326 O načrtu zakona zoper nečedno tekmo.
O načrtu zakona zoper nečedno tekmo.
Dr. E. Pajnič.
(Konec).
Nadaljnja vrsta nečedne tekme je po načrtu v čl. 16. (civilno-praivno dejanstvo) in v čl. 32 (kaznivi prestopek) orisano kršenje in izkoriščanje tajnosti v produkciji in trgo-vini.'^ Znaki nečedne tekme s kršenjem in izkoriščevanjem tajnosti so v obeh primierih (civilnapravnemi in kaizenskopravnem) isti. Načrt se je tu precej točno držal sličnih določb češkoslovaškega zakona o nečedni tekmi. Ločiti je treba med kršenjem takih tajnosti po zaposlencih podjetja zai časa njih zaposlenosti ter na dirugi strani med kršenjem in izkoriščevanjem tajnosti, katere utegne zakriviti (večinoma) tudi druga oseba, pa tudi zaposlenec med službo in po končani zaposlenosti. Zaposlenec, nameščenec, delavec vajenec — mora za časa svoje zaposlenosti priobčiti ali odkriti (»učiniti pristupačnom«) neopravičeno drugemu produkcijsko ali trgovinsko tajnost, ki mu je radi njegovega razmerja v podjetju bilal aH zauipana aH pa poznata na drug način in ki se more uporabiti v tekmovanju. Tudi nezaposlenci zakrivijo tako kr^šenje tajnosti s temv da jo drugemu priobčijo ali v lastnem ali tujem podjetju izkoriščajo, to pa tedaj, ako so zvedeli za tako tajnost po lastnem ali tujem protizakonitem ali dobrim šegami nasprotujočem
Prim. § 13 čsl., §§ 11 in 12 avstr. in §§ 17, 18 nem. zak. o nečedni tekmi: Avstrijski in nemški zakon navajata le znake kazenskopravnega prestopka, ki ima seveda zasebnopravne posledice. Glej avstrijski zakon 11. maja 1921 B. G. iBl. št. 292 (Angestelltengesetz). Zakon 24. julija 1917 dnž^ zak. št. 307 z izvrš. nar. 12. avgusta 1918 drž. zak. št. 302.
,0 načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 327
dejanju, zlasti z voiiunstvom (»uhodjenjem«), Po njim zaupanih tajnostih aH tehničnih ter poslovnih pripomočkih, po izvrševanju javme funkcije.
Na tem mestu bi bilo opozoriti na netočnost načrta, ki govori v prvem odstavku čl. 16. in 32. le o poslovnih tajnostih''\ v nadpisu ter v drugem odstavku pa o produkcijskih ali trgovinskih tajnostih. Po vsem besedilu čl. 16. in 32 ter ipo sličnih .določbah češkoslovaškega zakona o. n. t. pa je jasno, da gre v vseh primerih za tajnosti obojih vrst. Ker pa hoče bodoči zakon ščititi nele obrtnike, inid^ustrijalce, poljedelce in trgovce, ampak tudi pridobitno delovanje drugih slojev (»slobodnih profesij«), bilo bi primerneje govoriti o p r o d ui k c i j s k i h in poslovnih tajnostih.
V tretjem odstavku čl. 16. nač. je umestno povzeta nemški judikaturi izjema v prid zaposlencev in vajencev, ki smejo seveda pozneje uporabljati v lasten prid svoje znanje ter izvežbanost, ki so jih pridobili po volji službodavca med učno dobo- v njegovem podjetju. Ta določba pa odkriva sevedal vso nevarnost in pomanjkljivost prestrogih kazuističnih določb nečedne tekme te vrste. V praksi bodo imeli zadnjo in odločilno besedo izvedenci, na katerih popolno nepristranost bo pač najstrožje gledati.
Nemškemu ali avstrijskemu zakonu o n. t. tuja je čsl. zakonu posneta nečedna tekma, ki jo stori s pridobivanjem; v isti panogi pomožno o 5 ob je podjetja temu v kvar, prav tako je pa presojati izkoriščevanje takih pomožnih zaposlencev (pooblaščencev, agentov, potnikov) po drugih tekmovalcih. Taka dejanja, ki so pri nas po materialnopravnih zakonih'* že zabranjena, bodo v prihodnje po zakonu o nečedni tekmi tudi kot presitopek (čl. 33 nač.) kaznivia, le da je tu potrebna izavest, da se s takimi nečednimi dejanji podjetje oškoduje.
V tretjem poglavju vsebuje načrt upiravne predpise, ki SO/ deloma posneti po češkoslovaškem, zakonu o nečed. tekmi, a so razširjeni z določbami o prodaji s popusti in o razprodaji. Avstrijski zakon o razprodajah'^ ni izrecno razveljavljen, pa je zamenjan z mnogo širjimi določbami, ki vsebujejo celo kaznivo dejanstvo pregreška z nečedno reklamo (čl. 45 odst. 3, in 26 nač.).'* Kot
" »iObrazloženje« k načrtu k prvemu odstavku čl. 16 govori o zapo-sleniii osebah, ki so pogodbeno ali moralno obvezane, da čuvajo poslovne ali obrtne tajnosti in tajnosti v proizvajanju.
Prim. §§ 7 in 36 nasl. zak. 16. januarja 1910 drž. zak. št. 30; čl. 56. trg. zak.
'= Zakon 16. januarja 1895 drž. zak. št. 26.
" Gre tu za prodajo s popustom po čl. 45 odst. 1. nač., ki se pa smatra kot nečedna reklama tedaj, ako se izvrši dejansko z nižjim popustom kot je po čl. 46 odst. 1. nač. (5%) določen.
22*
¦3^ O načrtu zakona zoper nečedno tekmo.
liliravna obl^stva po^uiejo pfistojne trgovske zbornice ter ministr-Srtvp trgovine in industrije. Pristojna je pa očividno orna trgovska zbornica, kjer se naliaja sedež podjetja, ki započne in izvrši razprodajo. UpravUiO kaizeusko ob^astvo pa je tudi v teh primerili po čl. 57 nač. v rokah policijske oblasti.
Kakor v § 42 čsl. zakona o neč. tekmi je v čil. 54 nač. rečeno, da ja zabranjeno glede blaga pozivati se na to, da izvira to blago iz stečajne mase ali iz izvršilne dražbe ali iz kakšne razprodaje, pa v istini to blago ne spada več tjakaj.
Zgolj policijsko kaznive bodo po načrtu (čl. 55 in 56 nač.) vse prodaje, ki imajo nekak značaj prepovedanih iger. Pri nekaterih teh prodaj se zahteva od odjemalcev, da pridobe še druge odjemalce, zato se jim pa nudijo doloaie koristi. V drugih primarih pa načrt govori o premiijskiji poslih, kjer je odvisna nagrada zgolj od sreče.^" Načrt govori o prvonavedenih poslovnih dogovorih, da so nični (§ 879 o. d. z.). V tem poglavju načrt sicer ne (»lenja civilnopravnih posledic, poseči bo torej v danih ^primierih po za-sebnopravfli z^^ti generalne klavzule po čl. 1 nač.
II.
Govoriti je sedaj še pregledno o civilnopravnih in kazenskopravnih sankcijah ter o predpisih pravdne in izvršilne narave.
Zaščitno sredstvo zasebnopravne narave Je predvsem zahtevek na opustitev, s katerim se združuje pri dalje časa trajajočih primerih nečedne tekme še zahtevek na odstranitev protipravnega dejstva. Načrt dosledno govori o »nekorektnen):< dejstvu, a zdi se nam, da bilo točneje govoriti o protipravnem dei,-stvu, ko je njega povzročitev s pozitivnimi predpisi načrta prepovedana. Z ustvaritvijo zahtevka na opustitev in odstranitev je za-znalmovati bistveni napredek napram že obstoječim' predpisom državljanskega prava (§§ 1295 odst. 2, 13.30 odst. 2. o. d. z.), po katerih je mogoče zahtevati zgolj odškodnino.
Kakor drugi zakoni o nečedni tekmi tudi naš načrt popolnem molči o tem, ali j§ tožba na cpustitev dopustna le tedaj, kadar je nevarnost, da storilec ponovi dejanje nečedne tekme.'* •lasno je, da mora biti podan konkretni interes na zavarovanje zoper mogoče ponovitve dejanja neč. tekme. O takem interesu n«
^' »Poslovi po usovnom sistemu«, nemško »Sclineeballensieschrifte, Lavinfiiisteschafte«; »lej tudi avstr. ukaznik Just. min. 1. 1901 str. 144 in: 1. 1902 str. 162. Prim §§ 43 in 44 češkoslov. ter § 27. avstr. zak. o neč. tekmi, nemški zakon nima teh prepovedi.
O tem vprašanju je bilo že ob.širno razpravljajio v judikaturi in litieratu«, Kadečka str. 37., Zimbler: Jur. Blatter str. 160/26 in 198/27;: Weinmann, Cier. Z. str. 167/27 i, t. d.
o načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 32&
bo gov(;riti, kjer izgubi dejanje nečedne tekme (n. pr. reklamni inserat) že v nekaj dnevili ves svoj vpliv. Le to se more za pri-liodnjost prepovedati, kar se utegne zopet izvršin ali zgoditi. Po vsem smislu določb načrta je domnevati povsod tako nevarnost ponovitve, toženi moral bo dokazati, da manjka v danem primeru interes na taki tožl>i.
Pri zalitevku na odškodnino veljajo osčni predpisi glede vprašanja krivde (»dolus« in »oulpa«), kar načrt tako izraža, da nalaga storilcu vsekdar odgovornost tedaj, če je vedel ali moral vedeti, da povzroča njegovo dejanje drugim tekmovalcem škodo. Utesnitev tega načela je videti v določbi čl. 3 odst. 1 nač. glede jamčenja oseb odgovornih po zakonu o tisku, ki se morejo na odškodnino le tožiti, ako so vedeli za sposobnost tiskanih reklamnih navedb, da te spravijo koga v zmoto.
Naš načrt ne loči med primeri lažje in hude nem;arnosti, § 16, odst. 1 čsl. zakona o n. t. poudarja, da pomeni izraz »moral znati« nevednost, povzročeno s h u d o nemarnostjo. To je pomembno toliko, ker načrt v čl. 19. odst. 4 kar na splošno določa, da je več storilcev za storjeno škodo odgovornih vsekdar solidarno.'"
Odškodnina obsega povračiJo neposredne škode in iizgublje-nega dobička. Na predlog tožiteljev pa mora sodišče priznati za prizadeto škodo ter krivico pavšalno svoto (zadovoljenje), kar seveda izključuje nadaljnje zahtevke pod naslovom odškodnine. Poudarjana je odločilna važnost sodnega preudarka (§ 273 c. pr. r.> glede vprašanj o temelju in višini nastale škode.
Cl. 40 nač. poudarja, da more oškodovani zahtevati odškodnino tudi o priliki kazenskega postopanja s pridruženjem temu postopanju kot zasebni udeleženec.
Legitimirani so civilnopravno k tožbi na opustitev ali tudi na odstranitev, kolikor gre za temelj oprt nai generalno klavzulo, nečedno reklamo, napačno oznako izvora in podkupovanje, ne le neposredno prizadeti, temveč tudi vsak sotekmovalec ter udruženja (čl. 18, odst. 1 nač.), ki so po svojih pravilih pozvana, da čuvajo interese sotekmiovalcev ogrožene (»povredjene«) z dejanji nečediie tekme.'"' Dobro bi bilo, ako bi bodoči zakon naravnost omenjal poleg udruženj ali med te sšitel tudi trgovske in obrtne zbornice kot opravičene k takim' tožbam. Nemška judikatura smatra to CHJravičenost kot podano. V vseh drugih primerih nečedne tekme pa je k tožjbi na dopustitev ali na povračilo škode opravičeir le oškodovanec.
Glede vprašanja pasivne legitimacije je zanimiva določba čl. 20 nač.,"' po kateri je lastnik podjetja, v kojega obsegu je druga
'» Prim. § 1302 o. d. z.
Podobno §§ 15 čsl, 14 avstr. in 13 nem. zak. o neč. tekmi. §§ 17 čsl. in 18 avstr. zak. o neč. tekrtii.
330 O načrtu zakona zoper nečedno tekmoi.
" »Prvostepeni sudovi, koji su nadležni i za trgovačke sporove«. Opomniti je, da določa § 31 čsl. zak. o n. t. izključno stvarno pristojnost zbornih sodišč prve stopnje, a § 22 avstr. zak. o n. t. ono zbornih kot trgovskih sodišč prve stopnje.
oseba storila delo nečedne tekme po čl. L, 2. (reklama), 10. do 16-nač. (lažno označenje, očmjenje, zloraba zunanje opreme ..., brezpravno priobčenije dnevnih vesti, podkupovanje, kršitev tajnosti) odgovoren pri tožbi na opustitev ali odstranitev. Glede odškodninskih zahtevkov, stavljenih zoper njega pa nastopa le tedaj odgovornost imetnika podjetja, ako mm je protipravno delo načedne tekme bilo znano ali moralo biti ziiano.
V skupnih sklepnih predpisih (čl. 60 nač.) navaja načrt možnost objave civilne sodbe brez razlogov ali z razlogi na sttroške ene ali druge stranke, kakor že izteče pravda. Roik, podrobnosti objave določi sodišče v sodbi. Uraidoma aJi na predlog more sodišče naložiti denarno kazen do 50.000 Din (po čl. 61 nač. v prid državni blagajni) oni stranki, ki se je v spor podala hudomušno.
V predpisih glede civilnopravnega postopanja manjka v načrtu določba o začasnih odredbah (glej čl. 35 nač.) očividno zaito, ker zadoščajo načrtu že predpisi, ki so v izvrišilnem redu (§ 381 in nasl. avstr. izvr. r.). Opotearjamo na določbo § 24 avstrijskega zak. o n. t., ki pravi, da je v zavarovanje zahtevkov, oprtih na ta zakon, možno dovoliti začasne odredbe tudi brez pogojev, navedenih v § 381 avstr. izvr. reda. Taka določba bi bila v oporO' zahtevkov iz gorenjih naslovov največje važnosti.
Le napram oglasom in objavam v tiskovinah je dana možnost, da se že med pravdo izreče prepoved nadaljnjih objav ali prepoved izdajanja, ki izidejo zoper lastnika tiskovnega podjetja.
Za reševanje teh civilnopravnih sporov (čl. 22 nač.) so stvarno pristojna okrožna kot trgovska sodišča; besedilo tega členta^- bi bilo prilagoditi popolnoma besedilu čl. 14, odsit. 2, zak. o organizaciji sodišč z dne 18. januarja 1929.
Krajevna pristojnost se ravna po sedežu podjetja, kojega lastnik ali kojega zaposlenci so toženi. Subsidiarno se določa ta pristojnost po kraju podjetja, na katero se delo nečedne tekme-nanaša; kjer je glavni sedež podjetja; po kraju, kjer toženi stalno prebiva in v skrajnem primeru, kjer je delo nečedne tekme bilo storjeno. Pri sospornikih-tožencih (§ 11 c. pr. r.) velja krajevna pristojnost po izboru, kakor jo določa zakon o državljansko-sodnem-postopku. Po inozemski tiskovini storjeno delo nečedne tekme se smatra v tem pogledu krajevne pristojnosti kot izvršeno tamkaj, kamor je bila tiskovina poslana, izročena ali kjer je bila razširjena.
o načrtu zakona zoper nečedno tekmo. 331
" Tako bi se glasilo odločilno besedilo odst. 1. čl. 24 nač. nekako takole: . . . »U roku od šest meseci od dana kad je zainteresovani saznao za delo ili za štetu i za izvršioca.«
" Čl. 65. Može se tražiti zabrana nekog dela ili da se odkloni nekorektno dejstvo u smislu ovog zakona i u slučaju, kad se je ranijom radnjom ostvarilo delo, koje po stupanju u važnost ovog zakona još prouzrukuje takve posledice, koje se protive propisima ovog zakona. No u tom slučaju naknada štete na osnovu ovog zakora može se tražiti samo za štetu, koia je nanesena posle stnpanja u \ažiK)s( ovog zakona.
Civilnopravni zahtevki zastarajo v roku šestih imesecev, ki prične teči z dnem, ko je opravičenec zvedel o delu nečedne tekme in zaznal za osebo zavezančevo (čl. 24, odst. 1 nač.) Po vzorcu § 20, odst. 2 avstrij. zak. o n. t. pravi odstavek 2, čl. 24 nač., da pričenja pri tožbah na povračilo škode teči gorenji rok zastaranja šeJe od dneva, ko je (škoda nastala in je zanjo zvedel upravičenec. To besedilo obeh odstavkov je precej neokretno, pa tudi jasno ni, ker govori čl. 24, odst. 1 nač. kar splošno o zahtevkih sploh. Zato bi bilo ves ta predpis prienačiti določbi §23, odst. la čsl. zaJi. o n. t.,*' a zato izpustiti drugi odstavek tega člena. Gorenji šestmesečni rok je nekak prekluzivni rok; čl. 24, odst. 1 nač. omenja sklepno, da nastopi v vseh primerih, kjer prej ne izve upravičenec za dejanje ter osebo storilca, zastaranje vtrehletih po izvršenem deloi nečedne tekme. Tako slove tudi podobna določba češkoslovaškega zakona, dočim hoče naš načrt pri zahtevkih nai odškodnino i triletno zastaranje šteti šele od dneva, ko je škoda nasitala. Slednji dan bo namreč cesto precej težko določiti, ker se pri dejanjih nečedne tekme škoda šele pola-goma in stopnjema pojavlja.
Zanimiva in umestna je določba (čl. 24, zadnji odst. nač.), ki kaže na to, da daje trajanje predpisom o nečedni tekmi protiv-nega stanja še vedno pravico, da se stavijo primerni zasebno-pravni zahtevki, dokler pač ni poltekla gori opisana triletna zastaralna doba. Tako bo dobil v določni meri bodoči zakon o nečedni tekmi vizratno moč, o čemer še posebej govori čl. 65 nač." Ta določba pa pravi, da bo PO veljavi novega zakona odškodnino zahtevati le glede škode, nastale šele po veljavi zakona o nečedni tekmi.
Glede kazenskopravne zaščite je treba poudarjati, da pozna načrt — kakor že zgoraj navedeno — zgolj prestopke in pa le policijsko kaznive prekrške. Ako delodajalec ali upravnik podjetja zavestno ne zabrani kaznivega prestopka, ki ga zakrivi delojemalec ali pooblaščenec, smatra načrt pravilno kot sokrivdo na glavnem kaznivem dejanju, ne pa kot samostojen delikt.
332 o inačrtu zakgpa zoper iiečediiu tekmo.
kakor je to urejeno v češkoslovaškem zakonu o n. t. (§ 33 čsl. z.). Kazniv je tudi poskus pri teh prestopkih.
V čl. 37 nač. je glede vseh prestopkov kazen enotno določena V naiknadnem določevanju nadomestnih zapornih kaznj za primer neizterljivosti denarnih kaani 'bodo utegnile v praksi nastati dokajšnje neenakosti in neskladnosti, ker pravi odst. 2, § 37 nač., da je določiti tako naknadno zaporno kazen po meri krivde, ne po gotovem razmerju s prisojeno denarno kaznijo. Poudariti bi bilo točno, da mora za primer neizterljivosti že v sodbi biti določena nadomestna zaiporna kazen, da more druga stopnja i \' tem oziru morda preizkusiti prvosodno sodbo. Denarna kazni, globe in izkupila za zaplenjene stvari pripadajo državni blagajjii.
Po S 39 nač. ni kazniv zaposlenec, o katerem se dokaže, da bi bil odpuščen iiz službe, ali bi trpel občutno škodo, če ne bi izvršil kaznivega dejianja nečedne tekme. Dokazno breme o opisanem primeru nekaznivosti nosi torej obdolženi zaposlenec'''
Poleg kazni izreče sodba na predlog zasebnega obtožitelja 5e, da se morajo lažne naivedbe (nečedna reklama, lažna oznaka izvora blaga) ali odstraniti ali popolniti in če to ni mogoče, da zapade in se uniči dotično priobčilo in prav to se more zgoditi tudi glede oglaisov, nadpisov, zavojev, zunanje opreme itd. Mogoče pa je doseči navedene mere tudi v primerih oprostilnih sodb, — torej nekako objek^tivno postopanje. Kadar gre za nečedno tekmo z zapostavljainjem (»ocrnjenjemi«). more sodišče odrediti preklic v časopisih na strošek obsojenca.
Čl. 35 nač. predvideva začasne odredbe v zavarovanje, da se izvrše gori opisane naredbe izrečene s sodbo. Kot take navaja zgolj kot primere zadrževanja blaga nai carinarnicah, zaplembo blaga in ukrenitve glede pokvarljivega blaga. Sodišče zasliši po možnosti pred rešitvijo stranke, sme od tožitelja tudi zahtevati kavcijo za stroške odredbe. Pripuščena je pritožba v roku treh dni, ki se štejejo vsekako od dneva vročbe pismenega izdatka ¦rešitve. O pritožbi odloča višje sodišče — torej ni navedeno kot druga stopnja izrecno apelacijsko ali okrožno sodišče. Načrt — čl. 34, odst. 2 — se bo moral tu opirati na izenačenje miaiterialnega in pravdnega kazenskega prava. Tudi v kazenskem postopanju more tožitelj. kakor v primeru oprostitve tudi toženec doseči objavo sodbe.
Kazensko postopanje radi prestopkov nečedne tekme je mogoče le na zasebno tožbo oseb, ki so — kakor zgoraj opisano — upravičene k tožbi na oprostitev ali odstranitev. Subjektivno za-
" § 38 čsl. zak. o n. t. ima isto določbo, a § 19 odst. 3. avstr. zak. o n. t. nalaga obtožiteliu, da dokaže kaznivost zaposle.nca. češ da je domnevati niesovo popolno odvisnost od službodaA'ca.
o načrtu zakona zoper iiečediiio luhino. 333
Staranje pravice na tožbo nastopi v šestih mesecih od dneva, ko je zvedel tožitelj za kaznivo delo in za storilca.
Subsidiarno naj veljajo za kazensko postopanje na teritoriju pristojnega, sodišča veljavni zakoni o kazenskem postopku in materialneim kazenskem pravu (čl.34, odst. 2 nač.). Med tem je pa na teh poljih že nastopilo izenačenje zakonov, kar bo treba upoštevati.
Če^škoslovaški zakon o neč. tekmi ureja (§§ 49, 50) poravnalno postopanje za vse vrste nečedne tekme, ki je v denarnih in bančnih stvareh celo obligatorno. Dobro je, da teh določb naš načrt ni prevzel.
Sklepno je omeniti še uporabnost določb načrta glede ino-zemcev (čl. 63 nač.). Poudarjano je načelo, da uživajo tudi državljani, ki imajo v naši državi podjetje ali vrše tu delo, isto zaščito kakor naši državljani. Sicer pa je ta 'zaščita odvisna od dejstva vzajemnosti. Po načrtu mora pa tisti, ki se hoče s tem dejstvom •okorristiti, obstoj vzajemnosti dokazati. Ta zahteva je dokaj trda in tudi manj praktična; o češkosloA-aškem zakonu (.'j 52 čsl. z. o n. t.) je treba o tej okolnosti uradoma pribaviti izjavo ministrstva pravde, ki jo odda isporaziimno z ministrstvom pristojnega resora. Sicer je pa glede obstoja vzajemnosti itak pričakovati ministrskih razlogov v uradnih listih.
Sklepno je reči o načrtu, da je načrt skrbno in marljivo zakonodajno delo, dasi smo naiziranja, da za razmere v naši državi ni treba tako obširne ureditve cele snovi o nečedni tekmi. O priliki izenačenja materialnega državljanskega in kazenskega prava bi bilo primerno popolniti že veljavne določbe v zaščito poštenega pridobitnega gospodarsva. Umestna bi bila tudi odložitev končne redakcije zakona o nečedni tekmi za čas, ko bo izvršeno in tudi uresničeno izenačenje na poljih državljanskega, trgovinsko-obrt-nega in kazenskega prava. Ni naloga zakonodajčeva, da ustvari z zakonom jezikovno takorekoč leposlovno delo, a vendar je potrebno, da se skrbno pretehtajo vsi posamezni izrazi za važne pravne pojme. Izoigibati se je neumestnih tujk, vsake dolgovez-nosti in ponovitev v besedilu posameznih predpisov (prim. čl. 1, 23, 32, odst. 1, 30, 31 nač.), kar vse je protivno tudi naravni dovršenosti jezika, katerega se poslužuje načrt zakona o nečedni tekmi.*«
Literatura o nečedni tekmi, (kolikor je bila upoštevana pri teni spisu). Avstrijski zakon o neč. tekmi: iD r. L. H a b e r, Jur. BI. 1. 192,5; Dr. E. Bettelheim, Oer. Z. 1. 1923; Dr. Abel, Ger. Z. 1927; Dr. A d 1 e r, Ger. Z. 1925; D r. L. K a d e č k a, Wien 1924; dr. E. Pajnič, Trgoski list št. 149 in 150 iz I. 1923. Češkoslov. zakon o neč. tekmi: dr. .Skala, Praga  1928:  Dr. P.  G e 11 n e r, Prager Arhiv  1927: Dr.  M.