St. 52.
V Gorici, dne 23. decembra 1892.
Tečaj IV.
O V M
"T
"S
K
„Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in veljA s prilogo »Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na doni pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta................ 2‘iiO,
Četrt leta ....	„	1-10-
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravnižtvu.
..Gospodarski List11 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato st. 12, II.
.J..
T
i
Pl
(Izdaja za Gorico.)
-k
Oznanila
in „poslaitice“ večajo se za štiristopno petit-vrsto:
‘i skaj o 1 krat,
. 2 „
3 „
ihi. Za večje
dobivajo sevto-ii Šolski ulici po
naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upvavništvn „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
crke
j
Koncem leta 1892
Z današnjo številko končujemo svoj Četrti tečaj, če tudi bo pojutranjem še le Božič; danes teden pa še v starem letu začnemo peto leto svojega Časnikarskega življenja pod novim imenom.
Ko se pri tej priliki oziramo nazaj v svoje dosedanje delovanje iu bojevanje na trdem polju slovenskega časnikarstva, spominjamo se z zadovoljnim in hvaležnim srcem, kako so se v hudih in veselih časih zbirale okoli nas cele vrste iskrenih sobojevnikov, prijateljev in somišljenikov, ki so nas požrtovalno, vstrajno in vsestransko podpirali bodisi kot točni in zvesti naročniki, marljivi dopisovalci ali skrbni svetovalci. Vseh teh nam je potreba, ako hočemo uspešno vršiti svojo važno nalogo, in vseh teh smo tudi našli v tolikej meri, da z najlepšimi spomini zapuščamo staro leto 1892.
Zato pa izrekamo vsem takim našim podpornikom in prijateljem ob koncu leta svojo najiskrenejšo zahvalo in dodajamo uljudno prošnjo, naj bi nam ostali enako zvesti tudi v prihodnje.
V prvi vrsti zahvaljujemo svoje p. n. gg. naročnike, ki so se v obilem številu zbrali okoli „Nove Soče8. S tem so ji zagotovili ne le obstanek, marveč so ji omogočili, da more še v večji meri vršiti svojo nalogo. Naši gg. naročniki dobivajo že tri mesece redno vsakih 14 dnij priloge, torej okoli ene četrtine več berila nego navadno. S tem torej, da se množi število naših naročnikov, omogočijo nam, da dajemo več berila in tako kolikor mogoče več koristimo onej sveti narodni stvari, za katero smo stopili v javno življenje, za katero edino delamo in živimo. — Ako nam ostanejo zvesti vsi naši dosedanji naročniki, katerim polagamo na srce, naj bi se prizadevali točno plačevati naročnino, bomo tudi mi skušali vsakih 14 dnij dodajati pol priloge in o posebnih prilikah tudi celo, kakoršna je n. pr. današnja. — Točno plačevanje nam jako olajša delo, ker tudi mi moramo točno vsak teden poravnovati vse stroške. Neredni plačevalci nam torej obte-žujejo časnikarsko delovanje, a to se še potrpi, ker taki vsaj plačajo, če tudi neredno. Prav neljubi pa so nam taki »naročniki", ki list prejemajo toliko časa, dokler jim ga hočemo pošiljati, za plačilo se pa ne zmenijo, če tudi jih na vse možne načine spominjamo na njih dolžnost. Upamo, da takih ,,naročnikov" po novem letu ne bomo več imeli. — Konečno prosimo svoje stare naročnike, naj skušajo „Novo Sočo8 širiti čedalje bolj v širše ljudske vrste, kamor bo nosila narodno zavest in prepotrebni nam narodni ponos, kajti to dvoje nam je neizogibno potrebno, ako hočemo kdaj na celi črti zmagati svoje nasprotnike.
Zahvaljujemo dalje svoje gospode dopisnike, ki so nam poročali o vseh važnejših dogodkih in razmerah na deželi. Brez njih bi „Nova Soča8 ne mogla vršiti svoje naloge v tis tej meri, kakor je to storila. Take pomoči potrebovali bomo tudi zana-prej. Zato prav lepo prosimo vse svoje dopisnike, naj nam ostanejo zvesti pomagale! tudi v prihodnje. Mi ne moremo pisati o dogodkih na deželi, ako nam nihče o njih ne poroča. Kdor torej želi čitati v našem listu tudi novice iz svojega kraja, poskrbi naj, da mi izvemo za nje. Velikokrat se naši prijatelji zanašajo drug na drugega, da nam eden ali drugi sporoči to ali ono novost, a pri tem mi ne dobimo ničesa. Zat6 bilo bi prav, ko bi naši prijatelji vselej določili, kdo naj nam poroča. Vse stroške pripravljeni smo poravno vati koncem vsakega leta. Ponavljamo pa še enkrat, kar smo že velikokrat prosili, da ni treba gledati na to, da so dopisi obširni in mnogovrstni, ne, ljubši so nam krajši dopisi, vselej le o eni sami zadevi, a gosti.
Ker bomo dodajali najbrž« redno vsakih 14 dnij prilogo, bomo imeli o takih prilikah tudi več prostora, da lahko ustrežemo vsem svojim gospodom dopisnikom.
Konečno zahvaljujemo tudi one rodoljube, ki so nam v teku leta z raznimi dobrohotnimi nasveti skazovali svojo prijazno naklonjenost. Več glav več vidi in vč, to je že stara resnica. Mi smo prav
hvaležni vsakomur, kdor nam pride s prijaznim nasvetom nasproti in prizadevamo se po svojem spoznanju in prepriča ija tudi ustrezati vsem nasvetom in željam, katere za dobro spoznamo. — Da pa vsem ni mogoče ustreči, smo več kot prepričani prav iz mnogovrstnih svetov in želja, katere smo dobivali od vseh stranij. Imeli smo priliko uveriti se, kolika navakrižnost vlada v pre-sojevanju naših odnošajev in o taktiki, katere se nam je držati. Samo s prepisi mnogih nasvetov, želja iu mnenj v raznih pismih naših. prijateljev bi mogli sestaviti prav zanimivih podlistkovi, kar morebiti kdaj tudi storimo. Mi pa, ki imamo vrvice spletene na vse strani in ki slišimo glasove od sto vetrov, prizadevamo se po svojem najboljšem prepričanju pravo pogoditi. Ako vselej morebiti ne zadenemo v pravo struuo, kdo nam more to zameriti? Zato prosimo vse svoje prijatelje, naj bodo vselej previdni, zmerni in raje bolj počasni v sodbah, zlasti pa o b-sodbah. Prepričani naj bodo, da se po svojih močeh prizadevamo z vsakim svojim korakom, z vsako besedico le koristiti ljubljenemu narodu, za kateri edino živimo in delamo. Tako nastopimo s prihodnjo številko po dosedanjem programu, v kateri smo sprejeli tudi antisemitizem, svoj peti tečaj. Kdor čuti, da more in sme svobodno stopiti v naš krog, kdor čisla svobodno in neprikrito besedo, ki imenuje vsako reč po njenem pravem imenu, kdor ljubi naš slovenski narod, za kateri edino se z odločnostjo bori „Nova Soča“, ta naj se nam pridruži brez strahu ter stopi v krog naših zvestih, gmotnih iu duševnih podpornikov.
V nadi, da se krog takih podpornikov v novem letu še pomnoži, nastopamo z dosedanjim pogumom svoj peti tečaj ili voščimo tem potoni vsem svojim naročnikom, či-tateljem iu prijateljem
vesele božične praznike ter
srečno in veselo novo leto
18 9 3*
Državni zbor
Učeraj teden bila je predzadnja seja poslanske zbornice pred prazniki, danes teden pa zadnja. O predzadnji seji imamo pred sabo naslednje poročilo:
Začetkom seje predložil je finančni minister zakonski načrt, s katerim se določa, da je vzeti Srebrnjake po 2 gld. iu po lU gld. iz prometa, potem pa so prišle na vrsto interpelacije, izmej katerih omenimo ono celovškega poslanca dra. Rainerja, ki je uprašal ministerskega predsednika: 1. Na katero zakonito in faktično podlago se naslanja ukaz ministerstva notranjih rečij z dne 3. nov. 1892, s katerim se je mestnemu magistratu celovškemu naročilo, da mora v izročenem področju vzprejemati slovenske uloge in je slovenski reševati? 2. Ali hoče minister odrediti novo preiskavo in pravo-veljavno pripozuati izključno nemški značaj Celovca? — Ko je še predsednik poklical dra. Kronawettra radi nekaterih neprimernih izrazov iz prejšnje seje k redu, prestopi zbornica na dnevni red.
Posl. Popovski poroča o vladni predlogi glede na novačanje 1. 1893. Zbornica vzprejme predlogo brez razprave ter začne splošno razpravo o začasnem pobiranju davkov. Za besedo so se oglasili proti poslanci: dr. Kramar, dr. L a gin j a, dr. Kvekvič, dr, Kaizl; za posl. prof. Šuklje in dr. P1 e n e r.
Posl. di. Kramar: Sedanji politični položaj je primerna snov za dve drami. Prvo bi 'bilo imenovati „Tronožnica", žalo-igra v petih dejanjih. Dejanje se vrši v zbornici, v proračunskem odseku, v Hebu, na hodnikih in zopet v zbornici. Čas dejanja: vedno isti treuutek; bodočnost: jev Božjih rokah. V prvem dejanju bi se državni zbor razpustil, vršile bi se nove volitve in slišal prestolni nagovor; drugo dejanje: adresna debata, pri kateri bi kar hipoma ustal posl.
Plener ter potegnil iz žepa poseben adresni načrt. Konec tega prizora bi bil lahko zelo efekten: klubovi načelniki ustajali bi drug za drugim in se odpovedali besedi. — Tretje dejanje bi se vršilo v valutnem odseku, v slavni „scene a faire8 odšli bi člani levice na tihoma, da postane odsek nesklepčen. Četrtega dejanja prvi del bi se vršil v Hebu, drugi pa v zbornici, ko pride na vrsto interpelacija o pražkih porotnikih. V petem dejanju prišlo bi do katastrofe; govorili bi posl. Menger, potem Schwarzeuberg iu konečno bi bilo glasovanje o dispozicijskem zaloga. Žaloigri dodati bi bilo satirski prizor: „Nemška opozicija ali dvamesečni proračun." Dejanje se vrši v proračunskem odseku. Heilsberg predlaga, da je vladi dovoliti samo dvamesečni začasni proračun (provizorij) -- vse trepeče, finančni minister pa izjavi ravnodušno, da nima nič zoper to iu ko dodasta še Pininski in Si'kij e svoje, se konča tragedija s splošno veselostjo. — Zadnji čas govorilo se je večkrat o Ogerski >'i vse jo je hvalilo, celo vlada. Kaj bi rekli ua Ogerskem, da uprašuje kaka stranka pri vsaki priliki: tega ali tega ne smemo, ker bi to v Avstriji ne bilo ljudem všeč. Da gleda levica vedno na Ogersko, je umevno; ona išče tam podpore, ker stoji na slabili nogah. Govornik in stranka njegovova priznava dualizem, pridržuje si pa pravico, govoriti o njem po svojem prepričanju. Levica je danes tam, kjer je bila pred poldrugim letom, samo svojega ministra je srečno iztiiala iz vlade. Hudobni jeziki trde, da bi se vse težkoče položaja hitro odstranile, da se zopet pokliče v ministerstvo kak levičar. Trdno večino je le sestaviti, če levica neha biti levica. Mesto tromesečnega provizorija dovoliti le dvomesečni provizorij, to ni nikaka opozicija. Levico tolaži jedino le vedenje nemških nacijonalcev, sicer pa se ima boriti na dve strani: zoper vlado in nemške naci-jonalce. Meniški iiacijonalci delajo gledališki grom, kadar spuščajo levičarji svoje kolofonijske strele. Stališče mladočeških poslancev se je izdatno zboljšalo. Ko so prišli v zbornico, se jim je vse rogalo, sedaj pa se tega nihče več ne upa. Glasovanje o dispozicijskem zalogu se je Mladočehom očitalo, a stali so pred alternativo: ali podpirati staro desnico ali ne in ker niso hoteli podkopati vero v svojo odkrito opozicijo, glasovali so zoper ta zalog. Češki narod zapustil je svoje zaveznike na desni z obžalovanjem, in tudi sedaj se bori samo zoper vlado, ne zoper desnico. Govori se mnogo o obnovljenju stare desnice. Mi smo takoj pripravljeni pristopiti., če bo to zveza, ki bo glede avtonomije in ravnopravnosti, če treba zoper vlado uveljavila svojo voljo. Da bi pa avtonomistična večina podpirala centralistično in gerinanizujočo vlado, k temu ne maramo pomagati. Takšne razmere, kakor vladajo sedaj v parlamentu, so neznosne. Dokler ni rešeno češko uprašanje, dotlej ni upati zboljšanja. Vlada ne mara korenite premembe; ona hoče še vedno vladati z Nemci iu zoper Nemce. Prav vladaje najnevarnejši nasprotnik premembi parlamentarnih razmer. Nam se nikakor ne mudi, a če bode vlada ustrajala na sedanji poti, se prepriča, da naša opo zicija še nikakor ni prikipela do vrhunca.
Posl. prof. Šuklje: V prejšnjih časih so bile seje proračunskega odseka vedno dobro obiskovane, sedaj pa ne pride nihče, ako ni ravno kaj posebnega pričakovati. Poročevalci in govorniki se morajo boriti z nepazuostjo poslušalcev. Navzl<c temu, da se proračun že dolgo obravnava, rešene so šele nekatere točke. Ta parlamentarni pa-tvor se imenuje „skrajšano obravnavanje." Sedanji položaj se ne more vzdržati; naj-boljši dokaz za to je proračunska razprava. Levica misli, da bi se prišlo temu v okom po ustanovitvi trdne večine, seveda po njenem receptu. Silno gibanje te stranke v zadnjem času nastalo je vsled tega, ker vlada ni hotela podpirati ustanovljenja take večine. Poljaki, ki v tej zbornici predstavljajo nekako politično modrost, izjavili so se nedvoumno in posl. Jaworski je formuloval pogoje za snovanje zahtevane večine. Dodati jim je še ta pogoj, da mora stranka, ki stopi v tako zvezno večino, imeti poštene namene. Levica je zadnji čas premenila nekoliko svojo obleko. Nakrat oblekla se je v
snežnobelo odelo narodne spravljivosti in miroljubnosti, izvzemši seveda posl, Men-gerja. Plenerjev govor dne 17. novembra je bil jako zmeren; 011 sam je tožil, da ni pri vladi in nasprotnih strankah našel pričakovanega prijaznega odziva. Isto tako je govoril nekaj dnij potem poslanec Suess. Prav tedaj pa, ko je tako govoril Plener, vršil se je v Celovcu koroški „Parteitag“ (Jako dobro! na desni.), na kateri je prišlo okolo 500 somišljenikov Plenerjevih. Navzoči so bili vsi koroški državni poslanci, večina deželnih poslancev z glavarjem vred in ravno Plener je hitel izreči voditeljem „Parteitaga“ svojo/zahvalo in priznanje v posebnem oklicu (Cujte! Čujte! na desni). To je Plenerjeva miroljubnost! Uzrok temu „Parteitagu“ je bilo to, da se je začel slovenski narod na Koroškem vzbujati iz narodne apatije, neposredni povod pa je bila nare&ba nuučnega ministerstva, s katero se je vsaj deloma ugodilo rekur.som nekaterih občin. Prireditelj shodu je bil dež. posl. dr. Luggin. Mej hudodelstva koroških Slovencev zapisalo seje v prvo vrsto snovanje podružnic* Ciril-Metodove družbe. Splošno je znano, da je nemški „schulverein“ bil prej osnovan in data slovenska šolska družbajesamo odgovor na to osnovanje. Vrli tega ima nemški „schulverein“ določuo izrečeno namero, odtujiti slovensko deco svojemu narodu (Jako dobro! na desni.), dočim je slovenska šolska družba osnovana samo v obrambo. Drugi greh je vta, da se snujejo slovenske posojilnice (Čujte! Čujte! ua desni.). Reklo se je, da slovensko ljudstvo ni ukaželjno, a vendar ima družba sv. Mohorja 58,000 članov. Prav tista stranka, ki vedno govori o izobrazbi ljudstva, psovala je to »vključno kulturno družbo. (Dobro! Dobro! na desni.) Posl. Dumreicher govoril je na „Parteitagu" o bojni jedinosti vseh Nemcev, malo dnij potem, ko je pel Plener melodijo o spravi. Iz tega se vidi, da ima nemškoliberalna stranka Janovo lice. S Slovenci bi se dala sprava najlaglje doguati, ker nimajo državnopravnih teženj, ker stoje na stališču ustave iu je ne sodijo, kakor posl. Steimvender. Predno bo mogoča zvezna večina, morali se bodo levičarji temeljito plemeniti. Slovenci bi najraje sodelovali z zastopniki naroda češkega. Upajmo, da se najde način, kako rešiti to uprašanje. Ako bi MladočeH težili po pozitivnih uspelrh, našli bi pri sorodnih Siovencih dosti prej podporo, kakor pri drugih strankah. Slovenski poslanci glasovali bodo za provizorij.
Posl. dr. L a g i 11 j a: Govori se mnogo o državnem pravu, nihče pa ne vzame v misel nepravo, oziroma krivice, katere dela država posamnikom ali celim narodom. Primorje je zapuščeno in zanemarjeno; vlada ne stori nič ter porabi za deželo le 27 odstotkov vseh državnih davkov, nabranih v deželi. Reorganizacija državne uprave je nujno potrebna. Vlada je primorskim Slovanom naravnost sovražna, italijanskeirredente pa se ne boji ter ravna s Slovani tako, kakor da so oni nevarni živelj. Oblastva preganjajo celo hrvaške in slovenske du-hovipke. Ako se primorski Slovani kot Avstrijci ne morejo ubraniti krivice, poskusiti morajo to kot H>vati. Življenje naše že davno ni varno. Govornik pravi, da sam ne mor« iu se ne upa na nlico, da bi ne imel orožja pri sebi. Orožniški poveljnik naznanil je meseca junija pristojnemu oblastvu, da je nek’ Italijan razpisal nagrade 3000 gld. tistemu, kdor me umori. Oblastva pa niso storila ničesar, ker so uradirki sovražni Slovencem ;,i Hrvatom. Namestnik Rinaldini podpira take uradnike. Uzgojen je v Italiji in se čuti Italijana. Trst ni iu ne more biti niti gospodarsko niti politično središče Primorja. Govornik izjavlja, da misli glasovati zoper provizorij. Govor dr. Laginja je jako obširen.
Posl. Plener očita Kramafu, da je brez povoda napadel levico. Šukljejev govor je sovražen napad na Nemce in pomenljiv za mišljenje Hohemvartovega kluba. Koroški Nemci se smejo gotovo organizovati v oči-gled gibanja Slovencev. Istrske gospodarske razmere so morda res jako zanemarjene.Polo-žaj je postal prepotreben rešitve vsled Taaf-fejevega govora. Mesto, da bi bil Taatfe koj v naslednji seji popravil to, kar je uzročil, sklical je konferenco klubovih načelnikov,
kjer je vedenje njegovo naredilo še slabši utis. Grof Kuenburg vzdržal je svojo demi-sijo, ker je bilo njemu iu nam zaprno, vesti se dvoumno. Vsled odstopa grofa Kuenburga je zrušeno razmerje mej uami in vlado, rezmerje, katero je bolehalo za tem, da ni imelo jasne podlage, z vlado dogovorjenega programa. Sedaj stojimo na stališču, vladi nasprotnem, nejasnosti smo se rešili, naša pozicija je nedvoumna in mi nismo za nič odgovorni, kar vlada stori. Ozirati se nam ni na nikogar drugega, kakor na gospodarsko in politično blaginjo svojih volilcev.
Posl. dr. K v e k v i č toži, da so gospodarske razmere Dalmacije jako slabe. Srbi v Dalmaciji ne priznavajo hrvatskega programa ter mu odrekajo zlasti glede združitve s Hrvaško zgodovinsko upravičenost. Združitvi se bodo Srbi vedno upirali iz političnih in gospodarskih uzrokov.
Govoril je še dr. K a i z 1, na kar so sledili stvarni popravki. Govorila sta P e r i č in B i a 11 k i n i ter odgovarjala K v e k i č u, ki je razdražen ugovaijal. Predsednik je Periču vzel besedo. — Žalostno je, da se je bratomorni boj med Hrvati in Srbi zanesel tudi v dunajsko zbornico, da se vesele naši skupni nasprotniki.
Na to je bilo dovoljuo dvomesečno
začasno pobiranje davkov.
*
* *
V seji danes teden sprejel se je načrt zakona o začasni ureditvi trgovine s Španijo. Poročevalec lvozlowski je omenjal pri tej priliki tudi Trst in propadajočo njegovo trgovino, za kar se mu je zahvalil tržaški poslanec S tal it z. Posl. Kozlowski je dejal, da gospodarski odsek je prepričan o veliki važnosti tržaške luke za vso državo in da vedno rad stori vse, kar bi Trstu moglo koristiti.
Posl. dr. K a t h r e i n poroča o zakonskem načrtu gledč podpore prebivalstvu v tistih kraji!, kjer je sila, in nasvetuje v to svrho 150.000 gld.
Poslanca P las s in Garnhaft priporočata razne okraje, da .se nanje vlada posebno ozira.
Posl. V. Pfeifer izreka svoje globoko obžalovanje, da se tudi to pot za Kranjsko ni zgodilo ničesar. Kranjska se vedno in dosledno zanemarja. Že pred nekaterimi leti zavladala je v deželi tako splošna beda, tolika sila, da prebivalstvo ni več premoglo gotovega denarja čisto nič ter je bilo primorano, plačevati vse v blagu. Vsled tega pa je zopet prišlo navskriž s finančno oblastjo iu in imelo novih troškov. (Cujte! Čujte! na desni.) Tudi lani se ni storilo nič za Kranjsko, zato je iskreno želeti, da se pomoč razširi tudi na zanemarjeno Kranjsko. (Dobro-! Dobro! na desni.)
Zbornica vzprejme po kratkih govorih poslaucev D o t z in Muth ter nekaterih pojasnilih vladuega zastopnika vso predlogo.
Posl. G n i e w os z poroča o predlogi, s katero se dovoli oproščenje pristojbine češkemu deželnemu posojilu za podporo po ujmah oškodovauemii prebivalstvu.
Zbornica vzprejme predlogo.
Posl. dr. K u s s poroča o predlogi gledč podržavljenja telefonskih naprav, katero predlogo vzprejme zbornica po kratki debati in takisto tudi nekatere manj važne predloge.
Daljša debata se je unela o poročilu pravosodnega odseka glede rodbinske pogodbe knezov Liechtensteinov iz 1. 1842 Posl. K r o n a w e 11 e r se je predlogi odločno upiral in tudi primerno ožigosal način, kako se je spravila v zbornico ter sploh vso njeno tendenco. Podpiral ga je posl. V a-šaty, dočnn se je pravosodni minister grof Sehonborn potegoval za predlog, kateri je zbornica tudi vzprejela.
Ko so še nekateri poslanci stavili razne interpelacije, zaključil je predsednik dr. S mol k a se o želeč poslancem prijetne Božične praznike.
Našim volileem
Pod tem naslovom izdal je naj novejši Bklub neodvisnih hrvatskih in slovenskih zastopnikov “ do svojih volilcev poseben oklic, kateri smo prejeli tudi mi s prošnjo, da ga objavimo. Oklic slove:
V trdnem prepričanju, da bi zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda zainogli v državnem zboru najizdatneje zastopati interese svojega naroda, ako bi bili zedinjeni v jedno samostojno, od nikogar odvisno parlamentarno skupino, trudili smo se, ustvariti poseben klub vseh hrvatskih in slovenskih zastopnikov
To se nam ni posrečilo. Spr žili smo tudi vprašanje, ako bi se dala vzdržati ona zveza, kojo so svojeeasno naznanili hrvatsko-sloveuski zastopniki — Člani kluba konservativcev — ali tako, da jej more biti član tudi tisti zastopnik, ki ni v klubu konservativcev-
Naši tovariši niso privolili v to.
Po takem nam ni ostalo^ druzega, nego da ustvarimo klub — če tudi maloštevilen, — da potrdimo tudi po vnanji obliki jediustvo naših rnislij in naših teženj, da postopamo vsikdar dogovorno, nenavezani niti na voljo vlade, koje sistem in postopanje sta protivna interesom našega naroda, niii na odloke večin, koje zamorejo marsikrat zadušiti nase želje in zaprečiti vestno vršenje naših posla-niških dolžnostij.
Toko je prišlo, da smo ustanovili „klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih zastopnikov1' ter smo to ustauovljenje naznanili predseduištvu poslanske zbornice in vsem klubom.
Naš program je nastopni: kazati vladi žalostno gospodarsko stanje dežela, koje zastokamo, in navajati načine, kako bi se dalo popraviti; nagiašati
krivice, ki se dogajajo našemu narodu, v nasprotstvu celo z obstoječimi zakoni, v vseh strokah javne uprave z ozirom na narodni jezik, ter zahtevati, da se vrše dotični zakoni; ne puščati nikdar iz vida državno pravo naroda in kraljevine Hrvatske, ker smo prepričani, da bode še le tedaj popolnoma zagotovljen obstanek našega naroda, ko se oživotvori to državno pravo.
Nadeli smo si tudi ime slovenskih zastopnikov, ne samo zato, ker je nekatere izmej nas izvolil tudi oni del našega naroda, ki se pripoznava k imenu slovenskemu, ampak tudi zato: da pokažemo, da težimo po onem jedinstvu Hrvatov in Slovencev, koje jedinstvo se naglaša med njimi ob tolikih prilikah in toli pogosto ; da dokažemo, kako da slovensko ime in vsi sladki spomini, ki so navezani na nje od davnih časov, nahajajo n bodo vsikdar nahajali dostojno mesto in spoštovanje tudi med onimi, koji so prepričani, da je najbolji način za stalno »n trajno obrambo naše narodnosti in za pravi napredek v vseh strokah javnega življenja jedino v tem, da se v okvirju monarhije Habsburgov zedinijo vse slovensko-hrvatske dežele na temelju zgodovinskega prava kraljestva hrvatskega, prirodnih zakonov in narodne volje.
Kot imeniten korak do tega li smatrali že to, da se slovenske dežele združijo v jedno politiško-administrativno skupino, Slovenijo , ki je bila do nedavno jasen idejal vsem slovenskim zastopnikom in za kojo so se izrekli Slovenci čestokrat in ob različnih priložnostih.
V smislu teh nazorov delovali bodemo neprenehoma, neumorno in odločno, in dobro došla nam bode vsaka stranka, ki nas boae podpirala v tem.
Smatramo za svojo dolžnost, objaviti Vam, našim volileem ; Vi pa izrečete o svojem času svojo sodbo. Mi se nklouemo tej Vaši sodbi naj bode že taka ali taka.
Domoljubnim pozdravom
Na Dunaju, 15. decembra 1892.
Jura) Biankini s. r., Niko Daj)ar s. r., Matko dr. Laginja s. r., Virgil Perič s. r., Vjekoslav Spinčič . r.
Politični razgled
Peti ml rajne t letnica n stav e.
— Dne 21. t. m. preteklo je 25 let, odkar smo dobili ustavo. Nemški liberalci se pripravljajo, da bodo slavili to petindvajsetletnico, drugi narodi pa so proti nji jako hladnokrvni. Saj pa tudi ni izpolnila nad, katere so stav-Ijali v njo avstrijski narodi; in velikokrat se Suje nekak obupen klic, da pošten absolutizem bi bil boljši nego sedanja ustava. — Ta ustava je previdno zasukana po nemško liberalnem kopitu; kar je pa v njej dobrega, to se ne izvršuje. Tak6 je n. pr. znani narodnostni Čl. 19. ostal le na papirju, ker v vseh 25 letih ni prišlo nobeni vladi na um, da bi predložila prepotrebni izvrševalni zakon o tem prevažnem členu, ki načelno ustanavlja enakopravnost vseh narodov. — Zato smo za to 25 letnico povsem malomarni tudi mi Slovenci, slavospeve pa prepustimo Nemcem.
Češki glasi. — Dva odlična člana mladočešlcega kluba, dr. Herold in dr. En-gel. govorila sta v nedeljo na volilskih shodih in izrekla mej drugim tudi svoje mnenje o sedanjem političnem položaju. Na volilskem shodu v Kolinu povedal je dr. Herold, da je govoril s princem Scimarzenbergom štirinajst dnij pred le-tega znamenitim govorom in da ga je princ uprašal, kaj misli o eventuvalnosti češkega ministra. Herold je odgovoril, da stoji mladočeslci klub nepremično na stališču resolucije, sklenjene na konferenci čeških odposlancev meseca novembra, alco pa Seli Schivarzenberg pogajati se v tem pogledu, naj se obrne do kluba. To se ni zgodilo. Do Heroldovem prepričanju sta se grof Taaffe in Schivarzenberg o tem vprašanja pomenila, sicer pa Schivarzenberg ni govoril o zastopniku češkega naroda v mi-nisterstvu, ampak o zastopniku češke dežele, kateri bi bil torej zastopnik obeh narodnosti) na Češkem. Do Heroldovem mnenju morajo Mladočehi vse izkoristiti, Icar ovira ustanovitev trdne parlamentarne večine. Vkujmo delovanje Mladočehov in levičarjev zmatra Herold za posebno srečo, ali doseči je to le, če bi Hanci priznali državno pravo. — Dr. En g el rekel je na volilskem shodu v Dlznu, da so Staro-'čehi končno vendarle uvideli, da s samimi napadi ni moči uničiti mladočeškega gibanja. Da bi izpodrinili mladoČeške poslance, porabljajo sedaj druga sredstva in sicer lokava. Sedaj skušajo v mladočeški klub utihotapiti svoje može, kateri imajo tisto nalogo, kakor nekoč trojanski konj. To je rekel dr. Engel z ozirom na s ta-ročeškega poslanca dra. Zuckra, ki je naznanil mladočeškemu klubu, da želi pristopiti tej zvezi. Klub ga najbrž ne vzprejme.
Mladočehi med sabo. — 'Če nekaj časa sem se govori vedno češče in češče o needinosti, katera je baje zavladala v mlado-češkem klubu. Češki listi o tem ničesar ne poročajo, pač pa pišejo nemški listi, torej motni in nezanesljivi viri, o tem jako mnogo. 'Trdi se, da je nejedinost nastala vsled parlamentarnega položaja. Neodvisni narodni radikalci, skupina Gregr-Eim, zagovarjajo stališče nepo-pustne opozicije, dočim se takozvani realisti, Masargk-Kuizl-Kramarova skujnna, potezajo za to, da bi Mladočehi skušali pogoditi se z desnico in preiti v vladni tabor. Koliko je na tem resnice, pač sedaj še ni moči določiti. Gotovo je le to, da so Mladočehi voljni pridružiti se desnici, da pa nečejo biti zgolj vladna stranka, kakor njih predniki.
Madjarska pravičnost. — Do odličnem rumunskem rodoljubu, župniku Lu-kacinu, prišel je na vrsto vodja Slovakov Svetozar H n r b a n, da so ga postavili pred porotnike in obsodili na eno leto ječe in skoro 500 gld. globe. Hurban je namreč napisal v svojih „Narodnih Novinah“ članek o madjar-skih okrutnostih, katere morajo trpeti Slovaki; državni pravdnik ga je zatožil, porotniki pa so ga z naudušenjem obsodili. — Cela pravda
je grozovit škandal, ki je mogoč v sredi Evrope na koncu 19. stoletja. Ko smejo madjarski listi brez skrbi v blato teptati vse, kar je drugim narodom drago in sveto, da, ko niti vladarski hiši ne prizanašajo, postavijo pa Slovana na zatožno klop in ga obsodijo zaradi stvarnega sestavka, ki slika bedo slovaškega naroda in krivice, ki se mu gode. Ali bodo Madjarji še dolgo talci ostudno rogovilili v sredi kulturne Evrope ? Mera je polna in napočiti bi že moral dan plačila !
v Španska vlada. — Kadar pride na Španskem nova vlada na krmilo, vselej hiti razpustiti parlament in si s porab>primernih, časih res španskih sredstev, zagotoviti primerno parlamentarno večino. Tudi novo liberalno mi-nisterstvo ni opustilo te navade, Ministerski predsednik Sagasta izposloval je pri kraljici-regentinji razpust zbornice in določil nove volitve za mesec marcij.
JPrememba ustave v Bolgarski. — Vlada je že. izdelala podrobni načrt zakona o premembi ustave ter ga v zadnji seji skupščine zaupno razdelila mej poslance, dočim se je šele v poznejši seji oficijelno predložil. Stambulov ukrotil je tudi to pot uporne poslance. Dokli cul jih je drugega za drugim k sebi in jim prigovarjal, naj se pismeno zavežejo glasovati za vladno predlogo. Na ta način pregovoril je Stambulov 245 poslancev, in ker šteje skupščina vsega vkupe 293 zastopnikov, je premembi ustave, oziroma Stambulovu, zagotovljena dvotretjinska večina.
Nemška vojaška predloga, katero je državni zbor odlcazal posebni komisiji v posvetovanje in poročanje, je sedaj predmet pogajanju mej vlado in večjimi strankami. V celoti ne mara predloge sprejeti nobena stranka, ampak le deloma. Zahteva se splošno, naj vlada uzakoni dveletno vojaško službovanje, tirjafv# glede pomnožitve stalne vojske pa naj za dve tretjini skrči. Vlada se tem tirjatvam odločno upira, zahtevajoč, da se sprejme vsa predloga brez premembe, ker pa v to ni upanja, se poklicani krogi, že sedaj pripravljajo na razpust državnega zbora.
Domače in razne novice
Naročnikom. — Ob koncu leta prosimo vse svoje p. n. gg. naročnike, da bi pravočasno obnovili naročnino. Kdor lista ne mara, naj prihodnjo številko vrne.
Gg. dolžnike pa prosimo, naj čim prej poravnajo svoj dolg, ako hote list nadalje prejemati.
,Nova Soča" stane:
za	celo leto. . . .	- - -gld.
za	pol leta. . . .	
za	četrt leta . . .	
Uredništvo in upravništvo.
Osebne vesli. — Gosp. Nicolo Rava-lico, profesor za italijanski jezik in književnost na goriški realki, zapusti svoje mesto in pojde v Trst. Gospod profesor si je znal pridobiti spoštovanje vseh krogov, s katerimi je občeval; posebno priljubljen je bil pri učeči se mladini. V svojih strokah je bil strokovnjak in v obče mož na pravem mestu.
Naš rojak g. Andrej Kavs iz Bc-lca imenovan je davkarskim pristavom za Komen, čudno še, da niso tudi namesto njega zopet poslali kakega istrskega patrijota, kajti na davkarijo so se istrski Lahi kar „intabuli-rali"; povsod jih dobimo, če tudi ne poznajo jezika tistega ljudstva, med katerim službujejo.
Gosp. Gottlieb P r i n z i g, c. kr. okrajni komisar na Krku, pride v Gorico na mesto g. Al. Lasciao-a. Gosp. Prinzig pozna slovenski jezik.
Državnemu pravilniku gosp. Frančišku Canevari-ju podelil je presv. cesar red Franca Jožefa.
Današnja številka ima štiri strani priloge. — Za božične praznike smo dodali v prilogi lepo povest „Božena“, na katero opozarjamo svoje čitatel j e*
Živolopis Fr. viteza Močnika, našega rojaka iz Cerknega, moral je še izostati. Priobčimo ga prihodnjič ali pa v prvi številki po praznikih.
<Jg. trgovce in obrtnike še posebe opozarjamo na članek MNašim trgovcem in obrtnikom", ki se nahaja v prilogi.
Ob enem naznanjamo, da med „Do -mače oglase" sprejmemo letake tvrdke, ki so res v narodnih rokah. Naši čitatelji znajo ceniti vrednost oglasov v onem delu našega lista.
Odslej se lahko poslužijo takega oglaševanja tudi naši rojaki na deželi, da za majhen denar bodo vsakih 14 dnij v našem listu priporočeni.
Kdor to želi, prosimo, da se pravočasno oglasi. Začne se z drugo številko, ki izide danes 14 dnij. Taki oglasi plačujejo se navadno za pol leta naprej.
Radodarni doneski- — Ta teden je zopet prav bogat na radodarnih doneskih, kar hvaležnim srcem naznanjamo slovenskemu svetu. Darovali so:
Dr. Anton Gregorčič svoje mesečne doneske po 5 gld. za celo prihodnje leto 60 gld. in pa 100 zlatili kron kot božični dar.
 Dobrotnik J. G. S. na Reki 50 gld. -
Dr. Anton Kos, profesor v Gorici, 10 gld. — Govedar R. v Rihembergu 2 gld. — Govedar L. v Rihembergu 1 gld. — BI.
Bevk, kapelan v Poduielcu, 1 gld. - Ivan Soban v Vrtojbi 1 gld. — Društveni poverjenik Josip pl. Premerstein v Tolminu je nabral v ponedeljek 19. t. m. po volitvah za cestni odbor od „mlade stranke" 5 gld.
— Goriški meščan izpod grape v — Trstu 50 kr. — Makovec Alojz nabral pri Rebku in na Brjah 2 gld. — Lud. Premrou v Gorici 1 gld. — Jan. Remec, kapelan Podbrdom, 1 gld. 50 kr. — Prof. Jos. Ivančič 5 gld. — Fr. Blažon, žel. uradnik v G., 1 gld. — Gospa Karolina Zavnik nabrala je v Dolenji Vrtojbi 2 gld. namesto ustopnine k nedeljski božičnici. Tudi Vrtojbci so se prebudili in stopili v krog naših dobrotnikov. z/tvili!
Po poštnohraniluičnih položnicah je došlo: 37. Občinski odborniki v Lokvi pri Divači 3 gld. 10 kr. — 38. Josip Urbančič, trgovec v Trstu, 1 gld. — 39. Ajdovski krokarji so se že zopet oglasili z doneskom 4 gld. Ajdovski „kroki“ so prav srečna iznajdba za naše zavode. — 40. Anton Gregorčič, vikar v Št. Ferjanu, 2 gld. — 44. Neža Juvančič 2 gld. za, se in 30 kr. za Karolino Mavrič. —
Za „Slogini" božičnici je dalje došlo: Dr. A. Gregorčič 5 gld. — Dr. A. Primožič, profesor na Dunaju, 3 gld. — Gospa Seppenhofer-jeva 2 gld. —- Ivan Kavčič v G, 2 gld. — Leopold Bolko y Črničah 2 gld. — A. K. v Trstu 5 gld. — Fr. Hafner v G. 2 gld. — Vitez Alojzij Bosizio 1 gld. -- T. C. v G. 1 gld. — Ivan Prešel 50 kr. — Franc Mozetič 1 gld. — Dr. E. Grešič 1 gld. — V blagu so darovali: Jelka Mereinova v Gorici 4 pare rokavic in 3 pare zapestnic. — G. Likar v G. 12 šolskih map, 12 peresnikov, 24 svinčnikov in 1 škatljo peres. — A. Urbančič v G. 24 rutic za nos. — A. Kuštrin v Gorici za 4 gld. šolskih potrebščin, — Gospa Trampuževa v Gosposki ulici 210 kolačev.
— Jernej Kopač, svečar v G. 352 kosov medenega peciva. -— Andrej Jakil v Rupi eno kožo in podplatov za več parov čevljev. Bog povrni! Natančen izkaz, kakč so se darovi razdelili, priobčimo prihodnjič.
Za Ločni k so dalje darovali: A. G. za sv. Martina 85 kolačev. — Janez Šekli je brezplačno pripeljal z Livka 4 Žaklje krompirja, kateri je nabrala g.čna Matilda Faletič na Ravnem. — lz Tolmina smo prejeli 9 Žakljev blaga (krompirja, fižola in turšice), kar je zbral neki tamošenj izgoji-telj mladine. Glavni dobrotniki so: župan Cazafura ter Andrej Rejc in Ivan Lužnik v Poljubinju; poleg teh je darovalo še več drugih rodoljubnih posestnikov. — Bog povrni darovalcem in nabiralcem!
Za »božičnico" v Pevmi so dalje darovali: Št. P. 1 gld. — Gospa plem. Bosizio 1 gld. — Naduč. Prinčič 40 kr. — Posestnik Pintar Anton 2 gld. — Posestnik Figel Ant. 3 gld. Brata Figel 40 kr. — Mikuluš 40 kr. — Komavli Jos. 30 kr. — Karol Fige! 40 kr. — Baronica udova Antonija 2 gld. — Baronica udova Avgusta 1 gld. — Josip. Gelici 1 gld. — Dobrotnik pri mostu 14 gld. 25 kr. — Narodni svečar J. Kopač v Gorici 270 kosov medenega peciva in veliko svečic za božično drevo.
— Gospa Draščekova slaščice za drevo. — A. J. dve mašni knjižici in druge šolske reči. — S. Sk. v G. nekaj lišpa za drevo in zlati papir. — A. G. v G. božično drevesce.
Za druge „božičnice“ ženske podružnice so dalje darovali: Gospa Rosen več lepih rečij. — A. Kocijančič iz Podgore 12 kosov obleke. — Gosp. Tramuž 55 lepih kolačev. — Gosp. Dekleva 2 gld. — Jos. Pavletič 1 gld. 60 kr. — Grofinja Matilda Attems zopet mnogo drobiža. G.čna Waller in gospa Toman več drobnih, lepih volnenih rečij. Več gospa in gospie pletlo je prav pridno nogavice. Presrčna hvala
vsem.	.	. • , ,	•, •
Vsi darovi petih božičnic cenijo se nad 700 gld To je za naše razmere ogromna svota, ko moramo tudi za narodno vzgojo in šolo v Gorici sami skrbeti. „Slovenčeve“ velike rodoljube trebalo bi malce upreči v tako narodno delo, potem bi gotovo več ne zabavljali.
Pametna misel. — V gosposkih in sploh boljših krogih je navada da si ob novem letu pošiljajo drug drugemu prazne posetnice (vizitnice) v odprtih zavitkih; t,o je znak novoletnega voščila. Poleg dela stane vsako tako prazno voščilo 3 kr. Koliko denarja se tako zavrže!
V novejšem času so pa prišli ljudje do pametnejših rnislij, namreč, da hote o-pnstiti taka prazna voščila in namesto tako prihranjenih stroškov darovati primerne zneske v dobrodelne namene. Na tak način se odkupijo od novoletnih voščil.
Tudi Slovenci se se poprijeli te lepe misli in se odkupujejo v dobrodelne namene. Letos se bodo odkupovali na Kranjskem v korist naše šolske družbe; odkupnina znaša 50 kr. Imena se objavijo pred novim letom; kdor se tak6 odkupi, je prost voščil iu zahval.
Ako bi kdo v Gorici ali drugod hotel se odkupiti v katerikoli dobrodelen namen, pripravljeni smo, da danes teden objavimo njegovo ime.
I’rve krone darujejo po vsem slovanskem svetu v Avstriji za narodne namene. Tudi naša „Sloga“ jih je nekaj dobila za svoje šolske zavode. Dr. Anton Gregorčič je namreč daroval prvih luO kron, pet
kosov po 20 kron. Prav lepe so! Neki naš rojak v Gorici, ki še ni videl novega denarja, bil je tako radoveden, da je tviipil od nas en kos za 20 kron ter dal »Slogiui" bla-gajnici 5 kr. dobička.
»Božičnice" v naših učnih zavodih vršile so se ta teden druga za drugo v najlepšem redu. Najlepša je bila v nedeljo popoldan v Čitalnici, kamor je prišlo mnogo občinstva, da vidi in se prepriča na svoje oči, kako napredujejo otročiči v »Sloginih" zavodih. To otroško veselico počastil je tudi prebla-gorodni gospod Andrej baron Winkler s svojo navzočnostjo. Ustopnine došlo je 90 gld., koliRor še nikoli doslej. — Obširni spored se je prav dobro izvršil. Petje je že presegalo meje, ki so določene otroškim grlom. Obilo smeha vzročila je deklamacija „M 1 a d v o j a k.“ Milica Erženova pokazala je pri tej priliki, koliko se je že naučila na gosli; igrala je razmeroma prav dobro »Po jezeru1' s spremljevanjem še enih goslij. —-Veseloigra v dveh dejanjih »Maček v Žaklju" igrala se je prav dobro. Da so otroci zmogli to igro, je res občudovanja vredno, ker je dolga in ne lahka, kar dokazuje že to, da jo izvršuje 11 otrok razne starosti. Igra je zbudila mnogo smeha in zabave. — Po cesarski pesmi razdeljevali so se darovi: obleka, čevlji, klobuki, kapice, šolske potrebščine, igrače, kolači, medeno pecivo in jabelka. Vsakdo je nekaj dobil. — Presrčna hvala dobrotnikom, ki so pripomogli k takemu veselju naše mladine. Učiteljsko osebje pa zasluži vso pohvalo, kajti imelo je obilo skrbij in truda s to »božični-co“. — V ulici Barzellini se razdele darovi danes ob 3. popoldne.
V sredo ob iy2 popoldne bila je božičnica" v otroškem vrtu v Pevmi pri soškem mostu. Poleg molitve in petja slišali smo dve deklamaciji in en nagovor (zalivalo dobrotnikom). Govorile so tri deklice, a tak6 čisto, glasno in lepo poudarjaje vsak zlog, da smo se vsi čudili. Tudi mimika bila je povsem na mestu in naravna. Mala otroška slovesnost je končala z razdeljevanjem darov: obleke, obuvala, klobukov, kapic itd. in vsak otrok je dobil po vrhu še rutico polno jestvin. Koliko veselja med otročiči!
Ob 3. popoldne ponavljal se je enak prizor v Podgori. Tamošnji otroški vrt šteje okoli 120 otrok, a vsakdo želi nekaj dobiti. Požrtovalne gospe odbornice ženske podružnice (gospe Šantel, Kancler in Dekleva ter g.čna flanel) so vse prav bogato obdarile.
Učeraj ob 3. popoldne bila je božičnica v Ločniku, ki šteje nad 40 otrok Ta str. vrtec kaže za začetek (zlasti v tamošnjem kraju) jako lep napredek. Otroci so lepo molili, peli in odgovarjali. Potem so jih gospe odbornice primerno obdarovale, kar je zbudilo mnogo veselja med otročiči. — To veselje, to hvaležnost naj bi videli veliki rodoljubi pri »Slovencu", pa bi se ne rogali našemu delovanju ob jezikovni meji.
Silvestrovo zabavo priredi Goriška Čitalnica na starega leta večer s šaljivo igro „8rečno novo leto", petjem, tombolo in morda iznenadi svoje čast. člane in goste še s kako zanimivostjo. Vse po domače, kakor po navadi. O polnoči slovo od starega leta in pozdrav novemu. — Začetek zabavi ob 8V2 U1'i* Mnogobrojne družbe si želi	o d b o r.
„Rinnovaniento“ je našim Židom in la-hončkom prav zoprn trn v peto. Verujemo ! Zatč so ga začeli preganjati po javnih pro storili na jako radikalen način, namreč, da ga - kradejo. Kavarnarji se pritožujejo, da kupijo po več številk „R.“, a vsaka izgine z mize. — Komur bi se zopet pritoževali na enak način, pove naj jim, da se temu dh prav lahko pomagati: „R i 11 n 0-vaniento" naj denejo na tiste ,,škarje", kakor druge liste, pa bo mir.
Ljudska kuhinja. — Za to kuhinjo v Gorici prihajajo od raznih stranij darovi, tako da je upanje, da se takrat to podjetje posreči. — Toda »Corriere" moral je tud’ v to povsem dobrodelno društvo zanesti svoj židovski nos ter malce pohujskati proti nam Slovencem, češ, da ta kuhinja ni ustanovljena za — slovensko uboštvo. Mi Slovenci ne potrebujemo nič od Lahov; če kaj dajo, vrnejo nam le majhen delek tega, kar je naše. Ako pa hote poslušati »Corrierove" svete, naj to le store, mi Slovenci od tega gotovo ne bomo imeli škode.
»Corrierove" iznajdbe. — »Corriere" od sobote pripoveduje, da po celem mestu gre od ust do ust govorica, da neznane osebe so hotele ukrasti rakev pokojnega Favet-ti-ja ter prepeljati jo na dnu voza s senom čez mejo v Videm, torej v ono blaženo zemljo, po kateri je do smrti koprnel.— Mi nismo nič slišali o tej grozoviti tatvini, naši prijatelji, katere smo popraševali, pa tudi ne. Vse to je brez dvoma raca, ki se je spekla v »Corrierovem" uredništvu. Namen je jasen! In po takem možu naj bi se imenovala celč ulica v Gorici.
Iz te moke nebo kruha, kajti ,oni sklep se ne izvrši. Ulica Vetturini ostane tudi v prihodnje —• ulica Vetturini.
»Patria del Friuli" od ponedeljka ima že zopet proti nam strupen dopis zaradi našega gesla — »Svoji k svojim". Spočetka se dopisnik jezi na nas, potem pa nas hoče osmešiti, češ, saj ni slovenskih trgovcev v Gorici. Tisti Slovenci pa, ki pridejo v Gorico in tu obogatč, nočejo več biti Slovenci. — Da, res, tako je bilo doslej, to je greh
našega dosedanjega narodnega spanja, toda odslej bo konec s takim odtujevanjem, ker vsakdo, ki pride v Gorico kot Slovenec, to tudi ostane. O, ne, nikar se ne tolažite, da pojde tudi v prihodnje po dosedanjem kopitu!
Tudi tržaški „Indipendente“ nas ima v „žehti“ zaradi naše „ekonomične vojne". To je dokaz, da prav delamo. Zato naj se slovenski trgovci še obilneje udeleže te — vojne.
V Št. Ferjanu so razpoloženi volilni imeniki. Oni za prvi razred je pisan v slovenskem jeziku, druga dva pa v nemškem. Čudno kako Jje zlezla nemščina v Št. Ferjan. Čujemo, da nekateri volilci bodo (ali so že) proti temu ugovarjali.
Pri volitvah v cestni odbor tolminski je zmagala nova stranka. Načelnik bo gosp. Lud. Cazafura, župan tolminski. Novi udje stanujejo v: Tolminu, Kobaridu, Idrskem, Sedlu, Podbrdu, na Kneži in v Čiginju.
Predelska železnica. — V nedeljo vršil se je na Dunaju pod predsedstvom grofa Franca Coronini-ja shod odličnih mož, ki delujejo za železnico čez Ture in Predel. Sklenilo se je: delovati za celo železnico, namreč čez Ture in Predel, in sicer v deželnih zborih, v kupčijskih zbornicah in z depntacijami do ministrov in cesarja.
Sodišče v Kobaridu. — Ko smo zadnjič pisali, da zadeva novega sodišča v Kobaridu se ugodno razvija, nismo še vedeli, da je bilo o njej govorjenje tudi v proračunskem odseku državnega zbora. Poslanec Šuklje, ki je v odseku našteval želje in zahteve slovenskega naroda, omenjal je tudi okrajno sodišče v Kobaridu. Minister je odgovoril, da so mu isto zadevo priporočali tudi že drugi poslanci (dr. Gregorčič in Alfred grof Corouini) in da se bo na njo oziral.
Iz Bilj nam poročajo, da je umrla ta-mošrija uzorna žena, velika dobrotnica ubožcev in cerkve, gospa Fani Saunig. Vse svoje življenje je veliko storila za poveličanje tamošnje cerkve in tudi v svoji zadnji oporoki se je na njo spomnila z večjim zneskom. Ubožci pa bodo bridko pogrešali dobrotljivo in usmiljeno pokojnico. Umrla je v 40. letu svoje starosti. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva, med tem več jako odličnega občinstva od blizu in daleč. N. v m. p!
Z Baujšic SV. Buha prejeli smo dopis brez podpisa, kateri bolj obširno popisuje izmišljeni »roparski napad", a v bitstvu pove isto, kar mi v zadnji številki. Dopisa ne moremo priobčiti tudi zaradi tega, ker ne vemo, kdo ga je poslal. Prosimo svoje prijatelje in dopisnike, naj nikoli ne prikrivajo svojega imena pred nami, ker vemo, kaj je naša dolžnost.
Le toliko povzamemo iz tega dopisa, da so tamošnji prebivalci jako hvaležni če-povanskim orožnikom, ki so prišli na sled izmišljenemu napadu, kajti od strahu se niti k zornicam niso več upali. Zdaj pa vidijo, da je tak strah nepotreben.
Iz Kanala nam poročajo, da tamošnji dacar in trgovec A. R. sta izpuščena iz zapora zaradi onega petdesetaka, kakor smo poročali. Pravica išče zdaj onega Benečana, ki se skriva.
Iz Kanala nam poročajo: „Pri občnem zborovanju v „Narodni Čitalnici“ dne 18. trn. so bili voljeni za odbornike: enoglasno gg. Miha Z e ga in Josip Kraševec, a z večino glasov gg. Fran Kofol, Fian Vidic in Andrej Uršič; za namestnike gg. Jernej Passagnoli in Janez G a r-latti. Odborniki so potem med sabo volili prvega predsednikom, drugega blagajnikom. — Eden neuavzočih je tožil, da izmed imenovanih, izvzeuiši slednjega, ni nobeden „proit Konouc" ; mi pa bodemo tem „Nekonoucem" jako hvaležni, če nam bodo,koncem 1. 1893., ki bo ob enem 25 letnica Čitalnice, poročali tako lepe vspehe, kakor za 1. 1892. Enakim podatkom nismo bili do sedaj vajeni, zato smo bili kar presenečeni. Le tako naprej!"
Pri tej priliki smo se spomnili tudi naše slovenske mladine v Gorici in zložili za „Slogine“ učne zavode 7 gld. 74 kr. S tem činom smo hoteli odzvati se svoji narodni dolžnosti, na katero nas vsak teden spominja »Nova Soča."
Več CitalniČarjev.
Poštno razmere na Kranjskem. — Domača novica pod tem naslovom je hudo spekla ljubljanskega „S1 o venca". Slaba vest! Protestujemo pa proti insinuacijam na najnovejši »katoliški podlagi", da »N. S", vodoma trdi grde neresnice. Ali je o tem takč prepričana Vaša „katoliška zavest", na katero vsak dan bobnate, da se upate tako podlo podtikati taka dejanja svojemu bližnjemu? Pomilujemo! — Ako so oni laški praktikautje že odšli v Trst, mi tega nismo vedeli. Ali ni morebiti ta prememba sad odločnega upora od slovenske strani? Najbrže. Ako bi obveljala „Slovenčeva“ hvala, bili bi morebiti še danes v Ljubljani. — Toda glavna ost naša je bila naperjena na ono stran, katere se je »Slovenec" modro izognil. Mi smo namreč protestovali proti »Slovenčevi" veliki skrbi, če slov. uradniki v .vrstu znajo laški ali ne. Kaj to njega briga!
Konečno naj bo »Slovenec" le brez skrbi, ker nam ni treba udrihati po njem ne med letom in ne ob nove 111 letu. To smo dokazali, ko brezbrižno molčimo na njegova udrihanja po našem listu, ki se
ponavljajo od tedna do tedna. Nam ni treba drugačne reklame, dela nam jo »Slovenec" v prav bogati meri. Le udrihajte tudi po novem letu kolikor Vam drago, mi se z Vami ne bomo lasali. To pa nas ne bo motilo, da Vas ne krenemo po prstih, kedar se nam bo zdelo, da škodo delate slovenskemu narodu. Veselo novo leto! Stari cepci so že vsi obrabljeni, oskrbite si z novim leto novih!
Poštne razmere na Kranjskem. —-Slo-vanožrska »Tagesposta" v Gradcu z vidnim veseljem prevaja znane »Slovenčeve" obrambe sedanjih poštnih razmer na Kranjskem. Častitamo »Slovencu" k takej družbi! Zdaj lahko sam vidi: komu da služi.
Rekli smo že, da pri kranjskih poštah so z ozirom na narodim enakopravnost še na slabšem nego pri nas na Goriškem. Pri nas imamo razmeroma poštenejše poštne pečate nego na Kranjskem. Neverjetno je, kako se tamkaj prezirajo ali pa pačijo slovenska krajevna imena In uzročitelji takih odnošajev se še hvalijo v slovenskem listu!
»Slovenec" o nedeljski božičnici.
Splošna požrtovalnost za našo revno mladino v Gorici je ogrela tudi »katoliške Slovence" v uredništvu »edinega konservativnega dnevnika", da so nam i oni poslali iz Ljubljane prijazen darček, ki priča, kako skrbne prijatelje imamo goriški Slovenci v rečenih »katoliških" ljubljanskih krogih. Ta darček poslal nam je »Slovenec" od sobote z naslednjimi besedami:
»Vodstvo slovenskih ljudskih šol v Gorici je razposlalo vabila k »Božičnici" slovenskih otrok dne 18. dec. 1892. v čitalnični dvorani ob 4. uri pop. Program je mnogovrsten. Mej drugimi točkami je tudi »Maček v Žaklju". (Kaj je ta točka, modri »Sl“. ni hotel povedati. Uredn. »N. S“.) Vstopnica 20 kr. Morda bode tudi kak političen prizorček, n. pr. Kako je šel Jurček na Svetčev banket. Povabljeni so torej vsi visoki politiki in naj pridejo brez skrbi, saj »maček ne ostane v Žaklju".
Taka pisarija ne zasluži resnega odgovora, ker obsoja se sama. Koliko truda in denarja nas stane borba za narodni obstanek v Gorici, a »veliki rodoljubi" pri »Slovencu" se drznejo tako zlobno rogati se našemu delu. Ko bi jutri ne bil sveti večer, povabili bi vse svoje čitateije, da bi odgovorili »Slovenčevi" pisariji z znanim Greuterjevim medmetom. Sram jih bodi!
Lahonska enakopravnost. — Te dni
dobili so učenci okoličanskih šol v Trstu »šolska poročila." Za slovenske šole so tiskovine sicer dvojezične, a zgoraj je debelo tiskan i t a 1 i j a 11 s k i, spodaj pa komaj vidno slovenski tekst. Vsa imena okoličanskih vasij so tiskana le v italijanščini, a poštenemu domačemu slovenskemu imenu ni prostora. Zagovarja se to z mestnim štatutom, kateri baje ne priporoča, da bi se prestavljala imena šol. In tako se urivajo te krajevne spake v šolska poročila v slovenski del. Paziti pa je tudi rod:teljem, je li res izpolnujejo učitelji tudi slovenski del poročil, kajti mnogi izmej njih so le prezvesti sluge svojih italijanskih gospodarjev ter prezirajo slovenščino, kjerkoli le morejo.
Ljubljanski gimnaziji ste stlačene v neko poslopje, ki je tako slabo, da bi ga oblasti morale prepovedati. Po dolgem od lasanju je naučr.a uprava vendar prišla do sklepa, da hoče zidati v Ljubljani novo gimnazijsko poslopje, ako mesto da v to potrebni prostor brezplačno. Mestni zastop je ponudil štiri prostore, katere si bo učna uprava hotela izbrati, to pa pod pogojem, da učna uprava prepusti stare prostore mestu v šolske namene, dokler jih vlada ne bo zopet rabila, v novo poslopje pa da se umesti slovenska gimnazija. — Nekateri starašine so bili celo mnenja, naj se prostor ne prepusti brezplačno, ko tega nista storila uiti Gradec in Maribor, ki sta pre-možniša od Ljubljane.
»Narodni Dom" v Ljubljani se bo konečno vendarle zidal. Mestni zastop ljubljanski je prepustil v to potrebni prostor v Latermanovem drevoredu za 5000 gld. — Cela Slovenija je pomagala Ljubljančanom, da dobe poštene prostore za svoja narodna društvo in dostojno shajališče. — Enako, še večjo potrebo čutimo tudi Slovenci v Gorici in v Trstu. Tudi tu bi bili neobhodno potrebni taki »Narodni Domi"! Ali dobimo kaj pomoči, ako se nekega lepega dne obrnemo na Kranjsko z enako prošnjo?!
Celovški mestni zastop je soglasno sklenil, da se bo z vsemi zakonitimi sredstvi upiral miuisterski naredbi o slovenskem reševanju ulog. Pozval je tudi celovškega poslanca dr. Rainerja, naj ministra inter-peluje zaradi one naredbe. — Taki so! Potem pa bodo še bobnali na svojo »liberalno" kožo, ko niti od daleč ne diše po »liberalizmu."
Kranjsko. — Tifus imajo tudi ponekod na Kranjskem, zlasti v logaškem okraju. — Dolenjska železnica veselo napreduje, če tudi je zima. Prerova, o katerih je poročal naš dopisnik iz ljubljanske okolice, sta predrta. — Starega denarja došlo je v ljubljansko cesarsko blagajno od 1. avg- do 30. nov. za 198.000 gld.; med temi je največ kri-žavcey in dvajsetič. — Okoli Metlike 111 v soseščini na Hrvaškem imajo osepnice ali koze (runje). — Mesto Kranj dobi električno
razsvečavo, katero oskrbi znani rodoljub g. Vinko M a j d i č. — Kamniška železnica bo podržavljena morebiti že prihodnje leto. — Kočevske premogove jame kupila je trboveljska rudarska družba; s tem premogom bo preskrbovala državne železnice. Tamkaj dela okoli 400 delavcev. — „ Glasbena Matica“ priredila je učeraj teden krasen koncert v novem deželnem gledišču. — Kodo opero »Teharski plemiči" sta jako laskavo ocenila tudi »Politik" in »Grazer Tagblatt*. — Medveda ustrelili so v Ambrusu na Dolenjskem; tehtal je 185 kilov. Bilo je pet lovcev; euega je medved, ko je bil že obstreljen, zgrabil in ugriznil v dlan; v tem je bil smrtno zadet, da se je zgradil na tla.
»Zveza slovenskih posojilnic" imela je, kakor smo poročali, 15. t. m. občni zbor v Celju. Zbralo se je 25 zastopnikov triindvajsetih posojilnic; razun njih pa tudi več drugih rodoljubov. — Predsednik M. Voš-njak pozdravi navzoče zborovalce in poroča o »Zvezioem" delovanju, kar se bere natančneje v društvenem »Letopisu". Vseh posojilnic je že 58, kar je za Slovence velik napredek. Dalje pojašnjuje razne zadeve »Zveze" in posojilnic, zlasti o težavah, s katerimi se imajo boriti koroške posojilnice. Predlog g. Lapaujeta o porabi postave z dne 1. junija 1889. je propadel.
K točki »Posvetovanje o eventualui ustanovitvi skupne denarne zadruge" govori g. I. Lapajne. Obširno govori o potrebi tega zavoda, pa radi pomanjkanja časa ne stavi nobenega predloga.
_G. dr. J. Sernec ni proti »skupni denarni zadrugi", vendar meni, da za ta zavod še ni ugoden čas. Češke »založne" delujejo že na 50 let in jim je to sedaj lahko mogoče. Tudi nam Slovencem pride čas, da lahko ustanovimo svojo »narodno banko, “ a sedaj je potreba, da rastejo posojilnice in si pridobivajo svoj rezervni fond. Priporoča gojitev te misli, da dozori do uresničenja.
G. dr. F. Jnrtela ni za ustanovitev osrednje posojilnice, pač pa, kadar bode čas za to, naj se ustanovi »narodna banka". Pa treba je za to uzgojiti osobje, ki bode vestno in vešče delovalo. Misli tudi, da bi bilo dobro, da do onega časa napravi kak slovanski denarni zavod svojo podružnico na Slovenskem.
Gospod tajnik »mestne hranilnice ljubljanske" Endlicher pravi, da on sicer nima nič pozitivnega od vodstva zavoda njegovega, vendar pa meni, da bi za začetek lahko ustrezala »mestna hranilnica ljubljanska" zahtevam manjših posojilnic, ker je tudi do sedaj rada pomagala, oziroma ustrezala njih željam brez posebnega dobička, (N. pr. naši v Gorici.)
Konečno se sklene, da se za sedaj 0-pusti misel o ustanovitvi »skupne denarne zadruge."
Posamnih nasvetov ni bilo.
Hrvaško. — Za »S t a r č e v i č e v dom" dohajajo čedalje gosteje denarni doneski. ^ko pojde tako dalje, bo v par letih nabrana potrebna svota. —- V Zagrebu bodo gradili uovo gledišče, ker dosedanje ni dostojno prvostolnice v trojedini kraljevini. — Železnico bodo gradil’ iz Križevca v Belovar. — V Oseku nimajo več kolere; vsaj uradno poročilo tako zatrjuje. — V Karlovcu iimi tamošnje društvo »Zora" prav krasno novo hišo, ki nosi napis »Zorim Dom." Takega bi tudi v Gorici potrebovali! Denar bi bil dobro naložen na obresti! —
Slari denar. — Za dobrih 8 duij, t. j. koncem tega meseca, zgubi svojo veljavo stari srebru denar takozvane konveue.jske vrednosti. Da ljudstvo ne bo imelo škode, naj bi o božičnih praznikih gospodje duhovniki tudi v cerkvi na to opozorili.
C. kr. blagajniee bodo do tega dne zamenjavale stari denar po sledečih cenah: stari tolar (skudo) za 2 gld. 10 kr.; stari gld. (pol skuda) za l gld. 5 kr. Stare dvajsetice (cvanckerce) novejšega kova po 35 kr., starejšega pa po 34 kr. Križavni tolar (križavec) 2 gld. 30 kr., pol križavca 1 gld. 12 kr., 1/i križavca pa po 55 kr.
Po 31. decembru se bo ta denar zamenjal le za ono ceno, kolikor je vredna kovina.
Ponarejeni peldeselak! krožijo tudi na Štajerskem. »Domovina" pripoveduje, da se tisti petdesetaki dajo prav lahko spoznati. Imajo namreč nekoliko surovejši papir, v besedilu pa sta dva pogreška, namreč: an-genommen pogrešeno v angen«mmen, v gornjem desnem voglu pa je namesto nemškega Gulden tiskan madjarski Forint. Pozor torej !
Nova železnica iz Soluna v Manastir. —
Te dni se je odprl prvi del te nove železnice, namreč 97 kilometrov dolga proga iz Soluna v Vartikop. Ker je svet naprej zelč gorat, bode se vsa železnica mogla izdelati še le v poldrugem letu in izročiti prometu. Ker so kraji, preko katerih vodi nova železnica, jako rodovitni, bode promet blaga dovolj živahen.
Nižidersko jezero na Ogerskem, katero je deloma jako plitko, namerava ogerska vlada izsušiti popolnoma. Pridobilo bi se rodovitne zemlje kakih 100.000 oral, ki bi bila vredna mnogo milijonov goldinarjev. Stroški so proračunani na 5 milijonov gld., a bi se bogato poplačali s pridobljenimi zemljišči.
5. decembra 1892
Žalujoča rodbina Saunig
Železniški vlaki v sncgn. — Pri snežnih zametih zadnjih dnij obtičalo je več vlakov v snegu. Mej Kečkemetom in Bako na Ogerskem obtičali so trije vlaki in so morali potovalei po trideset do štirideset ur ostati v vagonih, ker v ni bilo mogoče peš priti do bližnjih vasi. Še le potem prišlo je kakih 30 sanij do vlakov ter so odpeljali nekatere potnike. Nekateri vagoni so bili tako zameteni, da ni bilo mogoče priti do njih.
Volkovi v Italiji. — Minuli teden napadli so v Brigo Marittima pri Ventimigli ob laškofrancoski meji pri belem dnevu volkovi gručo igrajočih se otrok in so raztrga li štiri dekleta, hčerke vaškega pastirja, pred očmi njihovega očeta.
Ball-Seidenstofie von SO kr. bis tl’ 9.85 per Meter — ca 300 versch* Dessins und Farben — vera. roben- und stiickweise porto- und zollfrei die Seiden-Fabiik G. HENNEBERG k. u k. Hof-lief , zORICH; Muster umgehend; Briefe kosten 10 kr. Porto.	[3]
Slovenske skladbe.
Ker imam v zalogi še nekaj iztisov »Slovenskih pesmi j za mešan zbor. Op. 7“, naznanjam, da bi jili oddal p o znižani ceni 50 kr. — Ob enem prosim vse tiste gospode, ki mi še kaj dolžujejo za prejete zvezke, naj bi blagovolili čim prej doposlati mi dotične zneske.
H. Volarič, učitelj v Devinu na Goriškem.
Poslanica*)
Iz Brd, 20. decembra. (O d z i v). Zopet se je oglasil urednik „Rim. Kat.“ (v zadnjem letošnjem zvezku) zoper malo knjižico „L i t u r g i č n i j e z i k i“ in sicer v navadnem tonu, ki drega v paragrafe kazenskega zakonika. Čudim se, da mu ta malenkost ne pusti spati. — Domišlja si č. g. urednik, da ga je ona knjižica z literarnim nasprotovanjem umazala. Zato se je že dvakrat pral v svojem kalu (v 3. in 4. zvezku) in je kalno vodo toliko razmetaval, daje knjižici povrnil „čveterno.“ Kljub temu perilu ni še čist, kakor spričuje njegov »pozi v." — Treba kali, da ga jaz operem — z novim milom? —
Gradenski.
doseglo splošno in složno naudušenje naroda za sveto in pravično reč, sklenil je odbor v današnji seji, javno izreči najtoplejšo zahvalo vsem svojim p. n. poverjenikom, društve-nikom in društvenim prijateljem, ki so v teku leta ob vseh možnih veselih in žalostnih prilikah zbirali ali poklanjali darove za vzdrževanje naših učnih in vzgojevalnih zavodov.
Umevno in naravno je, da moramo pri začetem in toli uspešno razvijajočem se delovanju pogumno vstrajati toliko časa, dokler ne prevzamejo skrbi za vzgojo naše mladine oni, katere veže postavna dolžnost.
Podpisani odbor se zategadel obrača ob koncu leta do vseh p. n. poverjenikov, drnštvenikov in drugih rodoljubov, voščeč jim prav srečno in veselo novo leto ter želeč, da bi kakor doslej tudi zanaprej obračali svoje rodoljubno oko na našo ljubljeno mladino v Gorici ter po dosedanjem prekrasnem izgledu poklanjali ob raznih prilikah s svojo radodarno roko prostovoljnih doneskov za vzdrževanje naših velezname-nitili šolskih in vzgojevalnih zavodov.
Odboru našega prvega političnega društva pa bo vestna skrb, da se tudi zanaprej skaže vrednega tistega zaupanja, s katerim ga doslej v bogati meri počeščujejo in odlikujejo vsi narodni krogi, ter zagotavlja, da bo n a podlagi d r u š t v e n i h p r a v i 1 neumorno deloval za duševni in telesni blagor naroda, zlasti za rešitev naše mladine goriškem mestu. —- V takem složnem
Za sestavek pod tem naslovom uredništvo ni odgovorno.
Blazij Grča podpredsednik.
tajnik.
Eranc Bensa,
o'-
V
nas na-
Zahvala.
Podpisani odbor čuti prijetno dolžnost tem potom najtopleje zahvaliti vse tiste plemenite rodoljube, ki so tudi letos prihiteli odboru in ličit ljskemu osebju v društvenih zavodih z obilnimi darovi v denarju in blagu na pomoč, da so se mogli naši otročiči za »božičnico* po potrebi obdariti. Zahvaljuje dalje vse tiste prijatelje naše mladine, ki so s svojo navzočnostjo ali kakorkoli pripomogli, da se je tudi letošnja „b o ž i č n i c a“ v vsakem oziru izvršila z nepričakovano dobrim uspehom. Učiteljskemu osebju na društvenih zavodih pa izreka odbor tukaj, javno polivalo in priznanje za veliki trud, s katerim je pripravljalo in izvršilo letošnjo »božičnico11.
V Gorici, 18 dec. 1892.
Odbor »Slovenskega narodno - političnega društva „Sloga“
A n d r ej Gabršček
n
u
♦
jj| Pontom, A. pl. 1 in Cri.
Zahvala
V dveh zadnjih društvenih letih se je podvojilo naše delovanje na polju narodne vzgoje v goriškem mestu; iz dveh razredov in enega otroškega vrta narasli so šti rje razredi in dva otroška vrta, pii-dobili so se novi šolski prostori, katerih moremo biti zares veseli, a v najbližji prihodnosti se razširijo, da bodo delali goriškim Slovencem vso čast pred svetom.
Da je pa bilo podpisanemu odboru mo goče tak6 uspešno delovati za prihodnost slovenskega življa v goriškem mestu, zahvaliti se je onej uzorni požrtovalnosti, s katero je narod iz vseh kotov naše lepe dežele in tudi izza njenih mej v nepricako-vano boga tej meri prihitel na pomoč.
Veseleč se takih uspehov, katere je
ter milo raztopljajoče
domače sredstvo.
Velika steki. 1 gl d,, mala BO kr.,po pošti 20 kr. več.
Na vseli delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka
Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro■ Ogerske.
Tam se tudi dobi:
P
RAŠKO DOMAČE ZDRAVILO.
To sredstvo pospešuje prav izborno, ka- . kor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnenje y in loienjc ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. ^
V škatlicah po 35 ir. in 25 kr. l'o pošti 6 kr. reS.
Na vseli delili zavojnine je moja tu dodana zakonita varstvena znamka.
t «
I št. 2(
tr
GLAVNA ZALOGA FltAGNER, Praga,
203-204, Slak straua, lekarna „pri frnem orh“. Poštna razpošiljatev vsak dan. "TjB
Dne 30. decembra t. 1. ob 11. uri predpoldne odda se na javni dražbi prezidanje in prizidavanje šolske hiše v Volčah. Delo je cenjeno na 3588 gl. 73 kr.
Načrt in preudarek o tem delu je vsakemu na ogled ob uradnih urah pri tem c. kr. okrajnem šolskem svetu.
Pred dražbo je vložiti 5% varščina.
C. kr. okrajni šolski svet v Tornimi dne 18. decembra 1892.
oooooooooo
Opeke iz cementa.
Ker so nekteri začeli podpirati nekega tujega nemškutarja, ki v svoji domačiji nima nikakega zaupanja, prisiljen sem naznaniti, da prodam svoje cementne izdelke, katere mi je ista oseba naredila pred enim letom, za 8% ceneje. — Ako pa kdo želi sam pripraviti cement in pesek ter doma izdelati opeko, zavezujem se tako delo izvršiti za 15%- ceneje nego gori omenjeni tujec ; za delo dajem popolno jamstvo.
V Čezsoči pri Bolen 15. nov. 1892.
IVAN VULČ.
v Ozki ulici (Via stretta) št. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate, kopita, sploh vsa orodja in priprave
ZA ČE VI, J AH I JE
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se slavnemu občinstvu toplo piporoča za obilen obisk.
jim
G or išče/m v Gorici
Podpisanec počaščuje se naznaniti svo-častitim gostom, da je zopet prevzel gori imenovano restavracijo, in zagotavlja, da bo, kakor vselej, tako tudi zanaprej vestno skrbel za dobro in zdravo pijačo, vedno sveže pivo in pristna vina, kakor tudi za okusna jedila. Priporočevaje se bi-Iježi se z odličnim spoštovanjem udani
{'uvel Gissmann.
delovanju v „Slogi“ je naša moč, predek, naša prihodnost!
V Gorici, 18. dec. 1892.
Za odbor »Slovenskega nar o dti o- p oli Učnega dušiva „Sloga“ v Gorici: Blazij Grča	Andr.	Gabršček
podpredsednik	tajnik
2-&-K a-A-S a,
glicerinov e posebnosti
Od kar so se iznašle in v rabo uvedle po M M F. A. Sargu so v rabi Nj“-neya Veliianstra česa- M ^ rice in drugih udov najvišje, cesarske hiše, tako y n tudi na drugih knežjih dvorih. Priporočili so W U jih prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeiael, M ^ dvorni svetnik pl. Scherzer itd. itd. dvorni zobo- ^ n zdravniki Ihontis na Dunaju, Neister v Gothi itd. W M	Glicerinoco milo v papirju, škatuljicah in
^ deščicah. -- Medeno glicerinovo milo v kartonu. y n Tekoče glicerinovo milo v steklenicah. — To- n U dietno-karbolno-glicerinovo milo. — Eucabgtni- ¥ glicerinovo milo. — GljcobUtslol (pospešuje y n raščo las). — Kininova glicerinova pomada. — M U GIgcerinova krema. — Toaletna glicerina, itd. M ^Lysol-milo, Toilette-Lysol-Glycerin-inilo, milo iz y n smetane itd.	^
$ KALODONT { &"»?“"* s
F. A. Sarg’s Sohn & Cosnp, i
k. u. k. Hoflieferant in Wien.	^
V Gorici na prodaj pri lekarjih G. B. U Gironcoli, Kilrner, Braunitzer §8 'ristofoletti.	m
c a-^E a-*c 3-o-c a^e a-#-e a
A H V A L A.
V britki žalosti, ki nas je te dni zadela, bila nam
tolažba prijazno sočutje, katero so nam na tako
..	u.,.. daleč, spre-
jemsi v ogroninein stevnu k /.iiunjcmu t'*'"*”— .	1	111	P11"
srčno ljubljeno soprogo, oziroma mater, taščo m staro mater
lejšf
skazali naši ljubi sorodniki, prijatelji, znanci od blizu in dal iemši v ogromnem številu k zadnjemu počitku nepoza no
je najmi-sijajen način
FANI SAUNIG
roj. Kalin.
skupaj izrekamo naj toplejšo zalivalo. Nadalje
Vsem
ljujemo velikodušne darovalce prekrasnih nagrobnico in domače veterane, kateri red na domu, kakor tudi med sprevodom.
vencev,
še zaliva-vaške pevce
)
si vsak nam svoje
za
so po močeh skrbeli za Sploh zahvaljujemo vse
svoje prizadevali pov odkritosrčno sožalje.
eličati tužno slovesnost
Bog plati stoterokrat.
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast ^ pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ^
t ‘
♦ f 4 f ♦
♦
4
Prepotrebna za	vsako	liiso	H
Kathreiner-jeva Kneippova sladna Kava
čiste
, okusom prave kave. Ta dajonodo^ivoprodno,t,.da »	-“NepeeBegljivo ko^ri”«Tk.^.
pripravljati te velik,	»	P«	£»	*	i«	‘.gibali!	-	U. kil. P-
Jako priporočljivo za ženske, biva se povsod.
Edino pravo
V.
kila po 25 kr. po-
belil«.
paketih s podobo župnika Kneippa kot varstvena znamka.
Tiska
,.u ,.,Un«nrni uradnik Arni Gabršček
M. Obizzi v Gorici.
Priloga k 52. št, „Nove Soče“
Izdaja za Gorico
trgovcem in min
v Gorici in na deželi.
Narodno gospodarstvo in blagostanje slovenskega prebivalstva v Gorici in deželi je poleg narodne enakopravnosti ena glavnih točk našega programa. Da smo na to stran obračali svojo pozornost pri vsaki možni priliki, to vedo najbolje naši pazljivi čitatelji.
Posebno smo poudaijali, da važen del za narodno blagostanje je trgovina in obrtni-ja. Narod, ki ima to dvoje v rokah, pravimo, je imovit, in to po vsej pravici, česar nam gotovo ni treba obširneje razkladati.
V deželah s prebivalstvom raznih naiodnostij ste trgovina in obrtnija pa še veliko večjega, — političnega pomena. Na svoje oči vidimo, kako narodne m a n j-šine vladajo nad drugonarodnimi večinami. Zakaj? Zato, ker so tekom stoletij združile v svojih rokah večino trgovine in obrtnije. Takim načinom se kopiči kapital v roke enega naroda, ki vsled tega gospoduje v deželi; večina je odvisna od manjšine, a to v gospodarske m in pol i-t i č n e m pogledu.
Ozrimo se na razmere v domači deželi. Tu prebiva ena tretjina Lahov in dve tretjini Slovencev, vendar so še dandanašnji Lahi tukaj gospodarji; d vet, retjinska slovenska večina pa je v vsem javnem življenju tlačena v ponižujoči kotiček. Od kod pride to? Zato, ker so si Lahi osvojili trgovino in kupčijo; oni so nam prodajali blago in so nas lepo redno skubli; oni so po večini postali naši upniki, mi njih dolžniki, oni gospodje, mi ponižni hlapci.
Ta gospodarska razmera je odločilna tudi v političnem življenju obeli narodov v deželi. Ker imajo Lahi trgovino in obrtni-jo v svojih rokah, imajo tudi več glasov za „trgovinsko in obrtnijsko zbornico“, katera iz svoje srede voli dva deželna p osla 11-c a; in ker so Lahi tudi v središču slovenskega ozemlja, v naši lepi Gorici, znali dobiti v svojo oblast trgovino in obrtnijo, razmnožili so se tukaj tako, da jih je zdaj v resnici več od Slovencev, a vrhu tega so v prejšnjih časih kot razumnejši (inteligentnejši) in imovitejši del meščanstva iipli-vali na polaščevanje slovenskih sosedov. Na ta način imajo v svojih rokah mestni zastop goriški, premnogo raznih zavodov, ki delujejo proti našej narodnosti, in volijo dva deželna poslanca; vrhu tega so oni odločil ni pri volit vi enega državnega p o s 1 a n c a za mesta in trge v deželi. Trgovina in obrtnija ste torej glavni, skoro bi rekli edini uzrolc, da imajo Lahi š t i-ri deželne in enega državnega poslanca preveč, da imajo v rokah trgovinsko in obrtnijsko zbornico, da gospodujejo v mestnem zastopu, v deželni hiši in tudi v raznih c. ki\ uradih, kjer je laščina prišla do veljave edino radi razvite laške trgovine in obrtnije, ki je dajala uradom dosti posla za— izključno laško uradovanje.
Tako je bilo do današnjih dnij in tako bo trpelo še nekaj časa. — Toda 'začel se je tudi na to stran velik preobrat, ki je ozko zvezan z napredkom in razvitkom narodne zavesti in narodnega ponosa. Slovenec noče biti več ponižni sluga ošabnemu tujstvu, marveč hoče se postaviti na svoje noge kot nezavisen gospodar v tej lepi deželi. Ne bomo na tem mestu omenjali vseli potij, po katerih se vrši ta preobrat, ker naslov in namen pričujočemu članku tega ne dopuščata. Pač pa moramo omeniti eno pot, katero so nam pokazali s svojim izgle-dom naši laški sosedje, namreč: pot narodne trgovine in obrtnije.
Po tej poti ostane ves kapital v narodnih rokah,y kar je edini pogoj narodnemu blagostanju. Čeprav ostanejo tudi takim potom oni razločki med bogatinci in ubožci, med upniki in dolžniki, med gospodujočimi in poslušnimi življi, vendar ostane vse to v mejah enega naroda, ki se kot celota more nazivati bogatim, ali vsaj imovitim, od tujcev nezavisnim. A kar je neprecenljive važnosti zlasti v sedanjosti in v.a prihodnost: tak narod je v političnem pogledu sum svoj gospodar.
In k temu konečnemu smotru more in mora nas vse Slovence, zlasti pa nas na Goriškem, privesti v glavnem le: narodna trgovina in obrtnija.
Kolikokrat smo že poudarjali to trditev v vseh delih svojega lista, ce!6 med oglasi! Razpravljali smo v člankih, dopisih in drugačnih sestavkih zlato načelo „Svoji k svojimu ; pa povedali smo tudi našim trgovcem in obrtnikom, kar jim tiče, da naj namreč skrb e za enako dobro postrežbo, kakor njih laški tovariši, in naj se tudi med seboj skrbno podpirajo, ako hote oni pri Slovencih iskati podpore.
Zakaj smo toliko bobnali s tem „Sooji k svojim“, povedali smo zopet v današnjem članku. Kdor je Slovenec, Slovan, odobrnje tako »bobnanje", kajti prepričan je, da le takim načinom dobimo dosti volilcev za kup-čijsko in obrtnijsko zbornico, za mestni zastop goriški, za deželni in državni zbor itd.; le takim načinom Slovenci dosežemo še ono, česar smo pogrešali, ker okrepimo svoje moči za toliko, kolikor nam je v svoje namene potreba.
Zategadel ne nehamo tudi v prihodnje klicati: Slovenci, svoji k svojim ! Vi trgov-
ci in obrtniki pa glejte, da nas enako dobro postrežete, kakor Vaši neslovenski to-vm riši ! — V teni znamenju zmagamo !
Ni dvoma, da s takim delovanjem, opominjevanjem in rotenjem veliko koristimo našim rojakom, ki se pečajo s trgovino in obrtnijo. „N o v a Soča" je razširjen tednik; čita se prav pridno in njen glas prodira čedalje bolj tudi v doslej temne j kote naše lepe dežele; zato tudi vodilo j „ Svoji k svojim*1 pridobiva vedno več ve- j ljave, od česar imajo narodni trgovci, obrtni- i ki, zdravniki, odvetniki, zemljemerci, itd. itd. čedalje več koristi. A priti mora doba, ko bodo imeli vso korist, ki bo mogoča!
Mi storimo na to stran torej vse, kar je v naši moči. A to je premalo! Zganiti se morajo tudi taki naši rojaki sami in skrbeti tudi od svoje strani za konečno zmago načela „Svoji k svojim.“ V to imajo več in jako različnih pripomočkov, katerih ne bomo tu navajali. Le toliko rečemo, da jim nasprotniki dajejo v ta namen najlepše izglede, kako skrbe za to. da njih agenti oblazijo vse naše vasi in da njih ime pride potom lepakov, cenikov, lepo tiskanih računov, oglasov itd. pred oči kupovalcem. Oni veliko trosijo za reklamo, katere moč in korist znajo po vrednosti ceniti, dočim naši trgovci, obrtniki itd. vse preveč z rokami v žepu čakajo, kdaj jim pečene tiče same prilete v usta. Iti morajo tudi oni „z a svetom*, kakor se pravi, ter posluževati se vseh modernih pripomočkov za — ■ pošteno reklamo.
„Nova Soča" skrbi za tako reklamo v toliki meri in s tako doslednostjo, da nasprotniki trepetajo in od jeze z zobmi škripajo ; radi bi nas kar pobili, ko bi bilo mogoče. Naš urednik je bil Irikrat napaden, da hodi zdaj s samokresom v žepu celo o belem dnevu. Napadovalci so svoja dejanja opravičevali pred sodiščem s tem, da so bili razburjeni v skrbi za svoj obstanek, ker „Nova Soča“ pridiguje vojno neslovenskim trgovcem in obrtnikom. Te dni so zaradi našega „Svoji k svojim" divjali proti nam „Patiia del Friuli", „Adriatico“ v Benetkah, goriški „Corriere“ in menda še drugi enaki listi. To je dokaz, kako jih peče in skrbi — naša rekla m a.
Toda naši trgovci in obrtniki se ne smejo zanašati samo na tako reklamo, ki je le splošna, načelna, marveč sedanji položaj, kateri ustvarja in pripravlja prav ta naša načelna reklama, morajo si znati izkoristiti za svojo posebno reklamo, t. j. da vsak sam pove, kje se nahaja njegova prodajalnica ali delavnica, kaj in po kakih cenaii prodaja to in ono blago itd. Skrbeti mor&r An. wj«govoitse -prHinjft vedno in redno pred oči takih prodajalcev, ki že poznajo geslo „Svoji k svojim", in takih, ki se polagoma zanj še le ogrejejo. Na tak način bodo počasi vsi slovenski kupovalci vedeli za v s e narodne tvrdke v Gorici in tudi na — deželi; gotovo bodo polagoma pri njih tudi vsi kupovali, ako bo postrežba poštena in dobra, kar je prvi pogoj v trgovini in obrtniji.
V ta namen ponujamo vsem slovenskim rojakom v mestu in tudi na deželi, ki se pečajo s trgovino, obrtnijo, itd., svojo pomoč z —- oglasiči, katere bomo tudi za-naprej pod naslovom:
Domači oglasi priobčevali vsakih 14 dnij, ko bo „Nova Soča" imela odslej morebiti redno prilogo. Ti oglasiči bodo jako po ceni. Za 2, 3, ali 4 gld. na leto lahko vsak Slovenec doseže gori obširno pojasnjeni namen. Neki dopisnik pred tremi tedni je izrekel željo, naj bi polagoma čitali v onem delu našega lista vsa imena slovenskih trgovcev, obrtnikov, odvetnikov, itd., kar bi bilo v korist naše skupne stvari le želeti.
To bi bila ob enem »Novi Soči“ — govorimo kar naravnost! — odškodnina za ono škodo, katero trpi zaradi svojega »Svoji k svojim “. Mi smo o d k 1 o n i 1 i ponudbe goriških zidov, ki so nam za svoje oglase ponujali, kar bi bili zahtevali, ker ne maramo podpirati židovskega življa v Gorici v škodo^ naših rojakov. Vrhu tega sprejemamo lepo število oglasov ubožnejših naših rojakov ali začetnikov brezplačno ali pa s k o r o zastonj, samo da podpiramo njih podjetje. Ker pa mi ne dobimo ničesa brezplačno, razvidno je, da potrebujemo tudi mi vsestranske podpore za svoj obstanek. „Nova Soča“ ima veliko naročnikov, a samo ž njimi bi ne mogla izhajati, zlasti zato ne, ker so prav mnogi silno nemarni plačevalci (da huje ne rečemo). Kar premanjkuje pri njih, dajo jej oglasi. Kaj bi bilo naravneje nego to, da bi jej dajali dosti oglasov prav tisti rojaki, za katere nepretrgoma 111 vstrajno deluje? S tem bi koristili v prvi vrsti sebi, potem bi dali „Novi Soči“ nekoliko odškodnine za njeno delovanje njim v prid. Ta vzajemna podpora je tako umljiva že sama po sebi, da bi je pri drugih narodih ne bilo treba še posebe povdarjati, a mi Slovenci smo zlasti na to stran še le nespretni početniki. Zato smo povedali na polna usta svoje misli o tej zadevi.
„D o m a č i oglasi" bodo poseben del samo za naše rojake v mestu in tudi na deželi. Tudi naši trgovci, obrtniki, rokodelci, itd. na deželi naj se oglase v tem delu. Na tak način bo ustreženo vsem narodnim prodajalce 111 111 kupoval c e 111. V lepi prijaznosti obojih je velik del naše prihodnosti na Goriškem.
Mia izr
t.
(Nekoliko opazk o družbi sv. C. in M.)
Pred letom dnij smo priobčili v „N. S.“ članek pod naslovom „Družba sv. Cirila in Metoda," kateri je zbudil splošno zanimanje. Ljubljanske „N o v i c e“ so ga celo doslovo ponatisnile. Razpravljali smo pa v njem narodno p o ž r t o v a 1 n o s t, ka-koršna se v raznih slovenskih pokrajinah kaže do naše veleznamenite šolsko družbe. Toda mi nismo govorili sami, marveč prvo besedo smo pustili številkam v družbinem „V e s 111 i k 11“. Zaključek našim razmotri-vanjam in primerjanjam ni bil vesel, marveč žalosten, silno žalosten za one Slovence, kateri bi morali dajati celi Sloveniji najlepši izgled. Da, zaključek našej razpravi bil je uprav nečasten za slovensko središče, za vojvodino Kranjsko, kajti številke so glasno in jasno oznanjale strmečemu svetu, da cela vojvodina kranjska, s polovico milijona stanovalci, ni dala družbi sv. Cirila in Metoda za obrambo slovenske dece ob jezikovnih mejah niti toliko dohodkov, kolikor je revna deželica gor iška žrtvovala le za »Slogine“ zavode v Gorici. Številke so dokazovale t,o trpko resnico tako jasno, da ni bilo ugovora proti njim.
„N o v i c e“ so ponatisnile naš članek. To so storile gotovo z namenom, da bi zbudile zaspane svoje ožje rojake ter vspodbu-dile jih na delo. Toda zaman je bil ves trud! Z žalostnim srcem moramo danes priznati celemu svetu, da vojvodina kranjska dela letos materi Sloveniji še večjo sramoto od lani, da je v požrtovalnosti za namene plemenite šolske družbe sv. C. in M. daleč ostala za ostalim slovenskim svetom, zlasti pa za zavedno in probujeno Primorsko.*)
Svojo trditev podpremo z neovrgljivimi dokazi: s številkami iz družbinega „Vestnika" in iz dveh računov v šolske namene v Gorici in okolici.
Res je, da šteje vojvodina kranjska največ podružnic, namreč celih 45; a kaj pomaga, ko jih je celili 16 spalo spanje pravičnega, da niso niti novčiča poslale v družbino blagajnico. (Nekatere med temi so se sicer še le osnovale.) Ostalih 29 podružnic dalo je družbi 2170 gld. 62 kr.; vse štiri ljubljanske podružnice so dale komaj 653 gld. 50 kr., niti toliko ne, kolikor edina možka podružnica v Trstu, ki je dala 753 gld.
Na Štajerskem je 28 podružnic; od teh je osem spalo, ostalih dvajset pa je dalo družbini blagajnici 1342 gld. 45 kr. dohodkov.
Na Koroškem je 14 podružnic; štiri so dremale, ostalih deset pa je dalo 403 gld. 27 kr.
Prestopimo na Primorsko, kjer naša vrla šolska družba naj 111 ariji vej e dela za namene, v katere je bila ustanovljena; zato pa je tudi zanimanje za njo razmerno naj-večje. — Pri nas na Primorskem je bilo do družbinega občnega zbora 18 podružnic, od katerih je petorica dremala znano sladko spanje „dolce far niente;“ ostalih 13 podružnic pa je dalo 1905 gld. 19 kr., torej skoro toliko, kolikor cela vojvodina kranjska. Vrhu tega čitamo v „Vestujku", da je imela izredno delavna ženska podružnica tržaška še posebnih dohodkov za „božičnice“ 420 gld. Ako prištejemo k vsemu temu še vrednost »božičnic11 ženske podružnice goriške v znesku najmanj 200 gld., pokaže se nam skupni dohodek vseh p o d r u ž 11 i c n a Pri m o r-s k e m 11 a d 2500 gld. Ta svota daleč presega donesek kranjskih podružnic. Ako primerjamo te dve svoti s številom slovenskega prebivalstva na Kranjskem in Primorskem, nekako 450.000:230.000, v kaki luči se pokaže na Kranjskem narodna požrtovalnost za namene družbe sv. C. in M.?
* A to še ni vse; kupa žalostnih raz-mo tri vanj še ni polna!
Pri nas na Goriškem imamo še nekako posebno šolsko družbo, ki sama vzdržuje štiri razrede in dva otroška vrta; ta družba je naša „S 1 o g a.“ Po občnem zboru meseca septembra priobčili smo račun o njenih učnih zavodih; razvidno je bilo, da .je imela „Sloga“ v te namene 4512 gld. 11 kr. dohodkov; med temi je bilo radodarnih d o 11 e s k o v 2423 gld. 74 kr. — torej precej več nego je cela vojvodina kranjska dala družbi sv. C. in M. Ves ta denar zložili so rodoljubi na Goriškem; le neznatno svotico naklonili so nam prijatelji izza deželne meje. K teuiu treba pri šteti vrednost „b o žičnice" v okroglem znesku 200 gld., kar da skupnih darov okoli 2800 gld. — Prištejmo k tej svoti še onih debelili 2 500 gld., katere smo Primorci dali družbi sv. C. in M ali v njene namene, takd se pokaže, da smo žrtvovali za narodne šolske namene, za narodno vzgojo zapuščene slovenske mladina v Trstu, Gorici iu ob jezikovni meji nad 5100 gld.
Te številke glasno govore, one kriče pripovedujejo o velikanskem razločku, ki se kaže v narodni požrtovalnosti v osrčju Slo-
*) I’o občnem zboru so se siccr nekoliko zbudili tudi na Kranjskem; zlasti narodno ženstvo se bolj zaveda svoje dolžnosti. Toda to delovanje pride v poštev našim primeram še le prihodnje leto
venije in ob italijanski meji. Res je sicer, da mi, ki smo neposredno v dotiki in borbi z italijanstvom in ki na svoje oči gledamo pogubonosno delovanje nasprotnikov, smo vsled tega požrtovalniši in delavnejsi, v e 11 d a r r az 1 o č e k m e d n a m i in sosedi Kranjci bi ne smel biti takč grozno velik. Ako 230.000 Slovencev žrtvuje nad 5000 gld., zakaj bi take svote ne položilo domovini na oltar vseli 450.000 Slovencev na Kranjskem ? Ako bi Primorci zložili 2100 gld. in Kranjci 5000, onda bi bilo pravo razmerje, nasprotno pa je uprav kričeč naroden greh kranjskih Slovencev, ki bi morali dati družbi najmanj 10.000 gld., ako bi hoteli tekmovati z nami Primorci v narodni požrtovalnosti za veleznamenite šolske in vzgojevalne namene v onih krajih, kjer nam žuga gorostasni potujčevalni stroj silovitih nasprotnikov.
Priznati moramo sicer, da sta darovala veleslavni deželni zbor kranjski 1000 gld., slavni mestni zastop 400 gld., a teh nikakor ne moremo sprejeti v svoj račun, ki hoče pokazati narodno požrtovalnost. Mi smo za svoj namen sprejeli le podružnice kot podlago. Ako bi se dala razkrojiti 5. točka v družbinem računu („darila in veselice11), utegnila bi se morebiti nekoliko zboljšati razmera v prid požrtovalnosti kranjskih Slovencev.
Zakaj smo napisali ta članak ? Ali morebiti s kakim postranskim namenom, da bi povzdigovali v deveta nebesa Primorce in žalili svoje rojake na Kranjskem? Nikakor! Tudi pri nas na Primorskem bi se lahko še več storilo nego se je doslej. Veliko imamo tukaj imovitih ali vsaj dobro stoječih mož, ki trdovratno tišče zaprte svoje žepe; ne gane jih ona izgledna in naudu-šena požrtovalnost, ki se vsak dan kaže celo med revnejšim našim ljudstvom, kate* ro pri vseli možnih prilikah, žalostnih in veselih, resnih in smešnih, v sreči in nesreči, zlaga trdo prislužene novčiče za narodno vzgojo one naše dece, ki bi se brez take požrtovalnosti potujčila.
Naš namen je bil namreč ta, da bi jasno in neoporečno dokazali, da naši ljubi rojaki na Kranjskem veliko premalo store za družbo sv. C. in M. Slovenski narod na Kranjskem je v tako srečnem položaju, da slovenski otroci nikjer niso izpostavljeni potujčevalnemu stroju kot hvaležna hrana; kjer se to pa vendarle dogaja, krivi so sami. Ker pa v tem pogledu sami ne trpe, pomagajo naj nam ob jezikovnih mejah, da rešimo vso svojo mladino pred tujim poplavjem. Slovenijo je treba braniti in krepiti tam, kjer je v nevarnosti; ako se Primorska potopi v tujem morju, onda je zgubljena tudi Kranjska. A da bi se to ne zgodilo, v to vojvodina kranjska doslej veliko premalo deluje in žrtvuje! Dokler ne začne tekmo* vati z nami Primorci, ne izpolni one svoje znamenite naloge, katera je v prvi vrsti 11 j e 11 a dolžnost.
Kaj je uzrok takim žalostnim pojavom, ni nam treba praviti; omenjali smo z bridkim naglasom že večkrat, povedali smo to tudi predzadnjič v prvem odstavku »Književnosti". A prav ti uzroki, ki imajo tak6 očitno usodepolne posledice, silijo nas Slovence ob laški meji, da z obupnostjo kličemo svojim rojakom v osrčju Slovenije: Gospoda, glejte, kaj delate! Odgovornost bo velika pred našimi potomci, pred našo bodočnostjo, pred zgodovino, pred Bogom. Dobro preudarite 111 izprašujte svojo vest, če so razlogi res tak6 grozovito tehtni, da se mora do zadnje kapljice izbojevati bratomorni boj, če tudi pademo eni in drugi na milost in nemilost pod potujčevalni nož mogočnih tujcev. — Bliža se sv. večer, doba tihega, skrivnostnega premišljevanja: za kaj in po kaj je prišel sam božji Sin na ta grešni svet? Kaj nam je prinesel, kaj zapustil?! Angelji na nebu poj6: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Posnemajmo jih, sezimo si prijazno v desnico, vsi, kolikor nas je slovenskega imena in srci, in sklenimo trajen, večen mir, kateri bo najgotovejša zaslomba: veri in narodnosti v Sloveniji.
(Konec).
Da bo pa naš pouk tem popoluiši, hočemo vendar načrtati tudi g 1 a v 11 o k n j i-g o, kakor je popisana v pouku, ki ga je slavni deželni odbor razposlal s svojo okrožnico z dn6 6. decembra 1867 štv. 2173.
Tako knjigo omisli si lahko blagajnik sam. Zveže naj po obširnosti gospodarstva in z ozirom na dobo, za katero bo imela ona služiti, več ali manj bukev velicega, trdue-ga papirja (realnega) v knjigo skupaj iu zapiše naj ji na čelo ime: „Glavna knjiga*'. Na prvi strani naj bo kazalo vredjeno po proračunu ali preudarku; potem pa naj bodo vse strani zaznamovane z zaporednimi številkami, kakor pri drugih knjigah. Glavno knjigo je razdeliti na dva dela, prvi ima obsegati dohodke, drugi pa troške in vsako stran je razplatiti tako, da bo na prvem mestu kazala, koliko se je imelo prejeti ali plačati, na drugem pa, koliko se je med letom prejemalo in plačevalo.
S proračunom v roki razdeliti je kr\ji-
go po posameznih stavkih dohodkov in tro-škov, ki so v njem določeni. Pridjani proračun davčne občine (lokavske) obsega, postavimo pod zaporednima številkama l in 2 dozdevno gotovino in dozdevne zastanke o začetku leta. Teh ni treba vpisati v glavno knjigo, ker je gotovina uže razkazana v blagajniškem dnevniku, zaostanke razkazuje pa vsak stavek posebej.
Končne skupne zneske takega izkaza je prenesti v glavno knjigo. V tako napravljeno glavno knjigo naj se med letom iz blagajniškega dnevnika vsi dohodki in troški sproti vpisujejo, ali pa naj se dela to vsak teden, ali vsaj koncem vsacega meseca.
Koncem leta treba knjigo skleniti, to je sešteti pri vsakem stavku, koliko se je imelo prejeti, plačati, koliko se je prejelo, plačalo in koliko je še ostalo na dolgu.
Kdor ima tako glavno knjigo, temu ni treba nič d r u z e g a za letni račun, nego da ga odpiše iz knjige v dotično tiska-n i c o. Kdor je pa nima, mora še le iz blagajniškega dnevnika nabirati enakovrstne dohodke in troske, kakor so bili določeni v proračunu za dotično leto, to pa, kar je imel prejeti in plačati, mora si od vsacega stavka v glavi držati, ali si kako drugače pomagati, kajti, kdor hoče pravilen, natančen račun položiti, temu ne zadostuje, da ve, koliko je prejel in plačal, on mora tudi vedeti, koliko je imel prejeti in plačati, da more izračnniti, koliko znašajo koncem leta zaostanki na pnjemkih in tro-ških.
Slednjič nam je še govoriti o upravni (administrativni) računski pravdi. Pre-tresovaje račune naleti starešinstvo časih na pomote, ali na take zneske, o katerih sodi, da jih računodajalec m imel pravico zaračuniti. Ker ne more tacega računa potrditi, napravi očitke n e d os ta tk o v. Računodajalec ima na to v določenem roku (navadno 30 dneh) podati svoja pojasnila starešinstvu, katero ja vzame v razpravo in če spozna, da je računodajalec opravičil svoje ravnanje, ugotovi konečno njegove račune; če mu pa pojasnila ne zadostujejo, sestavi nadočitke n edo s tatkov, na katere je računodajalcu v odločenem roku podati 11 a d pojasnila.
Ce računodajalec ne poda točno v roku, ki mu je v to odločen, pojasuil ali nadpo-jasnil, znamenje je to, da se je udal stare-šinstvenim očitkom in zaprečena mu je pot nadaljnim ugovorom. V tem slučaju pade, kakor se navadno pravi, v kontumacijo in starešinstvo izda brez daljega odlašanja končno rešitev računov O podanih nadpo-jasnilih ima starešinstvo v občini zadnjo besedo; toda proti končni rešitvi je še pritožba k deželnemu odboru na izvolji. Taki dokončno rešeni računi, o katerih je tudi deželni odbor izdal svojo razsodbo, imajo tudi zvršilno moč v sebi.
Vendar pa je obema strankama, občini in računodajalcu na izbero dano, o računu ali takoj ali potem, kadar je uže lešen, tožbo pognati do sodišča, kamor prepir o tej stvari tudi spada, če niso morda v pre-pirnost zapletene kakšne druge stvari, katere niso do zdaj še dognane po upravnem potu.
Odgovornost za občinsko gospodarstvo.
Za svoja uradna ali službena dela daje župan odgovor občini (§. 59), torej v prvi vrsti za gospodarstvo z občinskim premoženjem in z občinskimi dohodki. Soodgovorni so pa tudi podžupani in tisti možje, katerim je starešinstvo izročilo oskrbovanje gospodarskih opravil, Vsled dež. postave z dne 7. januarja 1882 štv. 3. dež. zak., oziroma vsled določila, ki se je s to postavo dodalo §. 59. obč reda, primorajo se lahko vse te osebe, kedar končajo svojo službo, ali kedar mine njih službena doba, da položijo račune o svojem gospodarstvu ter izroče spise, dokumente in druge stvari, katere so imeli v svoji oblasti oskrbovaje opravila lastnega delokroga občine. Tistim, kateri bi se hoteli odtegniti tej dolžnosti, sme deželni odbor naložiti globo do 100 goldinarjev (§. 89).
(Resnična povest. Iz češčine*) poslov. Riiy.)
Ljubi bralec! Seznanjamo Te takrat s pripovedko, za katero smo snov nabirali po starih letopisih. Dogodek, o katerem nameravamo pripovedovati, sega nazaj v leto 1622., torej do začetka tridesetletnej vojni; vršil se je v našej domovini češki in sicer na tedanjem gospodstvu solniškem. Ono go-spodstvo je bilo takrat v oblasti grofinje Felonije Pernštinske, ki je bila zadnja potomka staroslavnega češkega plemskega rodu. Poprejšnji gospodar tega gospodstva je bil hraber češki plemič, ki je bil po nesrečni vojni na Beli	gori izgnan na tuje,
njegova posestva so	pa bila prodana.
Izmed služabnikov poprejšnjega gospodarja je ostal v službi nove gospodinje je-den sam človek. To je bil višji oskrbnik Skarlieki. Vsi ostali so zapustili službo pod
*) Iz »Velkeho	Svato-Josefskeho ka-
lendare na pfestupni	rok 1892.“
novo gospodinjo, ker so bili v protestantske vere, ki je bila takrat po Češkem močno razširjena, in ker se je o novi gospodinji širila govorica, da spada med najgorečnejše častitelje katoliške cerkve, katerej je udana z dušo in telesom, in da bi najbrže ne trpela pri sebi služabnika, ki bi bil pristaš nove vere.
Skarlieki je bil izjema med vsem slu-žabništvom. V poprejšnjih časih, ko je imel še starega gospoda, bil je med prvimi, ki so odpadli od katoliške vere, da bi se prikupil svojemu gospodarju, kar se mu je tudi nemalo posrečilo. Zdaj pa, ko je prišla nova gospodinja, povrnil se je od protestantske vere zopet h katoliški. Iz takega ravnanja je razvidno, kako je moglo biti Skarlickega versko prepričanje Obračal je plašč po vetru, kakoršen je slučajno zapih-ljal, da se mu je le dobro godilo. Tamošnji prebivalci, ki so po večini ostali zvesti katoliški veri, so odkritosrčno rekali k temu: »Protestanti niso ničesa izgubili z gospodom višjim oskrbnikom, mi katoličani pa v njem nismo tudi nič pridobili."
Skarlickega je prebivalstvo v poprejšnjih časih jako črtilo; kajti da bi se svojemu gospodu prikupil, pritiskal je na podložne z vsemi možnimi sredstyi. Ako je kateri robotnik nekoliko pozneje prišel na delo, takoj ga je Skarlieki neusmiljeno pretepel s palico, a konečno se je o njem raznesla govorica, da je neki slabotnik vsled njegovih palic po daljšem bolehanju celo umrl.
Ker je vrlini grajski oskrbnik Skarlieki tako strogo skrbel za to, da so se ohranile zastarele pravice svojega gospoda, bil je pri njem zares tudi v veliki milosti. Skarlieki si je na tak način prigospodaril mnogo lepih novcev, katere je posajal kmetom za velike obresti, ker takrat še ni bilo hranilnic in posojilnic. Mislil si je v svojem srcu, da gosposka ljubezen je minljiva in da z gospodo ni dobro češenj zibati; zato si je hotel o pravem času zagotoviti prihodnost za slučaj gosposke nemilosti in nepričakovane izgube dobre službe vrhnega oskrbnika.
*
* *
Prišla je doba spomladanske setve. Vrlini oskrbnik stopil je v pozni zvečerili uri v revno kočo dninarja Vališa.
»Kaj neki je imel trinožki gospod oskrbnik tako pozno opraviti pii revnem Vališu?" uprašal je sosed Matiček svojo ženo.
»Kako kratkovidni ste vi možici", dejala je žena, „ali gospod oskrbnik ni udo-vec brez otrok? In čeprav ima dobrih pet križev na hrbtu, je vendai še precej krepak mož, ki si hoče zagotoviti prijetno in brezskrbno prihodnost".
„Ajaj, kaj slišim — oskrbnik, katerega nihče ne more trpeti, niti sam Gospod Oče nebeški, da bi pogledaval za krasno Boženo, hčerko ubožnega Vališa, katera je doživela komaj tisoč nedelj ?“
»Nu, mislim, da se ne varani; ali se ti ni zdelo nikoli sumljivo, ko si šel s svojimi sosedi v roboto na grajska posestva, kako je oskrbnik vse vrage klical iz pekla, ako ni šlo delo po njegovih mislih od rok, a z brhko Boženo je vendar vselej delal izjemo, ko je svojega očeta motila pri delu? Kakč jo je vrhu tega še hvalil pred vsemi robotarji, a za ostale trpine ni imel ne e-nega samega prijaznega pogleda?"
»Toda kaj poreče k temu Janko, grajščinski služabnik, ako mu Božena postane nezvesta? Saj je vendar hotel ž njo stopiti k oltarju, kakor Bog zaukaže, toda ni dobil zaželjenega dovoljenja od ostrih predstojnikov".
»Nu, takega dovoljenja ne dobi tudi letos, niti drugo leto ne, toda zviti in potuhnjeni gospod Skarlieki bo že znal najti ključek, ki mu odpre pot do zaželjenega namena".
Ob istem času, ko se je Matiček takd razgovarjal s svojo drago zakonsko polovico, razpredel se je pogovor v koči ubožnega dninarja Vališa. Božena, ki je celi dan neprestano trdo delala, ležala je že v postelji v trdnem spanju, ko so se njeni stariši raz-govarjali z ostrim gospodom oskrbnikom.
»Opozarjam Vas, dragi moj Vališ, da mi doslej dolžujete za oni kos njive, katero ste dobili za užitek že pred letom dnij — toda njiva se proda prihodnje leto komu drugemu za gotov denar."
»O, ti moj ljubi Bog, kaj potem začnem — jaz ubogi nesrečnik? Kupil sem si ta kos njive k moji kočici z namenom, da bi vse to dal prihodnjemu zetu Janku, ki bi jo poplačal iz svojih prihranjenih novcev, kajti od same koče	človek	ne more živeti,
ali žalibog,	ta dobri dečko	ni še	dobil do-
voljenja za ženitev od milostljivih oblastnij."
„A.“, — pretrgal mu je hitro Skar-licki kesedo — »ne dobi ga niti letos, pa tudi mnogo let še ne, ker je povsem podložen svoji gosposki, pa tudi meni. Jaz pa z varni jako dobro in pošteno mislim; stavim vam predlog, ki je za vas tako ugoden, da bode preskrbljeno za vaša stara leta tudi brez tega Janka, ako ga sprejmete. — Znano vam je", nadaljeval je bolj tiho in zaupljivo, »da	sem že	2 leti udovec,	da imam
lepo imetje	iu da	morem	dobro	oskrbeti
ženo in otroke; — nu, kaj bi rekli k teinu, ako bi vašo Boženo hotel narediti za gospč oskrbnikovo?"
Stari Vališ je bil zaradi tega upra-šanja tako izuenaden, da ni mogel uiti be-
sedice spraviti iz sebe; grlo se mu je zaprlo, da ni mogel reči niti besedice Šele na ponovljeno uprašanje »plemenitega" gospoda grajščinskega oskrbnika, naj brez ovinkov pove, ali mu Boženo da za ženo ali ne, jecljal je stari Vališ v velikih pre-nehljajih:
»Milostljivi gospod oskrbnik! Kolikor se mene tiče, jaz bi srčno rad dal svoj očetovski blagoslov teniu uzvišeneinu zakonu in štel bi si to v veliko čast, — vendar —!“
»Kaj — vendar?" padel mu je oskrbnik razdraženo v besedo.
»Nu, mislimo le, kaj bi temu rekel Janko, ako bi mu ne držal obljube, katero sem mu bil dal že pred letom dnij !“
„ S tem bomo hitro gotovi; poveste mu na kratko, da kot reven služabnik doslej ni dobil dovoljenja za ženitev, katero v takih razmerah tudi težko kedaj dobi, kajti grajščinski oskrbnik ima vendar prednost pred služabnikom. Da bi pa ne imeli več nikakih skrbij na stara leta", nadaljeval je gospod oskrbnik zopet mirno in prilizljivo, »plačam jaz sam celo svoto, katero ste doslej dolžan na ono polje. Vrhu tega vam bom dajal to polje še orati in obdelovati, da bi bili v vaših prihodnjih dneh zagotovljeni tudi brez Janka."
»To bi bilo res da vse lepo", dejal je že mirneje naš Vališ, »toda na jedno smo pri tem razgovoru povsem pozabili: kaj poreče k temu naša Božena, katerej le Janko roji po glavi in srčku; ali bode zadovoljna s to zameno?"
»Molči, stari!" — prerušila mu je besedo žena Kordula — »tvoji pomisleki niso vredni besede. Ti, stari bedak, moreš si šteti v čast, ko se tak bogat in visok gospod, kakoršen je naš milostljivi gospod oskrbnik, tako daleč poniža, da prosi za roko naše Boženke. Tudi Božena si mora to šteti v čast in v pravo srečo, ako stopi v tako imeniten zakon. Oj, kako ji bodo ljudje zavidali to srečo in nam vsem, da smo prišli v tako sorodstvo; vendar mi se za tako zavist ne bomo brigali; saj pravi že star pregovor: »Bolje je, ako nam ljudje za kaj zavidajo nego da bi nas radi česa pomilovali!"
Stari Vališ je hotel poskusiti še s kakim izgovorom in pomislekom, toda zaslepljena in klepetava Kordula ni mu pustila niti priti k besedi. Po stari navadi, da je moralo vse' iti po njeni volji iu da je povsod in vselej morala imeti prav, odrezala se je oblastno:
»Ni besede več, stari — in konec!"
Na taleč sklenjeno žeuitovaujsko pogodbo podala je mko gospodu oskrbniku Skarlickemu, kar jo moral storiti rad ali nerad tudi stari Vališ.
Ko je Skarlieki odšel, dejal je Vališ svoji ženi, ki je bila vsa iz sebe zaradi nepričakovane tolike sreče:
»Stara, stara, menim, da sva se vendarle prenaglila. Pomisli vendar, da je najina Božena v primeri z grajščinskim oskrbnikom, ki je že davno videl očeta Abrahama, še otrok in mogla bi mnogo bolje veljati kot liči nego kot žena!"
»Toda najin otrok postane gospa oskrbnikova, katero bodo spoštovali in se ji uklanjali vsi vaščani; vsi služabniki milostljive gosposke ubogali jo bodo na migljaj in to ji vse ostalo bogato odplača".
»Morebiti," piavi stari Vališ na to, »vendar si nočem vzeti na svojo vest, da bi Boženi sam naznanil to veliko čast, ki jo čaka".
»I nu, to sem si takoj mislila, da ne boš imel toliko srčnosti, da bi svoji hčerki nekaj zapovedal. Kar si živ, nisi bil za nič, iu tudi zdaj si gnjil strahopetnih. Nu, ker pa od dneva najine poroke moram v hiši le jaz gospodariti, — seveda s tvojim privoljenjem, ker si vendar ti mož — moram tudi to zadevo sama opraviti in urediti. Naznanim torej Boženi svojo — hočem reči tvojo voljo, toda ti stari moraš biti poleg, da bi si morebiti Božena ne mislila; da sem to ženitev sama spletla, in da bi ljudje ne rekli, da si pod pantoflom in da moraš tako plesati, kakor jaz piskam. Ponavljam ti torej še enkrat: gospodar v hiši si ti; in ako sem brez velikih besedovanj privolila v ponudbo gospoda oskrbnika, storila sem to le s tvojim dovoljenjem".
»Nu, kajpak", mislil si je Vališ sam pri sebi, »gospodar sem v hiši, le da moja beseda velja toliko kot nič, kajti vse se mora vršiti le po njeni trmasti glavi".
Drugega dne naznanila je Kordula, sevčila v navzočnosti starega nje očeta Vališa, da je zaročena z gospodom grajskim oskrbnikom, katerega mora vzeti, ker je ženitovanjska pogodba že sklenjena, katera ne dopusti nikake spremembe več.
»Ali mamka", zaihtela je prestrašena Božena, lcakč sta mogla dati za mene besedo takemu plešastemu starcu, okrutniku svojih podložnikov, izdajalskemu brezbožnežu, ki je iz dobičkarije dvakrat sprememil celo svojo vero, ne da bi me bila poprašala, ali sem s tako ženitvo tudi zadovoljna?"
»Ali Boženka, saj je ta zakon pi a-va sreča z& te. Iz revnega dekleta postaneš spoštovana gosph. Z Jankom bi vse svoje življenje ostala le revna dninarica."
»Mati, pomislite vendar, da denar še ni vse na svetu; sam denar še ni dosti k sreči človeka; narobe, mene naredi liajne-srečnejšo stvar na svetu. Na Janka nikoli ne pozabim, nikoli — niti do smrti, vest
pa mi bode vedno očitala, da sem mu postala nezvesta in da sem ga brez uzroka izdajalski zapustila".
»To vse so le tvoji predsodki; Janko je revež kakor miš v cerkvi, a če bi se vidva vzela in bi imela kdaj otroke, tu bi bila sama revščina pri vaju doma. Ako je Janko mlajši in lepši nego gospod oskrbnik, moraš pa tudi pomisliti, da se človek iz krasne ali pri tem prazne sklede ne naje. Skratka, ne govorive o tem nič več — Janka si na nikak način ne moreš vzeti za moža, ker nima potrebnega dovoljenja. Na Janka bi bila morala pozabiti tudi tedaj, ko bi gospod oskrbnik ne bil prišel na to misel, da bi hotel vzeti za ženo tebe in nobene druge."
»Mati, govorite mi kar hočete, jaz ne bom nikoli oskrbnikova žena, ker ne čutim do njega niti iskrice ljubezni v svojem srcu!"
Na to je dejala mati Kordula: »To je lahko mogoče, da zdaj ne čutiš do njega nikake ljubezni, toda prepričana sem, da se mu sčasom privadiš. Naposled moraš sprevideti, drago dete, da tvoj oče in jaz skrbiva le za tvojo srečo; midva imava več skušnje, kar pozneje kdaj tudi spoznaš, da nama boš še po najini smrti hvaležna, da sva te tako dobro oskrbela".
»Jaz pa vam ponovim še enkrat", dejala je Božena odločno, »da ne dam svoje roke v zakon takemu surevožti, kateri ni le meni, ampak celi okolici mrzel".
»Ali Boženka, saj vendar znaš četrto božjo zapoved, po katerej imajo otroci ubogati svoje stariše; ta dolžnost naložena jim je od Boga".
»Da, znam četrto božjo zapoved", odgovorila je Božena resnim licem, »in sem se doslej tudi zvesto po njej držala. Toda ta zapoved naklada tudi starišem dolžnost, kakor nam je vsem dobro znano iz katekizma, da morajo vestno skrbeti za časni iu večni blagor svojih otrok. Ker me pa silite v ta zakon, naredite me za vse življenje, morebiti tudi na večne čase nesrečno, kajti raje si vzamem življenje nego se za vselej zvežem s takim odurnim človekom".
»Pa boš morala!" zarohnela je razkačena Kordula — »in konec vsemu, niti besede več, ostane pri tem, kakor smo sklenili z očetom in gospodom oskrbnikom : za štiri nedelje bo poroka in konec besedovanja !“
*
* *
Naslednjega dne širila se je kakor blisk daleč na okrog nepričakovana novica, da se stari gospod oskrbnik Skarlieki oženi z mlado Boženo Vališevo. To novico je najbolj širila nevestina mati Kordula. Kot največjo tajnost pripovedovala jo je klepetavim sosedam, zatrjevaje jim ob enem, da Božena sicer lie mara starega oskrbnika, da ga pa mora vzeti, ker je to želja očetova, katerega mora ubogati.
Sosede soji v obraz sicer pritrjevale, za hrbtom pa so govorile vse drugače, ka -kor se to po navadi godi.
,0 ta uboga Božena!" — rekale so — »kako zelo je nesrečna! Njen ljubki obrazek je bil poprej vselej kot kri in mleko, zdaj pa je bled kot stena. Ubogo devče stopa okoli tako razmišljena in žalostna, kakor da ji je jutri zapustiti ta svet. Naposled ji od bridkosti poči srce — a vse to ima na vesti ta brezsrčna iu trda njena mati!“
»Tolike odgovornosti bi ne hotela vzeti na svojo vest" — zatrjevala je druga — »toda zdi se, da je bil pri Vališevih cel vihar, ko je mati prvič hčeri naznanila, da mora vzeti gospoda oskrbnika in da se na tem sklepu ne d& nič več premeniti".
»Pojte, pojte, ne bodite tako lahkoverna”! Ali ne veste, da stari Vališ je le peto kol6 v hiši in ako bi Kordula peljala Boženo tudi na morišče, ne smel bi ganiti niti z mezincem ?“ — dostavila je tretja soseda med smehom ?
Taki in enaki pogovori vršili so se tedaj vsak hip po vasi. Ko se je nagloma raznesla novica, da je bivši Boženčiu ženin Janko izginil tako, da ga nihče na daleč okoli ni mogel zaslediti, še le tedaj je cela okolica začela prav šibati staro Kordulo, kajti jedili so zatrjevali, da si je Janko v obupu vzel mlado življenje, drugi pa so bili uverjeni, da se je pridružil četam razbojnikov, katerih je v onih časih vse mrgolelo po domovini češki, da bi se o priložnosti maščeval nad roparjem svoje sreče. A vse to ima na vesti ta častiželjna Kordula, ta stara škrba klepetulja, ki je napravila nesrečna dva mlada človeka in lastno svojo kri.
Take govorice, resnične in izmišljene, hi trajale morebiti ves čas do poroke, da se ni pripetilo nekaj drugega, ki je vse ostalo potisnilo v ozadje.
Oskrbnik Skarlieki je namreč naznanil vsemu prebivalstvu po okolici, da nova gospodinja pride na svoje gospodarstvo v ponedeljek, torej prav na dan pred njegovo poroko z Boženo, in da se milostljiva gospš. najbrže osebno udeleži te slavnostb Samo-pridni Skarlieki se je bil namreč že prej pismeno obrnil s prošnjo do gospč Felonije Pernštinske, da bi mu skazala to posebno milost in udeležila se njegove poroke.
»Nu, tu poglejte!" g°vol'Vo se je na to po okolici, »hudobija zmaguje torej po celem svetu. Ta človek waj bo za vse svoje grdobye deležen še lo tolike milosti iu
časti, da ga tudi milostljiva nova grajska gospa počasti s svojo navzočnostjo pri poroki, ki se bo vršila proti volji same neveste?! Iz tega ne bo nič dobrega!"
„Nu“, dejali so bolj razumni možje, „gospod oskrbnik je zvit in pretkan mož, on se je zato predrznil povabiti novo gospo k svoji poroki, da bi si mi vsi mislili, da si je pridobil milost in zaupanje nove gospodinje že v tolikej meri, kolikor za poprejšnjega gospoda, kar naj bi nas oplašilo, da bi se nihče ne pritožil proti njemu pri njej in da bi tako še dalje ukazoval in zatiral, kakor doslej, dasi ve, da ga vsi mrzimo in črtimo".
In to mnenje je bilo tudi pravo.
Gospod oskrbnik je delal velike priprave za sprejem nove gospe; nič manjših priprav pa ni delal tudi za svojo poroko, ki se je imela vršiti naslednjega dne. Ne le, da je povabil vse sodnike, župane in občinske svetovalce iz bližnje in daljne okolice, ki so spadali pod to grajščino, ampak dal je tudi razglasiti, da vse veselice in velike pojedine se bodo vršile na njegov račun, tako da nihče, ki se te svatbe udeleži, ne bo imel niti vinarja stroškov. Da je tako povabilo bilo sprejeto s splošno zadovoljnostjo, razume se samo po sebi. Zviti gospod Skarlicki je menil s svojo uajnovejšo radodarnosljo zamašiti nsta vsem poprejšnjim sovražnikom in nasprotnikom, katerih ni imel malo, in iz vseh teh narediti s pomočjo pozvanih županov in svetovalcev same privržence in prijatelje.
Prišel je dan slavnostnega dohoda nove gospe. Že na vse zgodaj zbirali so se na grajskem dvorišču radovedneži iz cele okolice. Tudi zastopniki domače duhovščine čakali so tamkaj dohoda grofice Pernštinske. — Pri takratnih slabih cestah je bilo potovanje jako težavno, tako da je grofica dospela še le ob štirih popoldne v grad. Tamkaj zbrane množice ljudstva so ji liau-dušeuo klicale »Slava!", katera se je med trobentanjem in zvenenjem kotlov daleč razlegala.
Na to je stopil pred njo častiti gospod župnik, kateri je po daljšem pregnanstvu zopet mogel priti na svoje prejšnje mesto kot katoliški duhovnik, in je v daljšem govoru presrčno pozdravil novo gospodinjo grofico Peruštinsko. Na to je grofica odgovorila na kratko a s pomenljivimi besedami, katerih glavni smisl je ta, da kot katoličanka bo vselej varovala pravico nasproti svojim podložnim, naj bodo ti ubožci ali bogatini, in da imajo vsi prost vstop k nji, ako se hote kaj pritožiti ali razodeti ji kake svoje želje, stiske in težave.
S temi kratkimi besedami ai je grofica nakmt pridobila udanost vsega navzočega ljudstva. Nekatere ženice so govorile: »Na-ša nova gospa mogla bi se skoro primerjati z milostljivo Materjo Božjo, kajti na obrazu se ji bere sama prijaznost in usmiljenost."
K tej prispodobi se je jako lepč podajala tudi zunanja oprava in obleka grofice Pernštinske. Spodnja obleka je bila rudtče barve, čez katero je nosila svilnati modri plašč; okoli vratu je visel zlat križ na težki zlati verižici, na glavi pa je imela prekrasni dijadem v podobi kione, ki je bil obložen z dragimi kameni in perlami. —
Vsled dolgotrajne vožnje in vročine v kočiji, ki je bila po tedanjem običaju povsem zaprta, začela je grofico hudo glava boleti. Zaradi tega je šla na sprehod po prekrasnih livadah svojega novega domovanja; bila je tako oblečena, kakor je došla na grad. V majhni četrtinki ure prišla je do znamenja, v katerem je bila podoba žalostne Matere Božje.
Grofica, ki je bila jako pobožna žena, hotela je po svoji stari in lepi navadi tudi pri onem znamenju opraviti majhno pobožnost. Toda ko je prišla bliže, zapazila je tamkaj klečečo devo, ki je obupno vila z rokama ter grozovito plakaje molila in klicala Marijo Devico na pomoč, da bi se je bil moral usmiliti t,.di kamen ob stezi:
„0 presveta, žalostna Mati mojega Izveličarja!" jokala je deva, „ne zapusti me v težkih urah in izprosi mi milost pri Svojem nebeškem Sinu, da bi obup ne premagal uboge moje duše. Obvaruj me še v poslednjem trenotku od obupne ceste, ki ima končati s poioko z neljubljenim možem, kajti pri ljudeh ne dobim več nikake obrambe, le Ti, Mati Odrešenikova, moreš mi še pomagati, — o, usliši mojo obupno prošnjo, pomagaj meni ubogi deklici."
častiti bralec in ljubezniva naša bralka sta gotovo že uganila, kdo je bila ta obupajoča in zdihujoča deva. Božena je bila, nevesta grajskega oskrbnika Skarlickega. Tudi grofica Pernš tinska je to takoj uganila; pristopila je k njej ter dejala z mirnim in prijaznim glasom:
»Pomiri se, drago dete, pomoč najdeš v velikih svojih bridkostih in težavah. Ko pristopiš jutri k oltarju, da bi dala svojo roko v zakon možu, katerega so ti izbrali stariši, in ko te bo duhovnik uprašal, ali radovoljno in brez sile podaš roko svojemu ženinu Skarlickemu, takrat govori resnico in ne onečaščuj svetega mesta z lažjč, kajti laž je greh, in odgovori namestniku božjemu: „Ne, bila sem prisiljena!" In ko te bo duhovnik drugič in tretjič enako uprašal, ponovi tudi ti svoj: „Ne!“ — in po-magano ti bode. Zdaj pa obljubimi", de-
jala je grofica dalje, „da boš pred oltarjem govorila le čisto in golo resnico!"
»Da, presveta Mati Božja", odgovorila je tresoča se Božena, »obljubim ti to in besedo tudi izpolnim". Po teh besedah se je obrnila, ker v svoji obupanosti je spoznala še le sedaj, da je glas prišel od drugod, ne pa iz znamenja; a kdo bi mogel v zlo šteti ubogemu dekletu, ki je bilo vsled groznega dušnega boja napol zmočeno, da je v osebi grofice Pernštinske videlo prikazen Matere Božje; kajti bila je bogato oblečena v svili in zlatu, na glavi je imela dragocen nakit iz žlahtnih kauie-uov, okoli vratu pa jej je visel težek zlat križ.
Božena je zatisnila oči, padla na kolena, stegnila roki in presenečeno usklik-nila: »Ti si me torej res slišala, sveta Porodnica, toda jaz uboga grešnica nisem vredna, da bi ti pogledala v sveti obraz". Po teh besedah zakrila si je Božena s tresočima rokama zbledeli obrazek.
Grofica pa je smehljaje se vzdignila dekle s tal ter dejala:
»Motiš se, ljubo dete, tudi jaz sem človek, kakor ti, če tudi te sprejmem v svoje varstvo v imenu preblažene Device Marije, h katerej si se z zaupanjem zatekla; opozorim te še enkrat, da ne pozabiš na svojo obljubo."
Na to je grofica odšla v grad, da tamkaj opravi svojo pobožnost, katero je gori opisani degodek pri znamenju zaprečil.
Božena pa še dolgo ni mogla priti k sebi; ni se prav zavedala, ali je bila vse to resnica ali le sen, toda v ušesih so ji še vedno donele besede: »Govori resnico pred oltarjem Gospodovim!" v srcu pa je čutila odgovor: „Da, govorila bom resnico, pa naj ta zapoved pride iz ust Matere Božje ali pa kake druge svetnice!"
A to zadnje je bilo tudi resnično, kajti v naših letopisih čitamo, da grofica Pernštinska je do svoje smrti bogoljubno in sveto živela.
*
* *
Drugega dne po tem dogodku pomikal se je ob deseti uri zjutraj slavnostni svatovski sprevod po stari navadi od nevestinega bivališča v cerkev; Temu sprevodu precej dolgo ni hotelo biti konca, takč številen je bil, ker vsi povabljeni svatje prišli so do zadnjega brez izjeme.
Ponosno je korakal ženin v sredi svojih spremljevalcev, z obraza pa mu je sijala zmagoslavna zavest. Tudi Božena je bila vsa izpremenjena, skrb in žalost staji izginila z obraza in skoro vesela je stopala v cerkev v sredi svojih družic, ki so bile kar najkrasueje opravljene.
Nihče navzočih svatov in gledalcev si ni mogel raztolmačiti te nagle nevestine spremembe. Da se je zbrala tamkaj nešte-vilna množica radovednežev od blizu in daleč, razume se samo po sebi, saj se še dandanašnji enako godi. Takrat je pa imela brezmejna radovednost, zlasti pri ženstvu, še drugi uzrok. Večina njih je namreč želela ugledati med svati novo gospodinjo grofico Peruštinsko v dragoceni njeni opravi. Tako vsaj se je bila raznesla govorica, da se grofica z vsemi svojimi služabniki in z vsem leskom in bleskom udeleži te sva-tovščine.
Toda grofice ni bilo videti v svatovskem sprevodu, in še le pozneje, ko sta žeuin in nevesta pokleknila že k oltarju, prišla je pri stranskih vratah v cerkev, čisto priprosto opravljena, ter vstopila v stol, ki je bil ondi postavljen za grajsko gospodo.
Medtem je začel cerkveni obred. Duhovnik je uprašal ženina, »ako si je radovoljno in brez sile izvolil navzožo nevesto za ženo in ali hoče do smrti v družbi ž njo živeti?"
Grajščinski oskrbnik odgovoril je z glasnim »Da!“, ki se je razlegal po celi cerkvi.
Zdaj popraša duhovnik nevesto:
»Nevesta Božena, uprašam vas pred Bogom, ali ste si tu navzočega ženina izbrala za moža radovoljno in brez sile?"
K splošnemu presenečenju glasila se je njena glasna, odločna in jasna odpoved:
»Ne!"
Duhovnik je ponovil svoje uprašanje še drugič in tretjič, a vselej je dobil enako jasno odpoved: „Ne!“
Tu se nevestina mati Kordula pririje skozi navzoče priče in družice do hčerke ter kriči kot razjarjen zmaj:
»Ukazujem ti, da takoj odgovoriš: da!"
Nastal je v hramu božjem sirašen šum; cerkovnik je z veliko silo odpravil Kordulo od oltarjevih stopnic. Gospod župnik pa se je obrnil k nevesti in dejal s svečanim glasom:
»Nevesta Božena, iz vašega odgovora in iz početja vaše matere mi je jasno, da ste k tej poroki bila prisiljena od svojih starišev — ali ni tako?"
„D&“, odgovorila je Božena, »bila sem prisiljena".
»V tem slučaju je moja naloga dovršena", dejal je župnik, poklonil se pred oltarjem ter odšel s služabniki v žagrad.
Navzoči svatje in radovedni zijalci pa so se čudom čudili vsemu temu, majali z glavo in govorili: »Ah — nekaj takega še nismo videli."
V tem hipu je pa nova grajska gospa zapustila s svojo spremljevalko cerkveni
stol ter korakala k oltarju; svatje in gledalci so ji spoštljivo delali prosto pot, ona pa je pristopila k Boženi, ki je dotlej klečala pred oltarjem, ter dejala ji z veliko ljubeznivostjo in prijaznostjo:
»Pojdi, dete moje. ker si govorila resnico in nisi izrekla laži v hramu Gospodovem; pomagala ti je k temu Devica Marija, h kateri si učeraj tako vroče in pobožno molila; Ona ti bo pomagala tudi v prihodnje, a jaz sem vesela, da je božja Porodnica mene izvolila za svojo nevredno zastopnico."
»Obrili se še", dejala je grofica dalje, z »nekoliko zahvalnimi besedami do Matere Božje, Tolažnice žalostnih — potem pa pojdi zmenoj."
Par trenotkov pozneje odvedla je grofica Boženo v spremstvu vseh svatov do glavnih cerkvenih vrat, kjer je čakala grajska kočija, v kateri sta se obe odpeljale v grad.
Predno je pa grofica stopila v kočijo, dala je po najbližjem služabniku oglasiti svatom, ki so kar drli iz cerkve: »Povabljeni svatje in gostje naj le gredo k pripravljenemu svečanemu obedu, vse stroške poravna grajska gospa.:.
Da so z veseljem ubogali temu ogla-silu vsi povabljenci, kakor tudi ubožci, brez katerih ne more miniti nobena svatovščina, razume se samo po sebi. Sumeče veselje je nastalo pri bogato obloženih mizah z najokusnejšimi jedili in z ztato vinsko kapljico, katero je bila grofica poslala iz grajskih kletij. Koga pa pri tej svatovski gostiji ni bilo, to sta prijazui bralec in ljubezniva bralka gotovo že uganila, bila sta to: ženin Skarlicki in nevesta Božena.
Po nekoliko dneh se je pripeljal iz Prage pooblaščenec grofice Pernštinske in ž njim mlad mož po mestno oblečen. Le-ta je bil pred kratkim znani nam grajski služabnik Janko. Namesto, da bi se bil iz obupanosti usmrtil ali pristopil k roparjem, šel je peš v Prago k grofici Pernštinski, katerej je poročal o vseh sleparijah, grdobijah in okrutnostih dosedanjega grajščin-skega oskrbnika Skarlickega.
Pooblaščenec grofice Pernštinske začel je strogo in natančno preiskavo, ki je v vsakem oziru potrdila Jankovo poročilo: Oskrbnik Skarlicki je bil zapojen iz službe, na njegovo mesto pa je bil postavljen Janko.
Kake tri nedelje po tem dogodku slavila se je zopet svatba. Ženin in nevesta sta bila ta pot pa Janko in Božena. Na uprašanje gospoda župnika, ali si je Božena radovoljno in brez sile izvolila navzočega ženina za svojega moža, odgovorila je ta, da se je razlegalo po celej cerkvi, z glasnim ter od velike sreče in radosti tresočim se: »Da!“
oooooooooo
yVL. Valentinčič
naslednik A. Riedl-a
v Gorici, za Mesnicami (Morelli) 9 izdeluje reči iz srebra in brona, cerkveno opravo, svečnike, svetilke, ostenzorije, kelihe itd. itd. Popravlja stare oprave s srebrom in pozlačenjem na ognju ; izdeluje tudi kakoršnekoli strelovode vse po najnižjih cenah.
oooooooooo
Fr. Kolavčič
gostilničar \ Gorici
naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da se je 'premestil iz hiše 49. v hišo g. De Bassa za Mesnicami (Morelli) št. 43. — Zagotavlja dobro jelo in pijačo ter se slavnemu občinstvu najuljudneje priporoča, da bi se o tem prepričalo.
kon je. Cena steklenici gl. 1.40
Časnadiplomačj 1 Zlata svetinja v Zagrebu	1 C?t/ X ♦ ¥ Temesvaru
Z e 30 let se rabi v dvornih in večjih ko njarnah vojaških in civilnih za okrepčeva-nje pred, a k pokrepčenju po težkih delih, Pri izpahnjenjih, omrtvenju žil itd. usposobi konje k izvrstnim službam v upregi.
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrecno:
KAVZDOV RESTITUČNI FLUID.
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
(Ravna zaloga
Franz J oli. Kwi/.(la
k. u. k. osterr. u, kon. ruman. Hoflieferant, 1 Kreisapotheker Korneuburg b. Wieu.
Spominjajte se »Sloginih" nčnih zavodov po doposlanih položnicah poštne hranilnice !
Prave in edine kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova moč. — Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni C. Zanetti in G. B- liovis, v Ljubljani y lekarni U. pl. Trnkicztj G. Piccoli, m Ljud. Grečelna »pri Mariji pomagaj" ; v Po-stojini v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, v Beljaku dr. Kumpf.
iC I steklenica velja 30 kr. "3h(g
NB. Va, •ovali se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni na sledki.
mm.s
UMI d M? PV fral|k° do vsake železniške postaje gUlulllUlJuV na Goriškem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 — 20 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, frauko doposlau, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kakor žičaste žimnice, slainuice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo ue vstrezajo.
O8 88Z A,
tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 4.
Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. SlRfc, Ceniki s podobami zastonj in frauko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno pri bališčih in obšir-nejih naročilih. .
otročji vozički
jako elegantni, fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po gld. 5.59 6---, 7-—, 8--- 9-— 10'— in višje po vsaki ceni do 25 gld-Pri meni je najcenejši kraj za kupoovanje tročjih vozičkov.
Pozor Slovenci v mesti ii na Seželi!
Te dni odprla se je v Gorici v ulici Rabatta št. 18 zaloga »Vrhniškega piva". To pivo zaslovelo je v kratkem času po Kiaujskej in izpodrine s svojo dobroto kmalu vsako drugo pivo. Razprodaja se na debelo v sodčkih in zabojih po 25 steklenic. Steklenice napolnjene bodo vse v tovarni na Vrhniki, a ne, kakor se to često dogaja pri založniku.
Kdor hoče tedaj biti z izbornim pivom izvrstno postrežen, poskusi naj samo jeden-krat, in gotovo se bode oglasil še večkrat.
jam:z puc,
založnik
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino, konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna "Tpflj
Branita t Eatatišča it. 16,
najemu
Aloj zijat G lin hi eh-at
Knjige pokojnega Kouiela. — Pokojni »aš rojak gosp. Andrej Komel pleni. So-čebran spisal je veliko vojaških knjig’, katere je razpošiljal po domovini mnogim rodoljubom na ogled 111 v razprodajo. Prav veliko je takih dolžnikov po vseh krajih Slovenije. Pokojnikova udova gospa Ida Komel (Gradec, Grazbachgasse 40.) poživlja tem potom vse take gospode, naj je pošljejo bodisi denar bodisi nerazprodane knjige. Kdor tega ne stori, imel bo sitnosti. Vsakemu svoje.
N POTMI
1
v Baštelju št. 7 v Gorici prodajal ni ca drobega in nttrnberškega
blaga
na drobno m na debelo.
JtiiM in najeeaejše kpvape.
Posebna zaloga
za kupovalee in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Najveoja zaloga čevljarskih,'krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke,.
Strune za godala.
Pofbnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov :
Na sredi Melja št. 7.
* =* * 'J?
M ~
ei « •-o .£*
>■ Ti a
*	*	M
Ih	3
O.	O	O
0	.2
'5* %
rt
© w a
J f 2 s
** Kd _
I* cn ©
2 ¥ 4 * 's
H - CS «2 'O *>
N J
5 S
!'? 2 >
:«3 * k S » a
1	*	a.
f N £ o
ifj
a a 2
r a
•« e?
► •— M rt
a	5	J3	e
Vj d
•“» M .®
"ti is
3	.2	■£
50	.h	*
.3 ^	•
"3	>*)
5 G
•- J5 ’3 O
a **■> o a
6 -Sl g,
>N	U
<D O o 'jS ©
to , a a
p	>	o
£ rt — «
„ J » ! >0	o	rt
o* "g .a
5	"	*	3 :=.
S.-a - s 2
£	~	rt
'1>S |
I	3	o	5	*
.	g	a	^	o
£	*°	*	N	J
a	®	m	^	'rt'
M	0	'O
"*	1«	O	0
►	0»	A	P.	P,
Pil
^icsrs. «zxzxx:
M C V 'H7VTR W H	B	*>
Alojza .Cc.
GORICI, SemeniSka un
Odlikovana na raznih svetovnih razstavah, na vatikanski razstavi 1. 1888. pa z
/lato svetinjo.
1. Ponuja častiti duhovščini in čast. cerkvenim oskrbništvom svoje sveče in torče iz čistega garantova-11 e g a č e b e 1 n e g a voska, izdelane pod nadzorstvom prečastitega knezonadškofijskega ordinarij ata go-riškega; na vseh je pritisnjena tvor-niška znamka, protokolovana v registrih c. kr. oblastnije.
Cena znaša gld. 2 50 za kilo s plačilom po enem lelu ali pa s 3% popusta pri takojšnjem plačilu. Naročila čez 4 kile pošiljajo se prosto poštnine in stroškov za zavijanje.
2. Velikonočna sveča tudi iz čistege voska, okrašena z ploho-rezbo, cvetlicami in pozlačenimi ornamenti, kar se dela vse v vosku.
3. Velikonočne sveče s slikami na olje in tudi okrašenimi z ornamenti v dozdevni slikariji.
4. Izdelujejo se tudi sveče in torče za razvitljavo in pogrebe	itd. namreč.
a).	Sveče	voščene I.	sostava	po
avstrijskem načinu gld. 2.20 kilo.
i).	Sveče	voščene I.	sostava	po
lombardskem in beneškem načinu gld. 1.60 kilo.
Pogoji gornji.
6. Najfinejše kadilo Lagrima Orien-tale gld 1.20 kilo.
6.	Kadilo	nižje vrste	v zrnih	70
kr. kilo, kakor tudi storač in gumij Mitra.
Da so sveče iz pravega čistega čebeluega voska, garantuje se s 1000 gld.
N
N
N
H
K
N
H
N
N
M
N
N
N
N
N
N
K
N
M
N
N
N
M
H
N
H
N
N
N
K
K
M
M
M
M
N
N
n
H
N
N
H
N
H
N
N
M
N
H
N
H
N
H
N
H
N
H
K
N
M
N
iixuxHXxaxxxiKx:
n
H N N K N N N N N
U3u
gp Slavnem oMMvn se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:	
Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje vsakovrstne voščene svete Vseh vrst medeno pecivo V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. -- Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice iu druge podobne reči.	Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra iu naravna vina.
	Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Anton Urbančič trgovec poleg' Orzana v Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.	
	Franc Jakil na sredi Raštelja št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Drufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in na debelo.	
	Jožef Novič krojač v Gosposki ulici št. 13.
	Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Ivan Reja krčmar „Alla Colomba“ zn veliko vojašnieo ua desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vinu, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne	
Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sr. Klare.	Martin Po vera j civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah.
Blaž Bitežnik KAMNOSEK v T rtni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojili izvirnih načrtih	
Ivan Hovvanski čevljar preselil se je v Raštelj št. 23. r nad.	
	Ivan Dekleva veletriec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača fina bela in trna istrijanska ter bela dalmatinska. Pisaruica se nahaja v Magistratni ulici. — Prodaja na debelo
Ivan Kavčič veletriec na Komu ima zali.go STE1NFELDSKE PITE. v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij.	
	Peter Drašček r Stolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeuo PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobak;«.. Kava, sladkor, olje, r ž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
G. Likar v Gorici Semenišlca ulica št. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilirijfui9!^ t!<ikarne, pir \ i' « za-i se„. ra., .o-vrstne., ars , i Šolske potrebščine p<> mogoče nizkih cenah.	
	Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu iu okolici za blagohotna naročila.
Staroznano gostilnico „pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 ima zdaj v najemu Franc Bizjak, ki roči izborna in naravna tina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe. za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.	
	Karol Drašček PEK Iliva Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha sc nahaja v Semeniški ulici št. 2.
	Ivan Velušček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Bajt krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne.	
	Ivan Čotar krojui v Rabatišču (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu
Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi,	
Tiskarna A h t. JU, O hi« »i-j n priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima vodno vse tiskovine ™ duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.	
Peter Birsa gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo ; postrežba točna.	
fi
M
ti
iwww,w'inr.v^ \wsi
V novi vin
ANTONA BREZEL-a
Za mesnicam (Morelli) št. 12
prodaja sc vino I. vrste, teran iz Yižnanja po 17 kr. liter, toda ne spod 5G litrov.
Obračati se treba do Antona Brezel-a lia Tržaški
cesti št. 1 1 ali pa v gostilno Al Sole 7,a mesnicami.
SL M
ti
ca
ti
&
Ono vino se prodaja na drobno po 28 kr. v gostilni
Al Sole.
fi
v
ti
v
fi
^	Najboljše	sredstvo	za	5
^ WF % K 1 o i> e c, 3
katero želodec iu opravila prebavnih delov ži-vota krepča in tudi odprt život pospešuje, je
1
r*"
II
V
;■ - v >§> #
te'
katero pripravlja
GaMjel PICCOLI,
lekar „ pri angelju* Ljubljani
dunajski ^
na cesti.
Cena 1 stoki. 15 novcev.
hdelomtelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več. Zabojček z 12 steki, stane j? i/ld. 1-36; s 24 gld. 2-00; s 36 yl<l. 3-84; s 44 / f/ld. 4’20; 55 steki, tehta 5 leg. s poštno teio in velja gld. 5 26; 110 steki. gld. 10-30. Poštnino J plača vedno naročnik. Dobiva ss v vseh lekar-„	nab	v	Golici	in	na Primorskein.
r
H1ZABSK1 DlillilCl
An t o n a Gregorič-a
Na Franca Jožefa cesta (Corso Francesco Giuseppe)
‘V GORICI
izdeluje vse v mizarsko stroko spadajoče hišne in sobne oprave v liajelegantnojših stilih po načrtih. Izdeluje dalje tudi vsa tapecirska dela, divane, fotelje in drugačno elegantno opiavo; karinkakoi si kdo zeli.
Cene zmerne. Postrežba točna, kei v delavnici ima vedno mnogo delavcev in izučenih mojstrov. Zato more vsakoršno naročilo v najkrajšem času izvršiti.
Ha§roS>nih vonoov in trakov v$nco*
Nadalje umetne cvetlice, vence za neveste, rože za cerkve, paramente, vence iz kovine in porcelana, palme, cvetke za nove maše in poroke, rakve, mrtvaške obleke, pregrinjala in blazinice, venčne tančice, čevlje, nogavice, papn in druge reči za olepšan j e rakev, zlate i srebrne črke, voščene sveče itd. itd.
Naročila od drugod se točno in vestno izvršujejo in sicer po poštnem povzetji.
Vse po najnižih cenah priporoča
K. Ifciessner & Sin
v nunski ulici št. 10. v GORICI.
S
• M
‘P
>
'S9
>
*
C5el>elno-voščene sveče!
J-	S	o p a ©
Solkanska cesta št. 9. v CJ- O It I C I
Sveče iz pravega čebelnega voska izdelujem in prodajam po 2
gld. 45 kr. kilo.	,
Za pristnost sveč pod mojo postavno protokolovano znamko, zagotavljam popolno jamstvo. Kdor drugače dokaze, dobi vsako odvzeto naročilo brezplačno in po vrhu še 100 gld. nagrade.
Priporočam se veleč, duhovščini in čč. cerkvenim oskrbništvom.
fcebelno-voščene sveče!
<
£
n!
r
< a.
N«
5
PH. MATFARTH & COMP. I
1!
Tovarne Poljedelskih strojev
Dunaj II., Taborstrasse N. 76
600 delavcev.
orala
Odlikovane s prvimi cenami na v»eh večjiti razstavah.
Izdelujejo najboljše.
Slamoreznice
i=.
t 2=, 3= in 4 krilna. Itrave in valjarje
za njive in travnike.
Stiskalnice	I
za vse namene, za vino m | sadje.	'
Sušilnice
za sadje in zelenjavo in j druge namene.	\
Samostojno delujoče patentov an e
škropilke za trte in rastline.
Ufi
H
mlatilnice na roke, na gepe in na par. gebel, sadne mliue re/alnice ?.aTepo, stiskalnico za plčo
patent, čistilnice zn žito, rokkalnice,
Obrtni pralni biroji. Katalogi brezplačno. — Zastopniki se iščejo.