3 Izvest je državne realne gimnazije v Celju za šolsko leto 1928/29. V Celju 1929. Izdalo ravnateljstvo, založilo Podporno društvo za ubogo učence na drž. realni gimnazi|i. Nalisnila liskama Brala Rodd & Marlinčič, Celje. Izvest je državne realne gimnazije v Celju za šolsko leto 1928/29. V Celju 1929. Izdalo ravnateljstvo, založilo Podporno društvo za uboge učence na drž. realni gimnaziji. Natisnila tiskarna Brata Rodč & Martinčič, Celje. 5. Brodar : Potočka zijalka na Olševi. Prva paleolitska postaja v Sloveniji. Dočim je število paleolilskih postaj, t. j. nahajališč, ki vsebujejo ostanke iz starejše kamenene dobe, na zahodu - in to tudi v zahodnih Alpah — precejšnje, so na vzhodu in zlasti v vzhodnih Alpah nahajališča razmeroma redka. V naši državi je bila do zadnjega časa znana samo ena, toda vsekakor silno pomembna paleolitska postaja, namreč Krapina na Hrvatskem. Sloviti geolog Gorjanovič-Kramberger je našel 1. 1899. nad bregom potočka Krapinščice v eluvijalnih plasteh peščenca več „kulturnih plasti“, ležečih druga nad drugo. Med razbitimi in razmetanimi kostmi raznih starodavnih živali je našel poleg kamenenega orodja tudi dele človeških okostnjakov, ki so pripadali dvema različnima plemenoma pračloveka. Prav radi tega je postala ta postaja svefovnoznana. Slovenci nismo imeli ničesar*); zato ni nič čudnega, da se je pri nas prav malo pisalo**) o problemih starejše kamenene dobe in smo v teh stvareh v splošnem prav slabo poučeni. Odkar sem jeseni 1. 1928. zasledil paleolitsko postajo „Potočko zijalko“ na Olševi***) in se vrnil z obilnim materijalom v Celje, čtijem neprenehoma iz vseh krogov vprašanje: „Ali se bo posrečilo sestaviti celega medveda (ngmreč brlogarja)?“ To vprašanje kaže, da smatrajo premnogi najdbo kosti medveda brlogarja kot poglavitno, a v resnici bi bila to le zadeva bolj ali manj lokalnega značaja. Najdbe v Potočki zijalki imajo mnogo širši pomen. Sestava medveda je stranskega pomena. Lahko torej rečemo, da se ga ne bo posrečilo sestavili, ker tega tudi nihče ne namerava 1 Dasi je *) Pokala jama pri Nabrežini, ki je vsebovala osfanke iz mouslierske dobe, se nahaja v zasedenem ozemlju. **) Zelo dobro nas seznanjajo z vsemi problemi razprave : Utiiv. prof. dr. L. Ehrlich : Prazgodovinski človek, Čas, 1. 1922., zv. 2.; „ , „ „ Slarosl človeškega rodu v luči prazgodovine, Čas, I. 1922., zv. 4.; „ „ „ Prazgodovinski grobovi, Čas, I. 1923., zv. 4. Za širšo javnosl poljudno pisani in zelo poučni so nadalje naravoslovni pomenki dr. E. Sever-ja: „lz pradavnih dni“ in dr. L. Poljančeva bajka iz pradavnih dni: „Med snegom in le Joni*. Oboje je izšlo v zbirki poljudno-znanstvenih črlic: Iz lajnosli prirode. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani, 1926. Razen lega je razfresenih po lednikili in mesečnikih še nekaj manj kritičnih sestavkov (Življenje in svel, Domači piijalelj i. dr.). ***) Glej začasno poročilo v „Časopisu za zgodovino in narodopisje“, 1. 1929., šl. 1—2, sir. 113-116. r vsaka posamezna kosi v Številnih primerih na razpolago, saj pripadajo deli okostja najmanj do 50 različnim živalim poedinkam, je vendar popolnoma nemogoče zbrati skupaj vse kosti samo ene živali. Vse kosti so bile v rokah pračloveka, ki jih je razmetal in mnoge tudi zdrobil. Iz teh kosti sestavljeno okostje bi bilo, četudi bi vzeli po velikosti in po vsem sorazmerne kosti, le ogromno skrpucalo, ki bi sicer za videz odgovarjalo, a ne bi imelo prav nobene znanstvene vrednosti. Težišče najdbe ni v medvedu brlogarju, temveč v dejstvu, da je v pradavnosti živel v Potočki zijalki pračlovek, ki se je hranil z njim. Odkrita je nova paleolitska postaja, ki bo naše znanje o pračloveku in o času, v katerem je živel, izpopolnila in obogatila. S prazgodovino človeka se odkriva obenem tudi del prazgodovine naše zemlje. Na kak način prispeva „Potočka zijalka“ k temu, naj bo govor v naslednjem. Geološke dobe in pračlovek. Zgodovina naše zemlje obsega dolge milijone in milijone let. Zemlja ni bila vedno taka, kot je danes. Njeno površje, celine in morja, so se večkrat izpreminjali. Tudi živalstvo in rastlinstvo je izpreminjalo svoje oblike, naslajale so nove vrste in stare izumirale. Nekatere zelo stare vrste so se ohranile in žive še danes. V splošnem vidimo, da je fauna in flora tem bolj podobna današnji, čim mlajše so zemeljske plasti, v katerih se nahajajo njihovi ostanki (okamenice ali fosilije). Nekatere okamenice se nahajajo le v določenih skladih in je njihova navzočnost zanesljiv dokaz, kateri dobi pripadajo dotični skladi. To so tako zvane vodilne okamenice ali vodilne fosilije. Te proučujejo paleontologi in se bavi z njimi veda paleontologija. Poslužujejo pa se jih geologi, ko določajo starost posameznih zemeljskih plasti in sestavljajo zemeljsko zgodovino ali geologijo. Geologija in paleontologija se torej medsebojno izpopolnjujeta. Na omenjeni osnovi deli geologija zemeljsko zgodovino v štiri veke: 1) pravek (arhajski vek), t. j. doba brez organizmov, 2) stari vek (paleocojski vek), ki obsega kambrijsko, silursko, devonsko, karbonsko in permsko tvorbo ali formacijo ter je vek brezvretenčarjev, 3) srednji vek (mezocojski vek) s triadno, jursko in kredno tvorbo (začetek vretenčarjev, veleplazilci), 4) novi vek (kenocojski vek) s terciarno in kvartarno tvorbo (razvoj vretenčarjev do današnjega stanja). Pračlovek nastopi šele v novem veku in še tu jako pozno. Neki znaki sicer kažejo, da sega njegov pojav že v terciarno tvorbo*), vendar se do danes to še ni posrečilo dokazati. Zanesljivo ga najdemo Sele v kvartarju, ki ga delimo v: *) Tako v mlajših kakor (udi v srednjih in starejših terciarnih plasleh so našli razizkovalci na večih mestih v Belgiji, Franciji, Angliji i. I- d- *ako z'Jan® »eolile“, i. j. kairene, ki naj bi oznanjali sedanjemu človeštvu prvo zarjo človeške kult ut e sploh. Toda li eolifi iz raznih \zrokov niso nikaka zanesljiva in dokazilnn priča o pračloveku. Človeškega okostja iz lerciarne dobe pa ne poznamo do sedaj se nobenega. a) pleistocen ati diluvij ati sfari kvarfar in b) holocen ali aluvij ali novi kvarlar. Dočim govorimo v diluviju še o pračloveku, naletimo v aluviju že na današnjega človeka. Časovno razmerje med lerciarom, diluvijem in aluvijem računajo navadno kot 600:60:1, vendar smatra n. pr. Bayer za pravilnejše razmerje 300:20:1. Po tem takem bi trajal diluvij znatno manj časa. Ako smatramo aluvij kot enoto in mu prisodimo dobo trajanja 10.000 let, dobimo za terciar 3,000.000 let in za diluvij 200.000 let. Samo po sebi je umevno, da fe številke ne predstavljajo nikakih absolutnih vrednosti, temveč le relativne. Za diluvij je značilno, da ga lahko časovno istovetimo s tako zvano ledeno dobo, vštevši pri tem tudi vsa toplejša razdobja. Znanost je dognala, da je bilo več ledenih dob že tudi v prejšnjih starejših vekih, vendar so te še razmeroma tnalo preiskane. Prvi del kenocoika t. zv. lerciar je bil čas, ko so še zadnjič pokrivata morja razsežne dele današnjih celin, ko je bila aktivnost vulkanizma zadnjič precej razborita in je vladalo v Srednji Evropi dokaj toplejše podnebje od današnjega S koncem terciara pa se je vse izpremenilo. Zemlja se je umirila, morja so se umaknila in napočil je čas mraza. Od severa so se pomaknili ledeniki daleč v sedanjo Nemčijo ter so se tudi Alpe obdale krog in krog z ledenim oklepom. Vzroka temu pojavu še ne vemo; nekateri ga iščejo v odnošaju naše zemlje do svetovja (kozmične teorije), a drugi zopet v zemlji sami, n. pr. v spremembi zemeljske osi i. dr. (telurične teorije). Pač pa vemo, da so za časa ledene dobe nastopila toplejša, po živalstvu in rastlinstvu sodeč, celo prav topla razdobja, katerim so sledili časi novega razmaha ledenikov. Kolikokrat so se razprostrli ledeniki in kolikokrat zopet nazadovali, med znanstveniki še ni enotnega mnenja. Z nekaterimi najvažnejšimi teorijami se seznanimo še kasneje. Dejstvo je, da se nahajajo ostanki in sledovi pračloveka prav v tej dobi in nastopi današnji homo sapiens šele s končano ledeno dobo. Nahajališča, kjer so našli tudi okostja pračloveka, ki so predmet antropologije, niso preštevilna, mnogo več je postaj, ki s svojo vsebino le pričajo o njem. V tako zvanih kulturnih plasteh takih postaj naletimo na ostanke pračlevekovih pojedin in na njegovo orodje in orožje, ki ga pro-učava arheologija. V arheološkem oziru se strinja diluvij s starejšo kameneno dobo ali paleolitikom, ki ga označuje neizglajeno kameneno orodje, dočim pripada že aluviju mlajša kamenena doba ali neolitik s svojimi izglajenimi ročnimi izdelki. Tudi tu velja načelo, čim preprostejše in enostavnejše je orodje, tem starejše je in obratno. Pripomniti pa je treba, da se tudi v paleolitiku v poznejših oddelkih ni rabilo samo orodje iz kresilnika in sličnih rudnin, temveč tudi iz kostenine, slonovine, roženine i. dr. Arheologi dele paleolitik v dva dela: a) starejši paleolitik, ki mu pripadajo: 1) chellesska doba, 2) aclieulska doba, 3) moustierska doba ter b) mlajši paleolitik, v katerem se vrste: 4) aurignaška doba, 5) solufrejska doba, 6) magdalenska doba. Sledi neolitik ali mlajša kamenena doba. V glavnem prisojamo starejšemu paleolitiku pračloveka Neandertalca, mlajšemu paleolitiku Cromagnonca, neolitiku pa že današnjega človeka. Kateri arheološki dobi pripada kulturna plast Potočke zijalke? Potočka zijalka se nahaja v vzhodnih Karavankah v gorski gmoti Olševe ter v višini približno 1700 metrov. Leži torej sredi nekdanjega zaledenelega ozemlja, vendar tako visoko, da do nje niso več segali ledeniki. V njej iščemo zaman ostankov ledeniških grobelj in ne najdemo tudi nobenih fluvioglacialnih usedlin. Vse plasti, ki se nahajajo v njej, izvirajo od sprhnevanja njenega stropa in njenih sten. V strogem pomenu besede so to eluvijalne plasti. Zanimajo nas sicer s stališča kronologije ledene dobe, vendar jih z geološkega vidika ne moremo presojati, ker ne najdemo nobenih opor. Na drugi strani nam je seveda prav to všeč, ker je ostala na ta način kulturna plast nedotaknjena in jo je treba samo razkriti, da vidimo, kakšna je bila nekoč. Ker nismo našli do sedaj še niti ene človeške kosti, nam seveda odpove tudi antropologija. Paleontološki maferijal je zelo enostranski, kar v nekem posebnem oziru vzbudi sicer našo pozornost, a ga za določitev dobe ne moremo uporabiti. Večina kosti pripada jamskemu medvedu brlogarju, deloma najbrž tudi še neki drugi vrsti medveda (ursus aretoides?). Medved brlogar, ki je bil, sodeč po zobovju, rastlinojedec, ima svoj izvor na severu in spada med živali mrzlega podnebja. Ako je nastopila toplejša doba, se je umaknil v višje in zato mrzlejše gorovje. Zasledimo ga že v starejšem delu kameuene dobe, a največjo razprostranjenost je imel, kakor izgleda, v mousfierski dobi ter s pričetkom aluvija še pred mamutom popolnoma izgine*). Ne more nam torej biti merodajen pri določevanju, v katero dobo naj uvrstimo kulturno plast Potočke zijalke. Nobene zanesljive opore nam tudi ne more dati svizec, ki se je nahajal nad kulturno plastjo. Navezani smo le na arheološki maferijal, ki se je našel v kulturni plasti. Le po obliki in izdelavi ročnih izdelkov moremo prisoditi Potočko zijalko v eno ali drugo dobo. *) Paleontolog Abel zaslopa mnenje, da sega le še v solulrejsko dobo (O. Abel, Die vorzeitlichen Säugetiere. Jena 1914. sir. 78), dočim ga drugi navajajo prav do neolilika. — 6 — Ročni izdelki ali artefakti, ki so sc nahajali v kulturni plasti, so dosledno vsi iz kostenine. Do sedaj kljub prizadevanju ni bilo mogoče ti a j n kamenitih artefaktov, kar je treba poudariti, a obenem naglasiti, da je bilo, kameneno orodje zelo dragoceno in ga torej ne smemo pričakovati na smetišču, za kar smatram vso do sedaj odkrilo kulturno plast. Po številu imamo artefaktov 26. Dolžina najdaljšega znaša 184 mm, a ker jc na konici odkrhnjen, cenim prvotno dolžino od 198 do 200 mm. Najkrajši meri sedaj 507 mm; tudi ta je poškodovan in je meril prvotno do 70 mm. Vmes so zastopane vse druge še mogoče dolžine in je na vseh opaziti kljub izborni ohranitvi znake poškodovanja pri uporabi, radi česar so bili zavrženi. Nnj-večja širina posameznega artefakta znaša 23 mm in najmanjša 9-5 mrn; največja debelina pa 1 T5 mm v primeri z najmanjšo, ki znaša 47 mm. Povprečno razmerje med največjo širino in debelino znaša 1:0‘52, ako vpoštevamo vse do sedaj najdene artefakte. Ako pa izvzamemo štiri med njimi, ki se glede omenjenega razmerja bistveno razlikujejo, dobimo kot rezultat razmerje 1:0‘46. Povprečnih razmerij z ozirom na dolžino zaenkrat ne navajam, ker je prvotno dolžino mogoče samo bolj ali manj pravilno oceniti. Oblika artefaktov spominja na ozka kamenena rezila iz moustierske dobe. V prvi tretjini je artefakt ploščnal, se naglo razširja in doseže svojo največjo širino. Nato se v ostalih dveh tretjinah počasi oži in postaja vedno bolj okrogel, tako da se šilasto konča. Značilno je, da so bodisi najdaljši bodisi najkrajši artefakti zgrajeni vsi po istem kopitu in imamo tozadevno le par atipičnih izjem. Kot primer tipičnega olševskega artefakta naj sledi opis rezila (šila) št. 1. Od vseh do sedaj najdenih rezil iz kostenine je to najdaljše. Dolžina znaša 184 mm, vendar je treba pri lem omeniti, da ima konico odlomljeno ter je znašala prvotna dolžina po cenitvi najbrž 198 — 200 mm. Rezilo je bilo rabljeno tudi še po poškodbi, o čemur priča izglajeni in obrabljeni prelom, ter je bilo šele kasneje zavrženo. Največja širina znaša 23 mm, največja debelina pa 10'8rnrn; njuno medsebojno razmerje je torej 1:0‘469 Razmerje med dolžino in širino znaša 1:0054. Navidezna meja največje širine deli rezilo na dva dela, in sicer na daljši od početka ploščnali del ki postaja proti koncu vedno bolj okrogel in šilast, ter na krajši del, ki ostane do konca ploščnat, se najprej le počasi, a pri koncu hitro zoži v konico. Daljši del meri 126 mm (všteto korekturo prvotne dolžine), krajši pa 72 mm; razmerje med njima je kakor 7:4 ali 1:057. Šele natančnejše opazovanje pa nam pokaže, da moramo razlikovati pravzaprav tri dele. Ploščnali del, ki se naglo širi, zavzema 51 mm; srednji del, ki se neznatno širi, da doseže največjo širino in se nato zopet neznatno zožuje, meri 67 mm; končni del pa, ki postaja vedno bolj okrogel in se naglo zožuje, meri 80 mm. Kratko: rezilo ima tri neenako dolge tretjine, ki polagoma naraščajo. Rezilo ni ravno, temveč od srede proti okroglemu koncu nekoliko usločeno in obenem malce zavrteno. Usločenost opazimo tudi v nasprotni smeri proti ploščnatemu koncu, čeprav v manjši meri. Na konkavni strani je rezilo gladko obdelano; isto opazimo tudi na konveksni strani, vendar ne dosega gladčine nasprotne strani. Izgleda, da je na ploščnatem delu tu že deloma načeta in izglajena kostna sredica. Robova sta oba okroglo izglajena, spoznati pa je še mogoče na obeh straneh prvotno 2-3 mm široko, gladko odrezano ploskev. Ta ploskev ni skozi in skozi enakomerno gladka, kar znači, da ni bila odrezana z enim samim potegljajem, temveč da je sila, ki je vodila orodje (kresilnik), večkrat načela in zopet popustila. Značilne so na robovih pravokotno zarezane, vzporedne, precej enakomerno (2-5 mm) druga od druge oddaljene črtice. Zarezane so z ostrim orodjem, ki pa ni imelo samo ene ostrine. Utisnili sta se večinoma po dve, druga od druge komaj nekaj desetink milimetra oddaljeni ostrini, včasih samo ena in izjemoma tudi tri, kakor je pač zastavila orodje človeška roka. Prask in zarez opazimo tudi sicer obilo na obeh ploskvah rezila ; deloma so vzporedne z dolžino, deloma s širino, a nahajajo se tudi poševne v obeh križajočih se smereh. Radi tega se večkrat ponavljajo nekateri znaki, ki pa niso namenoma, temveč le slučajno nastali. Barve je rezilo rumenkastorjave in prav iste kot v kulturni plasti se nahajajoče medvedje kosti. Vse kaže, da je izdelano iz debele zunanje stene kake medvedje cevaste kosti. Usločenost in zavrtelost bi morda spominjali na rebro, a v tem slučaju bi bilo medvedje rebro izključeno (radi razmeroma tenkih sten) in bi izviralo od kake veliko večje živali. Artefakte, kot so bili opisani, so našli že drugod v nekaterih paleolitskih nahajališčih, čeprav samo posamezne in nikjer v tolikem številu. Razmeroma ne daleč od našega najdišča v Badeihöhle pri Peggau-u je bil najden artefakt iz kostenine*), ki že na prvi pogled sliči našim iz Potočke zijalke in zlasti opisanemu. Po podatkih znašajo mere artefakta iz Badel-höhle: dolžina 247 mm, širina 28 mm in debelina 10 mm. Ako vzamem dolžino kot enoto in izračunam razmerje med dolžino, največjo širino in debelino, dobim 1:0'113:0'040. Zanimivo je primerjati s tem razmerjem razmerje pri našem artefaktu št. 1. Ocenjena dolžina 200 mm kot enota da razmerje 1:0115:0‘05. Bistveno ista razmerja izračunamo tudi iz maloštevilnih artefaktov iz paleolitske postaje Mlač (Laulsch) na Moravskem, dalje iz tako zvane „spodnje jame“ pri Wierchövu na Poljskem. Vse te postaje pripadajo ali popolnoma ali vsaj po eni kulturni plasti začetku mlajšega paleolitika, namreč auri-gnaški dobi (glej spredaj razpredelnico). Z arheološkega stališča moramo torej zaenkrat, dokler nimamo še nobenih drugih opor, prištevati Potočko zijalko z ozirom na vse navedeno prav tako v aurignaško dobo in sicer v starejši oddelek. Poznani arheolog Bayer, direktor dunajskega prirodopisnega muzeja in veščak prav za ledeno dobo, je to uvrstitev tudi postavil in potrdil. Potočka zijalka je višinska postaja aurignaškega človeka. V. liilber, Urgeschichte Sleiermarks, Graz 1922, stran 15 in slika v lab. I. Njeno absolutno slarost je seveda nemogoče določiti; navezani smo samo na cenitve, ki jih navajajo znanstveniki na podlagi raznih metod. Nekateri sežejo prav visoko in bi prisodili Potočki zijalki starost čez 100.000 let. Računi drugih izpadejo skromnejše. Ako se pridružimo najnižjim cenitvam, dobimo še vedno prav lepo starost 20.000 - 25.000 let. Ta cenitev je tudi v skladu s časovnim razmerjem, ki smo ga spredaj navedli. Pri določevanju, kateri kulturni dobi pripada Potočka zijalka, so mogli biti merodajni edino in izključno le artefakti. Zato na tem mestu niso omenjene razne druge okolnosti, ki ji v obilni meri dajejo prav poseben značaj. Ker raziskovanje jame še ni dovršeno in je prav za prav šele v začetnem štadiju, bi bili vsi taki sklepi preuranjeni. Celotno sliko bo mogoče podati šele po sklepu dela v jami in po natančni presoji vsega dobljenega gradiva. O pomenu najdbe v Potočki zijalki za arheologijo, antropologijo, paleontologijo in klimatologijo ozir. kronologijo ledene dobe.*) Že v prejšnjem je bilo navedenih nekaj paleolitskih postaj, ki vsebujejo slične artefakte, kot so oni iz Potočke zijalke. Zanimivo je dejstvo, da se nahajajo vse te postaje na vzhodnem robu Alp in gre njihova črta od Reke preko Slovenije, Avstrije, Moravske na Poljsko. Če motrimo razne vidike (ne le arheološke), pripadajo vse v aurignaško dobo, dasi je treba naglasiti, da se njih artefakti v nekih ozirih od artefaktov zahodnih aurignaških postaj precej razlikujejo. Širši ploščnati konec artefaktov iz francoskega aurignaca je preklan, česar pri artefaktih vzhodnih postaj ne moremo opaziti. Na vzhodu imamo torej opravka s precej drugo aurignaško kulturo, ki do sedaj ni dobila svojega lastnega naziva iz razloga, ker so bili znani artefakti posameznih postaj zelo maloštevilni. V Potočki zijalki pa naletimo naenkrat na večje število po istem kopitu izdelanih ročnih izdelkov iz kosle-nine. To je dalo arheologu Bayerju povod, da opozori svet na novo kulturno „facies“ ozkih rezil in ji po kraju, kjer je je do sedaj največ, da ime olševska kultura (Olchčvaen). Istočasno z aurignaško kulturo na zahodu imamo na vzhodu Alp posebno njeno obliko, t. j. olševsko kulturo. Zanimivi so tudi zaključki v antropološkem oziru, čeprav so v marsičem še bolj hipotetičnega značaja. V Potočki zijalki sicer nismo našli do sedaj še niti ene človeške kosti, vendar bi bilo sklepati z ozirom na cromagnon-skega človeka v Mlaču na Moravskem, da je bil tudi v ostalih postajah omenjene vzhodne črte naseljenec cromagnonski človek. Ta predpostavka je v antropološkem oziru pomembna zato, ker obstoja precejšnja razlika med njim in autignaškim človekom na zahodu. Poleg arheološke različnosti med vzhodem in zahodom torej tudi še antropološka. A še eno razliko *) S potrebnimi pojasnili po Praehislorica I (Wien, 1928): S. Brodar — Celje und ]. Bayer — Wien, Die Potočka zijalka, eine Hochslalion der Aurignacschwankung in den Ostalpen. Fundwertung Bayer. moremo ugotoviti! Dočim so bile zahodne aurignaške naselbine radi ugodnejše klime na odprtem svetu, prebivajo Olševanci še vedno v jamah in duplinah. Vse te razlike utemeljuje Bayer z domnevo o dveh valih naseljevanja iz Azije, od katerih se je iz enega na zahodu razvila aurignaška kultura, dočim je tvoril drugi v Severni Evropi izhodišče za razvoj poznejše magdalenske kulture. Pripušča pa tudi domnevo o enem samem valu, ki se je že v Severni Evropi razcepil; med tem ko se je ena veja razprostrla proti zahodu, je druga potovala na vzhodnem robu Alp proti jugu in dospela do Jadranskega morja. Olševska kultura bi bila po tem takem neko pra-izhodišče magdalenske dobe ali pramagdalčnien ali vsaj prva kal pra-magdalžniena. O vseh teh problemih se bo nedvomno še mnogo razpravljalo in naj bo končni izid tak ali tak, vsekakor bo v vseh razpravah Potočki zijalki prisojeno častno mesto. S paleontološkega stališča je seveda važen samo paleontološki materijal, ki ga je sicer obilo, a je zelo enostranski. Že pri izkopavanju se je opazilo veliko varijabilnost medveda brlogarja, ki je znana, a tudi, da so se kosti v nižje ležečih plasteh dokaj razlikovale od onih v višjih. (Na enem mestu je ležalo več plasti druga nad drugo in niso bila še dosežena jalova tla.) To dejstvo je za študij razvoja medveda brlogarja zelo pomembno. Podana pa je potem tudi možnost, izkoristiti medveda brlogarja v stratigrafske svrhe. Za stratigrafijo je bil do sedaj sam skoro brez pomena, ker je pač žival vse ledene dobe. V Potočki zijalki leži v aurignaškem horicontu in upravičeno je mnenje, da ga bomo naleteli skoro povsod v Alpah prav v tem horicontu. Končno mora zanimati Potočka zijalka v izredni meri še geologa, ki proučava razvoj ledene dobe, ugotavlja skrbno klimatične razmere in skuša sestaviti kronologijo diluvijalne dobe. Da moremo razumeti, kako in v koliki meri prispeva Potočka zijalka k končni jasnosti v kronoloških vprašanjih, so potrebna v kratkem orisu vsaj nekatera pojasnila. Že med uvodnimi besedami sem naznačil, da diluvija ne smemo smatrati kot ene same, nespremenjeno mrzle in trajajoče ledene dobe. Ugotovljeno je, da so v tem času ledeniki nekaj časa napredovali, a se zopet umikali, ako je nastopilo toplejše podnebje. Vsakokrat pa so zapustili za seboj tako zvane groblje (morene), v katerih in na katerih najdemo še danes po srečnem naključju preostale ostanke nekdanje fauue in flore. Dognano je, da se je živalstvo in rastlinstvo menjavalo in so živalim ter rastlinam mrzlega podnebja sledile druge, ki morejo živeti le v topli klimi. Kakor hitro pa je nastopil nov sunek mraza in ledu, so se morale zopet te umakniti in prepustiti prostor drugim. Vsaki zaledenitvi je sledila tako zvaua medledena ali inferglacialna doba ali z drugo besedo toplejša doba. Da se klima ni čez noč izpreminjala in da se tudi preseljevanje živalstva in rastlinstva ni moglo dovršiti v kratkih časovnih razdobjih, je jasno. Saj smo pa tudi diluviju prisodili dovoljno visoko število let, v katerih se je to vendar moglo večkrat izvršiti. Toda kolikokrat? V tem si strokovnjaki geologi še do danes niso edini. Lahko bi skoro rekli, da vsak odličnejši veščak zastopa svojo teorijo. Prav tako si pa obenem z arheologi niso edini, kam naj namestijo posamezne kronološko si sledeče spredaj omenjene kulture. Predaleč bi vodilo, ako bi hoteli na tem mestu natančno ugotavljati vsak pro in confra, ki govori za posamezne ktonologije. Nemogoča je tudi navedba vseh teorij. Zato se omejimo v splošnem samo na tri za nas najvažnejše z golo njihovo navedbo. Oglejmo si najprej kronologijo ledene dobe po Pencku, ki se nas najbolj tiče, ker se nanaša pred vsem na poledenitev Alp. V sledečem navajam samo geološke časovne oddelke in kulturne stopnje, izpustim pa geološke usedline in fauno teh oddelkov: Geološki oddelki Kulfurne stopnje Giinzska ledena doba................................. Giinz-mindelska medledena (interglacialna) doba Mindelska ledena doba................................ Mindel-rissenska medledena (interglacialna) doba (4krat dalj trajajoča kol riss -würmski itiferglacial) Prehodna doba ..................................... Rissenska ledena doba ............................. Riss-würmska medledena (interglacialna) doba Prehodna doba ..................................... Würmska ledena doba ................................. Bühl- | Gschnitz- ] štadij Daun-Aluvij . Chellesska doba Acheulska doba Mrzla moustierska doba Topla moustierska doba Aurignaška doba Solulrejska doba Magdalenska doba Bistveno drugačna pa je kronologija, ki jo je postavil M. Boule in izpopolnil H. Obermaier: I. Prva ledena doba (giinzska). 1. Prva medledena doba. II. Druga ledena doba (mindelska). 2. Druga medledena doba. . . . \ III. Tretja ledena doba (rissenska) . I 3. Tretja medledena doba. . . . ) a) Začetna faza .............J b) Srednja faza................J) c) Končna faza....................J| IV. Četrta ledena doba (würmska) . )] 4. Postglacialna doba ali doba po zadnji zaledenitvi................. V. Geološka sedanjost.................. Prachellesskadoba. Chellesska doba Acheulska doba Moustierska doba [ Spodnja aurignaška doba ( Gornja aurignaška,solulrejska > in magdalenska doba . Neolitik. - li — Velika razlika med obema razdelitvama leži na dlani. Chellesska doba je napram Penckovi razdelitvi pomaknjena za eno interglacialno dobo naprej. Tako so porinjene tudi vse druge kulturne stopnje naprej in pripada prav za prav ves mlajši paleolitik razen starejšega aurignaškega oddelka že v postglacialno dobo. Dočim bi Penck uvrstil Potočko zijalko v riss-würmsko (tretjo) inter-glacialno dobo, bi jo Boule in Obermaier šele po wiirmski ledeni dobi v začetek postglacialne dobe. Obe kronologiji imata mnogo pristašev, ki se neusmiljeno pobijajo med seboj. V novejšem času pa je vzbudila pozornost nova kronologija, ki jo utemeljuje Bayer*). Njegov sistem pozna v diluviju le tri oddelke. I. Starejša kvartarna ledena doba (starejši diluvij). II. Inferglacialna doba (srednji diluvij). III Mlajša kvartarna ledena doba (mlajši diluvij). Po njegovem naziranju imamo prve početke paleolitika že v starejši kvartarni ledeni dobi, ki odgovarja Penckovi mindelski. Chellesska in tudi še acheulska doba pripadata še edini interglaciaini dobi, (ki jo istoveti z mindel-rissensko interglacialno dobo). Moustierska, aurignaška, solufrejska in magdalenska doba pa pridejo po tem takem že v tretji oddelek, t. j. v mlajšo kvartarno ledeno dobo. Tu pa uvede Bayer nove pojme. Njegovo mnenje je, da so se v tej ledeni dobi ledeniki dvakrat razmaknili in razprostrli. Zato govori tudi o moustierskem sunku in o solutrejskem sunku. Moustierski sunek odgovarja rissenski ledeni dobi, a solutrejski wiirmski ledeni dobi. Vmes pa je bil presledek, ko se je temperatura znatno izboljšala in so ledeniki nazadovali. To nazadovanje in umaknitev ledenikov, ki odgovarja riss-wiirmski interglaciaini dobi, pa ne smatra kot interglacial, temveč le kol zelo izdaten presledek (Schwankung) v mlajši kvartarni ledeni dobi. Ker pade v ta presledek baš aurignaška kullurna stopnja, ga imenuje tudi aurignaški presledek (Aurignacschwankung). Tudi to kronološko naziranje ni ostalo brez nasprotnikov. Ti so med drugim zlasti oporekali naziranju, da bi bil ta presledek precej dolgo trajajoč in bi se mogla v njem zboljšati klima tako, da bi dosegla skoro današnje stanje. Zato se ne smemo čuditi velikemu zanimanju, ki ga ima Bayer za Potočko zijalko. Aurignaška postaja, kakor se je izkazalo po spredaj navedenem, v višini okrog 1700 metrov dokazuje mogočno pravilnost nazi-ranja, da je bil aurignaški presledek dolgo trajajoč in ga ni mogoče istovetiti le z neznatno glacialno fazo, kakor se je zatrjevalo. Kajti nahajališče človeka v taki višini dokazuje dovolj jasno, kaka je bila klima v tej dobi. Da so morali imeti medvedje, ki jih ni bilo malo, dovolj hrane, ker bi se sicer ne razširili v teh krajih, je očitno. Sicer pa tudi lesno oglje, ki se je nahajalo v kulturni plasti, priča živo, da je moralo v bližini rasti drevje in je drevesna meja vsaj dosegala današnjo črto. Zato ugotavlja Bayer z za- *) J. Bayer, Der Mensch im Eiszeilaller. Leipzig und Wien, 1927. doščenjem, da Pofočka zijalka prepričevalno dokazuje veliko mogočnost aurignaškega presledka. Smalra ga identičnim z riss-wiirnisko interglacialno dobo (t. j. z II. severonemškim interglacialom). Potočka zijalka kot višinska postaja aurignaške dobe pa načenja že drug problem, namreč primerjavo z visoko ležečim švicarskim paleolitikom. V Švici poznamo tri višinske paleolitske postaje : Wildkirchli v Säntis-gorovju (1477 m), Wildenmannlisloch na severnem pobočju Seluna in Drachenloch nad Vältis-om v Taomina - dolini (2445 m). Zadnja po svoji višini še daleko prekaša Potočko zijalko, dočim ostajata ostali dve pod njo. Vendar je višina vseh tolikšna, da jih je mogoče uvrstiti le v kako toplejšo dobo. Ker je postglacialua doba radi oblike artefaktov izključena, pridejo v poštev le interglacialne dobe. Bayer jih je prišteval do sedaj v svojo edino interglacialno dobo (Penckova mindel-rissenska) in bi odgovarjale chellesski oz. staroacheulski kulturni stopnji. Nasprotno določa njihov postanek ßächler v rissen-wiinnsko interglacialno dobo, t. j. v Bayerjev aurignaški presledek. Ako ima Bächler prav, potem bi spadale švicarske postaje in Pofočka zijalka v isto časovno razdobje, vse bi bile prilično enako stare. Torej bi morale biti kulture vsaj približno iste. A kaj vidimo? V švicarskih postajah zelo primitivno pramoustiersko stopnjo, v Potočki zijalki pa kulturo ozkih rezil. Švicarske postaje bi bil torej ustanovil Neandertalec, Potočko zijalko pa Cromagnonec. Kdo ima prav, bo sodila šele bodočnost. Mi moremo samo z veseljem in zadovoljstvom ugotoviti, da je prva naša paleolitska postaja v Sloveniji načela celo vrsto znanstvenih problemov, ki bodo naše znanje o kronologiji diluvijalne dobe, a tudi o pračloveku samem, izpopolnili. Potočka zijalka ni lokalna zadeva, temveč činitelj, s katerim se bo pečal znanstveni veliki svet. Oči sveta bodo uprte na slovensko zemljo in na našo jugoslovansko državo, kar more naš ugled v inozemstvu samo povečati. Rezultati, ki nam jih do sedaj nudi Potočka zijalka, so plod bolj ali manj le poskusnega kopanja. Delo še nikakor ni dovršeno in ustrašiti se ne bomo smeli ne truda ne stroškov, da ga izvedemo do konca. Upajmo, da bo sistematično delo še marsikaj pojasnilo, kar je do sedaj še nejasno; izključena pa tudi niso še važnejša odkritja, kot so sedanja. Profesorski zbor v šolskem letu 1928-1929. cv E o a O 'j I ll|hl.l/>! J| in paj 01IA3|§ rj • j* iü 2 t— — "•** X) 5 « N ~ c» :zr £ j* T3 a w • - -S ro E w ^ ^ •n n 5 | x: j= oj 3 n — s »_ i— ^ ^ ro ra O > > D.* * ’ lO CO ^ 00 >csj -S ‘ET £ j§ •“ N. *3 o. ^ -o o to • TJ O w C i- s ro ‘c >o o. 3 x: j= x: 3 3 3 ro ro > > 3 .ä ro >N ro •I — -o »g C 0 1— la* 0 -S TJ TJ Ba ro > -S O — 0 to "B CiJ 1 J= x: -g 3 n 00 ro ro -i > > o ra ra x> ^ LO *— rj* cm CM CO CM 00 t}* o c^- o - (M '—'CM CM CM LO LO CM CM CM CM r^- in Tf CM CM CM o CM CD CD CM CM CM CM CM LO >u l!flldo)X muilirfX «ruo2o|«j| n ro > CM *A*}S • m X) ra u CM m • -« * 00 ra *-»• X} Tj* CM CD ra .0 CO x> m N r>- c: HJ •, ra cv CM c m *_■ _ Si -O x> 'fc-. CM m CM (0 • M X) ra ra ra CD »— *— CO CM —. C to to to lO N 00 ——. ra m o. Q. oo n ra •-> m -sf- CM ra“ 00 .. 'O E *“ .. m - CNJ ra CM S t^‘ ra co <; 00 , r'- CD -O oo tC N o. cj ra CD N u m - CD -st* ■4 ra Tj* x> m x> in X) ra .E ra CO ra m CO n u - Xl CO u ra CM to ra CM CM X) rt* CM •* ra CO x> CM x> »—• ul CSJ ra ra t—• X) CM X> CO ze n *—• ze i— 00 C ra CM s (D ra X> *—■ 1 tH X) x> JD CO sh ci to S W ^t* X) CO ra • CO u CM o * * CM xj~ 00 CM „ ~ r^ ra * CM x> * *° X> r_ n ^ m ra - V— *-> .. ^ -c: to CM oo 03 cn 05 ro m O O — I/) JX. o c > £ ;r KS C > a < ^ ^ c c OJ ra Id 9- > E <-> > *0 ra s E 2 S CQ S O ta c £ j*: ^ n ^ ^ 13 ^ w 'e > _ JV — ra S ’S n « p c ‘c «- cv c w u u 5 Z CQ Q (/) c ra E o eč 'E > ra C/) n o >73 >cJ 3 MCO^lOtDNOOOO tv ra O > ra te ra Cl Z CvJ c c ra .s. vo O ra > a ra c > < c S N 0 u ra ra •i—1 CO ra > tv tv JE cv TD X) Q Ü O CO ra tn O 2 0 1— f- tJ*’ LO CD co oi ’ ■ ^—■ y— *— - H - cy f/) > cy a. g H Sr 2 ‘ Tt- 00 ro 00 O) w (U Q. ^ . «“§ ^ s H ^ o -- (i) ra ^ lO c CM 00 ra ra CO E 00 CM CM CM CM •. x> ra CO M ra ra -rt CM •. d)’ LO o--S. > “ Um —£ O 2 u_i -5- o- i > ra 2 n ra O) i— CP ^ r->N C o o c ra < ■E Q. XJ 3 l— L- ra o Ü O o oo CM CM CO 0) -*-H s s IH c >N o B o Cu Tf CD CSJ ra c^> J* n >u N «5 C3 n 35 ^3 3 2 ra >o N S ° =s a « ^ o (o a c O co ra .22 v .Ü o c w ”yy! <2 o KJ 2l X/) .T! x/> E KJ tj _ Ck> “lil ra j^s x/) HJ ra n ö s > Uu ra ra je •== o ’S C0 H — CM ro o >o °‘ X/) • E o N C ro & ;d g ’2 I n O. 2 ^ 5- ro ro n J* >G 3 xo g c E Ck> CJ II w c V) ^ ro" ro c J* > II s •5-1 •p ®s (O O - ^ g «° o. > 'III 11 o 1 a -n .. o. ro g n š £J Cl > XO . o S? ro 7-. > c .£ I II "O **- Ci) O « s>.~ p t/) T3 II '5. £! h ° o- g-„ w ~ n a II ~ o. lit ro n w 5ii II c ro .. Q) v> i_ Ä ra 11 B p v. 0 >u * 0. >co n ro JJL 0 '3 5 > rJ 11 TJ O, 1 BI 2 rj «-> — ^ ra . N Q. CD t/i OO S Ih O JO N S 0) J3J M U. O V) 0) M-l O a Q> -Q S 0) S 0) Ul a N ra cy *s) u -o ra c cy H-» XO E >0 cv 3 'ra C/) c 'S .c E 'S 00 »- r\j d G) »—* >0 . ra o N (V - *° TD O ra hj X) a co 10 00 CM 0Q 2 >u > 3 o ra :zr oj n cv ra jul C xf) E 0 •E 5 O) i T3 ra o. Tn o CM ra ' ^ -m TD O > ra s 'E o) N r- ra cm co 10 - S.T3 CO CD C0 — z y^*S 00 /X CM ^ O) w xo > T3 Z O X) XS3 J3 to O C > ra XM O to (S) O CL > XJ g 13 to 3 > g-ra co — M TD >U Q 3 - 15 - Učiteljska knjižnica. Prirastek v šolskem letu 1928/29. obsega 44 del v 111 zvezkih. Nove knjige so sledeče: D. Lapčevič: O napredno] Čehoslovačkoj. S. Kavški: Poljska, njena prošlosl i sadašnjost. R. Kipling : Izistinske Priče. M. M. Savič : Naša industrija, zanati, trgovina i poljoprivreda. Dr. E. Vulfen: Psihologija hohštaptera. S. Pandurovič: Razgovori o književnosti. Dr. P. Šoč: Črna gora. Dr. A.Šmauc: Njegoševa luča mikrokozma. V. Mas-suka: Vedre i lamne noči. Dr. V. Vouk: Izvješča botaničkog zavoda sveučilišta u Zagrebu. M. O r b i č : Kartovačko vladičanstvo. S. Pet rovi č : Srpski književni glasnik. K Petrovič: Francuski državnici. Spomenica Petra Kočiča. B. S. Nikolajevič: Mata Natrapalo. M. Jankovič: Neznani junači. Spomenica Sime Panduroviča. A. Popovič: Odluke glavne kontrole i zakonodajstvo o glavnoj kontroli. A. Briand : Reči mira. Uredba o mesnim i oblasnim školskim odborima za osnovne i gradanske škole. Dr. S. Bosanac i prof. S. Ratkovič: Čitanka za odrasle početnike u čitanju. N. Massuka: Staniča. H. S1 j e n k j e v i č : Preko prerij. S. S i m i č : Na Lomači. L. Maksimovič: Vrt delinj-slva. Dr. T. Radovanovič: Evolucija mesijanske ideje. S. Paunovič: Pisnikove molitve. A. Schopenhauer: O pisanju i stilu. D. Nikolajevič: Volga, Volga! . . . . Dr. D. Popovič: O Cincarimn. R. M a k - M i I a n : Postanek sveta. Gete: Herman i Doroteja. G. Krki ec: Ljubav ptica. S. Paunovič: Iz kutova duše. Dr. M. Deanovič i A. Petravič: Antologija savremene jugoslovenske lirike. I. Vojnovič: Dubrovačka trilogija. M. Vujadinovič: Istorija Engleske. A, G a v ril o vič : Istorija srpske i hrvatske književnosti. L. R. Kn ježe vič: Francusko-srpski rečnik. M. Pavlovič: Maleševo i Maleševci. J. Čenek: Srednja škola. Brals.tvo XX., XXI. in XXII. Dr. I. Pirc: Čitanka o higijeni. V. Chomadovski: Karadorčteviči. Stanje ob konen šol. leta 1928/29 znaša 4236 del v 12.408 zvezkih. Dr. K. Zelenik. Dijaška knjižnica. a) Slovenski oddelek. Porast v šolskem letu 1928/29: S. Kranjec: Zgodovina Srbov. Ks. Meško: Ob tihih večerih. G. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Fr. Levstik: Izbrani spisi za mladino. D. Gorinšek: Naokrog, 2 izv., I. Matičič: Na mrtvi straži. Fr. Govekar: Olga. I. Lah: V borbi za Jugoslavijo. Vodnikova pratika za 1.1922. Almanah Jadranska Straža 1929. Mladika IX. 1928. Dom in Svet XXXX. 1927. Dom in Svet XXXXI. 1928. J. Korban: Živa voda. Jack London-Seliškar: Zgodbe z južnega morja. A Škulj: Sadjarčki. Kresnice I. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi III. Iv. Cankar: Zbrani spisi IX. F. N a n s e n: V noči in ledu. Iv. Pregelj: Izbrani spisi. Porast 22 zvezkov, skupaj 1065 zvezkov. Dr. p. Biamik. b) Srbohrvatski oddelek....................... 345 zvezkov; porast 14 zvezkov. M. Trobej. c) Francoski oddelek.....................................................nespremenjen. J. Napotnik. č) Nemški oddelek........................................................nespremenjen. P. Holeček. Pevska zbirka. Poleg starejših skladb je pevski zbor tukajšnje državne realne gimnazije gojil v znatni meri tudi moderno glasbo. Ker pa pevski arhiv ni razpolagal z deli novejše glasbene literature, je bilo za nabavo in razmnožitev teh (ä 40 izvodov) šele poskrbeti. Ravnateljstvo zavoda je šlo tozadevno v polni meri na roko, tako, da se je pevska zbirka pomnožila za sledeča dela: Mašne. Fabiani S., V ponižnosti klečimo. Mihelčič A., Bog pred Ivojim veličastvom. — Kimovec F., Src hrepenečih. — Premrl St., Bog pred Ivojim veličastvom. Marij i ne. Haller M., Vsi zbori zadonite. — Hochreiter E., O Marija, kras neba. Hochreiter E., Slava Mariji. — Jereb P., Ave Marija. — Klemenčič J., O vigredi Kraljica. — Ocvirk I., Majeva. — Premeri Sl., Do Marije. — Premeri Sl., Zdrava Marija. Obhajilne. Bricelj F., Ave Jezus. — Kimovec F., Srce Kraljevo. — Premeri Sl., Jezus, potolaži nas ! — Rihar-Kimovec, Sv. Rešnje Telo. — Sallner H., Za te srce. Božične. Cvek-Sicherl, Angelsko petje. - 1 ivičnik-Sicherl, Razglašenje Gospodovo. — Livičnik-Sicberl, Po koncu narodi. Postne. Premrl St., Sv. Križ. — Premrl Sl., Mali žalosina. — Tevž A., Kaj sem storil. — Traven-Premrl, Trpljenje Gospodovo. Velikonočne. Fiiher J., Zveličar gre iz groba. — Hladnik I.. Pozdravljam te . . . — Hladnik I., Dan presveti. — Hladnik I., Zveličar gre iz groba. — Pogačnik F., Odpre se grob. Posvetne pesmi. Dr. A. Schwab, Dobro jutro. — F. Volarič, Slovenskim mladenkam. Dosedanje stanje pevske zbirke: a) Za nabožno petje 62 de) z latinskim besedilom in 29 s slovenskim besedilom. b) Za svetno petje 26 del. Skupaj 117 del. Sedanje stanje pevske zbirke: a) Za nabožno petje 62 del z latinskim besedilom in 58 s slovenskim besedilom. b) Za svetno petje 28 del. Skupaj 148 del. M. Bercjmnf. Ostale zbirke. V šolskem letu 1928/29 se stanje ni spremenilo. - 17 - Prečifana snov. 1. Iz latinščine. VI. razred. Sovre, Lanx salura (pričenši z II. tromesečjem) : 1, 2, 6, 9, 32, 52, 53 in 55. A. Zupnn. VII. razred. Vergil, Aen. VI. Ecloga 1, 9; Georgica i, 2, 4. (Izdaja Klouček). — Ciccro, In Verrem IV. — Plinijeva pisma, izbor. M. Masinok. VII/, razred. Qu. Horatii Ilacci Carminum 1. I.: 1, 2', 3, 4, 6, 7, 10, 11 14, 18, 22, 28, 37 (1, 3, 22 in 37 na pamet); I. II.: 3, 13, 14, 17, 18 (3, 14 na pamet); I. III.: 1, 5, 9, 24, 30 (30 na pamet) ; 1. IV.: 5, 7 ; Carmen saeculare ; Epod. 2 ; Sat. 1. — Taciti Annalium 1. I. C. 1-60 : 1. II. C. 1-15, F. Mravljak. Naloge. 1. Iz slovenščine. V. a Domači nalogi: 1. Tiha soba. — 2. Ni je v solncn, ni je v vetru, ni v valovili je nemirnih, v krepkih dušah je usoda. (O. Zupančič.) Šolske naloge : 1. Jesenski darovi. — 2. Ubežni kralj. — 3. Vpliv telovadbe na telo in duha. — 4. Srce priznava rado in veselo: »Tvoj velik sem dolžnik, bogali les!1 (A. Medved.) I. Bračko. V.b Domači nalogi : 1. Dobra knjiga jc najboljša prijateljica. — 2. Pomlad jc prišla, nebeška deva, po zemlji trosi svoje dari. (Jos. Stritar.) Šolske naloge : 1. Gozd v jeseni. — 2. Kralj Matjaž, reši Alenčico iz turških rok. (Po nar. pesmi.) — 3. Ubežni kralj. (Fr. Levstik.) — 4. Zakaj potujemo. p. Holcček. VI. Domači nalogi: 1. Mlada leta — doba priprave za življenje. — 2. Kako uporabljam svoj prosti čas. Šolske naloge : 1. Zemljepisni temelji slaroveško in srednjeveške zgodovine. — 2. Narava — dobrotnica človeštva. - 3. Človeško življenje je kakor reka. j. Orožen. VII. Domači nalogi: 1. Svetovni mir in njega pomen za človeštvo. — 2. Prešernovo življenje v luči njegovih poezij. Šolske naloge: 1. V znanju je moč. — 2. Prirodni činitelji v kulturnem razvoju človeštva. — 3. Pomen morja v preteklosti i sedanjosti. — 4. Zgodovina bi morala bili naša učiteljica. -■ 5. Srce človeško — sveta stvar. j. Orof.cn. VIII. Domači nalogi: 1. Svetovni mir in njega pomen za vesoljno človeštvo. — 2. Pomen poezije za človeštvo. Šolske naloge: 1. Snov in duh. — 2. Vloga poedinčeva v kullurnem življenju naroda in človeštva. — 3. Premagovanje daljave v preteklosti in sedanjosti, — 4- Govor in njega ZVeza Z duševnostjo, J. Orožen. - 18 - 2. Iz francoščine. V. a 1. Kmet in gospod (theme). 2. Questions et reponses. 3. Le lieutenant Louaut (narration). 4. Kočijaž in njegov gost (thčme). 5. Devant ta mer (version). 6. Francija (theme). 7. Le dčpot gardč (narration). 8. Le sansonnet (narration). j. Napotnik. V.b 1. Vprašanja in odgovori. 2. a) Prevod iz francoščine; b) Le lion el le rat (D’aprčs La Fontaine). 3. Prevod. 4. Le coche et la mouche (D’aprčs La Fonlaine). 5. Les deux amis (D’aprčs La Fonlaine). 6. Prevod Iz slovenščine. 7. Prevod iz slovenščine. 8. Prevod iz francoščine. Dr. K. Zelenik. VI. 1. a) Caractčrisez Armande; b) Caractčrise/. Pliilaminte (Moličre, Les Temmes sa- vantes). 2. La fable dans lc Malade imaginaire. 3. Prevod iz francoščine na slovenščino. 4. Prevod iz slovenščine na francoščino. 5. La psychologie de Corneille — d’aprčs le Cid. 6. Sur une barricade (D’apres Victor Hugo). Dr. K. Zelenik. VII. 1. La santč (Changer en rčcit). 2, Nolre jardin public (descriplion). 3. Le bon gile (une leihe). 4. Mon reve (version). 5. Le dčbiteur dčlicul (narration). 6. Le portrait de I’Avare (D’aprčs Moličre). 7. Corneille; Cid, III. 5. (version). 8. Un fils qui venge son pčre (rčsume). ). Napotnik. VIII. 1. La naissance du romantisme. 2. Prevod iz francoščine. 3. La conception romanlique de la vie. 4. L’oeuvre de Francois Coppče. 5. Qui esl-cequi mčrited’etre appelč: le grand? 6. Prevod iz francoščine. Dr. K. Zelenik. 3. Iz nemščine. V. a 1. Mein Schulzimmer (popis). 2. Unsere Haustiere (obnova). 3. Die Handwerker (obnova). 4. Mein Vater baute ein Haus (obnova). 5. Unsere Wanduhr (obnova). 6. Cyrill und seine Schwester Marie (obnova). 7. Die Schneeglöckchen (obnova). Mravljak. V.b 1. Unsere Haustiere. 2. Unsere Schulbücher. 3. Ootl sieht alles. 4. Meine Tagesarbeit. 5. Der menschliche Körper. 6. Die braven Schüler. p. Holeček. VI. 1. Der Bauer isl kein Spielzeug 1 2. Die Hasen und die Frösche. 3. Mutterliebe. 4. Rast’ ich, so rosi’ ich. 5. Lerchenweisheit. 6. Sei ehrlich ! 7. a) Der stumme Büßer zu Ossiach; b) Die Burgruine Drenovuc. 8. Frau Hitt. 9. Hansens Hasenjagd. l. »račko. VII. Domače naloge: 1. Der gute Herr von Ribbeck. (Nach Fontane). 2. Die Freuden des Winters. 3. Die Sonne bringt es an den Tag. (Nach Chamisso). Šolske naloge: 1. Herr Hopp kauft Krambambuli. (Nach der Lektüre). 2. Der Besuch bei der Großmutter. (Nach Stifters »Bergkristall*). 3. Prevod iz Slifterjeve novele „Bergkristall“. P. Holeček. VIII. Domači nalogi : 1. Der Handschuh. (Nach Schiller). 2. Wem Oolt will rechte Gunst erweisen, Den schickt er in die weite Well. (Eichendorff). Šolske naloge : 1. Ein Ferientag. 2. Hermanns Begegnung mit Dorothea. 3. Trivunac- Kangriju, Nemaeka čitanka, III. del, str. 93. (prevod). P. Holeček' Prosta predavanja. a) Iz slovenščine. V. a Bohinj in njegova okolica. (Artnak). - Z mojega počitniškega popotovanja. (Boječ). Zadnji turški boji. (Černigoj). - Stički samostan in njegova preteklost. (Rihteršič). - Planine! (Vranjek). - Domovina, vedno mislim na te ! (Gornik). - Navdušenje rodi velika dela. (Kodrič). Skrivnosti zemeljske notranjosti. (Maslo). - Jurčičev Cvet in sad. (Okorn). - Pesnik kot umetnik in človek. (Levec). - Kultura in civilizacija. (Jelen). - Dostojevski. (Rožman). - Pomen Grkov za človeško omiko. (Lavrenčič). - Kulturni pomen knjige. (Lipičnik). - Finžgar, Divji lovec. (Pograjc). - Socialno vprašanje. (Pavšič). - Simon Gregorčič. (Oberžan). * Izvor grške drame. (Tauschmann). — Mlada leta — doba priprave za življenje. (Kristan). Dolžnosti človeka do prirode. (Zabukovšek). - Gustav Ipavic in probuda slovenskega naroda. (Šmigovc). V.b „Miklova lipa*, O pesniku Kosmaču. (Aškerc). - Bevk, V zablodah. (Bolka). - Stritar, Rosana. (Brinar). - O pisatelju dr. I. Mencingerju. (Dolcher). - Dr. J. E. Krek. (Hrovat). Pregelj, Otroci solnca. (Ipavic). - Stritar, Zorin. (Jagodič). - Naš narodni dom. (Koren). Pot po Južni Srbiji. (Koželj). - Nobilova ekspedicija. (Kralj). - Po Slovenskih goricah. (Mišja). - O smučarstvu. (Omersa). - Jurčič in njegov Deseti brat (Oroz.el). • Fr. Prešeren. (Poljanec). - O reformaciji. (Prekoršek). - Weingartner, Castel morlo. (Savelli). - Razvoj in konec slovenskega protestantizma. (Tajnik). - Jurčičev Domen. (Žumer/. - Izkopanine v nekdanjem Virunu. (Žvab). VI. Henrik Sienkiewicz. (Božič). - Ivan Cankar, Moje življenje. (Fink). - Izumirajoči narod. (Fischler). - Staroslovenska demokracija. (Frece), - Turistika. (Gorinšek). - T. G. Masaryk. (Kalan). • Potovanje. (Kavšek). - Sedanje stanje sovjetske države. (Kocmur). - Kulturna obramba Jadrana. (Koželj). - Lepa knjiga, naša kulturna poslanka. (Križman), - Puškin in njegov roman Evgenij Onjegin. (Kunej). - O značaju. (Leban). - Ponien Celja. (Marek). O knjigi. (Mastnak A.). - O družbi in njenem preustroju. (Mulec). - Bleiweis in Novice. (Meglič). - Ortenburžani. (Miklič). - Krst pri Savici. (Pečar). - Sofoklejevo življenie in njegove reforme. (Peterman). - Sofoklejev kralj Edip. (Petriček). - O važnosti tradicionalnega slovstva. (Pevec). - Izvor grške drame, I. Cankar, Kralj na Betajnovi, Dijaško vprašanje. (Potočnik). - Henrik Sienkiewicz in njegova dela (Fraunseis). - Moderna ruska literatura. (Prekoršek). - O streli in strelovodu. (Prislan). - Orijentsko vprašanje. (Radič). Presojanje razvojnega razmišljevanja (Rednak). - Cankar kot dijak. (Senčar). - Šola v Iliriji. (Saksida). - Ruska književnost po Tolstem in Dostojevskem. (Sernec). - Uprizoritev grške drame. (Skitek). - A. Aškerc, Atila v Emoni. (Šemrov). - Nekaj o dramatiki, odnosno o literaturi sploh. (Tičar), - Jurčič, Deseti brat. (Trobiš). - Kaj so nam dali vzhodni narodi. (Valenčič). - Gregorčič, pesnik srca. (Vehovc). - Gogolj in njegova dela. (Zabukovšek). Puškin, Kapitanova hči. (Wagner). - Shakespeare, Macbeth. (Osojnik). VII. Jenkovo Adrijansko morje, (Armič). - Julius Zeyerjev roman Jan Marija Plojhar. (Dolcher). • Središče kulture v starem veku. (Drolz). - Filozofija pri Indijcih. (Gostiša). L. N. Tolstoj. (Herzog). - Kitajska lirika. (Jager). - Naš kmečki dom. (Jagodič). • Italija in Srednja Evropa. (Jakhel). - A. S. Puškin. (Likar). - N. V. Gogolj. (Marek). - Dante in njegovo svetovno naziranje. (Medvešček). - F. M. Dostojevskij. (Možina). - Anatole France. (Perič). - Možnost in potreba svetovnega jezika. (Pinter). - Shakespeare, Beneški trgovec. (Praunseis). - Ilirizem in Stanko Vraz. (Skočir). - Oton Zupančič, Veronika Deseniška. (Štepic). - Henrik Ibsen. (Vajdič). - Alphonse Daudet (Zupanc). - Shakespeare, Macbeth. (Žličar). Vlil. Lord Byron. (Anžlovar). - Čehov. (Barle). - Odlomki iz biologije. (Bračko). * Turgenjev. (Burger). - Prešernov KrsI pri Savici. (Dobovišekj. - Jan Kollar. (Dobrajc). - Goethejev Faust. (Frece). - Puškin. (Hönigmann A.) - Slika Prešernove duševnosti. (Hönigmann I.). L. N. Tolstoj. (Jan). - Mickiewiczev Pan Tadej. (Javornik). - Cankarjev Hlapec Jernej. (Kač). Dragotin Kette. (Krasnik). - Maksim Gorkij. (Krulc). - Razvaline starega Rima v današnji dobi. (Lupine). - Ivan Cankar kol borec in umetnik. (Marko). - Krek kot Jugoslovan. (Pe-pelnjak). - Tolstojeve etične ideje. (Potočnik). - Začetek renesanse v Italiji. (Vrabič). b) Iz srbohrvaščine. VIII. Tolstoj, „Živi mrtvac“. (Javornik). - Aleksa Šanlič. (Hönigmann A.). - Život Jovana Cvijica (Hönigmann L). - Život i rad Evgena Tomiča. (Krasnik). - August Šenoa. (Fretze). Petar II. Pelrovič Njegoš. (Vrabič). - Gundulič, „Dubravka*. (Kač). - Vonjovič, „Smrt majke Jugoviča. (Marko). - Smrt Smail-age Cengiča. (Barle). - Zidanje Skadra. (Bračko). Petar Preradovič. (Burger). - Ilirizam. (Dobovišek). - Ivan Mažuranid. (Dobrajc). Privatno slivo. a) Iz francoščine. v. b Srednjeveške novele. - Moličre, L’ Avare. - La Fonlaine, 30 basni. - Grimm, Contes choisis, 6 pripovedk. Dr. K. Zelenik. VI. Moličre, Les Femmcs savantes. - Moličre, Le Malade imaginaire. * Moličre, L’Avare Racine, Phčdre - Corneille, Polyeucle. - Corneille, Le Cid. - Moličre, Le Bourgeois gentil-homme. - Racine, Britannicus — zadnji dve deli na izbiro. Dr. K. Zelenik. VII. A. Daudel, Le peti! chose. (vsi). • Moličre, L’ Avare. (vsi). - Corneille, Le Cid. (vsi). Daudet, Premier voyage, premier mensonge. (Medvešček). - Sčvigne, Letlres. (Drolz). Corneille, Nicomide. (Perič). - Loti, Le dčsert. (Gostiša). - Corneille, Le menteur. (Pinler). Chateaubriand, Memoires. (Hercog). - Daudet, Lettres de mon moulin. (Štepic). - Daudel, Jack. (Jagodič). - Lamartine, Mčditations (Žličar). - Voltaire, Extrails. (Jakhel, Likar). - Loti, Mon frčre Yves. (Dolcher). - Scrive, La verre d’ eau. (Jager). - Daudet, Contes de lundi. (Marek). - Corneille, Cinna. (Možina). Loti, Matelot. (Praunseis). - Chateaubriand, Les Martyrs. (Vajdič). Choix de nouvelles modernes. ^Zupanc, Skočir). jos. Napotnik. VIII. MmedeSlael, De l’Allemagne. • Chateaubriand, Les Martyrs. - Sainle Beuve, Portrails 15 od 6. dec. 1928 direktor brezplačno do 8. januarja 1929 v 4 tečajih po dve uri, skupaj osem ur na teden. Z 8. januarjem 1929 pa je prevzel dva tečaja Alojzij Bolhar, ki je od 1. aprila dalje poučeval istotako brezplačno, ker je min. prosv. z odlokom S. N. br. 9.430 od 16. marca 1929 ukinilo honoriranje v neobveznih predmetih. — Vsega skupaj so bili trije oddelki prvega tečaja in en oddelek drugega tečaja. Dva oddelka prvega tečaja so tvorili učenci (učenke) 4.a, b in c razreda, ki jih je poučeval di? rektor; en oddelek prvega tečaja in drugi tečaj pa so tvorili učenci (učenke) razredov višje gimnazije. Te je poučeval A. Bolhar. — Obisk je bil ob koncu šolskega leta 1928/29 po tečajih sledeči: I tečaj (4,a in 4.c) 24, I. tečaj (4.b) 22, I. tečaj (5 a, b in 6.) 17, II. tečaj (5, 6 in 7) 13. V prvih tečajih se je obdelala snov vsega korespondenčnega pisma po učni knjigi: Fr. Novak, Slovenska stenografija, I.del, v drugem tečaju pa snov debatnega pisma po II. delu te učne knjige. Poleg tega se je posvečalo mnogo časa praktičnemu vežbanju. Neobvezno petje. S 15. decembrom 1928. je prevzel vodstvo petja pri šolski službi božji in zborovega petja M. Bergant. Zbor je štel v šolskem letu 1928/29 okrog 70 članov. Kar se tiče obiska pevskih vaj, za katere so bile določene tri tedenske ure, je omeniti, da so jih u?enci z veseljem in zanimanjem posečali. Zbor je naštudiral znatno število novih del, pri čemer je posvečal mnogo truda moderni glasbeni literaturi. Dasiravno je bilo številčno razmerje med posameznimi glasovi več ali manj neenakomerno, je predstavljal zbor glede na glasovno jakost in sorazmerje še dokaj pravilno zaokroženo celoto. Zbor je sodeloval posebno pri šolski službi božji, moški zbor je v nekaj slučajih nastopil uspešno z nagrobnicami, obojni zbor pa je gojil tudi svetno petje, uporabljajoč pri tem deloma zboru že poznana, deloma povsem nova dela. Italjanščino je poučeval v šolskem letu 1928/29. supl. Gorup Anton v enem kurzu. Prijavilo se je v začetku leta za obisk 40 učencev. Med letom je izstopilo 12 obiskovalcev, tako da je kurz dovršilo 28 učencev in učenk. Vsled pomanjkanja učnih moči je prevzel supl. Gorup toliko ur v naučnih predmetih, da se je moral pouk v italjanščini ukiniti v aprilu. Uspeh v kurzu je bil zadovoljiv, tako da se je moglo proti koncu že skupno čitati manjše odstavke iz nekaterih pisateljev in nekaj pesmic. Uporabljala se je kot učna knjiga „Taljanska vježbenica s gramatikom i rječnikom“, I. dio prof. dr. Vinka Lozovine. Nemščina se je poučevala samo v I. tromesečju. Dijaška kuhinja. Dijaška kuhinja v Celju je nastopila s šolskim letom 1928/29. 43. poslovno leto. Začetkom šolskega leta 1928./29. je bilo sprejetih na hrano iz gimnazije, meščanskih šol in trgovske šole 95 dijakov (75 učencev in 20 učenk), 35 prošnjikov pa je moral odbor radi pomanjkanja prostorov odkloniti. Od prvega postanka pa do danes so podpirali Dijaško kuhinjo zlasti Celjska posojilnica, Južnoštajerska hranilnica, še mnogi drugi denarni zavodi, okrajni zastopi, občine in korporacije iz Celja in iz okrajev, ki pošiljajo dijake študirat v Celje. Lepe prispevke so naklonili med tem časom Dijaški kuhinji tudi posamezniki. V zadnjih letih se spominja tega dobrodelnega društva mnogo odvetnikov in sodnikov pri sodnijskih poravnavah. Nekaj prispevajo tudi podpirani dijaki sami na ta način, da plačujejo mesečno Din 10 do 50. Obed je stal v preteklem poslovnem letu povprečno Din 2’23 na dan. Porcij se je razdelilo letno nad 16.000. V zadnjih 10 letih je umrlo več stebrov Dijaške kuhinje. V Švici je umrl v starosti 82 let ustanovitelj in mnogoletni predsednik Dijaške kuhinje g. inž Miha Vošnjak. Pokopali so ga začasno v Lausanu. L. 1927. so prepeljali njegovo truplo v domovino in ga položili k večnemu počitku v Št. liju pri Velenju. — L. 1921. je umrl v Petrovčah upokojeni župnik g. Matija Frece. Njegovo truplo počiva na pokopališču v Žalcu. Mož je imenoval v svoji oporoki Dijaško kuhinjo za glavnega dediča. Iz zapuščine, ki je znašala nad Din 100.000, je dobilo društvo svojo hrbtenico. — L. 1925 je preminul v 81. letu starosti odvetnik g. dr. ]osip Sernec. Bil je soustanovitelj Dijaške kuhinje ter od njenega začetka do svoje smrti, t. j. 39 let njen predsednik, oziroma njen podpredsednik. — L. 1922. je podaril Dijaški kuhinji sedaj že ranjki Franc Korošec, poduradnik cinkarne, Din 6250, ki bo kot stalna naložba najlepše spominjala na velikodušnost tega moža. — V spomin na svojega sina Ančeta, ki je padel v svetovni vojni, je ga. Riči dr. Mayerjeva, odvetnikova soproga v Šoštanju, izročila Dijaški kuhinji dve naložili knjižici s sinovimi prihranki. — V Brežicah je 1. 1925 umrl odvetnik g. dr. Ljudevit Stiker. V mladih letih je užival gostoljubje Dijaške kuhinje v Celju. Izkazal se je izvanredno hvaležnega, kajti naklonil je našemu društvu mnogo lepih zneskov iz sodnih poravnav. Spomin navedenih in še mnogo drugih dobrotnikov naj živi trajno med slovensko mladino. Občni zbor Dijaške kuhinje v Celju je dne 13. dec. 1928. izvolil za leto 1928/29. sledeči odbor: prof. j. Kožuh, predsednik; dr. j. Hrašovec, podpredsednik; prof. F. Mravljak, blagajnik; prof. M. Mastnak, tajnik; profesor |. Kardiuar in dr. E. Kalan, odbornika ; ravnatelj D. Kralj in prokurist M. Meglič, revizorja; prof. P. Holeček in upravitelj I.Prekoršek, odbornikova namestnika; davčna nadupravitelja v p. A. Knez in j. Blažon, revizorjeva namestnika. Pokrovitelji (ustunovniki) : 1. Družba sv. Mohorja; 2. Gnus Anion, šolski upravitelj v p. na Dolu pri Hrastniku; 3. južnoštajerska hranilnica v Celju; 4. Kožuh Josip, prof. v p. v Celju; 5. Majdič Peter, veleindustrijalec v Celju; 6. Celjska posojilnica v Celju; 7. Posojilnica v Mozirju; 8. Posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 9. Posojilnica v Šoštanju; 10. Posojilnica v Žalcu ; 11. Roblek Franc, veleposestnik v Žalcu; 12. Wulf Simon, davčni nadupravitelj v p. v Ljubljani; 13. dr. Vošnjak Bogumil v Beogradu ; 14. Okrajni zastop v Celju ; 15. Okrajni zastop v Gornjem gradu; 16. Klešnik Marija, prof. vdova v Laškem (pristopila 1928.); 17. doktor Mikic Fedor, zdravnik v Zagrebu (pristopil 1929). Častni člani : Klešnik Marija, prof. vdova v Laškem. Redni in podporni člani (od 1. avg. 1928 do 31. maja 1929): Piispevali so: po 5000 Din: Mestna občina celjska; po 2500 Din: Južnoštajerska hranilnica; po 2000 Din: Celjska posojilnica in občina Celje okolica ; po 1250 Din : Tyakuš Julijana, zasebnica v Drešinji vasi (volilo po posredovanju g. dr. Milka Hrašovca, odvetnika v Celju); po 1000 Din: Okrajni zasiop v Rogatcu; po 600 Din: Okrajni zastop v Šmarju pri Jelšah ; po 500 Din : Cinkarna v Gaberju, Družba sv. Mohorja v Celju, Hotelska družba v Celju, dr. Laznik Karel, odvetnik v Celju in Ljudska posojilnica v Celju; po 400 Din : Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah, Mesina hranilnica v Brežicah in zdravniki ter uradništvo javne bolnice v Celju mesto venca pok. g. Vojtehu Hrabaleku; po 335 Din : učiteljski zbor drž. realne gimnazije v Celju in upokojeni profesorji mesto venca pok. prof. v p. Josipu Gorcčanu ; po 300 Din: Posojilnica v Brežicah ; po 251 Din: Terc Karel, gostilničar v Narodnem domu, od domače veselice v korist Dijaški kuhinji; po 250 Din: dr. Novačan Anton, odvetnik v Celju, Savinjska posojilnica v Žalcu in doktor Zdolšek Josip, odvetnik v Brežicah ; po 245 Din : Erhartič Ivan, odvetnik v Celju ; po 215 Din: Šolsko vodstvo na Ponikvi ob juž. žel. (denar in živila); po 200 Din: Brauns Viljem, veletrgovina v Celju, Gliick Adolf, lesni trgovi c, Gruden Mirko, ravnatelj podružnice Kreditne banke in Hönigmann Ivan, Irgovec, vsi v Celju, dr. Hrašovec Šandor, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, Kolenc Pavle, drž. veterinar v Spod. Dravogradu, Košenina Franc, notar v Gornjem gradu, mestno županstvo v Brežicah, občinski urad Št. Jurija ob j. ž., podružnica Kreditne banke v Celju, dr. Ogrizek Anton, odvetnik v Celju, dr. Prislan Franc, notar v Laškem, dr. Rupnik Srečko, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, trška občina v Konjicah, Weren Josip, Irgovec, Zadružna gospodarska banka, oba v Celju, Zdravilišče Rogaška Slatina; po 180 Din: cenilna komisija pri okr. davčnem oblastvu (nabral davčni nad- upravitelj v p. Blažon Jakob) in dr. Hrašovec Juro, odvetnik, oba v Celju; po 155 Din: nabrano pri Št. Jurju ob j. ž.; po 153.50 Din: šnopsarski klub v Celju; po 150 Din: dr. Božič Anton, odvetnik v Celju, dr. Flego Josip, odvetnik v Laškem, dr. Hodžar Jakob, odvetnik, dr. Kalan Ernest, odvetnik, Kralj Drago, ravnatelj Celjske posojilnice, Ljudsko vseučilišče (mesto venca pok. odborniku Val. Komavliju), dr. Orožen Milan, odvetnik, vsi v Celju ; po 133 Din : Puhlin Ivan, pekovski mojster v Št. Jurju ob j. ž. na veselici v gostilni g. Podgoršeka; po 120 Din : Bizjak Joško, šolski upravitelj, Jagodič Josip, Irgovec, oba v Celju; po 108'30 Din : Kukovec Vinko, stavbenik v Celju (les) ; po 100 Din: Bezjak Jože, kaplan v Škalah, Bocx Matija, obratovodja kemične tovarne v Spodnji Hudinji, Cestnik Anton, prof. v p. v Celju, Delniška pivovarna na Laškem, Detiček Juro, notar na Vranskem, Drolz Frid., ravnatelj premogovnika v Hrastniku, Gologranc Konrad, stavbenik v Gaberju, Hranilnica in posojilnica v Št. Jurju ob Taboru, Fajs I., gimn. VI. razr. (nabral na zlati poroki g. Martina Novaka v Šmarju), dr. Jesenko Rok, odvelnik v Sevnici, Ježovnik I., veleposestnik v Arji vasi, Kompara L. sodnik v Celju, Kodrič Ivan, kaplan v Turnišču, Kodrič Vladimir, šolski upravitelj v Kalobju (nabral v veseli družbi pri Cestnem Joželu), Kraigher Anton, notar v Šoštanju, Krišper Anton, tovarna papirja v Radečah, Langus Ivan, trgovec v Šoštanju, Levstik Miloš, šolski upravitelj v p. v spomin na svojo ženo, Lilek Emilijan, šolski svetnik v Celju, Mayer Riči, odvetnikova soproga v Šoštanju, mestni občinski urad v Slovenjgradcu, Musi Anton, župnik v Vitanju, neimenovana v Celju, občinski urad v Rogatcu, občina Sevnica ob Savi, občinski urad trga Žalec, Piki Terezija, posestnica v Št. Pavlu pri Preboldu, dr. Pinlar Rihard, odvetnik v Celju, Posojilnica na Vranskem, Srebotnjak Ivan, lesni trgovec v Št. Pavlu pri Preboldu, Slermecki Rudolf, veletrgovec v Celju, dr. Tajnšek Vinko, okrožni zdravnik v Št. Pavlu pri Preboldu, Toman Janez, dekan v Vojniku, učiteljice dekliške meščanske šole (namesto cvetja pok, šolskemu upravitelju Brinarju Francu v Gotovljah), Vrenko Ivan, mizar v Celju (nabrano na gostiji g. Lešnika), Wutt Simon, davčni nadupravitelj v p. v Ljubljani, Zadružna zveza v Žalcu, Zamparutli Domenika in Zamparutti Roza, del. trgovini v Celju, Zdolšek Josip, dež. sod. svetnik na Vranskem, Zupanek Betka, učiteljica v Celju, župnijski urad sv. Jurja ob Ščavnici, župnijski urad pri sv. Križu pri Ljutomeru ; po 80 Din: inž. Močnik Josip, ravnatelj premogovnika v Velenju ; po 70 Din : Pšeničnik Miloš, trgovec v Celju; po 60 Din : Janežič Rudolf, stolni kanonik v Mariboru; po 50 Din : dr. Breschar Em., zdravnik, Burger Franc, notar, Drukar Avgust, notar, vsi v Celju, Essenko Anion, župnik v Belih vodah, dr. Goričan Alojz, župan in odvetnik, Goričar Karel, trgovec, oba v Celju, Goričar Matija, župan v Mozirju, Grund-ner Aleksander, veletrgovec v Žrečah, Hranilnica in posojilnica na Dolu pri Hraslniku, Hranilnica in posojilnica v Št. Jurju ob j. ž , Jaš Karel, kaplan v Žalcu, Jerin Lojze, bančni uradnik, Jurak Peter, opat, oba v Celju, Kincl Avgust, trgovec in posestnik v Št. Jurju ob juž. žel., Kmečka hranilnica in posojilnica v Konjicah, dr. Kolterer Franc, kop. zdravnik v Rogaški Slatini, Kramer Josip, drogerist, dr. Krautberger Alojz, zobozdravnik, oba v Celju, Krulc Ivan, inž. cinkarne v Gaberju, Kudiš Leon, trgovec, Kukovec Vinko, stavbenik, Leskovšek Franc, trgovec, Majdič Peler, veleindustrijalec, inž. Marek Ivan, stavb, nadsvetnik, vsi v Celju, Mere Josip, goslilničar v Mozirju, Mlakar Ivan, gostilničar v Dramljah (na gostiji g. Kozarja), Mravljak Henrik, trgovec v Šoštanju, Ogrizek Franc, župnik v p. v Vojniku, Pfefferer Franja, gozdarjeva soproga v Žusmu, Poplatnik Jože, župnik na Polenšaku, dr. Rajšp Ivan, primarij javne bolnice, Ravnikar Ivan, trgovec, dr. Rebernik Jakob, šef Zdravstvenega doma, vsi v Celju, pl. Reiner Oskar, graščak na Plcvni, Rojnik Ivan, trgovec v Slovenjgradcu, dr. Rus Martin, drž. pravdnik, Selišek L., ravnatelj podružnice Hrv. štedionice, dr. Sernec Gvidon, odvetnik, vsi v Celju, Skasa Franc, trgovec v Selu pri Velenju, Skoberne Fric, hotelir, Smertnik Jožef, ravnatelj Celjske posojilnice, dr. Steinfelser Fran, primarij javne bolnice, Strupi Franjo, trgovec, vsi v Celju, dr. Svetina Franc, zdravnik v Št. Jurju ob j. ž., Šarb F., trgovec in gostilničar v Gornjem gradu, Turnšek Josip, trgovec na Polzeli, tiskarna brata Rodč & Martinčič, mag. pharm Tončič Ivo, lekarnar, oba v Celju, Ušlakar Ivan, notar v Sevnici, Vošnjak Franc nasl., pekarna v Celju, dr. Vraber Maks, kanonik v Mariboru, Vrtovec Filip, drogerist, Zupan Anton, gimn. direktor, oba v Celju, Zupan Igo, nadučitelj v p. in župan v Brežicah, Žmavc Jože, katehet v Trbovljah ; po 48 Din: Dolžan Franc, klepar v Celju, Vivod Franc, pekovski mojster na Laškem, Vrečer Josip, posestnik v Vojniku, Wendler Žižma, vdova po sodnem svetniku v Gradcu; po 30 Din: Arzenšek Anton iz Sv. Primoža pri Št. Jurju ob j. ž., Boštele Anton, provizor v Mariji Snežni, Cestnik Anton, prof. v p. v Celju, Detiček Franc, goslilničar v Šmarju pri Jelšah, Fazarinc Anton, trgovec, inž. Ferjančič I., ravnatelj rudarske šole, Hlavač Aleksander, hotelir, vsi v Celju, Jenko Mile, notar v Kozjem, Kardinar Josip, profesor v p. v Celju, Kranjec Rudolf, profesor v Novem mestu, Pavlica Milan v Zagrebu, Ratej Miroslav, katehet v Trbovljah, Salmič Rafko, urar, dr. Stegu Josip, vet, nadzornik, Suhač Matej, profesor v p., Šmid Matija, bančni uradnik, Šubic Ivo, magistralni nadsvetnik, Turnšek Franc, bančni prokurist, Vajt Ciril, veleindustrijalec, Vehovar Franjo, tovarnar, vsi v Celju. dr. Železnikar Vinko, primarij bolnice v Slovenjgradcu; po 27'50 Din: preostanki pri nakupu zvezkov; po 25 Din: Boliak Jakob, župnik pri Sv. Marjeti pri Rimskth toplicah, Diermayr Bruno, uradnik tovarne v Hrastniku, dr. Kunc Rasto Jože, notar v Slovenjgradcu, Lončarič Jožef, župnik pri Sv. Je-derti pri Laškem, dr. Mörtl Zdravko, župnik na Vranskem, Potočnik Anton, okrajni sodnik v Šoštanju, dr. Rakun Alojz, odvetnik v Celju, dr. Tomažič Ivan, pomožni škof v Mariboru, Vranjek Janko, žel, uradnik v Celju, Vrečer Rajko, šolski upravitelj v Žalcu; po 20 Din: dr. Baudek I. sodni svetnik, Bernardi Drago, hotelir, Blažon Jakob, davčni nadupravitelj v p„ Boječ Anton, višji geometer, Bolhar Slavoj, profesor, Božič Jakob, sodnik, Cerlini Drago, trgovec, Confidcnti Fric, trgovec, Cvahte Anion, višji davčni upravitelj, Čuš Franjo, davčni upravitelj, Drofenik Alojz, trgovec, vsi v Celju, Gajšek Fric, trgovec v Žusmu, Gartner Franc, župnik v Zgornji Polskavi, Holeček Pavel, profesor, dr. Hrašovec Milko, odvetnik, Jakhel Rudolf, postajenačelnik, vsi v Celju, Javno skladišče v Celju, Iršič Konrad, lesni trgovec v Mislinji, Korošec Miha, ravnatelj Mestne hranilnice v Celju, Kosmus Ana, zasebnica v Žusmu, Košutnik Franc, učitelj rudarske šole, Kranjc Ivan, knjigovodja, Kraupner Rihard, medičar, Mastnak Martin, profesor, vsi v Celju, Medved Mariin, dekan v Braslovčah, Meglič Mirko, bančni prokurist v Celju, Močnik Franc, župnik pri Sv. Štefanu pri Šmarju, Mravljak Franc, profesor, Oražem Anton, krojač, Pelikan I., fotograf, vsi v Celju, Podržaj Ciril, kaplan v Ločah, Polanc Josip, trgovec vPelrovčah, Pohraški Ferdo, župnik vTrbonjah, Rihtarič Peter, višji živinozdravnik v Šmarju pri Jelšah, inž, Rudolf Dušan, prof. rudarske šole, dr. Schwab Anton, sanitetni referent, oba v Celju, Somrek Anton, kaplan na Vranskem, dr. Somrek Josip, ravnatelj bogoslovja v Mariboru, Stante Zdravko, profesor, Tiller Franjo, dež. sodni svetnik, Tominšek Josipina, profesorica, vsi v Celju, Umek Miha, škof. tajnik v Mariboru, Vrhnjak Alojz, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, Zabukovšek Maks, krojaški mojster, dr. Zelenik Karel, profesor, Zupančič Ivanka, šolska upraviteljica in Žumer Maks, davčni upravitelj, vsi v Celju: po 15 Din: Kalan Franc, rač.svetnik, Fcrani Štefan, urar, Robek Anton, goslilničar, vsi v Celju, Luthar Adam, evangeljski župnik v Puconcih; po 10 Din : Ahtik Rudolf, davčni uradnik, Batič Boris, trgovec, Bergant L, profesor, Borovič Marija, trgovka, Bovha Ivan st., ravnatelj Kmelijske hranilnice, Cilenšek Franc, strokovni učitelj, Cimprič Ignac, bančni uradnik, Čepin Franc, bančni uradnik, Čeplak Ferdo, kino- podjetnik, Četina Milan, laktor Zvezne liskarne, Crnej Ivan, ravnatelj meščanske šole, Debeljak Zofija, strokovna učiteljica, dr. Dereani Mano, mestni fizik, Deliček Maks, bančni uradnik, Detiček Mirko, sodnik, Deliček Vilibald, bančni uradnik, Finžgar Vekoslav, glavni trafikant, Fischer I., trgovec, dr. Forčesin I„ vladni svetnik, Golčer Jernej, sodar, Grobelnik Rihard, brivski mojster, vsi v Celju, Gu/.ej Jurij, kaplan v Šaleku, Hohnjec Viktor, meser, Holobar Stojan, slikar, Kolenc Franc, trgovec, Kolenc Franc, železniški uradnik, Kopušar Anton, trgovec, Kopušar Franc, trgovec, vsi v Celju, Kosmus Jože, trgovec v Zusmu, Lavrenčič Rudolf, profesor rudarske šole v Celju, Lom Franc, dekan v Šmarju pri Jelšah, Matkovič Pero, vinski trgovec, Medvešek Albin, zasebni uradnik, oba v Celju, Meško Mariin, župnik v Kapelah, Mikolič Jurij, župnik v Lučah, dr. Močnik Ernesl, finančni nadsvclnik, inžener Osvald I., šef prog. sekcije, Peslevšek Rihard, šolski nadzornik, vsi v Celju, Pirš Alojz, kaplan v Ormožu, Polak Franc, župnik v Šl. Janžu na Dravskem polju, Sadar Ciril, uradnik Mestne hranilnice, Šanc Juro, trgovec, Videnšek Jernej, davčni upravitelj, dr. Vičar Leopold, sodni svetnik, Volovšek Rudolf, davčni nadupravitelj v p„ Zdolšek Anton, učitelj deške okoliške šole, Zorko Anion, višji pisarniški predstojnik, vsi v Celju; po 5 Din: Šmid Matija, župnik v Solčavi. Podporno društvo za uboge učence drž. realne gimnazije je založilo Izveslje za 1. 1918/19— 1927/28. Izvesfje so plačali ozir. zanj darovali: Dijaki 1540 Din. Po 500 Din: Mesina hranilnica v Celju, Okrajna posojilnica v Radečah. Neimenovan po dir. A. Zupanu 300 Din. Dr. I. Zdolšek, odvetnik v Brežicah 200 Din. — Člani profesorskega zbora 165 Din. — Po 150 Din: Dr. D. Rus, drž. pravnik, Celje, P. Resman, Brezje. — Po 100 Din : A. Ceslnik, prof. v p., Motelska družba, Dr. K. Laznik, odvetnik, dr. Drag. Vrečko, odvetnik, vsi v Celju ; dr. A. Cizelj, zdravnik in J. Ga-šparič, župnik v Trbovljah; J. Pogačnik, uradnik TPD in Fr. Smodej, biv. nar. poslanec v Ljubljani; Zdravilišče in Županstvo v Rogaški Slatini; Fr. Košenina, notar v Gornjem gradu, T. Piki, Sv. Pavel pri Preboldu, dr. S. Rupnik, odvetnik v Šmarju, A. Stakne, kaplan v Središču, dr. I. Širko, starešina okr. sod. v Metliki. — Po 50 Din: L Brinar, ravnatelj, Druškovič, abiturijentka, M. Kolšek, čevljarski mojster, F. Lukman, katehet, A. Zupan, gimn. direktor, vsi v Celju; dr. M. Slavič, prelat in dr. F, Tominšek, odvelnik v Ljubljani; general Maister, dr. M. Matek, st. prošt in I. Kokošinek, duhovnik v Mariboru ; I. Drofenik in dr. F. Svetina, zdravnik v Št. Jurju ob juž. ž.; A. Čater, kaplan v Kamnici, M. Gorogranc, kaplan v lrbov-ljah, K. Jaš, kaplan v Žalcu, Mr. Klanjšček, lekarnar v Rogaški Slatini, J. Musi, župnik v Vitanju, K. Oberžan, kaplan v Cankovi, H. Vodnik, prof. v Pluju, I. Zakošek, župnik pri Sv. Venčeslu. — Po 40 Din : M. Ašič, kaplan pri Sv. Križu pri Ljutomeru, dr. S. Dolar, prof. v Kranju, A. Knez, d. upr. v p. v Celju, M. Ratej, katehet v Trbovljah, dr. I. Šilar, odvelnik v Kranju, J. Zidanšek, prof. bogoslovja v Mariboru. Po 30 Din: 1. Guzej, kaplan v Velenju, I. Kardinar, prof. v p. v Celju, A. Kolšek, notar v Marenbergu, P. Koprivec, župnik na Breznici, Sv. Legat, Selo, dr. F. Lipold, odvetnik v Mariboru, A. Luthar, evang. župnik v Puconcih, dr. Fr. Mišič, prof. v Mariboru, F. Ogrizek, župnik v p. v Vojniku, J. Orel, kaplan v Prevaljah, dr. L Rudolf, odvetnik v Konjicah, dr. I. Svetina, č. kanonik in dr. K. Šavnik, dir. p. hran. v Ljubljani, F, Štiglic, župnik v Šmarlnem, L Tajnik, višji davč. uprav, v Kranju. — Po 25 Din: I. Bohak, župnik v Rimskih Toplicah, A. Grd, kaplan v Cirkovcih, dr. I. Kunc, notar v Slovenjgradcu, K. Presker, župnik v Šmartnem ob Paki, I. Satler, fin. svet. in F. Šavnik, lekarnar v Kranju, M. Turk, župnik v Bučah, J. VVeren, trg. v Celju. — Po 20 Din: L Bizjak, š. uprav., F. Jošt, dr. I. Karlovšek, odvelnik, F. Nalek, p. ravnatelj, R. Zamparulti, delikatesna Irgovina, vsi v Celju; I. Sadu, adj. v p. v Gaberju, S. Ratč, prof. in I. Kobalova, ravnateljica v Ljubljani; Alič, prof. v Pluju, F. Dolžan, prof. v Ljubljani, P. Gorjup, župnik v Dolu, dr. Š, Hrašovec, odvetnik v Šmarju, M. Kmet, prof. v Kranju, L Mak, kaplan v Št. Juriju ob T., I. Pečnak, župnik v Sromljah, A. Rataj, kaplan v Crni, A. Soba, župnik v Zdolah, M. Verzelak, duhovnik v Marenbergu. — Po 15 Din : F. Baš, prof. v Mariboru, V. Kolman, kaplan v Solčavi. — M. Levstik, posest, na Miklav. hribu 28 Din. G. Fock, knjigotržec v Leipzigu 59'80 Din. Po 10 Din: 1. Blažon, I. Bovha, Deška meščanska šola, Evang. župni urad, Fazarinc, trgovec, dr. Flajs, zdravnik, Goričar in Leskovšek, trg., I. Granfola, kaplan, J, Jagodič, trgovec, P. Jurak, opat, 1. Hočevar, odv. kand., A. Kolšek, major v p., F. Kranjc, učitelj v p., A. Lasbacher, kaplan, Ljubša, kurat v p., dr. Mejak, odv. kand., Pogačnik, mest. uradnik, Mr. Posavec, lekarnar, Roš, avskultant, R. Salmič, trg., dr. Skoberne, odv., dr. Stegu, vet. nadz., dr. Zangger, odv., Zupanc, učitelj, vsi v Celju; A. Barle, podpolk., Novo mesto, S. Breskvar, prof. in dr. I. Polec, univ. prof. v Ljubljani; R. Godicl v Petrovčah, I. Gorišek, župnik na Ponikvi, A. Kos v Ptuju, Kunej, akademik, Matica živih & mrtvih SHS v Beogradu, V. Munda na Rečiči ob P., I. Vrabl in N. Založnik v Mariboru, Zdolšek, akademik, Žgajner, akademik; skupaj 7742’80 Din. Tiskovni stroški : 6926’— Din. Prebitek se porabi za prihodnje Izvestje. Vrhu lega so Podpornemu društvu darovali od 13. novembra 1928 do 7. junija 1929; Mestna občina v Celju 3500 Din in za Izvestje (1929) 1000 Din, Celjska posojilnica 1250 Din, V. Brauns, tovarna 300 Din, Hotelska družba 250 Din, Goričar in Leskovšek kot 10 °/o popust pri računu 287 Din, Mohorjeva tiskarna kot 10 % popust pri računu IH'80 Din. — Po 500 Din: Družba sv. Mohorja, Goričar & Leskovšek, Ljudska posojilnica, vsi v Celju, Zdravilišče Rog. Slatina. — Po 350 Din: dr. D. Rus, drž. pravnik v Celju. — R. Stermecki, veletrgovec v Celju 250 Din. — Po 200 Din: Cinkarna d.d. in Hönigmann, trg. v Celju; Al. Goričar & dr., tovarna v Mozirju, dr. F. Prislan, notar, Laško, dr. I. Zdolšek, odvetnik in Mestno županstvo v Brežicah. — Po 150 Din: E. Lilek, vlad. svetnik v Celju, Savinjska posojilnica v Žalcu in dij. društvo „Sloga“. — Po 100 Din: A. Drukar, notar, A. Fazarinc, trgovec, K. Gologranc, stavbenik, dr. A. Goričan, župan, J. Jagodič, trgovec, J. Jellenz, trg,, dr. E. Kalan, odvetnik, D. Kralj, pos. ravnatelj, dr. K. Laznik, odv., dr. Lenard, s. svetnik, P. Majdič, tovarnar, A. Oražem, krojač, dr. M, Orožen, odvetnik, A. Plešivčnik, hotelirka, dr. F. Premschak, zdravnik, M. Pšeničnik, trg., dr. A. Rakun, odv., dr. G. Sernec, odv., Prva hrvatska štedionica (podružnica v Celju), F. Sirupi, trg., dr. J. Vrečko, odvetn., dr. D. Vrečko, odv., J. Weren, trg., D. Zamparutti, delikat, trg., vsi v Celju; F. Drolz, inž.-ravnatelj v Hrastniku, I. Jeschounig, veleposestnik v Arji vasi, Mr. Klanjšček, lekarnar v Rog. Slatini, F. Košenina, nolar v Gornjem gradu, A. Krisper, ravnatelj v Radečah, I. Musi, župnik v Vitanju, T. Piki, Št. Pavel pri Preboldu, dr. S. Rupnik, odvetn. v Šmarju, Mestna občina v Slovenjgradcu, dr. F. Širko, starešina okr. sod. v Metliki, dr. V. Tajnšek, zdravnik v Št. Pavlu pri Preb., Županstvo občine Teharje. - Po 50 Din : G. Gradt, ključavničar, dr. J. Hrašovec, odv , F. Karbeutz, trg., Kramer & Mislej, trg., Mestni mlin (ing. Rakusch), 1. Ravnikar, trg., F. Rebeuschegg, h. posestnik, dr. G. Skoberne, odv., F. Skoberne, hotelir, V. Schwab, R. Zamparutti, delikat, trg., vsi v Celju ; M. Krajnc v Ljubljani, F. Goričan v Višnji vasi, dr. F. Roš, odv. v Laškem, M. Stefanciosa, trg. v Rogatcu, dr. F. Svetina, zdr. v Št. Jurju ob j. ž., Učiteljstvo v Žalcu. — 40 Din: R. Janežič, st. kanonik v Mariboru. -70 Din : Učiteljstvo deške okoliške šole v Celju. — Po 30 Din: A. Cestnik, prof. v pok., I. Kardinar, prof. v p., Pelikan, fotograf, M. Suhač, prof. v p., A. Zupan. gimn. dir., vsi v Celju; A. Boštele, provizor pri Mariji Snežni. — Po 25 Din: A. Drofenik, trg., dr. M. Hrašovec, odv., F. Kalan, trg., dr. A. Schwab, zdravnik, dr. I. Stegu, veter, insp., vsi v Celju; dr. Š. Hrašovec, odvetn. v Šmarju, A. Kolšek, notar v Marenbergu, dr. F. Lipold, odvetn. v Mariboru, I. I.ončaiič, župnik pri Sv. Jederti, J. Tiršek, trgovec na Polzeli. — Po 20 Din: M. Cukala, trg. v Št. Juriju ob T., S. Gaberc, trg. agentura v Celju, P. Rihtaršič, veter, v Šmarju, I. Hauptman, š. uprav, v Ribnici, dr. I. Rudolf, odv. v Konjicah. — 15 Din: I. Jel. šnik, župnik v Zibiki. - Po 10 Din : F. Gajšek, trg. v Loki, J. Kožuh, prof. v p. v Celju, I. Rožman, župnik v Zavodni. — Profesorski zbor drž. realne gimn.: 465 Din. Tiskarna Brata Rodč & Martinčič je brezplačno oskrbela več tiskovin lani in letos. Društvo je podpiralo dijake s knjigami. Izposodilo je okoli 1800 knjig. 18 učencev je dobilo obutev, 1 obleko. Sedanji odbor je sestavljen sledeče: predsednik gimn. direktor A. Zupan, podpredsednik: odvetnik dr. j. Vrečko, tajnik: prof. dr. R. Savnik, blagajnik: prof. v p. ]. Kardinar, odborniki: uč. veščin S. Bolhar, prof. P. Holeček, opat P. ]urak in prof. v p. ]. Kožuh. Zahvaljujoč se vsem blagim dobrotnikom prosi odbor, da podpirajo za zavod prepotrebno društvo še v bodoče ter mu pridobe še novih prijateljev. Kronika. Šolsko leto 1928/29 se je pričelo 1. sept. 1928. 1. sept. je bilo vpisovanje v 1. r., 3. in 4. v ostale razrede. 6. sept. se je obhajal rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra s službo božjo. 8. sept. je bila otvoritvena sv. maša, 10. sept. se je pričel reden pouk. 10,—14. sept. se je vršil viš. teč. izpit, ki mu je sledil 17. sept. ustmeni. 8. oktobra je bil pouka prost dan. Zavod se je udeležil vojaške proslave prebitja solunske fronte na Glaziji. 20. oktobra se' je vršila ista proslava v telovadnici; predaval je zadnjo učno uro prof. Orožen. 29. okt. je bila v telovadnici proslava 10 letnice osvobojenja. Po predavanju, ki ga je imel prof. dr. Savnik, se je odpela drž. himna, nakar so se podali učenci domov, ker ni bilo pouka. 24. nov. se je proslavila 100 letnica rojstva Fr. Račka. O njegovem pomenu je predaval 4. učno uro prof. Orožen. 1. dec. je zavod proslavil 10 letnico narodnega ujedinjenja. Po službi božji so se zbrali profesorji in učenci v telovadnici. Slavnost je otvoril prof. dr. Savnik, nakar je imel sedmošolec Bog. Armič temperamenten govor „Mi ob 10 ietnici“ (spisal sošolec Adolf Jakhel), ki je bil prežet z mladeniškim navdušenjem in ljubeznijo do naše države in vladarske hiše. Osmošolec Virgil Krasnik je deklamiral O. Zupančičevo „Z vlakom", četrtošolec Aleks. Kostič pa Popovičevo „Jadran“. Nato je zapel Dijaški pevski zbor pod_ vodstvom šestošolca Milana Skifek po eno kitico srbske, hrvatske in slovenske himne. S tem je bil končan dnevni red proslave, ki se je vršila v najlepšem redu. 17. dec. je imel na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra slavnostni govor prof. Orožen, ki je podal pregledno sliko, kako je prišlo do enotne države in posebno orisal zasluge, ki si jih je stekel naš sedanji kralj. Nato je sledil solospev (bariton) sedmošolca Bog. Armiča: Vilhar Iv.: „Kam“ in „Ukori“. Petošolec Josip Tauschmann je z veliko virtuoznostjo odigral na goslih : Schubert, III. sonata, allegro moderato in Brauns „allegro“. Veliko navdušenje je vzbudil „II boj*, ki ga je odpel kvartet. Po deklamaciji četrlošolca Stanislava Brunšek je zapel moški zbor državno himno, nakar se je slavnosl zaključila. 9. jan. se je obhajal rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije s službo božjo. 23. jan. je tragično preminul učenec 3a r. Slavko Bergle/., ki se je smrtno ponesrečil na drsališču v Mestnem parku. Pogreba, ki se je vršil 25. jan., se je udeležil ves zavod. Dne 28. jan. je bral mašo zadušnico prof. Jos. Kardinar; udeležili so se je vsi učenci in učenke s profesorji. — Tik pred pričetkom šolskega leta je koncem avgusta 1928 tragično končala učenka 2. razreda Marija Kovač. Pogreba, ki se je vršil v Loki pri Zagorju, sta se v imenu prof. zbora udeležila njen razrednik prof. Gorup in Rus. 28. jan. je bila zadnjo učno uro proslava Sv. Save. Predaval je prof. dr. Savnik. Sledili sta deklamaciji Rojnik (IV. c): Aškerc, „Mi vstajamo“ in Kavšek (VI. r.) : Gradnik, „Ujedinjenje“. 4. febr. se je vršila Strossmaierjeva proslava; predaval je zač. predm. uč. Malija Trobej. 15.—28, febr. je bil radi prometnih ležkoč in pomanjkanja premoga pouk ukinjen. 10. aprila se je zavod udeležil pogri ba prof. Jos. Gorečana. Maša zadušnica se je ob udeležbi vseh učencev in profesorjev brala 16. aprila. 27. aprila je bila prvo učno uro proslava treznosti. V telovadnici je predaval katehet Peter Kovačič. 30. aprila je bila prva učna ura posvečena spominu Zrinjskega in Frankopana. Predaval je zač. predmetni uč. Matija Trobej. 11. maja je bilo po vseh razredih predavanje o materinski ljubezni. 23. maja je prednašal v telovadnici zadnjo učno uro črnogorski guslar Jevren Uščumnič v spremstvu A. Milutinoviča in R. Samovaca več srbskih narodnih pesmi. 24. maja je bila proslava sv. Cirila in Metoda. Priključivši predavanje o Društvu narodov je predaval o pomenu obeh apostolov prof. Orožen. Pouk za učence VIII. razreda se je zaključil 31. maja, za vse ostale 10. junija. 6. junij je bil določen za izlete. I. a r. je pohitel na Celjsko kočo in Svetino, I. b na Kum, II. a, II. b, III. b in IV. a na Lisco, II. c v Mozirje, III. a na Sv. Goro nad Litijo, IV. b v Rogaško Slatino, IV. c na Vrhniko, V. a na Mrzlico, VI. na sv. Uršulo v Dramljah, VII. k Bohinjskemu jezeru. 28. junija so se po vidovdanski proslavi razdelila navzočim učencem in učenkam izpričevala. Spoved in sv. obhajilo so opravili učenci in učenke 30. in 31. okt., 13. in 24. marca ter 24. in 25. maja. Izpiti privatistov so se vršili od 9.—19. junija. Zavod je bil tekom šol. leta 1928/29 večkrat inspiciran: novembra po oblastnem inšpektorju dr. Pečovniku, zač. maju po inšpektorju min. prosvete M. Potočnjaku in koncem leta po min. odposlancu gimn. direktorju v p. dr. Pipenbacherju, Sredi aprila je nadzoroval verouk prof. dr. Vraber, maja risanje prof. Gvajc. Stsiti§tika učencev (učenk). OOOO'OON OO^rl tO «r-4 10 »o cm 0) to * »O -rf — OJ Tf O I» s.^g -a u M —< -*-> 3 "3 xi «/) (f) Z 'ET3 -O ^ g* > OJ >o O. (0 c >o — >£/) ai o 02 . ca S a) o >n «-h S! S> Uh -TD -b maCiNo > a CM Vlil. j Skupaj on oo oo ^ cvi Öl O rH \Q Vseli skupaj th m oo vO CM ^ CM CM WtHino to Hm r^ (M .CM . -rH (N . o .to CM .0\ritn OHO . TH • fo * ‘ C ''t (0 ‘3 c § _ ^ ^ -2 o» -= O c/) a; as _2 co o P 3 £0*550 00 (0 cx J« (S) vpcM^cMr^ONCsiipfcpoo Tf ^^inioi^ČMCMi^^ČM th OO^OOt>OvO^»t^CM^ t" mr-^oo^ootocM t— tOTH^o^roonooto^r insOCMtOMlO^^OO-t r-tt mD iD h iO ifl (O tH -H 00 O in O On 00 T—< rt- tH tO On iO 00 tO CM ON CM 00 nO »O tO CM CM TT ^ CM CM vO CM O tO ^ CM tO ^ H O O O ri CM CM CM m 00 CM TT tH CM T-* tO h* \0 -H tO (N •H CM OJ -h m to o o to to to th 00 to CM in - ”** (- | . J*C tH CM to Tf m no r- 00 On O O. d o> tH tH rH tH TH h tH H CM *“* >u C O Z3 oo ^ C m rr to CM tH O On 00 CM *s o H •*—( th th ■»“H tH O O T3 a to On On On On On On On On On On On ca OJ "7, th tH tH tH tH tH T“t tH t-h tH tH e => O •X* a. O J s c. c £ £ £ £ £ £ ro 00 (0 cx D J* cn Statistika učencev (učenk). o > iO o «p n th in O tH rf ti th O ON * CM tO tH On On vO On rH rT tO VO ^ rH ■H tO CM rH * fodni|s '4sbA m m 00 t"- CM TT 00 o m tO vO CM ON TT 00 o m NONOm^to m On CM CM to rH tH h 00 o m Skupaj >N m cm to 00 90 rH tH rH 00 o ON TT to rH in NO O rH rH tO CM rH O ON E o to m . ON CM to 00 tH Tf vO iO nO rH O rr 418 to r- ti m on ^ on ’tmOrHCM'O rH «rH 408 '11IA * . . . tH rH . . rH . . tH , , , . rH s in . to tH 00 rH 18 00 th CM NO rH .CM 00 rH VII. *N <>*... CM th tH CM . rH rH CM E 17 1 • 18 00 . . . tH 00 rH CM r* . CM tO 18 > - . . . m m . . . m th tO ... rH § . m E inrHN . to 00 to m . cm th to 38 ^ O CM CM rf vO . rH -rH 00 to ■> »N 12 • 1 12 CM . . rH 12 . rf m . .to . 12 1 E 44 1 m 44 1 i * 45 Tp CM 00 CM to no CM m tT >■ >(*j E 20 . 1 20 O . . . CM 20 to 00 Cn rH . tH . oz Z LL On 00 rH . . ON h* Tf On CM tO »O rH tO rH rH On N •III E O CM . . tH CM rH . . TH tH 12 CM vO rH rH rt -H CM rH 53 4 57 iO rH rH m h- m rf 00 On tO tO tO rH rH m C= E . to . CM 27 26 1 27 tO CM rf tO rH 27 h* TH TT , r- 82 O CM 00 82 CM rH CM tO ^ tO tO CM rH CM X rH rH — E . . . Tl rH 11 11 -r-1 lO . . rH CM th 00 . h* •rH 00 00 TH CM rH 00 tO O ON tO N ^ CM rH tO rH rH 00 4. Učenci (učenke) po narodnosti: Slovenci, Srbi in Hrvati . . Ostali Slovani Nemci .... Ostali Skupaj . . 5. Učenci (učenke) po veri: Rimokatoliki . . Pravoslavni . . . Protestantje . . Židje Skupaj . . 6. Učenci (učenke) po rojstvu: Iz Celja . . . . , mariborske obl. „ ljubljanske „ „ ostale SHS. . „ Avstrije . . . „ Italije .... * drugih držav . Skupaj . . VIII. jj Skupaj tO 00 00 O tO On 00 TH rt* rH r- rH fodn^s V\dS\ m m o\ m ^ oo m tO NO © r- 00 On CM CM ro to Tl (N ^ to T-l rH tO tH t'" tH THOO'O'^ON^CMtO CM ^ ^ vO O 00 CM T-< K? cm to m r* . . . CM . CM , to . to CM 00 tH , (N lO 0C OO Tl rH CM CM CM ^ vO .CM CM 00 T“l LO I_______ 00 to CM m n rf tj- n th ri CM tO tH tO ^ -O ^ to tO iO 'O lO On 00 rH tH rt tO tH vO tH CM tO tO Os CM tH . , ^ lO ^ 00 r-t CM Tf tH tO CM ritOOtOh-t^CMrH CM 00 CM 00 © © tH ■ to LO CM rH ^ tO tO rH rH vO CM tO in vO -n Tf rH tO rH vO rH 00 CM CM rf •H Os 00 Ö IO to to os CM CM vO Os CMrH__________ O O r- cm to ON CM CM o r- ^ O' 00 rH hOri io IO nO n . rH Oi J* O) o .! 'i •5x0 a Tl > O ’S T3 s 3 ’.H > o £ g. == <0 T3 N O O-T3 N l_ cx N ■o Ui N N ca C0 Ui u. JZ C O ‘S (0 O co p* a o O •-—> > CO TD (U (0 c Im g o 0) ti cx c 00 C0 D. 3 cn a. 0) xi 00 -r- 'O rH CM nO Tt« to o m T tO NO O O rH rH tO t rH O rH tO rH 00 00 Os ON -Ö lil \0 Ö CM lO rH n ^ m cm to 00 00 -H CM__________________ CM VO CM rr to rH lO 00 to CM ^ ^ CM ___________________ NO CM . CM vO 00 o lO o Os 00 00 CM oo to CM 00 C*- rH CM NO NO . . os on r^ CM 00 X3 *0*0 2 ^ o c c >u ^ > _o 'JZ O (0 “ N ■ o c c (0 > o 3 -o u ^ On lO ri CM Tt« CM 00 CM cm oo tO rH 00 Os kO rH tO CM NO m N tO rH CM ^ rH 00 to CM in ON i r- l m r- CM CM 00 00 o >u .. t>-( * * O C > <0 _ o o 12, > c ? c > t: o a» 5. •=»:£» S T3 ® T c d) = o i: E u. . ft N S 4) H) o> E c c to o. 3 C/) Imenik učencev (učenk) koncem šol. lela 1928/29. Debeli lisk znači „odlično“, poševni lisk .prav dobro". I. a 45 (11) Bartolo Iuan . . Hrastnik . . Natek Norbert . . . Pondur . . Božič Josip . . Sv.lvanp.Trslu Orel Rudolf . . . . Celje . . . Burger Ernestina Radeče . . Palir Ivan .... Zagreb . Cvahte Vida . . . . Gaberje . . Pejovnik Alojzij . . Sv. Mihael . Čanžek Ivan . . . . Božen . . . Perič Rafailo . . . Brdani . . . Čokan Anton . . . Loke p. Mozirju Planinšek Franc . . Smolenja vas David Valentin . . Dunaj (Wien) Podgoršek Amalija . Ponikva . . Gerbec Danica . . . Sapjane . . Potokar Roman . . Velike Lašče Golež Franc . . . . Platinovec Ribarič Ivan . . . . Trst .... Huberth Maks . . . Ljubljana . . Rus Milan . . . . Sv. Jurij obj.ž. Hykel Alfred . . . . Celje .... Sernec Rudolf . . . Polule . . . Keiner Franc . . . . Hrastnik . . Sernec Vlasta . Celje .... Kirn Jožef . . . . Črete . . . Škof Marija . . . . Gaberje . . Kos Karel Ljutomer . . Škorc Janez . . . . Zidani most Kovačič Štefanija . Zalipno . . Šuštar Robert . . . Borje . . . Krajnc Aleksander . Celje . . . Toplak Emil . . . . Trbovlje . . Kramer Viljem . . . Cleveland Uranjek Jožefa . . Megojnica . Kronovšek Anton . . Orlavas . . Velkavrh Jožef . . . Loke p. Zid. m. Likar Nadežda . Ljubljana . . Vovk Stanko . . . . Bezovje . . Luthar Tibor Puconci . . Vranjek Iva . . . . Kranj . . . Majcen Branivoj Celje .... Vrečko Aleksij . Braslovče . Mravljak Alenka Maribor . . Vrečko Vladimir . . limitu, r. Avstrija . Mravljak Zdenko Celje Benkoč Karel Bole Anton . Bolhe Werner Brečko Franc Dobova Kttčir.ii |iri Itloilii Celje . . Teharje I. b 47. Cöleslin Franc . Črepinšek Oskar Diermayr Rihard Fabian Alojzij . Celje .... Trst .... Gradec (Graz) Celje .... Ferjančič Dušan . . Breza v Bosni Gajšek Albert . . . Gradec (Graz) Gerdina Roman . . Hrastje, Italija Golouh Borislav . . Vinica . . . Gorenjak Avgust . . Celje .... Gradišnik Fedor . . Ljubljana . . jerinšek Friderik . . Lisce . . . ]ug Karel Glince . . . jurhar Leopold . . . Sv. Pankrac Kos Emil . . . . Celje .... Kösel Alojz . . . . Krušič Marjan . . . Lava . . . Leskovšek Franc . . Gaberje . . Mantel Karel . . . . Celje . . . Novak Ivan . . . . Njivica . . . Peštaj Alojzij . . . Lisce . . . Plausteiner Alojzij . Sv. Jurij ob j. ž Pletersky Friderik . . llor. Belil (Obcmllach) Podgornik Karel . . Trst .... Podpečan Feliks Zavrh . . . Polh Franc . . . Velenje . . Premschak Gerald . Gradec (Graz) „ n . Nova vas . . Spod. Gorče . Ljubljana . . . Celje .... . Breg pri Celju . Žalec . . . . Maribor . . . Vitanja vas . . Goričica . . . Celje .... . Loke p.Trbov. . Taškent . . . Polule . . . . Štorje, Italija . Stopče . . . . Lopata . . . Renko Friderik Ritonja Franc . Rojnik Ivan . . Rožanec Karel . Skoberne Karel Šerjak Karel . . Šušterič Iuan Tajnšek Bojan Teppei Friderik Trebovc Martin Vičar Borivoj . Vidic Franc . . Vrtnik Boris . . Žekar Jožef . . Žiberna Franc . Žmahor Karel . Žolnir Jožef . . 11. a 38 (27). Bebr Rudolf . . . . Ljubljana . . Marinček Zdenko . Trst .... Beuc Helena . . Dunaj (Wien) Mejavšek Vekoslava S». Krii pri Rog. Slatini Boox Marija . . . . Würselen, Nem. Meštrov Zvonimir Trst .... Butorac Pavla . . . Zagreb . . . Novak Valerija . . . Liesing . . . Ferjančič Marija . . Breza v Bosni Ograjenšek Izidora Ljubljana . . Fink Emil .... Velike Lašče Orehek Mirko . . . Zidani most Fuchs Franc . . . . Celje .... „ Vanda . . V H Golouh Konstaiicij . Vinica . . . Pečovnik Danijela Šmartno ob P. Gorečan ]ožef . . . Ljubljana . . Potrato Karel . . Podgorje . . Gorjup Valerija . . . Gorica . . . Pulko Cirila . . . Lačavas . . Jerin Marija . . . . Hrastnik . . Sparhakl Marta . Zagrad . . . Kalan Majda . . . . Celje . Šarb Marija . . . . Gornjigrad Košutnik Nada . . . Boršt . . . Šubic Erna . . . . Celje .... Kovač Karlota . . . Podčetrtek . Šubic Mario . . n .... Kovačič Ferdinand . Zalipno . . Taček Irmtranda . m «... Lavrenčič Estera . . Celje .... Trobec Olga . . Trst . . . . Lenko Edeltrauda . . Šv.PetervS.d. Turin Marta . . . Gradec (Graz) Lipša Nada . . . . Celje . . . Videčnik Marija Gornjigrad . Majcen Miroslava • n ... Vrabič Olga Hermagor 34. Bele Rihard . . Celje .... Nedoh Stanislav . . Zgornja Šiška Bernard Franc . . . Polzela . . Novak Jožef . . . . Vrh pri Teharj. Blaško Vincenc . Cleveland Pleich Avguštin . . Štore . . . Bradač Karel . . . Trsi .... Prekoršek Branko, Žalec . . Cigoj Ivan . . . . Trst .... Rozman Alojzij . . Prapretno Dreu Bogomir . . Ormož . . . Sajonou Nikolaj . . Petrograd Flerin Hubert . . . Žužemberk . Schara Kunibert . Celje . . . Furlan Danijel . . . Trst .... Senekovič Karel . . Trst .... Gerbec Jožef . . . . Sapjane . . Srabotnik Ovidon . Sv. Štefan jagrič Friderik . . . Kozje . . . Šprah Otmar . . . . Laško . . . Kopač |ožef . . . . Laško . . . Teppei Edvard . . . Vitanja vas . Kranjec Iuan . . . Velika Polana Teppei jožef . . . n n Kresnik Bogomir . . Ložnica . . Vivod Friderik . . . Laško . . . Kronovšek Albert . . Celje .... Zalokar Srečko . . Slivnica . . Marčič Roman . . . Ribnica . . Zupan Franc . . . . Milanp.Zid.m. Maslo Anfon . . . Pasjak, It. . Žabkar Franc . . . Rakek . . . Mirnik Mirko . . Zavodna . . Žnidarič Vladislav, Ljutomer. II C 37. Barle Jožef . . . . Konjice . . Pepel Bogomil . . . Ojstrška vas Birsa Vladimir . . Miklavž pri Rilictn-* berku, Italija Plausteiner Edvard . Sv. Jurij ob j.ž. Božič Pavel . . . . Trst .... Podgoršek Alojzij . Ponikva . . Flego Danko . . . . Gradec (Graz) Prodnik Mirko . . . Velenje . . Frece Viktor . . . . Udmaf . . . Rebov Maksimiljan . Podter . . . Godec Maksimiljan . Sp. Poljčane Rozman Karel . . . Hrastje pri Žimi . Grobelnik Avgust . . Zamet . . . Savelli Viljem . . . Krnjeuša . . Grohar Ervin . . Koper . . . Skasa Franc . . . . Paka . . . Hrček Alojzij . . . Pristava . . Stern Viljem . . Celje .... Hribernik Ivan . . . Celovec . . Šumej Franc . . . Vrbno . . . Jelen Martin . . . . Arnače . . Turnšek Jožef . . . Loka . . . Kač Alojzij . . . . Ruše . . . Ulaga Martin . . . Globoko . . Kramer Friderik . . Cleveland . Velikanje Franc . Gaberje . . Krempuš Stanislav . Zalipno . . Vrečer Karel . . . Vojnik . . Lamper Ludovik . . Sevnica . . Zupanc Martin . . . Gotovlje . . Merc Jožef . . Prekopa . . Žagar Dušan . . . Knittelfeld Musar Viktor . . Radeče . . . Žerjav Franc . . . . Trst . . . . Oberžan Anton . . . Briše . . . Žmitek Dragomir . . Škofja Loka Pavlica Ivan . . . . Zagreb . . . 111. a 33 (12). Benedičič Franc . . Beuc Miroslav . . . Burja Engelbert . . Cölestin Karel . . . Čudič Vladimir . . . Detiček Franc . . . Dobooišek Matilda . Flerin Huberta . . . Gajšek Miroslav . . Glück Antonija . . . Haselbach Vilma Jesenko Franc . . . Klinc Alojzij . . . . Košič Ljudmila . . Lečnik Franc . . . Likar Svetozar . . . Majer Günther . . . Vas .... Dunaj (Wien) Duisburg Nem Celje . . . Bekt. Gradište Šmarje . . . n ... Žužemberk . Lava . . . Gradec (Graz) Gaberje . . Berndorf . . Nova cerkev Zavodna . . Borovlje . . Ljubljana . . Celje . . . Pavšič Ljudmila . . Pešec Franc . . . . Petriček Šarlota . . Pfeifer Danica . . . Podlesnik Franc . . Strmecki Blanka Strmšek Rupert . . Špiljak Anton . . . Tacar Franc . . . . Umek Bruno . . . Valenčič Edvard Velikanje Marija . . Vičar Zora . . . Volaučnik Anton . . Vrečer Štefanija . . Weren Ivan . . . . Sv. Lovrenc Arja vas . . Celje . . . Pulj .... Lome p. Pulju Zagreb . . . Dubrovnik . Pavlovac . . Krajnče . . Zidani most Ala .... Gaberje . . Celje . . . St Lipš pri Velikovcu Vojnik . . . Celje . . . III. b 36. Božič Radovan . . Celje . . Ogrizek Anton . . . Irča vas . . Cergol Izidor . . Bekla p. Kopru Petrin Albert . . . Drewer, Nem. Čebular Alfred . . . Sežana . . Piki Adolf . . . . Gotovlje . . Čuš Vladimir . . . Trst .... Pleteršek Edmund . Dolsko . . . Dintinjana Franc Šmarje . . . Povh Ivan .... Leoben . . Ferdič Ignacij Wörgl . . . Purnat Viktor . . . Šmartno ob Dreti Flego Zlatko . . . . Pulj .... Reich Feliks . . . . Rünthe, Nem. Grohar ložef . . . . Dekani . . . Sernec Zvonimir . . Hardek . . Hlačer Franc . . . Čret .... Stante Emil . . . . Miklavški hrib ]erše Jožef Kapele . . . Stepihar Henrik . Trst . . . . Kavšek Dušan . . . Divača . . . Šek Franc .... Pulj .... Kincl Henrik Sv. Jurij ob j. ž. Šentjurc Alojzij . Sv. Lenart pri Hrastniku Kolar Ivan . . . . Dobovec . . Šumej ložef . . . . Vrbno . . . Krajnc Jožef . . . . Gotovlje . . Tičar Boris . . . . Gorica . . . Kralj Vladimir . . . Breg pri Celju Vastič Mihael . . . Sv. Lenart pri Hrastniku Meznarič Stanislav . Opatija . . . Verbnjak Alojzij . . Breg p. Polzeli Mulec Alojzij . . . . Otok .... Vojska Jožef . . . Stob p. Domž. Novak ložef . . . . Liesing . . Žitnik Evgen . . . Reka . . . 34 (20) Barle Marjan . . . Konjice . . Musar Pavla . . Rakek . . . Benedik Ivan . . . Stražišče . . Oražem Milena . Celje . . . Brence Otmar . . . Gradec (Grax) Orožen Milan . . i» ... Buforac Ana . . . . Zagreb . . . Peschitz Maks . . . n ... Čepon Neža . . . . Polliovgradcc Pilih Zoran . . . Borovnica Delakorda Ana . . . Arclin . . . Simončič Anton . . Hotemež . . Delakorda Natalija • M ... Simončič Štefan . . Radeče . . Ermenc Božidar . . Sv. Primož . Skornšek Ljuboshiva Velenje . . Fink Marija . . . . Velike Lašče Sparhakl Jože! . . . Polule . . . Fišer Franc . . . . Krasijo pri Slavini. II. Sparhakl Štefanija Lisce . . . Jerič Alojzija . . Breg pri Celju Stegu Amalija . . . Ljubljana Jerič Marija . . . »n n Stegu Konrad . . . Zagreb . . . Kostič Aleksander . Zaječar . . Škerl Olga . . . . Železniki . . Kovačič Avrelija . . Ciglenci . . Šunko Flora . . . . Gaberje . . Mastnak Pavla . . . Gorica . . . Vengust Karel . . . Gradec (Graz) Meglič Marija . . . Zavodna . . Zupan Ana . . . Vrba . . . Müller Marija . . . Radeče . . Zupančič Valfrauda . Celje .... IV. b 35. Boječ Anion . . Postojna . . Maren Ivan . . . . Št. Rupert . . Božič Božidar . . Sv. Ivan pri Trstu . Mlakar Mirko . . . Sv. Lenart . Braz Valter . . . Trst .... Mravljak Dušan . Ljubno . . . Cizej Adolf . . . Prekopa . . Ogrizek Marjan . Novo mesto Čremožnik Pavel . Breg pri Celju Palir Jakob . . . Vrh .... Oerželj Milan . Trst .... Pesleušek Rihard . Ljubljana . . Grešak Ivan . . . Ponikva . . Pfefferer Adolf . . . Celje . . . Hodžar Rado Kozje . . . Pik Boris .... Trst .... Horjak Alojzij . Retje . . . Prodnik Ivan . . . Velenje . . Inkret Franc . . . Braslovče Ravnikar Viljem . . Njivice . . . Jager Alojzij . . Repno . . . Rosenslein Leon . . Sv Jurij ob T. Juvan Klemen . Lokep.Trbov. Ržimek Robeit . . . Dunaj (Wien) Klanjšek Jurij . . Bolričuica . Skoberne Friderik . Celje . . . Klinc Emilijan . Blaguš pri Sv, ,lur. oli Šf. Šertel Franc . . . Gelsenkirclien Kostanjšek Danijel Gornji grad Šrnigovc Viklor . Ponikva . . Kovač Oton . . . Škale . . . Štancer Avguštin . Sotensko . . Krajnc Boris . . Kantrida . . Urleb Martin . . . . Lokarje . . Majcen Janez . . Gorica . . . IV. c 30. Bračko Evald . Celje . . . Brunšek Stanislav . Sv. Andraž . Gaberc Milan . . . Sp. Hudinja . Golob Granc . . . . Lopata . . . Gombač Miroslav . Trst .... Gorečan Marjan . . Ljubljana . . Haberl Ernest . . . Štore . . . Huberth Valter . . . Ljubljana . . jenko Ciril .... Sv Lenart pri Hrastniku Jeršinovič Niko . Ljubljana . . Kodrič Milan . . . Sv. Ivan pri Trstu . Križmanič Fausfus . Trst .... Kveder Žarko . . . Žalec . . . Lenard Aleksander » • Lipičnik Franc . . . Šmartno v Kožni dolini Marinček Borut Trst . . . Mejavšek Miroslav Sv. Katarina Mihelčič Vladimir G. Lokvica Ocvirk Martin . . Sv. Lovrenc Pavline Dragotin . Grobelno . Petrak Marjan . . Ljubljana . Preatoni Angelo . Celje . . . Rode Bogomil . . . Gaberje Rojnik Stanislav . Braslovče Simončič Viktor . Videm . . Slokan Blaž . . . Sp. Gorče Steinbach Vilko Velenje Stepic Anton . . . Šmarje . . Stermecki Ruda . Celje . . Svetličič Adolf . . Idrija . . V. a 29 (12) Ar In a k Franjo . . . Ponikva . . Pavšič Vladimir . . Grgar . . . Boječ Marija . . . Ložice . . . Pograjc Frančišek . Maribor . . Cilenšek Franc . . . Gotovlje . . Rihteršič Danica . . Radovljica . Černigoj Vladimir . Trst .... Rojnik Jožef . . . . Doberteša vas Gornik Karolina . M. Braslovče Rožman Vanda . . Novo mesto Grbec jožef . . . . Trst .... Senekovič Aleksandra Trst .... Jelen Ivana . . . Založe . . . Strmšek Štefan . . . Dubrovnik Kodrič Marija . . . Nova vas Šmigovc Olga . . . Kranj . . . Krištan Martin . . . Boletina . . Tauschmann Jožef . Celje . . . Lavrenčič Valeska . Gorica . . . Turnšek Avgust . . Breg p. Polzeli Levec Kristina . Podlož . . . Videčnik Viljem . . Maribor . . Lipičnik Maks . . . Čret .... Vranjek Ana . . . Kranj . . . Maslo Pavel . . . . Ljubljana . . Zabukovšek Miljutin Šmarje . . . Oberžan Justin . . . Briše . . . Žuža Drago . . . . Celje .... Okorn Terezija . . Prekorje . . Aškerc Anfon Bolka Franc . Brinar Franc Dolcher Alfons Senožete Bruck . Golovlje Ljubljana V.b 28. Hribernik Erij . . . Lipa nad Vrbo Hroval Franc . . . Koretno . . Ipavic jožef . . . . Sv. Jurij ob j.ž. Jagodič Marjan . . Celje . . . Knez Karel . . . . Sv. ]edert . . Prekoršek Tugomer Žalec . . . Kolšek Franc . . . Orla vas . . Savelli Julij . . Čelebič . . . Koren Štefan . . . Radeče . . Sernec Gvidon . . Ormož . . . Koželj Ladislav . . Sv. Jurij . . Tajnik Miloš . . . Družmirje Kralj Drago . . . . Breg pri Celju Vatovec Brunon . Trst . . . . Langus Milan . Družmirje . Videnšek Milan . Celje . . . . Mišja Boris . . . . Celovec . . Vovk Karel . . . Bezovje . . Omersa Igor . . . . Ljubljana . . Žitnik Zmagoslav . Reka . . . Orozel Anton . . . Medlog . . Žumer Albin . . . . Pernek . . . Poljanec Ivan . . . Visoče . . . Žvab Vladimir . . . Trst . . . . VI, 43 (5) Bolka Ernest . . . Maribor . . Peferman Jožef . . Dobrava . . Božič Olga . . . . Celje . . . Petriček Viljem . . Celje . . . Fink Marjan . . . . Ljubljana . . Pevec Jožef . . . Eggenberg . Fischlcr Marjan Fojnica . . Potočnik Ljudevit Gor. Leskovec Frece Franc . . . . Lokarje . . Praunseis Alojzij . Dunaj (Wien) Gorinschegg Helmut Celje .... Prekoršek Alenka . Gaberje . . Kalan Boris . . . . n . . . • Prislan Frančišek Ljubljana . . Kavšek Alojzil . . . Divača . . . Radič Nada . . . . Marčana . . Kocmur Alojzij IQ Reddi Oskar . . . . Sarajevo . . Koželj [Viktor . . . . Pragersko . Rednak Jožef . . . Selo .... Križman Marjan . Planina . . Saksida Ivan . . . Gorica . . . Kunej Egon . . . Šmarje . . . Senčar Jožef . . . . Luk« pri Trbovljah Leban Vladimir . Trst .... Sernec Terezija . . Hardek . . Lebitsch Herbert . Gradec (Graz) Skitek Milan . . . . Barkovlje Marek Ivan . . . Ljubljana . . Šemrov Ivan . . . Sp. Goričica Mastnak Anton . Gorica . . . Tičar Leon . . . . Ljubljana Mastnak Martin . n ... Trobiš Alojzij . . Gotovlje . . Meglič Mirko . . Zavodna . . Valenčič Dušan . Sv. IVlor ]iri Zid. iiiohIii Miklič Radoslav . Ljubljana . . Vehovec Friderik . . Zabukovca . Mulec Jožef . . . Otok .... Wagner Rihard . Šmarje . . . Osojnik Edvard . Ptuj .... Zabukovšek Marija • n ... Pečar Miran . . . Ljubljana VII. 20 (2). Armič Bogomir . Velenje . . Jager Franc . . . . Repno . . . Dolcher Janez . . Ljubljana . . Jagodič Borislav . . Celje . . . Drolz Günther . . Hrastnik . . Jakhel Adolf . . . . Wiiidinannsdorf . . Gostiša Boris . . Radeče . . Likar Ivan .... . Koper . . . Herzog Karel . . Maribor . . Marek Evgen , . Ljubljana . . Medvešček Marjan Možina Ivan . . . Perič Milica . . . Pinler Franc . . . Praunseis Karel . Gorica . . . Ljubljana . . Lučani . . . Ukc pri Trbovljah . Dunaj (Wiei ) Skočir Jožef . . Štepic Dušan . Vajdič Adalberla Zupanc Albin Žličar Janez . . VIII. 19 (1). Anžlouar Viktor . . Preko . . . Barle Karel .... Slovenjgradec Bračko Ioan . . . Celje Burger Franc . . . Ribnica Dobooišek Karel . . Šmarje . Dobrajc Albin . . . Zagrad . Frelze Viljem . . . Laško . Hönigmann Avgust, Celje Hönigmann Ivan, ]an Branko .... Hrastnik Javornik Jožef . Kač Franc . . Krasnik Virgil . Krulc Ivan . • Lupine Karel Marko Jožef . . Pepelnjak Karel Potočnik Vladimir Vrabič Marija . Tolmin . . . Lava . . . Gradec (Graz) Laško . . . Sv. Jurij ob j.ž. Dob .... Polzela . . Nabrežina . Zg. Polskava Nabrežina . Kočevje . . Kranjčiča . Dobova . . Lilija . . . Privatni a) v avguslu 1928: lesih Milko.....................7. razr. Kopriva Valentin................4. razr. Marko Josip.....................7. razr. Mejavšek Miroslav . . . . 2, 3. r. Plausteiner Edvard . . . .1. razr. Polanec Ivan...................5., 6. r. Prenner Amalija.................7. razr. Sentočnik Josip.................3. razr. Verderber Rudolf................4. razr. Žibert Franc....................4. razr. učenci. b) v juniju 1929: Brežnik Oton..................5. razr. Cvahte Anton..................7. razr. Novak Alojz...................2., 3. r. Novak Josip...................2., 3. r. Polajnko Marian...............4. razr. Pratnekar Josip...............2., 3. r. Sentočnik Josip...............4. razr. Vratnik Edvard................4. razr. Višji tečajni izpit v juniju 1929. Predsednik izpitnega odbora je bil dr. Pipenbacher Josip, gimn. dir. v p. (Odlok min. prosv. S. N. Br. 19381, 28. V. 1929), podpredsednik direklor Zupan Anfon, člani pa: suplent Gorup Anion za malemaliko, prof. Holeček Pavel za nemščino, prof. Mravljak Franc za latinščino prof. Orožen Janko za slovenščino, zemljepis in zgodovino, predmetni učitelj Trobej Matija za srbohrvaščino in prof. dr, Zelenik Karel za francoščino. Za izpit se je prijavilo 14 rednih učencev in ena redna učenka. Pismeni izpiti so pričeli 10. junija in so trajali do 14. junija, ustni 17. in 18. junija. Iz francoščine je polagalo izpit osem učencev in ena učenka, iz nemščine šest učencev. Naloge: 1. Iz slovensčine: Delo kot prirodni pojav. 2. Iz srbohrvaščine: Uroš i Mrnjavčeviči. 3. Iz francoščine: Les principales čpoques de la litteratur frangaise depuis le XVIIžme sižcle. (Prosta naloga). 4. Iz nemščine: Der Triumph der drahtlosen Telegraphie (Prevod). 5. Iz latinščine: Tacitus, Annal. II. 71. 6. Iz matematike: n) Določi geometrijsko postopnico, če je vsota prvih treh členov 111 in njihov produkt 4665. — b) Prostornina pokončnega stožca je 45 cms; višina tvori s stranico kot a = 23° 8’. Kolik je polumer in kolika je višina stožca. — c) V kolikem kolu vidiš elipso 9x2-|-15y!,= 144 iz točke M (1,6)? Na podlagi pismenih in ustnih izpitov je izpitni odbor priznal zrelost in sposobnost za fakultetske študije na univerzi vsem priglašenim, ki so imenoma navedeni v sledeči preglednici. 1 c?'"' I m e Kraj, dun, mesec in lelo rojstvo Dovršil izpit n Bodoči študij . 1. Anžlovar Viktor .... Preka pri Zadru, 25. VI. 1909 prav dobro pravo . . . 2. Barle Karel Šmartno pri Sl.gr., 3.V.1910 dobro agronomija . 3. Bračko Ivan Celje, 13. I. 1911 dobro . . medicina . . 4. Burger Franc . . Ribnica, 4. IV. 1909. . . . dobro . . pravo . . . 5. Dobovišek Karti . . . Šmarje pri jelšah, 2.1. 1909 prav dobro filozofija . . 6. Dobrajc Albin Zagrad pri Celju, 19.XI. 1908 dobro . . železnica . . 7. Hönigmami Avgust . . Celje, 8. VIII. 1910 odlično . . trg. vis. šola 8. Hönigmann Ivan . . . Celje, 8. Vlil. 1910. . . . odlično . . trg. vis. šola 9. ]an Branko Hrastnik, 6. I. 1909. . . . dobro . . zas. služba . 10. Krasnik Virgil Nabrežina, 19. VII. 1909 dobro . . medicina . . 11. Lupine Karel . ... Nabrežina, 9. I. 1909 . . . zadostno . zas. služba . 12. Marko josip Kočevje, 12. III. 1909 .. . dobro . . pravo . . . 13. Pepelnjak Karel .... Sv. Jurij ob j. ž., 30. X. 1906 dobro . . teologija . . 14. Potočnik Vladimir . . . Dobova pri Brež., 6.XII. 1907 dobro . teologija . . 15. Vrabič Marija Lilija, 31. VII. 1910 .... • prav dobro farmacija . . (yznanifo za šolsko leto 1929j 30. ‘Opisovanje v 1. razred bo 2. septembra od 8. do 12. ure. 'Učenci naj pridejo v spremstvu staršev in prineso s seboj šolsko naznanifo in krstni fist. Z) 1. razred morejo vstopiti te tisti učenci (učenke), Cii v tekočem sotnčnem tetu dovrše 10 — 13 fet (tet ni ki 1919, 1918, 1917, 1916). Z/čenci, Hi se na novo vpišejo v 5. razred, ne smejo 6iti starejši od 17 tet, pri vpisu v 7. razred ne starejši od 19 tet. izjeme dovoljuje ministrstvo prosvete. Vpisovanje dosedanjih in novih učencev v 2.—8. razred 60 dne 3. septembra od 8.— 9. ure v posameznih razredih. Vsakdo naj prinese s seßoj izpričevafo iz prejšnjega teta, novi učenci tudi krstni fist. Z/čenci se opozarjajo, da pridejo k vpisovanju točno, ker 60 ravnateljstvo zakasnele odklanjalo. Jlazredni izpiti se 6odo vršiti v dneh od 24 do 31. avgusta. Z/čenci, ki nameravajo delati v avgustu privatni izpit, nai vtože prošnjo pri ravnateljstvu do 1. avgusta. !'Podrobnejša naznanita bodo nabita na šolski razglasni deski. ‘Direktor.