ki ga je imel zelo rad že odkar so ju skupaj vzgajali. Vendar mu je pa bila neznosna misel na gospo Heleno in na srečno življenje, ki ga je živel pri nji. S težkim srcem in solznih oči je večkrat poskusil pobegniti iz strašne resničnosti in rad je po cel dneve obujal spomine. Pozneje si pa ni več upal obujati spominov. Sram ga je bilo, če se je spomrtil vseh laži, ki jih je bil zagrešil, ko bi bil moral povedati, kdo je prav za prav, ko bi bil moral priznati, da se je ta grozni Siimak izdajal za njegovega očeta, a zo-pema Zervrina pa za njegovo mater. Njegova mati! Dečkove misli so poletele daleč, daleč... V duhu je zagledal priuazno, lepo gospo, ki se mu ie smehlLiala, čutil je na svojih licih njene poljube in božanje, njene roke so ga krepko objemale. Po cele ure je prebil v teh sladkih sanjah. iVLnogo je pa tudi plakal. Plakal in trpel je pn misli na svoje bedno življenje, vendar se mu je pa zdelo, da v svoji nesreči sluti bližajočo se rešitev. Ta čas je pa napenjal Ramon vse sile. da najde zavrženega sina. Začel ga je znova iskati rx> pariških beznicah. Vstajal je zgodaj zjutraj, da je lahko videl nesrečneža, ko so se vračali po pre-čutih nočeh v svoje brloge. Nekega jutra ga je zaneslo v zanemarjen mestni okraj; bilo je tik pred zimo, ko potrka na vrata mnogih delavcev brezposelnost. Kar je začul krik neke žene ob pogledu na otroka, ki je vlekel težko na-tovorjen voziček. — Kako neki morejo ljudje tako mučiti otroke ... Seveda, tudi otroci morajo kaj zaslužki, Če imajo siromašne starše, a dela ni lahko dobiti. Vendar pa nekateri ljudje nimajo srca. Ramon se je obrnil in zagledal ubogega dečka; bil je ves prezebel m raztrgan, potil se je, čeprav je bilo mrzlo. ki težko je sope! upognjen pod jermenom ročnega vozička. vlekel je, kar je mogel, na vsakem koraku se ie spotaknil ob kepo ilovice, in napenjal je vse stle, da bi zvlekel voziček po klancu, pri tem je pa tako žalostno stokal, da se je v srce smilil vsem, ki so ga shšafc. Rarnoou se je revček v dno duše za« smilil. — Ta deček je star dvanjast ali trinajst let — je pomislil, — torej toliko, kolikor bi bil star zdaj Milček. In kdo ve, morda ga celo pozna... Otroci te starosti se Cesto srečujejo in seznanjajo... Shičajno je morda ta revček srečal v življenju nesrečnega dečka, ki ga zaman iščem ... Pomenim se z njim ... Deček se je bil baš ustavili pred Ra-monom, da bi si oddahnil. Toda takoj ga je napadel kašelj. Moral se je nasloniti na težko breme, ki ga je peljal, z drugo roko se je pa oprijemal zidu, da bi ne padel; dušik> ga je in pljuval je knu Ko je pa kašelj ponehal, je ubožec pre-bledei ko zid. — Slabo mu je, — je pomislil Ramon. Usmiljena žena je bila že odšla. V pusti ulici ni bik) žive duše. Ramon je stopil k dečku in ga prijel pod pazduhu. Deček se je vzravnal. — Saj ni nič hudega, gospod, samo malo prehlajen sem, — je dejal v zadregi ... In zdaj je že zopet dobro... Hvala lepa za sočutje. Ali mi morete povedati, kje je ulica d'Alesia? — Urica d'Alesia? — Da, gospod... Pot me vodi do te ulice in potem vedno naravnost, da dosežem svoj čila*. — Kam si pa namenjen? ... Je cilj tvoje poti daleč? — Daleč, daleč... Tam za sirotišnico sv. Ane. — Odkod pa prihajaš? — Od železniškega mostu d'Au-teuil... Ah, to je dolga pot... toda ne mudi se mi nikamor ... — Kdo te pa pošilja tako daleč s tako težkim tovorom? ... Gospodar? — Ne, gospod, moji sorodniki me pošiljajo ... Stric in teta ... Danes se selimo, pa moramo pomagati vsi. — Zakaj pa niso koga najeli, da bi jim prepeljal ta tovor? — Ne vem, menda nimajo denarja... Dečka je znova napadel kašerj, znova se je opotekel in malo je manjkalo, da ni padel! — Toda to je grozno! — je vzkfiknil Ramon ogorčeno, — naprtiti tako delo bolnemu dečku. Deček je napravil med silnim kašljem z roko slabo kretnjo, kakor bi hotel reči: — Oprostite ... samo hip potrpite — in zopet vam bom na razpolago. In res, kmalu je zopet smeje odgovarjal prijaznemu gospodu, le solze je imel še v očeh in dihal je težko. — Sorodniki mi navadno ne nalagajo tako težkega dela... Danes je to izjema. — Imaš mater? — Ne, gospod, sirota sem ... Vzgojila sta me stric in teta in še zdaj sem pri njima. — Kako pa skrbita zate? Zakaj te nista poslala v boiruco, saj si vendar bolan? — V bolnico? ... Bil sem tam, gospod ___Poslali so me zopet domov, kar zdravniki niso več vedeli, kako bi me lečili. Stric in teta sta pa dejala, da je moja bolezen neozdravljiva in da bi bi'.o škoda denarja za zdravila ... — Torej se sploh ne zmenita zate ... a ti si trdil, da so ti doma stregli. — Ah, gospod, imam prijaterja, ki tudi pravi, da se zdravniki in moji sorodniki motijo, in on mi daje zdravila. — Prijaterja? Kako so v Moskvi slavili Gorkega Od L 1924« do lani je izilo 10 mifijonoT Malokateri pesnik je b3 slavljen s tolikim pompom in ob taki udeležbi najširših mas, kakor Gorki ob svoji 40-letnici literarnega delovanja. Vsi pisatelji in politiki Sovjetske Rusije in cela vrsta inozemskih ptisatedjev (An-dre Gide, Bernard Shaw, Romain Rol-iand, Upton Sinclair, Henri Barbusse, Ande rs en Nex6, Wassermarm, Štefan Zweig, Gatewortfhy, Kefflermann itd.) je Maksimu Gorkemu k jubileju Čestitala. Slavnostni predstavi v gledališču Vah-tangov, kjer so igrali Gorkega zadnjo dramo »Jegor Buiičev in drugi«, je prisostvovala korporativno vsa sovjetska vlada. Našteti vse proslave in posamezne govore, ki so jih v tem tednu imeli na stoterih krajih Rusije, je nemogoče. Poedine sovjetske republke so priredile razstave v čast Gorkemu, njegova deda so bila na novo izdana v najrazličnejših jezikih sovjetske zveze, razpisane so bile nove štipendije, otvorjene šole z njegovim imenom, Gorki je bil imenovan za častnega člana beloruske akademije znanosti itd. Posebnega pomena so sklepi predsedstva centralnega izvršnega odbora in moskovskega zubernskega odbora: Maksim Gorici, veliki proletarski pisatelj, je bal odlikovan z Leninovim re- ▼ državni zaloiM njegovih del dom za svoje literarne zasluge. Razen tega je bilo sklenjeno ustanoviti v Moskvi institut »Maksim Gorki«, ki bo nameščen v posebnem poslopju. V tem institutu in v njegovi knjižnici bodo zbrana največja dela svetovne literature. Namen instituta bo v glavnem ta, da bo omogočal aktivnim literatom dostop do vseh zakladov pretekle in sodobne književnosti ter njih kritično proučevanje. Hkratu na i postane ta institut tudi nekak laboratorij za raziskovanje literature vseh narodov Sovjetske Rusije. V vsaki republiki je bilo razpisanih za višje šole po 25 štipendij, pri gori omenjenem predsedstvu pa je bil obenem ustanovljen fond v čast Maksima Gorkega, iz katerega se bodo vsako leto razdeljevale nagrade za najboljša literarna dela v nacionalnih jezikih Sovjetske Rusije. Moskovski Hudože-srveni teater naj odslej nosi ime Maksima Gorkega. Poleg tega bo nosil njegovo ime tkzv. park kulture in oddiha m največja moskovska ulica, znana Tverska ulica, se bo imenovala odslej Ulica Gorkega. Zanimivi so podatki o nakladi del Gorkega. Med L 1902—1912, ko je njegova dela zalagala edinole založba »Znanje«, je bilo natisnjenih približno 5 milijonov izvodov Gorkega del. Po revoluciji so rasle te številke od leta do leta. Od 1924 do 1931 je samo v državni založbi izšlo 10,484.000 izvodov njegovih knjig. Samo cenene ljudske izdaje v RSFSR in drugih nacionalnih republikah so dosegle med 1918 in 1932 nakflado 11,577.000 izvodov, vendar pa to število še davno ni popolno. Ce prav premislimo, je res pametneje, da človek še v življenja prejme priznanje za svoje zasluge, kakor pa da v kaki podstrešni izbi pogine ko pes, potem pa mu na vsakem vogalu postavijo spomenik. Končno ie. treba še omeniti, da je Gorki poleg Francoza Pauia Valervja in Nemca Štefana Georga kandidat za letošnjo Nobelovo literarno nagrado. Imeniten gost v jeci V Gorku na Irskem živi mož, ki je gotovo najbolje postrežem človek na svetu, saj mu služi guverner, 12 uradnikov, upravitelj, zdravnik in 40 paznikov. Mož pa ni noben kralj ali knez, niti bogataš in tudi z nobeno državno tajno se ne more pohvaliti, da bi jo vedel, kakor 2elezna maska. Gre za navadnega človeka, ki je bil obsojen zaradi pijanosti in razgrajanja na nekaj tednov zapora in je zdaj edini jetnik v Gorku, ogromnem poslopju, kjer je 500 jetniških celic. Nakfcučje je hotelo, da ima zdaj ta ogromna jernišnica samo enega are-stanta. Zato mora biti pozornost vseh uslužbencev posvečena njemu in mož je bil te dni deležen celo visoke časti, da se je zglasila pri njem v celici komisija, ki se je prišla prepričat o njegovem zdravju. Mož stane vlado več, nego če bi ga poslala na stanovanje v najdražji londonski hotel in mu dala na razpolago avto in celo armado shižin-čadi. Zaradi enega samega jetnika je treba namreč vzdrževati ves aparat ogromne jetnišnice. i »H Najmlajši f na morju ik V začetku oktobra je nastopil pot iz Evrope v Ameriko najmlajši potnik, triletni Erich Hubner, rojen 1. 1929 v S t. Olrichu v Avstriji. Oče in mati sta se kmalu po sinčkov eni rojstvu izselila v Ameriko, kamor sta šla z najboljšimi nadami, toda brez zagotovila, da bosta imela srečo. Zato sta iz previidnosti pustila otročička doma pri svojih starših. Naselila sta se v Winnipegu. kjer je on kot soboslikar takoj v začetku dobro zaslužil. Ker sta si zakonca gmotno hitro opomogla, sta pisala svojim staršem, naj Uma pošljejo v Ameriko otročička. In dečkov stari oče je krami z vnukom v Kremsmunster, kjer je malega potnika prevzel sevrao-nernški Liovd. Paro plovna družba je ponosna, da je dobila najmlajšega potnika, kar jih je brez spremstva odraslih kdaj potovalo v Ameriko. Potniki na pamiku pripravljajo mlademu Erichu toliko lepih daril, da bodo potni stroški zanj kriti in da starši ne bodo imeli s tem nobenih izdatkov. Sicer pa ni verjetno, da bi parobrodna družba sploh kaj računala za prevoz najmlajšega potnika. Povratek kraljice lepote Te dni se je vrnila v svoje rojstno mesto StambuJ armenska Turkinja Kerri-manova, ki je bila izvoljena za evropsko kraljico lepote. Rojstno mesto jo je seveda sprejelo zelo prisrčno in priredilo nji na čast velike svečanosti ki so trajale več dni. Vojaštvo je imelo prosto, da so lahko tudi vojaki prišli pogledat evropsko kraljico lepote, svečeniki so se ji prišli poklonit in sam Kemal paša je poslal k nji svojega odposlanca z dragocenimi darili. Lepotico so doslovno zasuli s cvetjem. Našteli so nad 5000 šopkov, ki so jih položili navdušeni rojaki lepotici k nogam. Ženska društva, ki se bore za ženske pravice v Turčij&, so poslale k nji posebno deputacijo, ki ji je Kerrima-nova svečano obljub hI a, da se ne bo omožila z nobenim zapadnim kristjanom, pa naj bo še tako bogat, temveč da vzame samo mohamedana. Ta vest se je nag*o razširila po Turčija in lepotica dobiva zdaj od vseh strani ženhv ne ponudbe. O postnih golobih ze za časa pete egiptske dinastije pred 5000 leti, ko so Evropo pokrivali še pragozdovi in močvirja, so gojili v Egiptu golobe kot domače ptice in tudi kralj Salomon je že rabil postne golobe. V Grčijo so prišli golobje iz Perzije. Tudi Grki in Rimljani so pozna U poštne golobe. V srednjem veku je ustanovil sultan Nureddin Mahud golobjo pošto v bagdadskem kalifatu, ki je trajala od 1. 1150 do 1258; njegovi krščanski sovražniki so bili zelo presenečeni, ker take naprave niso poznali. V Evropi so rabili poštne golobe v večji meri Holandei med vojnami. Tudi Napoleon je imel v svoji armadi mnogo poštnih golobov. Tekme poštnih, golobov kot sport so se razvijale že od leta 1818 v Belgiji. Belgija je v reji poštnih golobov še se-dr' na prvem mestu. Tudi med svetovno vojno so se golobi zelo dobro obnesli. Med ofenzivo na Meuse in v Argon-nih je preneslo 400 golobov 442 večinoma zelo važnih poročil. V svetovni vojni je sodelovalo 50.000 poštnih golobov, med njimi 24.000 ameriških. Orijenta-cijske sposobnosti golobov so poznali že stari Kitajci. V Grčiji so redili poštne golobe že za časa Aristotela. Najbolj razširjena je bila golobja pošta v Arabiji. Poštni golob preleti okrog 80 km na uro. KRALJ CIRKUSOV z ogromnim osebjem največjega cirkusa na svetu se ustavi na potovanju iz Bruslja na vzhod za par dni tnal na kratko gostovanje V LJUBLJANI. Đoiiiaga o ^J^P61' največji, najboljši cirkus. Ne samo 100 ali 500, r fl USISo • ne 1000 ljudi in živali, temveč tudi mase artistov in delavcev, a njegova menežarija je prava Noetova barka. V ogromni areni v premeru 62 metrov moremo videti v roku 3 in pol ure najlepše in naj-senzacijonelnejše predstave. Potrebuje: dnevno velikanske količine mesa, ovsa, sena, slame, kosti, kruha, zelenjadi, konjskega mesa, olja, bencina itd. m išče sobe za svoje osobje več kot 100 nameščencev. I» f Gleich vam prinaša denarja. Prosimo vas, da mu TrgOVCl • stavite nujne ponudbe na upravo cirkusa, Zagreb. nalr^fffia gM^°^ sloves, ki gre pred njim. To potrjuje LfOK3ZHJCy z deli in se ne poslužuje hvalisave, kričeče reklame. V Neaplu, Rimu, Barceloni, Marše ju, Parizu, Bruslju, Antwerpnu, Rotterdamu, Amsterdamu, Luksemburgu, Stuttgartu, Kolnu, Breslavi, Pragi itd. je dokazal, da v polni meri zasluži naslov >Kralja cirkusov« z edinstvenostjo svojih predstav, kolosalnim obsegom šotorskega mesta, ki se kotali na tisočih kolesih, naposled z onim edinstvenim izpopolnjevanjem, ki je iz ničesar z jekleno energijo in voljo v dobi 12 let ustanovil največji cirkus. Dvanajst tisoč ljudi ima prostora v ogromnem cirkuškem šotoru, v katerem so samo sedeži z ljudskimi cenami. predstava v Ljubljani bo v ponedeljek 17« oktobra ob 8« Vsako beseda 60 pmr* Plača so lahko tiuU w ta odgovor znamko! - Ha vprašanja brez _ i, - Najmanjši otfla* Wm STANOVAL SOBO kabinet, kuhinjo in klet dam takoj v najem v Streliški ulici K. 33. 3799 SLUŽBE ČEVLJAR. POMOĆNIKA dobro izurjenega v zbitem deru, sprejme takoj z vso oskrbo Janko Mladič, čevljarstvo, Raka pri Krškem 3790 KUPIM TOVORNI AVTO 2—3 tone, dobro ohranjen, kupim takoj. Prednost ima Ford s 3 osmi. J. Dragoner, Zagreb, Nutolićeva ulica 4. 3791 2 MAJHNA ŠTEDILNIKA mirna, rabljena, kupi Matija Kozinc, Sevnica ob Savi. 3792 MANJŠO BBIVNICO kupim sli vzamem v najem Ponudbe na naslov: F. Stanič, Sisak, Preradovićeva ul. 33/1. - KONDENZOB 16 cm premera, gorisene dalje do 15 cm, kupim Ponudbe na Josip Plankar, Ljubljana, postni predal 115. 3798 WBW£ SMREKOVE IK MECESNOVE SADIKE za jesensko in pomladansko pogozdovanje odda več stotisoč 4 in 5 letnih presajenih smrekovih sadik in cca. 100.000 2- in 3 letnih mecesnov, zdravih in močnih ter prvovrstnih graščina >Hribe, Preddvor nad Kranjem. 3757 ARTEL 500 v dobrem stanju, z razsvetljavo za 5000 Din proda Filip Dolenc, trgovec, Lučne, p. Gornja 3778 JABOLKA štajerska namizna razpošilja v vsaki količini po povzetju Pauer, Braslovče, Savinjska dolina. 3795 NtPMMKNINI POSESTVO 36 oralov zemlje, hiša, gospodarsko poslopje, svinjaki, vinska klet, sadni vrt, dva vinograda, travniki, lepe njive m gozdovi z vsem inventarjem — prodam za 80.000 Din. Simon upnik, Zgornje Sečevo 20, posta Rogaška Slatina. 3758 MAJHNO POSESTVO poceni naprodaj blizu trga Sv. Lenart v Slov. goricah, obstoječo iz hiše, sadonosnika in njiv. Vprašati pri Kavčič, Spodnji Zerjavci. 3759 KRASNO POSESTVO 8 oralov, primerno za letovišče ali upokojenca, proda za 85.000 Din Klanjšek, Poljčane. 3762 STAVBNE PARCELE v solnčni legi, po 15—60 Din prodam v Brinju — Stožicah na Jezici. Pojasnila daje Herman, Ježića, ali pri Florjan-čku. 3796 PAZNO BRZOPOPRAVLJALNTCA popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, Selenburgova ul. št. 4, dvorišče. 91/T Suhe gobe fižol in orehe plačajo po najboljši dnevni osni Geršak & CoM LJUBLJANA Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T PEĆI NA ŽAGO VINO najboljšega sistema ter jako trpežne izdeluje in razpošilja na osemdnevno poskušnjo R. Jakelj, Slovenjgradec. 3794 TVORNICA ŠABLON za ročna dela, bogat sortiment vseh novitet vzorcev, pa se vsakemu Izplača otvoriti pred-tiskari jo (Vordrucke rei) za malo denarja. Spec. trgovina in atelier ročnih del Kureše-vič, Zagreb, Radičeva (Duga) ulica 5. 3797 KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znam k od Din 11.000 naprej. — >MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. 18.-T IVAN MAGĐI6 krojač Ljubljana Gledališka ul. št. 7, se priporoča za jesensko sezono. 3694 Vezenine — zavese najnovejši slog, — nizke cene Matek & Mikeš LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj)